Mi in pomoč človeku
Bilo je pred dnevi. v hladnera zimskem opoldnevu. Z našim najmlajšim družinskim članom smo se namenili k zdravniku. Zavili smo s Tržaške proti zdravstvcnemu domu. Nenadoma sva se z možem spogledala. Brcz besed. Hkrati sva namreč zagledala prizor. ki je v nama vzbudil občutek lesnobc, strahu. nemoči. Proti zdravstvenerau domu je tekel bos. malo oblečen izčrpan moški. V rokah je držal majhnega otroka, oblečencga v žabice. Otrokova glava in okončine so se ritmično pozibavale v očctovem tcku. Mimoidoči so se mu umikali in se ozirali za njim. Njegovi koraki so postajali vse večji, nesigurni, njegova ramena so se vse bolj povešala. Od daleč jc bilo videti. da prosi otroka naj zdrži še malo. Želela sem mu pomagati. toda bila sem predaleč. Stiskala sem pesti in velik cmok v grlu mc je dušil. »Zdrži , očka! Moraš, prosim!« sem nemo prosila. Nisem vedela. koliko časa že teče. prav dobro pa sem videla, da je na skrajni meji moči. Z nadloveškimi napori je zmagoval zadnje metre.
Nemo smo obsedeli v vozilu. Obisk pri zdravniku se nam je nenadoraa zazdel nepomemben. Z mislimi smo bili pri otro-ku, za čigar življenje so se borili za zidovi zdravslvenega doma. pri njegovem očku. ki je nemočnotekcl intekel-bos v hladnem zimskcm opoldnevu. So mimoidoči sploh doumeli, kakSna drama se odvija pred njihovimi ofmi? Bi tisti najbližji lahko hitrejc tekli z otrokom do zdravnika? Kaj bi bilo. če bi nesrečni očka omagal. če bi mu odpovedalo srce?
Še prcdno sLm si odgovohla na vsa vprašanja, si skušala pomiriti vcst. da od daleč nisem mogla narediti zanju ničesar, se je v mojem vidnem polju pojavil nesrečni očka. Še vedno bos. z otroSkimi oblačilci pod roko. Ponudili smo se, da ga odpcljemo, kamor želi. Poslali so ga domov, naj se obleče in obuje. da bo spremljal otroka v bolnišnico. V grozi sem se spraševala, ali ni imel nihče od številnega osebja v omarici rezervnih čevljev, copat. cokel. Mar je res moral človek, čigar olrok je bil v sninni nevarnosti. ponovno na cesto, sam samcat in bos? Izčrpan od strahu in dolgotrajnega teka, mcd katerim mu je v naročju komaj še tlelo otroško življenje, je gotovo želel pomoii, odrešitve. Smo rau jo dali?
F. V.