ZZ1. Stnilta. I Ijrtljnl, i MrM. Z8. uftrabn 19IZ. XLV. Itio. .Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnlštvu prejeman: ceio leto.......K 24— ceio leto.......K 22-— pol leta ....... . 12— pol leta........ 11 — četrt leta ••••«•• 6'— cetrt leta •••♦••» 5*50 na mesec......» 2-— na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. UrednUtro; Knaflov« nlica St. 5 (v nritličju levo), telefon it. 34. liha|a vsak dam %wtw lsvzmil nedel|t ta praiaik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inscrcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. -------------- Posameua itevilka veli« 10 vinmrjev. -------------- Na pismena naročila brcz istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Ifarodaa tlskaraa" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ceio leto.......K 30*— pol leta ...•*•• , 13*— . četrt leta....... 6*50 za Amenko in vse druge dežele: na mesec......, 2*30 ceio leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: St. 5 telefon St. 85 Delegacije. Ekspoze vojnega ministra in morna-riškega poveljnika. Dunaj, 25. septembra. V vojnem odseku ogrske delegacije je podal danes vojni minister vit. Auffenberg svoj vojni ekspoze, v avstriiskem odseku pa je govoril mornariški poveljnik grof Monte-cuccoli o vojni mornarici. Izvajanja obeh vojaskih funkcijonarjev so temeljila na proračunu za tekoče leto, ki se sele sedaj obravnava. katerega številke pa so že dolgo znane. V h-nancijalnem oziru torej ni bilo slišati ničesar novega, in ker se je skupna vlada ustrašila javnega odpora, ki se je bil pojavil proti njenim name-ram. zahtevati nove izredne oboro-ževalne kredite, je mogel vit. Auffenberg poudariti, da se gibljejo zahteve vojne uprave letos bistveno v me-jah svoječasnega pakta med vojno urravo ter avstrijsko in ogrsko vlado. Toda že včeraj smo opozoriii, kako napadno se pri vsaki priliki po-udarja beseda letos, tako da čuti vsakdo, da za njo izostaja kratek pasus, ki se glasi: »pa drugo leto ne« ... V tem oziru so podvrgli ogr-ski delegati vojnega ministra danes strogemu eksaminu. Posvetovanja odseka, žal, nišo javna in vrhu tega je bil baš ta del debate proglašen za zaupen, tako da ni mogoee natančno izvedeti. kakšne informacije da ie vit Auffenberg podal. Opoldne se je trdilo. da so delegate zadovoljile, kar bi pomenilo, da je vojni minister odločno dementiral vse vesti, ki ho-čejo vedeti o novih milijonih za kanone in trdnjave. Toda že popoldne se je izvedelo, da je general Auffenberg pač izjavil, da so naši novi topovi izvrstni in da ni govora o kaki izmeniavi, da pa ni hotel povedati, kako stoji stvar s trdnjavskimi topovi in težkimi havbicami. Odsek se s temi izjavami tuđi ni-kakor ni zadovoljil. temveč je skle-nil nadalievati tozadevno debato se pozneje. To poročilo iz ogrske delegacije se kaj dobro vjerna s tendenco mornariškega ekspozćja. Grof Mon-tecuccoli je povedal avstrijskim delegatom, da se naša vojna mornarica sicer razvija, toda nikakor ne tako, kakor bi bilo želeti. Cilj avstrijske flotilje mora biti, da je sposobna in močna dovoli. braniti avstrijsko obal pred njeno fronto. Od tega cilja pa smo še zelo daleč. Res je. da smo na potu, toda vzgledi ostalih držav nas resno uče, da moramo hoditi hi-treje. Grof Berchtoid, vit. Auffenberg, Montecuccoli so proroki, o katenh v tem oziru nikakor ne velja nemo propheta in patria. EKspozeji zuna-njega ministra, armadne in mornari-ške uprave nam očitno kažejo, da je letošnja pavza v mogočnem oboro-ževanju naše armade in mornarice Ie odložena, da se prebivalstvo in njega parlamentarni zastopniki nekoliko oddahnejo ter pripravijo na nove vefjkanske žrtve, ki jih bo treba položiti na oltar domovine, ki ga eni prispodabljaio svetopisemskemu mn-lohu, drugi pa žrtveniku dejanskega pa tuđi najpotrebnejšega domoljub ja . . . Iz Auffenbergovega ekspozćja je posebe omeniti nekatera socljalno-politična izvajanja. o katerih smo sicer pričakovali, da bodo konkretne j sa. General Auffenberg je omenil, da se pripravlja novi podčastniški zakon, ki bo stremel za tem, pridobiti armadi vsled uvedbe dveletne službe DOtrebno večje število pro-stovoljno služečih podčastnikov. Da se tak zakon pripravlja, to je snlošno znano. žal. da nam je moral vojni ministtr povedati. da se vlade glede vsebine ne moreta zediniti in še boli obžalujemo, da se voini minister ni izrazil vsaj o principih, na katenh bo zakon slonel. ker baš v tem oziru bodo javni socijalno - politični interesi najbolj tangirani. Kar nam je v av-strijskem parlmentu deželnobrambni minister general Georgi že pred me-seci naznanil, to je ponovil za njim tuđi vit. Auffenberg: da se pripravlja reforma vojaškega preskrbovalnega zakona, da pa se avstrijska in ogrska vlada, oziroma vojni in finančni resor še do danes ništa mogla zediniti. Končno je napovedal vojni minister novi zakon o konjskih naborih, ki bo baje nmili! nekatere trde določ-be sedanjega zakona ter bo skoraj predložen parlamentom. Zanimivi so bili podatki mornariškega poveljnika o nabili dread-noughtih. Kakor znano, so delegacije, oziroma oba parlamenta d'volili, da se zgradijo 4 dreadnoughti no 60 mili jonov kron; ogrski pa^ament je odobri! te kredite Ie pod pn^ojem, da se ena ladja zgradi v ogski ladje-delnici Danubius v Reki. Vojna uprava je sicer vedela. da ta ladjedelnica nikakor ni pripravljena za tako ve-likanska in precizna* dela. ker je tako madžarska' tehnika, kakor tuđi madžarska industrija povsern inferijor-na — toda ni ji preostalo ničesar, kakor se odkupiti in pristati na madžarske pogoje. Mnogi so takrat prorokovali, da je s tem ogroženo pravo-čas. zgradenjc naše nove >Nebojse«-eskadre in imeli so prav. Grof Montecuccoli je moral danes priznati, da je delo za 4. dreadnought na Danubius - ladjedelnici tako zaostalo, da ladja ne bo pravočasno t. j. do pri-hodnjega poletja spuščena v morje. To pa pomeni. da naša eskadra ne bo v onem času popolna, kakor se je računalo. Ladjcdelske popolnosti M?-džarov osvetljuje tuđi dejstvo, da se je gradnja 8 malih torpedovk, ki jih izdeliuje madžarska ladjedelnica v Kraljevici, znatno zakasnila. Ostali trije dreadnoughti so avstrijsko delo. Dva, »Viribus Unitis« in »Tegetthoff<, že plavata, tretji bo novembra meseca spusčen v morje. »Viribus Unitis^ je popolnoma armiran ter preskušen, urejen bo skoraj v eskadro. »Viribus Unitis« je prvi dreadnought domaćega dela. 2e, ko so ga pričeli graditi, se je trdilo, da bo mlada avstrijska tehnika in industrija težavno premagala težave ne-vajenega dela. To se je deloma ure-sničilo. Pred par meseci se je razne-sla vest. da je »Viribu? Unitis- vsled usodnih konstrukčnih hib neokreten in torej mani vreden. Tem vestern je seveda takoi sledil demeriti. katerega je danes grof Montecuccoli krepko ponovil, obenem pa priznal, da se pogreza »Viribus Unitis« res za 4 cm bolj v vodo. knkor je bilo prornČiinje-no. Mornariški poveljnik pa je danes trdil. da je to Ie malerkostna hi-ba, ki okretnosti in pripravljenosti našega prvega dreadnoughta nikakor ne škoduje. Tako grof Montecuccolu v interesu vojne mornarice mu radi verja-memo. flli bo vojno no Balkanu oli ne? V Sofiji, dne 23. sept. V časopisju se ne razpravlja več toliko o vojni, kakor pred tedni. Toda to ne znači, da bi bila vojna ne-varnost definitivno odstranjena. Nasprotno! Z vojno se pri nas računa kot s sklenjeno in popoinoina gotovo stvarjo. Javna tajnost je namreč, da se je vlada pod pritiskom javnega n:ne- nja vdala ljudski volji ter v principu sklenila izrabiti prvi ugoden slučaj, da zgrabi TurČijo. Zato se sedaj v bolgarski javnosti ne razpravlja več o tem, ali bo vojna ali ne, marveč samo še o tem, kdaj in v katerem času izbruhne vojna. Po informacijah na povsem dobro poučenem mestu smo v položaju označiti kot najkritičnejši čas za izbruh vojne prvo polovico meseca oktobra. Da Bolgarska neče pred oktobrom započeti z vojnimi operacija-mi, je vzrok ta, da se oče preje temeljito pripraviti na vojno, drugič pa želi, da bi prebivalstvo preje spravilo pod streho poljske pridelke, predno se prične krvavi ples. A še drugi momenti in oziri so tu merodajrti, da se bolgarska vlada neče prenagliti. Znano je, da se takozvana balkanska zveza. ki ji pripadajo Bolgarska. Srbija, Crna gora in Grska osnovala po inicijaxivi in s sodelo-vanjem ruskih dipiomatov. Zato je umijivo. da ima v tej zvezi besedo tuđi Rusija. Vobče si je Rusija to balkansko zvezo predstavljala čisto drugačno, kakršna je sedaj. Po prvotnem nje-nem nacrtu bi naj imela ta zveza de-fensivni značaj, pred vsem pa bi naj čuvala »status que< na Balkanu. Toda otrck se je že pod njenimi rokami izprevrgel v čvrstega mla-deniča, ki kar koprni, da bi mogel svoje sile rneriti s svojim nasprotni-kom. Rusija sicer dela sedaj kisel obraz, pomagati pa si vendar ne more. Pošiljala je v Sofijo opomine, naj Bolgari mirujejo, češ velesile ne maraio vojne. Bolgari so opomine ravnodušno vtaknili v žep ter hladnokrvno pri-pomnili: ^Saj vemo: če bi šio po volji velesil, bi nihče ne smel voje-vati ražen njih samih.« Ruskem stricu torej ni preostalo drugega, kakor bolgarskega nećaka progovoriti, da počaka z obračunom s turskim sosedom vsaj dotle, da napravi minister Sazonov v Londonu zadnji poskus, da li bi se dat balkanski problem ob koncu koncev vendarle resiti brez prelivanja krvi. In če se ta poskus ne posreći, potem pa naj Bolgari v »božjem imenu«, to so baje besede uglednega ru-skega diplomata, poskusijo svojo moč na komurkoli. In če se tišti poskus posreči? Potem pač ne bo vojne! Toda verjetneje je, da se poskus ne bo posrečil, zato je tuđi verjetne-ja — vojna. V tem oziru bodo dnevi od 6. do 14. oktobra kritični dnevi prve vrste. Ako v tem času kak slučaj vojno prepreci, ne bo s tem vojna ne-varnost odpravljena, marveč bo vojna odgođena samo do prihodnje spomladi. * * * Eden najugiednejših generalov bolgarske vojske je general F i č e v. Bil je že opetovano v kombinaciji za vojnega ministra, a je vselej mini-strski portfelj odklonil, čes, da ie bolj potreben v armadi, kakor na čelu vojne uprave. Te dni je imel dopisnik »Ruske-ga Slova« v Sofiji priliko, da se je razgovarjal z generalom Fičevom o položaju na Balkanu. General je ruskemu korespon-dentu čisto odkritosrčno priznal, da računa on in vsa bolgarska armada z vso resnostjo na to, da izbruhne vojna na Balkanu v dobrih štirinaj-stih dneh. Ce poteče ta rok brez vojne, potem so kritični dnevi za letos končani. O vojni sami se je general Fičev izrazil tako-le: »Takoj v prvem hipu bo Turči-ja postavila na bojišče 440.000 mož pehote, 125 eskadronov konjenice in 860 topov. Vsa ta vojska bo v nekaj dneh na bojišču, ker je mobilizacija turske armade izvrstno organizirana. Združene države balkanske: Bolgarska, Srbija, Crna gora in Gr-ška bodo imele začetkom vojne na bojišču 470.000 mož pehote, 100 eskadronov in 1600 topov. To armado pa bodo tvorili zgolj aktivni vojaki. S prvim, drugim in tretjim pozivom pa bo ta armada narasla na 700 do 800.000 mož. Bolgarska potrebuje za splošno mobilizacijo samo 16 dni. Operacije bolgarske armade bodo v početku osredotočene v dolini reke Marice, kjer je mogoče prekrasno razviti vso armado. Bolgarska vojska bo v prvih dneh morala vzdržati naval vse turske armade. Med tem bodo Srbi pričeli z vojnimi operacijami v Makedoniji in Stari Srbiji. LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisa! Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 u p a n č i č. (Dalje.) To mu ni hotelo iz glave. Ta dobra mamka z jasnimi očmi, s ten-kim otroškim smehom na mehkih potezah, s širokimi provincijalizmi, ki ji romance nišo bile nikoli dovolj sentimentalne, besede nikdar dosti izbrane, ta da bi bila prej . . . in on. mož, tako miren, tako varen v svoji ljubavni blaženosti! Gledai ga je, kako je korakal poleg njega, s pipo med zobrni, in po malem puhal sa-mega zadovoljstva, dočim je bil on neprestano zamišljen in se je grizel v onemogli jezi. »To te bo minulo, fantič moj . . •« mu je mehko govorila Fani v trenot-kih, ko se srce srcu odkrije do zadnjega; in tolažila ga je, nežno in lju-beznjivo, kakor prvi dan, a nekam prostodušno, s cimer Jean ni prav vedel, kam bi. Bila je svobodnejša v vsem kretanju, v besedah, bila si je svesta svoje moči, cara bizarnih odkritij o svojem prejšnjem življenju, ki jih ni nikdar od nje zahteval, svojih nek- danjih zablod in razvratnosti. ^edaj se ni več vzdrževala kaje, veano je vila cigarete, jih polagala po vseh kotih, sama cigareta, sama cigareta, s katero si mehkužijo đneve javne deklice; in v razgovorih je razvijala najbolj cinične teorije o življenju, moški podlosti, o ženski navihanosti. Ceio njene oči so izpremenile svoj izraz, bile so kakor žalite s kalno vodo, izpod katere je pobliskaval poho-ten smeh. Tuđi njiju tajno Ijubimkanje se je predrugačilo. Izprva se je brzdala vzpričo mladosti svojega Iju beka, katerega prve iluzije je spoštovala, sedaj pa ni poznala več meje, ko je videla vtisk, ki ga je napravilo na tega otroka nenadno odkritje njene zavratne preteklosti, s katero mu je razpalila kri kakor s strupeno vroči-co. In vsa protinaturna krvosram-stva, ki jih je tako dolgo tajila, in vse besede blaznega sladostrastja, ki jih je prej lovila med zobe — sedaj jih je razpustila; razpregla in razplava-la se je popolnoma v toku zaljubljene in izkušene kurtizane, ovila se je v vso grozovito slavo Saphino. Sram, vzdržnost — čemu neki? Moški so vsi enaki, dehteči za gre-hom in razprašnostjo, ta - Ie mali prav tako, kakor vsi drugi. Omre-žiti jih s tem, po čemer koprne, je najboljše sredstvo, da jih navežeš naše. In vseh zablod ljubavne strasti, kar jih ie poznala, se je učil od nje Jean, da jih sporoči drugim. Tako se širi strup, se razliva na daleč in na široko dušni in tele^ni plamen, podo-ben tištim plamenicam, o katerih govori latinski pesnik, ki so šle na dir-kališču od rok do rok. V. V njiju spalnici, zraven lepega Faninega portreta od Jamesa Tisso-ta, ki ga je dekie otelo iz svojega prejšnjega sijaja, je visela južna pokrajina, crna in bela, sirov povzetek v solneu od vaškega fotografa. Skalnata reber, po kateri je plezalo trtje, podprta s kamenitimi podzidki, zgoraj pa, zabranjena proti severnemu vetru z vrstarnj cipres, in naslanjaje se na smrekov gozdič, po-mešan z mirtami s svetlimi odsevi, velika bela hisa, napol pristava, na-pol graščina, s širokim stopnjiščem, italijansko streho, z grbom na vra-tih, od katerih je teklo na obe strani rujavkasto zidovje provansalskega »masa«, grede za pave, ovčje jasli, na stežaj odprta crna klonica nad blestečimi plugi in branaml. Razva-linasti ostanek nekdanjih utrdeb, ve-Likanski stolp, z zobastim vrhoBm moleč pod nebo brez oblakov, je kraljeval preko vsega, in tik pod njim nekaj streh in romanski zvonik cerkve v Chateauneuf - des - Papes, kjer so prebivali od starine Gaussini d' Armaudy. Castelet, dvor in svet, bogat z vinogradi, ki so sluli kakor Nertski fn Ermitaški, ie prehajal od očeta na sinove, brez delitve so mu bili last- niki vsi otroci, a gosnodaril je vedno drugi sin, ker so pošiljali starejšega po rodbinskih tradicijah h konzulatu. Žal prekriža nara%a često take nacrte; in ako je bil kdaj kdo nesposo-ben upravljati posestvo ali sploh karkoli na svetu, je bil Cezar Gaus-sin, ki je moral prevzeti v petindvaj-setem letu to težko odgovornost. Cezar, razpašnik, strasten igra-lec in neugnan ponočnjak. ki so ga imenovali že izza mlada Fenat (ne-pridiprav), je bil do viska pritiran protivni tip, ki se pojavi od časa do časa v najbolj resnih in poštenih fa-milijah, in ji nekako odvaja škodljive soke- Par lahkomiselnih let z brez-umnim razsipanjem, izgubami v ari-njonskih in oranških klubih, in na hišo je moral vzeti hipoteke, izpraz-niti zaloge v kleti, žetve vnaprej prodati: nekoč potem, dan pred ru-bežnijo je nepridiprav ponaredil pod-pis svojega brata, napravil si menji-ce za konzulat v Šang - Haju, prepričan, da si preskrbi denarja in jih umakne, še predno zapadejo; a sta-rejši jih je dobil pravilno, hkrati pa obupno Cezarjevo pismo, v katerem je priznal, da je propadel in menjice ponaredil. Konzul je prihitel v Chateauneuf, rešil obupni položaj s svo-jimi prihranki in doto svoje žene, in ker je videl nesposobnost Fćnatovo, je pustil karijero, ki mu je obetala sijajne uspehe, in se je poprijel na-vadnega vinarstva. Ta je bil prave Gaussinove ko-renine, trdovraten starokopitnež, nagel in vendar preudaren, podoben ugaslemu vulkanu, ki skriva v osrč-ju vedno grožnje in izbruhe, poleg tega delaven in zelo umen gospodar. Po njegovem prizadevanju je Castelet prospeval, se povečal z vsemi zemljišči tja do Rone, in ker po navadi sreča srečo kliče, je pri-lezel pod mirtami procvitajočega posestva še mali Jean na svet. Fćnat pa, ki ga je težila njegova krivda, je taval po hiši in si je komaj upal pogledati bratu v oči, katerega prezirni molk ga je rezal globoko v srce; sele na polju si je oddehnil, na lovu, pri ribarjenju, izkušaje potolažiti svojo bolest s posli, ki nišo bili nika-mor nič; tako je nabiral polže, si rezal krasne palice iz mirtovine ali tr-stovine, si pekel sredi goljave sloke na ražnju, nad ognjem od oljkovega štorovja. Še Ie pod noč se je vrnil domov, in pri večerji za bratovo mizo ni izpregovoril besedice, vkljub prizanesljivemu smehijaju svoje svakinje, ki se ji je revež srni-lil in mu je dajala na skrivnem brez moževe vednosti denarja; ta je dr-žal Fenata na tesnem, ne toliko radi prejšnjih neumnosti, kolikor radi ti-stih, ki bi jih utegnil še narediti; in res, komaj je bila velika homatija popravljena, že je moral prebiti ponos starejšega Gaussina novo preiz-kušnjo. (Dalje pritiodajik) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 221 *tcv. Turska armada se bo morala razdeliti, kar bo imelo za poslelico, da bodo Bolgari jeli prodirati proti Jugu in zmagovati.c O trajanju vojne se je general F i č e v izrazil tako-le: »še nedavno tega je pri nas prc-vladovalo prepričanje, da se bo vojna končala v enem mesecu. Moje mnenje pa Je drugačno. Turski vojak je hraber, poln odporne sile in nad vse fanatičen. Vsak turski vojak se bo zavedal, da se vodi borba za to, da se polumesec potisne iz Evrope nazaj v Azijo. Odporna sila turske vojske se bo napela do obup-nosti. Toda tuđi kristfani bodo nareli vse svoje sile, ker se bo tuđi njim šio za to, da si pribore nazaj to, kar so jim pred stoletii ugrabili Turki. Borba na obeh straneh bo ljuta in kruta. Bo to boj na življenje in smrt, a takšna borba se ne more končati v par trenotkih.« Iz navedenega je razvidno, da računa general Fičev z vojno kot sklenjeno stvarjo. Njegovo mnenje je tem bolj za-nimivo, ker je znano, da je FiČev do-ločen, da igra veliko viogo v even-tuvalnih vojnih zapletajih. Štajersko. Iz Celja. (Bojzamestoslo-venskega deželnega odbornika) se bije v klerikalni stranki z vso srditostjo inistozalirbt-nostjo, ki jo za klerikalne politike veleznačilna. dasi je gotovo, da se-danji deželni odbornik R o b i č nika-kor ne misli odstopiti in dasi se še ne ve, bodoli deželnozborske volit-ve tako kmalo ali ne. Pažljivi naši bralci so iz tozadevnih dveh poročil (eno je bilo iz Maribora in drugo iz Gradca), ki ste seveda le rahel odmev notranjih klerikalnih bojev, razbrali prav lahko to-le: V dežel-nozborskem klerikalnem klubu ob-stojata prejkoslej dve struji: K o r o-š č e v a radikalna in R o b i č e v a zmerna. Prva ne zastopa le glede deželnozborske klerikalne politike popolnoma drugačnega stališča ka-kor druga, temveč si želi tuđi, ka-kor je videti, na Robičevo mesto drugo osebo, svojega pristaša, ki bi manj skrbel za skupne slovenske interese ko za koristi naše politikujoče duhovščine. Ono malo število korit in korite, ki kaj nesejo, je v Mariboru že oddanih. Ostaja še edinole mesto slovenskega deželnega odbornika, ki je dotirano s 6000 K in še nekaterimi drugimi ugodnostmi. Sline se cede po njem, kakor je videti, dr. K o r o š c u , dr. Verstovšku in dr. J a n k o v i Č u. »Zmerni« so za dr. Jankoviča. radikalni pa torej za dr. Korošca. Najpotrebnejši bi bil seveda dr. Verstovšek. Saj je postal klerikalec v prvi vrsti zaradi prepo-trebnega mu mamona in vse njegovo kršćansko prepričanje in navdušeno delovanje za narod je osredotočeno okrog deželnoodborniškega mesta. Tam bo tuđi njegova gospa soproga zopet doma in ne bo manjšala s tem, da ne zna slovenski, slave velikega narodnjaka dr. Verstovška. Svoje-časno je bil tuđi dr. Verstovšek res-nično KoroŠčev kandidat za Robi-čevega naslednika. Sedaj pa bi ga torej hotel odriniti — Korošec sam in vtakniti mesto njega lepe tisočake v žep. Najbrž se je spomnil na bes-ne psovke, s katerimi ga je obkladal svoj čas v »Domovini« dr. Verstovšek in — duhovnik nikoli ne pozabi na primerno maščevanje. Kako se postavlja dr. Verstovšek, bodemo že še zvedeli. Mnenja smo, da so mariborski gospodje prehitro začeli z bojem za korita, kajti take stvari lahko omajejo vero vanje in jim snamejo v očeh naših sicer zelo pobožnih, pa inače jako praktično mislečih kmetov venec nesebičnih in samo za blagor ljudstva delujočih zmagoval-cev. Morda bodemo k temu nekoliko pripomogli tuđi mi, v trdni veri, da ne delamo nikomur krivice. Iz Celja. (Obrekovalci pri »S 1 o v. Gospodarju«) so na našo oštro izjavo, da smatramo tako dolgo člane spoštovanega »Gcsn.* uredništva za navadne šufte, dokler ne imenujejo onih narodnjakov, ki bojda ovajajo kmete davčnim obrstim v svrho višj^ga predpisa oseb-ne dohodnine ali v davčnih zadevah sploh, popolnoma umolknili. S tem so že sami obsodili sebe in svoja grda obrekovanja. »Slovenca« je pa v isti zadevi že zadela moralna kazen. Prinesel je poročiio iz Ljutomera, da se nahaja blizu tamošnje Posojilnice ovaduh, ki proti nagradi ovaja davč-nemu referatu davkoplačevalce. ki imajo v Posojilnicah kaj denarja. Na to poročiio je dobil sedaj od Ijuio-merskega okrajnega glavarstva uradni popravek, ki ga je moral pii-občiti in samega sebe udariti po zo-beh. Roroško. Koroškl deželni ibor. Za vče- rajšnjo sejo je bilo vloženih 10 vlog in predlogov posl. Kirschneria in to-varišev glede nakupa nekega P9se-stva. Predlog priđe v jutrišnji seji na dnevni red in bo oddeljen gospodar-skemu odseku. Vložena je bila tuđi vloga od okrajnega sodišča v Kočah, ki zahteva izročitev posl. dr. Wald-nerja. Ta vloga je vzbudila v zbornici občo veselost. Vloga mestne ob-čine celovške glede ponovnega ob-ravnavanja zaradi osemmilijonskega posojila in zaradi vpeljave klavnih mesoglednih pristojbin, je bila izroče-na finančnemu odseku. Predlog no-slanca Wieserja in tovarišev glede nekaterih sprememb občinskega reda je bil izročen pravnemu odseku. Nato se je vršila tajna seja, v kateri so obravnavali predlog glede nakupa sveta za zgradbo deželne gospodarske sole. Deželne naklade na KoroŠkem. Deželni proračun izkazuje okroglo poldrugi milijon kron primanjkljaja, ki naj bi se pokril z zvišanjem dežel-nih naklad. Če se to res izvede, bi bilo treba naklade zvišati za 42*6^. Tozadevnega predloga pa si ni upal predlagati nki deželni odbor in je prepusti! rešitev tega vprašanja de-želnemu zboru. Proti tolikemu zviša-nju pa so nastopili sedaj z vso odloč-nostjo zastopniki mesta Celovca in zastopniki trgovske in obrtniške zbornice. Agrarci pa so dovoliti zvi-šanje naklad za največ 15 do 25%. Ker bodo pri tem zvišanju najbolj prizadeti meščani, posebno obrtniki, je sklicala opozicija v zvezi z društvom hišnih gospodarjev v Celovcu, z zvezo trgovcev v Celovcu in z obrtno zvezo na danes zvečer velik protestni shod. Za ta shod vlada silno zanimanje v mestu in po deželi in je pričakovati zelo številne ude-ležbe. Vlak je povozil pri Pliberku 76-letno zasebnico Jero Močivnikovo. 2ena je bila na mestu mrtva. Smrtna nesreća pri vajl ogniega-scev. Pri vaji ognjegascev v Blatah je padel raz streho gas'lec Josip An-german in je čez eno uro umri. Ne-srečo je povzročila neka krava, ki se je zapletla v cev. ki je bila napeijana na streho in ki je vrgla Angermana raz streho. Požar v Doberlivesi. V okolici je pogorelo posestvo Urbana Svelca. Resili so komaj živino in nekaj po-Ijedelskih strojev. Škoda znaŠa nad 4000 kron. Zavarovalnina ne dosega škode. Vzrok ognja še ni znan. Primorsko. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski nacrt, ki sta ga sprejela deželna zbora tržaski in goriško - gradiščanski glede nekaterih sprememb deželnega zakona za pogozdovnnje Krasa. Tržaško vodovodno vprasanje še vedno ni končno rešeno. »Piccolo« je priobčil privatno izjavo podžupana dr. Brocchija, ki trdi. da se bo mestni svet še pred Božičem zopet pečal z vodovodnim vprašanjem. — Vprasanje bo postalo zopet aktualno, ko oddajo razni izvedenci svoja mnenja. Dr. Brocchi upa še vedno, da bo mnenje izvedencev ugodn > za timavski nacrt, kar bi pomeniln ponovne hude boje glede vodovodnega vprašanja. Iz srednješolske službe. Suplent na državni realki v Trstu dr. Karei P i r j e v e c je imenovan za prov. učitelja v Gorici, pomožni katehet na mestni realki v Trstu dr. Ivan Mar-č i Č pa za pravega učitelja verouka na državni gimnaziji v Kopru. Ponesrečenl delavcl v Llovdo-vem arsenalu. Pri gradbi neke delav-nice v Lloydovem arsenalu se je po-drl lesen oder, na katerem so bili 4 delavci. Oder je padel več metrov globoko na tla. Zidar Josip Beržon in delavka Klara Češka sta si zlomila desni nogi, ostala dva zidarja pa sta ostala nepoškodovana. Konkurz. Sodišče je proglasilo nad stavbno tvrdko Ivan Gandrus in Josip Ortolani v Trstu konkurz. Dolgo vi znašajo 165.000 K. Opatija ima društvo za promet tujcev »Riviera«, čigar pisama se nahaja v vili Dalibor. V tej pisami se dobe brezplačno vse potrebne informacije. Vihar v Kvarneru. Iz Reke poro-čajo, da je vladah v Kvarnerskem za-livu predvčerajšnjem in včeraj stlen vihar. Vsi parniki so pripluli v Reko z izredno velikimi zamudami. Zamu-de so znašale po 16 do 24 ur. Motorni ćoln v ne va mosti. Ko se je bližal parnik »Andrassy« pri-stanišču na Reki, je zapazil čuvaj, da kličeta od daleč dva mornarja na ne-kem čolnu pomoč. Parnik je peljal tja, in našel dva mornarja v motor-nem čolnu, ki se je že potapljal. Mornarja sta se peljala ob obrežju na izlet, med vožnjo pa jima je odpove-dal motor in vihar je odnesel čoln od obrežja. Parnik je spreiel mornarja na krov in privlekel motorni čoln v pristaniiče. Potoplien motorol cola. tteka tvrdka za izdelavo cementa je kupila, kakor poročajo z Reke, od vojne mornarice 6 starih torpednih čolnov. Eden teh Čolnov se je snoči potopil. Parnik »Ellore« bo poskusil potopljeni čoln dvigniti. Dnevne vesti. -f Ljubljanska deželnozborska volltev. Trde batine so dobili kleri-kalci na dan deželnozborske volitve. Za to volitev so se pripravljali že ćelo leto, od tistega trenotka nam-reč, ko so v deželnem zboru potep-tali postavo in pljunili pravici v obraz, ko so namreč razveljavili Reisnerjev in Ribnikarjev mandat ter tako Ljubljano oropali za dva za-stopnika. Se intenzivneje so se pripravljali za ta boj od trenotka, ko je koruptna politična kupčija, sklenje-na med vlado in klerikalno stranko, pomagala do veljavnosti gorostasne-mu zakonu, da imajo pravico v mestni kuriji. Ošabno so klerikalci ta-krat obetali, da bodo razbili napredno trdnjavo in zavzeli Ljubljano. — Trdno so upali, na zmago, prepričani so bili, da jo izvojujejo in napeli vse sile, da jo dosežejo. Pa so bili tepeni po notah. Z enim udarcem so narodno - napredni volilci pobili crne so-vražnike ljubljanskcga mesta ob tla in dali tem hudobnim škodljivcem vsega ljubljanskega prebivalstva odgovor, kakršnega so zaslužili. Na ćeli crti so bili poraženi in po vsi pravici navdaja ljubljanske napredne volilce Čut veselja, po vsi pravici tri-umfirajo zaradi te sijajne zmage. — Klerikalci iščejo zdaj izgovorov, da bi svoj grozni poraz postavili v mi-lejšo luč. Kako smešni so ti izgovori, kako klavrno je to opravičevanje, kako žalostno je gledati te obupne poskuse, prikriti resnico. Ne enega izgovora ne dobe klerikalci. ki bi bil vreden, da se nanj odgovori. Saj pa ni drugače mogoče. Ljubljanska volitev je bila dokaz, kako krepko, za-nesljivo in zavedno večino ima narodno - napredna stranka na svoji strani in je bila mogočen protest zo-per nasilnosti, brutalnosti, krivice in hudobije, ki jih uganja klerikalna strahovlada. »Nas pa ne boste,« je zaklicala v torek Ljubljana in je s krepko roko treščila klerikalce ob tla ter pokazala, da je in hoče ostati vzlic vsem postavolomstvom, vzlic vsem tiranskim atentatom narodna in napredna. 4- Prav zabavno je čitati, kako se »Slovenec« v potu svojega obraza trudi, da bi prikril velikansko blamažo, ki so jo doživeli klerikalci z ljubljansko deželnozborsko volitvijo. Ves svet ve, zakaj je klerikalna deželnozborska večina po kratki dobi dveh let znova izpremenila občinski volil-ni red ljubljanski. Vsa javnost ve, da je šio pri tej izpremembi samo za to, da spravi med ljubljanske občinske volilce kolikor mogoče veliko okoli-čanov, s pomočjo katerih bi se naj potem pri volitvah »korigirala« ljudska volja, to se pravi, ti okoličan-ski volilci so bili predestinirani v to, da drže klerikalcem stremena, da se povzpno na politično sedlo v ljub-ljanskem mestu. Ta račun se je na papinu poolnoma vjemal.ker so klerikalci vse nove okoličanske volilce, ali vsaj pretežno večino njih, šteli med svoje zanesljive pristaše. Toda delali so račun brez krčmarja, ali bolje, brez volilcev. Ko so prišle volitve, se je naenkrat izkazalo, da so bili klerikalni računi zasnovani na napačni podlagi. Prišel je torkov strahoviti poraz, ki je klerikalce ma-homa vrgel iz oblakov na realna tla. In tišti, ki so lani v »Slovencu« kričali in vpili, da hočejo z zopetno iz-premembo občinskega volilnega reda ljubljanskega ukrotiti renitentne naprednjake, so kar preko noči postali krotki in porabljajo sedaj vso svojo zgovornost v to, da bi javnosti natvezili, kako jim niti na kraj pameti ni prišlo, da bi s pritegnitvijo okoličanskih volilcev k Ljubljani kdaj zasledovali namen poraziti naprednjake. Tako - le piše včerajšnji »Slovenec«: »Misel, ki so jo liberalci trobili, da je deželnozborska večina zato okoličanske volilce pritegnila k tej volitvi, da bi liberalce porazila, se je ravno sedaj izkazala kot velika laž. Slo je samo za — načelo, ali vo-lijo volilci iz mestne okolice s kmeč-ko kurijo, ali z mestno kurijo v deželni zbor. Deželni zbor je določil, da imajo ti volilci pravico voliti z mestno kurijo, ker plačujek) tuđi mestni davek. Misliti, da bodo okoličanski volilci dali volitvi drug izid, bi bilo lAivno In — stranka ni tega tudl nl-koll pričakovala . . .« — Oj ti ljuba klerikalna nedolžnost nedolžna! — »Klerikalna stranka ni nikoli pričako-vala, da bodo okoličanski volilci dali volitvi drug izid«! Zakaj je pa potem razveljavila Reisnerjev In Ribnikarjev mandat In s tem povzročila nove volitve, će je ie v naprej ve-dela, da bosta zopet im dva Izvolje-na? Treba je samo to vpoštevati, da se razvidi, da fgrajo sedaj klerikale! vlogo tistega lisjaka v basni, ki se je na vse načine trudil, da bi se pola-stil na drevesu visećega sladkega grozda. Ko pa Je ves njegov trud, grozd dobiti v svoj gobec, ostal brez-uspešen, se je s prezirljivo gesto obrnil proč od drevesa, rekoč: »To grozdje je zame prekislo, ne maram ga!« + Dr. Lampetov ferman. Zgodilo se je nekaj, kar zopet kaže urnebesno domišljavost kranjskega deželnega odbora. Megalomanija te korporacije je že res nekaj gorostas-nega. Ti klerikalni možici, ki koman-dirajo v deželnem odboru, mislijo menda res, da je njiova oblast ne-omejena, kajti predrznili so se izdati na c. kr. sodišča ta-le ferman: Št. 17263. — Po § 1. ukaza c. kr. ministrstva za notranje stvari, c. kr. finančnega ministrstva in c. kr. ministrstva za pravosodje z dne 16. junija 1912 dež. zak. štev. 35 v izvršitev kranjskega deželnega — (ne vem zakaj ni napisal »deževnega«? Op. pisca) zakona štev. 34 o uvedbi davščine od pri-rastka na vrednosti nepremičnin morajo sodišča na Kranjskem sklepe, s katerimi se zaukaže knjižno izvršiti prenos lastnine na nepremičnine ali na deleže nepre-miČnin na Kranjskem na podstavi odplatnega pravnega opravila, razsodbe ali razlastilnega razsodi-Ia v enem izdanju poslati kranjske-mu deželnemu odboru. — Da se olajša poslovanje in da ne bo treba povpraševanja po namenu po-šiljanja, prosi deželni odbor, c^ kr okrajno sodišče izvoli v dotičnih obvestilnih sklepih sklicevati se na omenjeni ministrski ukaz ali pa navesti, da je sklep namenjen deželnemu uradu za odmero davščine na prirastku nepremičnin. — Od deželnega odbora kranjske^a. V Ljubljani, dne 23. julija 1912. Za deželnega glavarja: Lampe. — Tak je torei najnovejši ferman dr. Lampeta. Čisto lep je, samo dr. Lampe je pozabi!, da deželni odbor nima sodnijam prav nič ukazovati in tud! ne staviti jim tako splošnih prošen], ki so ukazom enake. Deželni odbor oziroma dr. Lampe naj bi se bil prej Infonniral — vsak starejsi sodni sluga bi mu bil pove-dal, da bi se bil imel dr. Lampe nbrniti na višjo deželno sodnijo v Gradcu s prošnjo, da izda na po-drejene ji sodnije tak ukaz, kakor ga je bil izdal v svoji doraišljiji dr L^mpe. Dokler višja deželna sod-nija ne zaukaže takesra postopania. se sodnijam na ta ferman ni treba kar nič ozirati in se tuđi v varstvo svoje veljave in svojega ugleda ne smejo ozirati. Kam pa bodo sodnije prišle, če jim bodo že deželni odbori naročila dajali. Dr. Lampe pa nai si zapiše za ušesa. da je neori-visnost sodnij prevzvišena, da bi on oziroma dež. odbor sodnijam narav-nost kaj ukazoval. -h Napredni somiŠijenikl, ki so bili to pot izpuščeni iz deželnozbor-skih volilnib imenikov, se pozivajo, da se zglase v tajništvu narodno-napredne stranke v VVolfovi ulici v svrho. da se prihodnjič pravočasno reklamirajo v volilne imenike. 4- Klerikalna hujskarija. Minolo nedeljo sta Šla St. Peterski župnik Janko Petrič in klerikalni občinski svetnik Ložar v Hrušico, ter tam otvorila v neki gostilni volilni shod, na katerem sta ondotne kmete huj-skala proti ljubljanskim meščanom in narodno - napredni stranki. Ako bodete volili liberalce, dobite vi kmetje prazen koš, liberalcem bodete dali groš, — na tak način hujskajo in lažejo klerikalni petelini na kme-tih. ker mislijo s tem naprednjake uničiti. Ker ima laž kratke noge, kakor pravi pregovor, vsled tega so klerikalci tuđi tako žalostno pogore-li pri volitvah. 4 Meščanski tečajl za učitelje in deželni odbor. Deželni odbor je svoječasno sklenil, da bo vsem onim učiteljem, ki se udeleže tečaja za me-ščanske sole, plačal namestnike. Ta svoj sklep je dež. odbor izvršil ba-Je na ta način, da plača namestnike pać klerikalnim učiteljem Slotnškar-jem, dočim morajo napredni učitelji, udeleženci onega kurza svoje namestnike plaćevati sami iz svojih pfčlifa prejemkov. Ce je to res, je to skandal, ki vpije do neba! Prosimo o stvari poučene faktorje, naj nam dado, oziroma preskrbe konkretne podatke o tem nečuvenem skandalu, ki ga ima na vesti koruptna klerikalna klika. — Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo ie potrdilo, da se nastavi učiteljiščni kandidat Markus B a j u k za učitelja za neobligatni predmet za petje na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Iz Uudskošotske službe. Zaradi studij je dobil dopust provizorični strokovni učitelj na meščanski soli v Postojni Ivan S r a j. Na njegovo mesto priđe dosedanji suplent na ljudski Soli v Postojni, Ivan P r i s t o v, na njegovo mesto pa priđe provizorična učiteljica Josipina Kavšekova. Deželni šolski svet je dovolil sporazumno z vsemi tozadevnimi faktorji, da se razširi dvorazrednica v Zalogu in sicer vsako Ieto za en razred, do šestrazrednice. Vsled tega je si-stemizirano letos ućno mesto. Za su-plentinjo na ljudski soli v Spodnji Ši-ški je imenovana namesto obolele učiteljice Marte Andolškove iz-prašana suplentinja Alberta Pjš-1 e r j e v a. — Posledice avtomobilske nesreće grofa Emerika Thuna pred topničarsko vojašnico v Ljubljani. Grof Emerik Thun, ki se je pred kratkim ponesrečil s svojim avtomo-bil-om pred topničarsko vojašnico v Ljubljani, kjer je trčil v neki kmečki voz, pri čemer sta se njegov šofer in voznik kmečkega voza težko poško-dovala, je povodom avtomobilske nesreče princa Reneja Parmskega predlagal, da bi se ustanovila državna cestna policija. Njegov predlog je naperjen seveda v prvi vrsti proti domačim voznikom »Landfuhrwer-ke«. On predlaga, da naj bi se ta državna cestna policija organizirala sledeče: Vsaka kronovina dobi svojo cestno policijsko centralo, iz ka-tere bi vozili policijski avtomobili in nadzirali promet na državnih cestah. Naloga teh organov naj bi bila, da vsako nerednost, ki jo zaslede na cesti, takoj odstranijo in kmečke voznike takoj disciplinirajo s tem, da jih na mestu obsodijo na primerno kazen. Tendenca njegovega predloga je jasna. Gotovo je, da bi bilo vse-kakor dobro, da se urede cestne prometne razmere in da se tuđi naši domaći ljudje privadijo, da bolj upošte-vajo cestno-policijske predpise, ven-dar pa s tem ni treba namigavati samo na takozvane »Landfuhrwerke«, marveč naj bi se poudarjali tuđi av-tomobilisti,ki v tem slučaju še veliko več pregreše, in sicer bona fide, da je njim morda na cesti več dovoljeno, kot kakemu navadnemu vozniku. Abiturijentje, ki gredo v Prago, dobe potrebne informacije glede vpi-sovanja itd. od društva »Ilirija«, potom tov. Milana M a k a r i a, abs. iur., Praga — Kralj. Vinohradv, Moravska ul. 22/1II. Prešernova koča na Stolu se zatvori dne 29. septembra t. 1. Kmečka osveta. Neki neznan do-mačin je v minoli noči izpodnesel stebre šestoddelnega kozolca posest-nika Andreja Brenceta v Kržišču pri Cirknici, vsled česar je kozolec, ki je bil napolnjen s pšenico, padel. Nepreviden kolesar. Včerai ie delavec Matija Kosir po Bleiweisovi cesti tako neprevidno vozil, da je za-del v 81etno Ano Amonovo, katera se je pri padcu na desni roki znatno telesno poškodovala. Svetiiko je ukradel včeraj neznan storilec na Sv. Jakoba nabrežji s kolesa delavcu Ivanu Erženu ter mu s tem napravil 6 K škode. Priporočljivi gosti. Predvčerajšnjem so prišli v gostilno na Sv. Petra cesti trije neznani gosti, kjer so popili dva litra vina ter se najedli kruha in klobas, potem se pa neopa-ženo izgubili, ne da bi bili plaćali za-užitek. Voziček je zamenal snoči trgovcu g. Franu Sarku v Kolizeju nek ne-znanec. Sarkov je modrosiv, zame-njani pa nepobarvan. Izgubljeno in najdeno. Vajenec Jožef Černivec je izgubil denarnioo z manjšo vsoto denarja. — Kuhar Mihael Černivec je izgubil denarni-co, v kateri je imel čez 12 K. — Gdč. H. Kržanova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Skladišč-nik Anton Pisek je našel kolesarsko številko, katero dobi lastnik nazaj pri najditelju pri tvrdki »Balkan« na Dunajski cesti. — Branjevka Apolo-nija Vasiličeva je našla mesarski brusilnik. Delavsko gibanje. Včerai se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 40 Macedoncev in 27 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 90 Slovencev in Hrvatov. Na Westfalsko se je iz Zagorja odpeljalo 28 rudokopov, v Heb pa 16 Hrvatov. Kolo ukradeno je bilo snoči iz veže Marnove gostilne v Rožni dolini g. Frapeu Kuncu iz Ljubljane. Kolo je »Kinta« s tovarniško številko 74.077 in le bilo vredno d\)0 kron. Orožništvo je baje tatu na sledu. Vtihotapec. Na Dunajski cesti se je včeraj vtihotapil v hišo št. 41 neki neznan moški okrog 50 let star, velike postave in ukradel posestnici Jožefi Petercevi nove moske čevlje. Pozor pred vtihotapcem! Ponarejenl 20 vinarskl novci so v zadnjem času zopet v večjem šte-vilu začeli krožiti. Kakor že včeraj omenjeno, vidi se v soboto, nedeljo in ponedeljek v Elektroradiografu »Ideal« jako zani-miv posnetek Nj. Sv. papeža Pija X. in Vatikana, dalje najnovejši naravni posnetek »Evharistični kongres na Dunaju« ki se je vršil v navzočnosti Nj Vel. cesarja Franc Jožefa I. in ce-lega ces. dvora ter se vidi cesarja posnetega na I1/2 m daljave. Ti dve privlačnosti videli se bosta le tri dni 221 štev. SLOVENSKI NAROa Stran 3. ,in sicer bodo predstave od 4. popol-Idne počenši vsako uro do 10. zve-|čer. V nedeljo dopoldne ob 9., 10. in 111 in popoldne od 3. do 10., vsako luro. ponedeljek kakor v soboto od 4. Ipopoldne do 10. zvečer. Ražen teh Ljveh slik predvajala se bo lepa kolorirana afričanska drama »V deželi levov« ter dve humoristični sliki. Ce-ne navadne, če tuđi je spored izrcd-tio lep in z velikimi stroški zvczan. I 251etni jubilej svojega neutruje-[nega službovanja kot črkostavec v Itiskarni firme Ig. pl. Kleinmayr & |fed. Bamberg v Ljubljani obhaja ju-Jtri gospod Avgust Obrekar. — Juhi-lar je bil vseh 25 let stavec pri uradim listu »Laibacher Zeitung« in se Kot taki še danes nahaja. Društvena naznanila. I »Radogojeva« odborova seja se ]fe preložila na ponedeljek, dne 30. septembra ob 6. zvečer. Na dnev-Inem redu je razdelitev podpor. V areni »Narodnega doma« v Ljubljani bo v soboto, dne 2$. septembra mnogo zabave. Društvo * Bratstvo in gojenci dramatične sole slovenskega gledališča uprizore ta dan ob S. zvečer gledališko predstavo »Gospodie sinovi«. Igra je prav dobro naštudirana. Režijo vodi gosp. A. Danilo, režiser slovenskega gledališča. Opozarjamo torej slavno občinstvo na prireditev pridnih dile-tantov. Bospodarstno. — Deželni odbor kranjski prire-di na deželni kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu štirimesečni živi-nozdravstver.i tečaj za prvo pomoč pri nezgođah in za porodnistvo go-veje živine od 15. novembra 1912 do 15. marca 1913. V tečaj se sprejme k večjem 12 vsaj 18 let starih ucen-cev — kranjskih kmeekih posestni-kov ali njihovih sinov. Opoldansko hrano bo preskrbela kmetijska šola na deželnc stroške. Učenci dobe vrhu tega rnesečno po 15 K podpore. Kolka proste, lastnoročno pisane prošnje, karerim je priložiti krstni li^t, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. V prošnji naj se tuđi navede, katero solo je prosilec obisko-val. Razne stvori. * K roparskemu umoru pri Ju-denburgu Doročaio, da se je morilec Dominik Pole seznanil z bratoma Schwarz v zaporu in je od tega časa bil vedno v zvezi z njima. Dalje je dognala preiskava, da se je umor iz-vršil dne 3. t. m., ne pa 10., kakor so prvGtno poročali. Brat umorjenca je namreč prizna!, da je lahko mogoče. da se je motil v datumu, kdaj je bil zadnjič z bratom skupaj. Izpovedal pa je, da je poslal brata kupovat konje in da mu je dal 600 kron. Brat je zahteval več denarja, češ, da je ta svota za nakup konj premajhna. In končno mu je dal 2200 kron. Pri tem pogajanju je bil navzoč tuđi morilec Pole. Pole, ki je pred kratkem pre-stal 61etno ječo zaradi ponarejanja denarja, je izvabil tuđi Schuarza, da ga je obiskal v njegovem stanovanju v takozvani Karerjevi kajži, kjer je hotel tuđi vprizoriti delavnico za ponarejanje denarja. V tej koči je Schvvarza med spanjem napadel, ga umoril, mu pobrai denar in nato njegovo truplo razkosal vprav po me-sarsko. Bil je namreč tuđi mesar. Truplo je vlekef ćelo na vodnjak, kjer je izpral kri in nato dele trupla zlo-žil v kovček. Neumljivo je, zakaj ni zločinec pokopal trupla v blizini koče in ga raje spravil v kovček. Tuđi več drugih okoliščin še nišo pojasnili. Morilec je bržkotne vse to vprizoril zanalašč. da ćelo zadevo bolj zamota in se lažje resi. Preiskava, ki je ze-lo obširna, bo, kot upajo, končno dognala vse te dvomljivosti in bo nudila jasno sliko grozovitega ropar-skega umora, kakoršnega v tej okolici ljudje ne pomnijo. * Obsojeni nemškf vohani. Okrožno .sodišče v Varšavi je obso-tiilo zaradi vohunstva v prid Nem-čiie trgovca s konji Lipsschnitza na H in kopista v polkovni pisarni fKtroverskega pespolka Kowiaskega r^ 15 let prisilne delavnice. * Pogreb infantinje Marije Tere-zjje španske. Truplo infantinje Marile Terezije so prepeljali, kakor poro-čajo iz Madrida, včeraj popoldne s rosebnim vlakom v Escurial k pogrebu. Zalni kondukt je vodil infant Karlos kot kraljevi namestnik. Krsti so sledili justični mtnister, apostolski nuncij, visoki dostojanstvenik!, društva, politiki itd. Vojaštvo je delalo špalir. Truplo polože danes na oder ter je polože v pantheonu k počitku. Infantinja je igrala svoj čas mnogo komentirano vlogo v Ferrerjevem procesu. * Kongres za žensko volllno pravico. Udeleženke na kongresu za žensko volilno pravico so vprizorile demonstrativno vožnjo skozi mesto. Ker pa je prišlo med vožnjo večkrat do protidemonstracij in ćelo do na-padov, so se udeleženke umaknile v svoje hotele. * Smrtna avtomobllska nesreća. Pri Heiligenstadtu pri Dunaju se je zgodila avtomobilska nesreča s smrtnim izidom. Avtomobil baronice Helene Hamar, ki ga je vodil gozdni inženir Pavel Anlek iz Mariabrunna je zavozil v gručo šolarjev ter pri tem 121etnega šolarja Reithcferja usmrtil. Bo pač treba cestne policije za državne ceste, da bo še nekaj več nesreč. Dobro bi bilo, da bi bilo pre-povedano tuđi hoditi po cestah. * Zelezničarska stavka v Špa-niji. Kakor poročajo iz Barcelone se je stavka katalonskih železničarjev sploŠno razširila. Ves promet ie rre-kinjen. Zgodilo se je tuđi več sluča-jev sabotaže. Vojaštvo vzdržuje red. Telefonsko in brzojavna noročila. K ekspozelu ministra Berchtolda. Dunai, 26. septembra. K včeraj-šnemu ekspozeju je podal minister za zunanja dela. grof Berchtold, pri današnjem zasedanju avstrijske delegacije posebne informacije, pri če-mur je posebno poudarjal, da se vsied važnosti politične situacije ni mogel v žadovoljivi meri ozirati tuđi na trgovinsko politično delovanje naše zunanje politike. Nato je govoril knez Scwarzen-berg. ki je oštro grajal avstrijsko politiko, ki je zagrešena, posebno kar se tiče Balkana. Naša diplomacija si ni znala pridobiti na Balkanu simpatij in zaradi tega tuđi ni dosegla pozitivnih uspehov. Končno je Schuarzenberg še posebno poudarjal pogreške, ki jih je avstrijska diplomacija in vlada zagrešila. posebno na Hrvaškem, v Bosni in v Her-zegovini. Kritiziral je avstrijsko politiko na Balkanu, ki obstoja na videz na principu statusa quo. Razmere na Balkanu bi se morale urediti popol-noma v soglasju z dejanskim položajem razmer na Balkanu in pri tem vpoštevati pred vsem opravičene zahteve in potrebe balkanskih na. rodov. Končno je govoril poslanec Spin-ćič, ki je podrobno kritiziral zavože-no avstrijsko politiko na Balkanu in razmerje Avstro-Ogrske napram balkanskim zadevam. Avdijence pri cesarju. Dunai, 26. septembra. Cesar je danes v Schonbrunnu sprejemal več avstrijskih politikov v splošnih avdi-jencah, med njimi ravnatelja cesar-skih domen v Pragi, dvornega svet-nika Ivana Arha (Slovenca), in par-lamentarnega izvestitelja lista >N. VViener Tagblatt^ pl. Singerja ter tudideželnega glavarja kranjskega dr. Šusteršiča. Ta je po avdijenci pripovedoval žurnalistom, da g: je cesar sprejel zelo miiostno ter da mu je on (deželni glavar) zatrdil udanost in zvestobo kranjske dežele. Monarh ga je prekinil z besedanii, da mu je to znano in da se je Kranjska v vseh okolnostih vedno izkazala zvesto. Interesiral se je za nekatere deželne zadeve, zlasti za osuševa-nje Ijubljanskega Barja ter izrazil upanje, da bo to v kratkem v korist Ljubljane in njene okolice srečno končano. Končno je govoril cesar z deželnim glavarjem o delih v voj-nem odseku delegacij. Po avdijenci je deželni glavar obiskal več žurna-listov ter se izrazil proti njim, da cesar izborno izgleda in se čudil nad njegovim svežim spominom. Deželni zbori. Dunaj, 26. septembra. Nižjeav-strijski deželni zbor se je včeraj zo-pet sestal. Seje se je udeležii tuđi od svojega dopusta vrnivši se dr. Ocss-mann. Vložena je bila prošnja za skorajšnjo ustanovitev veteranskega kora, nadalje sta dva poslanca inter-pelirala zaradi atentata na škofa Pflugerja. Ponesrečeni princl. Dunaj, 26. septembra. Princu Reneju Parnskemu se je obrnilo na boljše, sedemletni princ Karei je umri. Bavarski princ regent Luitpold je osiabel tako, da je pričakovati katastrofe. Hazardistlaje- DuaaL 26. septembra. Policija je danes ponoči aretirala ćelo družbo hazardistinj, ki so jih možje sami naznanili. Češke finaoce. Praga, 26. septembra. V vče-rajšnji seji deželnega odbora je bil sprejet predlog, da naj se zvišajo doklade od 55 na 65%. Kakor znano, tak sklep že petkrat ni dobil ce-sarjeve sankcije in je z gotovostjo pričakovati, da se to tuđi sedaj ne zgodi. Gališke zadeve. Krakov, 26. septembra. Načelnik ukrajinske zveze dr. Konstantin Le-vickij je imel včeraj z ministrskim predsednikom Sturgkhom konferen-co glede volilne reforme za gališki deželni zbor in glede rusinskega vseučilišča. Med tem je minister-krajan Dlugosz preštudiral nacrt cesarjevega lastnoročnega pisma glede ustanovitve rusinskega vseučilišča ter ta nacrt vrnil naucnemu ministru. Še pred koncem oktobra bo haje izdelan nov nacrt cesarjevega pisma v tej zadevi. Bosanske ieleznice. Sarajevo, 26. septembra. Kijub temu. da obstojajo še vedno nekatere težkoče, je upati, da bo sprejet že-lezniški program Bilinskega, za ka-terega bodo glasovali muzlimani, ve-čina Hrvatov in nekaj Srbov. Načelnik srbskega kluba Stojanović in dr. Jovo Simić sta odložila svoje mandate, ker sta se engažirala kot poslanca mesta Tuzle za program Tuzla - Kladani - Sarajevo, deželni zbor pa je ta program zavrgel. Položaj na Ogrskera. Budimpešta, 26. septembra. V opoziciji se govori, da je mirovna akcija v tiru, ki naj med seboj zbliža sovražni stranki. Tozadevno je imel včeraj poslanec Lazar razgovor z Lukacsem. Isti poslanec je svoj čas tuđi sporočil ministrskemu predseđ-niku. da Justhova stranka ne reflektira več na ministrski portfelj. V slučaju, da priđe do sporazuma, bo parlament obravnaval proračun za prihodnje teto, rekrutno predlogo in volilno reformo ter se bo nato odgodi! za tako dolgo, da vlada lahko razpiše nove volltve. Budimpešta, 26. septembra. V krogih poslancev na programu leta 1867. med t. zv. brezstrankarskimi, osobito v okolici grofa Julija Andras-svja, so se vršili pogovori o ustano-vitvi nove stranke, ki bi zadostova-la obstoječim državnopravnim raz-meram. Načeloval bi novi stranki grof Andrassv. Poslanci upajo, da se jim posreći ustanoviti novo stranko še predno se zopet sestane državni zbor. Nova stranka bi bila pravna naslednica ustavne stranke ter bi se opirala na program iz leta 1867, njen program pa bi bil tuđi tak. da bi ga mogli sprejeti tuđi zmerni člani neodvisne stranke. P os neman ja vredno. Budimpešta, 26. sept. Skoro ne-verjetno se glasi vest, da je škof v Veršecu izdat na duhovnike svoje škofije okrožnico, s katero jim pre-noveduje vsako politično delovanje. Škofov odlok zahteva, đst duhovnik! tekom S dni naznanijo, da so izsfo-plli iz vsake politične stranke ali politične organizacije. Poroka znamenite žene. Budimpešta, 26. septembra. V Szombathellvju se je poročila vdova Edvarda Waldaua. znana še izza tragične smrti prestolonaslednika Rudolfa. Njen mož je umri v Ameri-ki. PoroČila se Je z dimnikarjem Bauerjem. Vojna nevarnost na Balkanu. Carigrad, 26. septembra. Isniail Kemal, ki je lani uspešno interveni-ral pri vstaji Malisorov, je konferiral včeraj več ur z velikim vezirjem in notranjim ministrom. Izjavil je, da hoče sodelovati pri pomirjenju Albanije, če dobi dalekosežna pooblastila. Večina ministrskega sveta je bila s tem zadovoljna. Govori se, da vstopi Ismail Kemal v kabinet. Belgrad, 26. septembra. Listi prinašajo po ćele kolone poročit o grozodejstvih Albancev na Srbih in Turkih. V več vaseh so potnorill Albanci prebivale«. V Peči so oropali srbske prodaialne. Starosrbsko vas Štrbac so popolnoma razrušili in pre-blvalce pomorlll. Sofija, 26. septembra. Pri ob-mejni postaji Hamanbnnar so turski vojaki napadli boćarsko obmejno stražo. Sofija, 26. septembra. Reservi-sti, ki so se udeležili manevrov v Sumli, kar je dalo v inozemstvu povod za vznemirjenje, so bili včeraj odpuščeni. Poltava, 26. septembra. V gu-berniji Poltavi zaposleni srbski in bolgarski poljedelci so dobili od svojih konzulatov poziv, da tekom 10 dni pridejo v Belgrad, oziroma So-fijo. Carigrad, 26. septembra. Turska vlada je sklenila, da se vrše veliki manevri dveh armadnih zborov v jedrenskem vilajetu. V diploma-tičnih krogih so mnenja, da je to morda odgovor na bolgarske koncentracije vojaštva ob meji. Carigrad, 26. septembra. Vsi re-difi iz Jedrena, Soluna, Bitolja in Kosova, v celem 12 divizij, se udele-že velikih manevrov, katerim pripi-sujejo velik pomen. Belgrad, 26. septembra. V!ada skuša pomiriti prebivalstvo, da ni vojne nevarnosti, vendar se ji to ni posrečilo. V gospodarskem življenju na Srbskem vlada depresija, kl se grozi razviti v nevarno gospodarsko krizo. Trgovci so izgubili kredit ter zahtevajo od vlade, da pomaga ali pa razglasi splošen moratorij. Belgrad, 26. septembra. Srbska vlada je dala srbski narodni banki iz državnih sredstev predujem 4^2 mi-lijonov dinarjev, da paralizira stagnacijo v denarnem prometu, pro«. vzročeno vsied splošne vznemirje-nosti. Carigrad, 26. septembra. V mestu je razširjena vest, da pripravljajo mladoturki revolucijo in se hočejo polastiti vlade. Carigrad, 26. septembra. Vali v Solunu Ferid paša odstopi. Na njegovo mesto priđe Halil beg iz Bej-ruta. Kiasim paša bo imenovan za valija v Skadru. — Nad Skadrom, Alesijo in Tuzijem je razglaseno ob-sedno stanje. Vsa malisorska plemena so se pridružila vstašem. Turske oblasti dolže Crno goro, da podpira Malisore. Esad paša se bliža na čelu velike armade Skadru ter ima naro-čilo, da razdeli med mohamedance orožje. Kristjani se boje masakra. Hasan beg iz Prištine in Riza beg iz Djakove se bližata tuđi Skadru. V Plisovištu se j'e spopadla grška Četa z bolgarsko. Albanski četaš Muha-rem je bil pri tem ubit. Italijansko - turska vojna. Rim, 26. septembra. »Popolo Romanom objavlja statistični izkaz o dosedanjih vojnih stroških. Od septembra 1911 do 5. avgusta t. 1. je dobilo vojno ministrstvo 331 milijonov, mornariško ministrstvo pa 12 milijonov na razpolago. V celem znašajo tedaj izdatki 403 milijone. Od teh odpade na preteklo finančno Isto 324, na tekoče finančno leto, t. j. od 1. julija naprej, pa 79 milijonov. Od skupne vsote je 122 milijonov pokri-tih s prebitki zadnjih dveh let, osta-nek pa se razdeli na prihodnjih 6 let. Državna blagajna izhaja za vojno najmanj še 6 mesecev iz lastnih sredstev. Carigrad, 26. septembra. O bo-jih v Tripolitaniji dne 21. t. m. poročajo, da so Italijani z izgubo 600 mož zasedli Sidi Bilal. Pri Narnurju so bili Italijani tepeni ter so izgubili eno baterijo in 500 mož. Na turski strani je bilo 270 mrtvih in 250 ranjenih. Berolin, 26. septembra. V prihodnjih dneh je pričakovati v Egej-skem morju novih presenečenj. Carigrad, 26. septembra. Pred Smvrno se zbira italijansko brodov-ie ter hoče mesto zavzeti. Tuđi pred Mitilenami stoji šest laških križark. Mirovna pogajanja. Berolin, 26. septembra. »Berli-ner Tageblatt« izve, da se je Giolitti naveličal dolgotrajnih mirovnih po-gajanj in da je že hotel pogajanja prekiniti ter ga je samo zunanji minister San Giuliano pregovoril, da ni odpoklical italijanskih zastopnikov. Samos. Atene, 26. septembra. V Vathv-ju na Samosu so obstreljevali turski vojaki grško ladjo »Poumely«, za-sramovali grško zastavo ter napadli grškega konzula. Grška vlada bo zahtevala zadoščenja. Danainji list obscga 4 strani. Iidajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar* LasinJna in ti&k »Narodne tialtarne«. Mnenje gospoda dr. Petraska pl. Kornyja Nadrag. Gospod J. Serravailo Trst. Vaše Serravallovo kina - vino z železom se je izvrstno izkazalo v ženski klijenteli kot izvrstno želod-čno krepilo. Nadrag, 23. aprila 1909. ^- Dr. Petrasko pl. Kornva. te trpežna ■&'■■■ > in hrani tok ^^^ 1 Čista koža na glavi je prva zahteva za zdrave in lepe Iase. Zato naj bi vsak, ki ima rad svoje Iase, se na-vadil na redno umivanje glave s Pixavonom. Pixavon je voljno kotranovo milo za umivanje glave, ki mu je na patentiran požlaht-njevalni način odvzel neprijetni duh. Pixavon ne osnaži samo las in lasišča, nego zaradi katrana, ki ga obsega, nego na lasišče vpliva naravoost bodrilno. Redno negovanje las s Pixavonom je resnično, kakor izhaja iz modernih izkušenj — najboljši način za jačenje kože na glavi in krepitev las. Steklenica stane K 2*50 in zadošča za več mesecev. Vse boljše brivnice izmivajo s Pixavonom. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je gospa Terezija Seršen danes, dne 26. septembra ob 3. uri zjutraj, previđena s sv. zakramenti, v visoki starosti 98. let, mirno v Gospodu zaspala. 3504 Pogreb se vrši 27. septembra ob 5. uri popoldne na tukajšnje poko-pališče. Škofja Loka, 26. septembra 1912. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse sožalje in dokaze odkri-tega sočutja ob priliki bridke izgube nepozabnega, ljubljenega soproga, ozir. očeta, gospoda Ivana Merzelj posestnika in gostilničarja izrekamo globoko ginjeni vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. 3503 Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Rusu za njegovo požrtvovalnost vsem darovateljem krasnih vencev in vsem ki so našega preljubljenega spremili, tako častno k večnemu počitku, bodi presrčna zahvala. V Ljubljani, 26. septembra 1912. Globoko žalujoči ostali. Odvraćanje bolezni. Cim dalje bolj opozarjajo zdrav-11 <\ svoje paciente na odvračalno Morijo, ki je največje važnosti zlasti i>ri kroničnih obolelostih sopil in vseh njenih pojavih, ki tuđi ob gor- kem letnem času potrebujejo največ-je paznosti in negovanja. Zlasti poleti, ko sluznice poži-ralnika, ko bronhij in pljuč ne dražijo hudi katari, ravnotakrat je ob pravil-nem ravnanju pričakovati popolnega ozdravljenja in ojačenja obolelih or-ganov ter doseči odpornost prati mrzloti zime. Kjer se torej pri odraslih in otrocih pokaže najmanj še nagnenje do zimskih katarov sopil, naj bi se poletne mesece prav energično delovalo proti temu. Da v tem pogledu dosežemo res-nične uspehe, ni boljše nobeno sred* stvo nego priznam Sirolin »Koche«. Zato je zlasti vsem na pljučih trpe-čim svetovati resno in nujno, da se zdravijo z odvraćanjem bolezni ter poleti vsak dan trikrat zavžijejo kav-no ali jedilno žlico Sirolina »Roche«. V toplem letnem času tuđi človeka, ki ima že močno prijeta pljuča, mani naganja kašelj, da Sirolin ne samo mora pomirjevalno vplivati, nego lahko tuđi na prav odličen način zdravilno učinkuje. Poletno zdravljenje s Sirolinom »Roche« je nujno priporoČati osobito otrokom po oslovskem kašlju, ošps-cah, škrlatinki itd. V lekarnici zahte-vajte izrecno Sirolin >JRoche«.iie^' Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 221 štev. T.uton *t„. i«. Lota 1M7a ustanovljen« delniftka družba 427 Telefon £te*. i6. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetniitvo j pisama za arhitekturo !■ atavfcnotoltiiiaka «•«•«) | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom « Kosezak in na Viou( kamnolomi w PodpeCi in w Opatiji__Priporoča se xa stavbna dela vsake vrste. MeteoroloSifoo poročilo r««« Mi wm)*m i—-2 Sfetoji tninl Hrt 73« ■■ ! ~Čas SfcUlje 2« ■Š. optzo- I"0; I-S Vctrovi i Nebo 25. ;2. pop. 7344 12*3 sr. jvzh. | oblačno w i 9.zv. 735-6 83 si. szah. | „ 26. 7. zj. i 736*6 j 73 sr. sever , Srednja včeraj§nja temperatura 9 1', norm. 13'53 Padavina v 24 urah 00 mm. H Firma Peter Hftfdic v Celju H ^M naznanja s tem, da je njen dolgo- ^m ^M letni uradnik, gospod ^M I Angelo Venturini I ^1 dne 25. septembra 1911 ob 7 zvečer H ^H umri po kratkem, težkem trpljenju. ^M ^M Pogreb bo v retek, 27. septem- ^H ^1 bra 1912 iz sploSne bolnice v Celju ^m ^M na ckoliško pokopališče. ^M ^H Blag mu spomin! 3300 ^H H V Celju, 25. septembra 1912. a«| sprejme 3502 Prva ijliaDitta higijeniCĐa nlebna. Slomškova ulica štev. 3. Proda se posestvo obstoječe iz hiše z gospodarskim po-slopjem v dobrem stanju, kjer se Iahko redi do 10 glav živine ; iepih njiv, se-nožeti in treh lepo zaraščenih gozdov. Za ceno in vse dru?e oogoje se izve pri lastniku Janezn Sernec, O0-re**je Vodice št 9. p. St. Krit pri Litiji. 3493 ilir i u I iii ihini msa v LjiiDijani nasproti vojašnice, z vrtom, pripravna za vsako podjetje, se vsled gospodar-jevega odpotovanis proda« Več pove L. Šetina, dimnikar, Krakovski nasip 4, 3495 Notar dr. Jos. Barle v Kozjem 3499 (tvLd-I začetnika). Dira fzurjena 3501 cevllarska pomoćnika sprejme takoj v trajno delo, Aut. Brecelj, Ljubljana Sv. Jakoba trg 6. Jstotam se sprejme tndi vajenec Najttarejia, naodllćnetia 3492 konjakova znamka Grof Keglevich Istvan utoda (grofa Štefana Keglevicha naslednlk). I*a tseh tuiemskih in inozemskih raisravah — nazadnje v Tunoa — odlikovan izkljaćno s častjimi dipinu&ii. Un a pnd. ■ kupuje v vsaki množini I I „Patria" dclntško društvo I % w industrijo konjaka v Zagrebu.^v Dve vili pod Rožnikom prodam po nizki ceni. Kdo, pove upravništvo »Sloven-skega Naroda« 3490 [evljUga pomoćnika v boljše in trajno delo 3472 sprejme takoj 1t- Šober, U^Uar ¥ ikelji LokL liče se komponlonko z malim kapitalom. Ponudbe pod „dobro" poitno leie-tt L|vbl]ana. 3486 Na racu ali ▼ na]em ae vsaaie gostilna v Ljubliani ali v okolici. — Ponudbe pod „gostilna4* poštno ležeCe Ljubljana« 3487 Lovskl pes kratikodlak, nemške nasrne, rjav, lSl4 leta star, se proda Jako ceno. Ernst Siebenh&hner, gozdar, Pod-kraji pošta Col pri Vipavi. 3481 Velik sadni vrt pripraven zastavbišča, 10 min. vožnje od železni>ke postaje Lescena Gorenjskem, == se proda ^^ Več pove Iv, Jmllen, Begunje it. 73, Oorenjsko. 3485 krila, kostnme, plavce, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plašćke, klobućke. havbice, čepiće, iiigiieniine potredseine za novsrojeneke in vsako modno blago pošilja na izbiro M. Kristofič-Bučar I LJablJana, Stari trg št 9. I Dire ali 3 elegantne sobe nemeblovane, brez kuhinje, prikladne za pisarno, v sredini mesta, :: se takoj oddajo. :: Kjef pove upravništvo SIov. Naroda« 3414 ftrepkega dečka iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega troovskeoa pomoila sprejme \il\i eksportna fina la DolenjsleD. Oni, ki razum ej o nekaj nemški in i majo prakso v mešasi stroki imajo prednost. Ponudbe pod „344 peate re-Btante9 KarmelM. 3465 mt Ekaotične ptice ■ dobavlja Josip Mahorsich I zoologična veletrgovina v Trstu. I Cenovmki gratis in Jranko. 5 Da priđe tival tiva se Jamči. 9 ! mmmmmmamm .takalnila'iiLjiii raspisnje ,h76 OKli ipnvija Nastop takoj. Pismene prošnje je vlo-žiti pri odboru, (^isarna v Vegovi ulici št. 5. v hiši Glasbene Matice) Mi vinske sode! Iz hrastovoga lesa, prav močne in >: nekatere skoraj nove :-: od 2()0 — 400 litro* „ 600 — 1000 „ s proda po nizki ceni: franc Cascio, vinski trgovec, fiagcrjeva ulica štev. 1, za škofijo. Priporoča tuđi 3494 nalfiitojže vino Vermontb :-: po nizki cenl. s-s ■ Ma debelo in drobao | ■ po aizkih cenah priporočam svojo B I bogato založeno 27 I I / galanferilskim in vseh vrst kra-1 mankim blagom in plefeninaii E 3'4 Devocionalife I in rse vrste blarro za božja pota. I Tvorci^ zaloga twM\t olaimiKov. I f\\\o\\ Škof I M Ernest Jevnikarjev naslednik I I Donajska cesta, v hiš: gosfiine št. 6.1 TrgovsKo obrtna »druga v Gore! reg. zadruga z neomeđenim jamntTOin v likvidaciji ponuja v nakup te-Ie svoje nepremičnine; enoaadstropno biso v ulici sv. Ivana št. 7 v Gorici, ki je zelo prikladna za mesarsko obrt. EnoDadstropDO io 1 vrlom v ulici Capitan Vandola št. 6 v Gorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino. 3435 €nonadstropno hišo ▼ Velikom Dolu na Krasu, ki je prirejena za prodajalno. Ker ni v tem kraju prodajalne z jestvinami, se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojiti. Ponudbe sprejema likTidacifski odbor ¥ Trffovekem Domu. Hallooo! 3496 Hallooo! Največji sod starega vini |e zdaj v kleti Ivana Maluza na Bizeljskem in ie priŠel na pipo samo zato, da se ga Iahko tuđi po en polovnjak dob i 200 polovnjakov ga j« še. Kdor želi starega vina dobiti naj samo sode pošlie J mimmmami^ma^^mm^ postajo Brezice Cenafe 68 kron. hi^hihi^h^; ■_______Domaća tvrdkal_______________Domaća tvrdkal [m i Priporočamo a-^j^^J^J ^^af^^ I I ;; solidno turdko :: ITl O ClilI S Cl I O H li « ? o damskih in otroških klobukov v veliki izbori ter športnih Čepić < <= i .2»' %l jKk ee 0^ 9| § m vseh vrst « Jj /rvanja Qotzi Zid0l.ska ^ 8. I Dl — Cene brez konkurente. — 3425 K 1 -------------------a^^^V Svctovno znani! Originalni motorji „Otto" za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d Motori! zd surovo olje „sistem Diesel". Dencinove lokomobile. ^ajmodernejša Konstrukcija« 1 Jfajvecja tvornost! Jfajvarcncjši obrat! " is Čex 111.600 doslej prodanih. :: Specialni prospekt 541 gratis. Langen & Wolf, Dnaaj X., Lasenbnrgerstr. 53. si. Zastopstvo Heckl & Pohl, Tpst, Via Torre Bianca 10. IZccvnolccLT* so došli ncujnavejši ;: orn.giziaZni pariški modeli ;: J5^ damske konfekcije, IJJ kat ere se dobi edino v moji trgovini. Nadalje si usojatn slarnemu obeinstru priporocati najmodemejše obleke, raglane* klobuke za gospode in dečke, kakor tuđi oblekce za otroke. J>O8tre£ba točna. Cene priznano nizke. ,}^Angleš~fco sTclctdzšče dblel^" O. JBeT*7~LCLtoirio, JMestnji tr*g št. O. Na zahtevo posljem blago rade volje brez povzetja. Prva borovska orožnotovarniška družba Borovije Peter Wernig ifoi^ ^•^" ^^"* ^U^r .^B^B^a. ^^^7 |P ^K^7 Mk^r ^l^^ ^BKi ^a^ ^B' ^fc^" ^Hva mv^ Hi 1. mednarodni lovski razstavi odlik. z državno kolajno. Ixdeln]e najaovejie la prizaano prvovrstae pnžke vseh seitav, u droblnkroglo z najboljilni strelnlm nčlnkom. Bogata zaloga drcw- ^o^^^SaBiJiB^fmm «aMa?rsfna Din-. Stey» ib dngih a^*Hpv|pm^^S^ popravila in pređefa-avtomatlčfli^ piltol.u- ^ imSSaKBmm vagja pod polDim jam-motiKov, zrafne po- V ■ffl wBmi^ im '" po Dainlžii II«, »loli i« i stro- ^^PBIPfBTi ten'- ~ ^B'^ *IK" ko spadajoCe en2js. ^gp \iBHbV1 "'^110 iB BB^JIBJt0* ,---^VjL 1 I^ ~ l f S ^HaaHB99>Ha9 I ff "iTl """l^ r "' t Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSth kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavaravanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili. „SLAVIJA« ■•• • .•• vzajemno iawarovalna banka v Pragl. ••• - •"• Mm*wwni loBdl K 53,758,285-24. — Ispiaftaa« ottkodala* !■ kmpitaiil« S 115,390.603-61. Po velikosti druga rajemoa zavarovalnica naie drtavc z vseskozi slovansko-narodno opravo. ■■ W«a poia««il« daj« ————^—■——i—— wm~ tueralH zastnitio i L|iWiaii :^;^:u t Kospetti olici m. 12. -*■ Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim škodam po najnižjih cenah. r Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, kodef posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno pod poro v narodne in občnokoristne I namene. 1