Slev. 74. r LJnUHanl, Y Mlet, dne 2. aprila 1925. Posamezni HeMi slane 1'3C DTii Lelo LE Naročnina za državo SHS: na mesež......Din 20 m pol leta ..... m 120 m celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno ▼ Jugoslaviji .... Din 60 v inoiemstva.... . 80 Cene Jnseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'30 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višir.e po Din 2'50, veliki po Din 3*— ln 4'—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri ?ecjem rcjročilu popust Izhaja vsak dan izvremSi ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. url zjutraj. S tedensko Ilustrirorti Slovenec 40 PcSinina niažsna v ooloviH UredniSIvo je v Kopitarjevi nllci 6/III. Rokopisi ae ne vračajo; nelranhirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 30, upravnlStva 328. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34'.' (za Inaerate) Sarajeva 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Velikonočni pirhi gosp. dr. žerjava. Ni bilo malo takih, ki so se bili dali ob volivnem boju in otvoritvi narodne skupščine preslepiti od »državotvornih« in junaških, narodno-mučeniških gest in fraz naših demokratov. Volili so zanje ali ako jim politična vest tega že ni dopuščala, so vsaj simpatizirali z njimi. Kakor sv. Jurij na belem konju je vihral dr. Žerjav po Sloveniji in nastopil v novootvorjeni skupščini kakor silen, ne-zmagljiv junak, ki je v Sloveniji premagal klerikalnega zmaja in mu odsekal vseh sedem glav! Kes je pripeljal s seboj samo še enega svojega viteza kot poslanca, vse druge mandate so mu pobrali »klerikalci«; a kaj zato! V Belgradu je Žerjav prisrčnik najvišjih krogov, desna roka Pašičeva in Pribičevičev pobratim, njemu js doli pridržan častni sedež na gostijah, on je za Srbe slovenski kraljevič Marko, on ie doli z eno besedo vsemogočen. V senci njegove veličine in moči izginja 20 - klerikalnih« poslancev kakor ubogi nič. On bo samo namignil svojim tovarišem v vladi in finančni minister bo izenačil davke, olajšal »preobčutna bremena;-, nakazal Sloveniji pošteno njen delež iz njenih lastnih žuljev, dobrodelni in kulturni zavodi bodo mogli zopet redno in brez ovir služiti v polni meri svojim namenom, obrt in industrija se bosta mogli svobodno razviti, to pa tembolj, ker bo tudi prometni minister pohitel, da dobi Slovenija svojo neobhodno potrebno železniško zvezo '/ morjem, da dvigne svoje ceste v prejšnje vzorno stanje i. t. d. Z eno besedo: Slovenija se po besedi dr. Žerjava izpremeni v obljubljeno deželo, po kateri se bosta cedila med in mleko. Ljudje, ki čitajo dr. Žerjavov evangelij »Jutro ', so se silno veselili in si vsako jutro in vsak večer častitali, da so s kroglico ali vsaj agitacijo pripomogli Sloveniji do takega mogočnega varuha in patrona. V radostnem pričakovanju so minevali dnevi do 28. marca, ko je finančni minister predložil proračun v obliki dvanajstim Sedaj so se imele uresničiti vse obljube in vse nade, sedaj jo bilo treba »klerikalcem« pomoliti pod nos blesteče številke in dokazati, kaj zmore en sam dr. Žerjav; Blagor »Jutru ! Čez celo stran segajo naslovi veselega naznanila, uvodnik Je sijajen, številke se bleste iz njega, da jemljejo vid... Tako bi bilo pričakovati. Dejansko je bilo pa tako: 2Jutro-' 7. due 31. marca je cisto kislo in pusto. V uvodniku se peča s predsedniškimi volitvami — na Nemškem, iz zadrege in navade poroča o razkroju v opoziciji in šele v zadnjem kotu čisto tiho in sramežljivo poroča o »t e ž k o č a h p r i b u d ž e t h k i h d v a n a j s t i n a h o »vsestranskem ostrem odporu v Narodnem bloku proti posameznim določbam dvanajstinc, kar se je pa vse končalo »z nezadovoljivim kompromisom s finančnim ministrom!;: Po prečitanju teh čudnih naslovov so si ljudje pomencali oči in si nataknili očala, da bi prebrali drobno tiskano poročilo. Imeli so kaj brati. Zvedeli so, da finančni minister kljub -energičnemu vztrajanju samostojnih demokratov" n i pristal ne n« izenačenje direktnih davkov ne na »znižanje nekaterih preobčutnih bremen«. Zato so pa demokrati z dr. Žerjavom na čelu pristali »na dvakratni invalidski prirez in na prirez za vojaško komoro; pristali so na 2-odstotni p a v š a 1 i r a n i d a v e k z a ročne delavce, to se pravi, pristali so na to. da bo moral vsak ročni delavec od celega svojega zaslužka brez vsakega odbitka odraj-tati davkariji cela dva odstotka. Demokrati so sploh pristali na celokupni dva-najstinski proračun, ki je po razdelitvi bremen in dohodkov tako gorostasen, tako krivičen, da se morajo izmozganemu prebivalstvu ob njem zježiti lasje in gospoda Žerjav in Pivko sta brez najmanjšega očitka vesti in pomisleka glasovala za nove davke! Vendar — nekaj so pa samostojni demokrati vendar dosegli. »Jutrovo« poročilo pove, da ;>so izposlovali določbo, da smejo družbe, ki polagajo javne račune, v bodoče pri rentabiliteti vračunati vse državne in samoupravno davščine, pri režijskih stroških pa vse vojne dodatke, davek na poslovni promet in prireze, ki so bili uvedeni po vojni in med katere je šteti po izjavi finančnega ministra tudi invalidski davek.« To se pravi: Po zaslugi samostojnih demokratov bodo nova bremena prizadela s a m o revnejše sloje, bank in dru- i gib kapitalističnih družb pa prav nič, ker j jim finančni minister z levo roko vrača, i kar jim z desno jemlje. To je vse, kar je j bilo demokratom moči izposlovati. Za invalide nič, za uradnike nič, za obrtnike nič, za delavce nič! V to kruto resnico so se prebudili »Jutro v i« bravci iz svojih tako krasnih sanj in nad. Pa kje je junak dr. Žerjav in njegov pobočnik c)r. Pivko, da je mogel finančni minister na tak način zdelati Slovenijo in jo sleči do srajce? Gotovo sta bita odsotna — pobijata sta bogve kio Kakega klerikalnega zmaja — a-i pa se je zgodila pomota, ki so na mogočno besedo slovenskega kraljeviča Marka nemudoma in korenito popravi. Ali ne piše »Jutro« tako? Ne. »Jutro* piše Čisto nc verjetne stvari. Pravi, da predstavljata dr. Žerjav in dr. Pivko v narodni skupščini 'k.rom-n o številčno m o č /, da ne moreta opravljati vsega dela, da moreta Jo slabo zastopati interese slovenskega ljudstva in da se bodo razmero za Slavonijo spričo tega njunega s jalovega zastopstva: v bodoče še poslabšalo. Njune jalove nemoči pa je krivo »močno parlamentarno zastopstvo SLS« v narodni skupščini in pa skriva palica« v Sloveniji! Vse to ima natisnjeno včerajšnje »Jutro« črno na belem. Ljudje so se grizli v jezik in so vlekli za ušesn, ako morda ne spe iu se jim to, kar so pravkar brali v »Jutru«, ne sanja? Kaj ni pisalo :: Jutro« po volitvah (dne 14. februarja), da se bodo sedaj »naše javne razmere uredile z novimi zakoni v gospodarskem in političnem oziru, tako da se bodo zboljšale življenske razmere širokih. ljudskih množic? : Ali nista »Jutro« iu :-Narod : dan za dnevom oznanjala: 1. : Da se začenja nova doba za Slovenijo; 2. »da se začenja doba gospodarskega dela«; 8. rda je klerikalizem za večne čase poražen«; 4. rda je klerikalizem mrtev«; 5. »da klerikalizem ne bo nikoli več vladal ; G. da en Žerjav več pomeni kot vsi klerikalni poslanci«; 7. »da bodo klerikalci v skupščini popolnoma brez vsakega pomena«; 8. rda se z njimi absolutno več ne računa itd. itd.?« Sedaj pa -Jutro« naenkrat piše, da predstavljata demokratska junaka Žerjav in Pivko zgolj »skromno številčno moč « ki je v primeri z »močnim parlamentarnim zastopstvom SLS : navzlic vsem njunim ■nenavadnim naporom«' čisto brezpomembna. A 1 i s e d a j tisti uradniki, obrtniki, kmetje in delavci, ki so volili dr. Žerjava in d r. P i v k a , vedo, k ako strašno so nasedli? ' Jutro ; je še te dni pisalo na naslov dr. Korošca o izgubljenih bitkah in o te-penih generalih, ki ~r.aj gredo v klošter«. Sedaj samo priznava, da je tak osramočen in osmešen, za klošter zrel general dr. Žerjav s svojim pobočnikom dr. Pivkom vred. Obsojeni, kaznovani in teperii so pa njuni volivci, in to po pravici, po krivici pa žal tudi vsa ostala Slovenija. Pričakujemo, da pojde zdaj v klošter Žerjav! VSTAJA KURDOV. Carigrad, 1. aprila. {Izv.) Vstaja Kur-dov je rnnogo resnejša, kakor so poročali doslej cenzurirani turški listi. Kurdi imajo 20—30.000 dobro oboroženih mož, ki se zbirajo pod zeleno zastavo Mohamedovo. Bojna orla je dolga nad 400 kilometrov in sega od Diarbckra do Billisa. Proti vsta-šem je mobilizirala angorska vlada 70.000 mož. eja s! 26, aprila. Belgrad, 1. aprila. (Izvir.) Radikalni klub je imel sejo ob 6 popoldne. Nikola Pašič je poročal o političnem položaju. Rekel je, da se bo rekonstrukcija vlade izvršila, ni pa dal o tem nobenih oodrob-nih obvestil. Rekel je, da do Velike noči ne bo nobenega posebnega posla in je vsem poslancem želel vesele velikonočne praznike. Naznanil je, da se bo skupščina sestala 26. aprila. Najpreje bedo prišli v razpravo zakonski načrti stanovanjskega zakona in tiskovnega zakona. Po Veliki noči bo izvoljeno tudi novo predsedstvo kluba. Nato ko izvolili poslance, ki bodo šli na mednarodno medparlamentarno trg. konferenco v Rt mu. Oc radikalov so delegirani: Vaša Jovanovič, Ljuba Nesič, dr. Kojič, Ljuba Popovšč, dr. Ninko Perič in katero je bil bivši zagrebški župan dr Srkulj radi nedovoljenega nošenja orožja obsojen na 14 dni zapora in 1000 se;t jc Chamberlain na neko interpelacija odgovoril, da še ni gotovo, kdaj zapuste angleške čete Kolu. Dalje je izjavil, da se sovjetsko zastopstvo v Londonu nič vec ne peča s komunistično propagando, ampak samo s trgov skimi zadevami. VPRAŠANJE PRAZNIKOV NA ČEŠKEM. Praga, !. aprila. (Izv.) Senat je danes sprejel sklep poslanske zbornice o odpravi nekaterih praznikov. STRAJK V MORAVSKI OSTRAVL Moravska Ostrava, 1. aprila. (Izvir.) Položaj se je danes nekoliko izboljšal. Upanje je opravičeno, da štrajk ne bo dolgotrajen, ker ga smatrajo bolj za politično, od komunistov uprizorjeno demonstracijo kot za mezdno gibanje. Prejeli smo iz Afrike sledeče pismo: Gospod urednik! Podpisani slovenski le-gionarji v Afriki se obračamo na Vas z iskreno prošnjo, da kaj storite za nas, da bi se mogli vrniti domov. Opisati hočem, kako smo prišli do tega nesrečnega položaja. Lansko leto smo bili dne 19. oktobra odšli s transportom, namenjenim v Fran* cijo. Transport je vodil Ivan Tome, stanujoč tedaj v Ljubljani, Križevniška ulica 7. Imeli smo pogodbo podpisano od inž. De-klcve na Francoskem. V pogodbi je bilo zapisano, da bomo zaslužili na. dan ob S urnem delu po 20 do 25 frankov. Ko smo pa prišli na mesto, so gospodje takoj besedo snedli. Rekli so, da ne bomo plačani na dan, ampak od akordnega dela, češ da bomo tako še več zaslužili. Udali smo sc in šli delat v železni rudnik. Tukaj smo pa že prvi dan spoznali, da so nas zvedili za nos. Zrak je bil neznosen in rovi polni dima, da nismo videli pol metra pred seboj. Razen tega nam niso dali dovolj streliva. Le. s težko rnujo smo prvi mesec zaslužili komaj za brano in stanovanje in še so nam rekli, da če ne bomo bolj pridno delali, v bodoče nc bomo niti za brano zaslužili. Prisiljeni smo bili iskati dela drigje. Zapustili smo rudnik in šli iskat dela s trebuhom za kruhom. Zbralo se nas jc deset delavcev, od tega osem Slovencev, 1 Nemec in 1 Poljak. Šii smo od mesta do mesta, a dela nismo dobili. Potem smo zvedeli, da zbirajo lj:idi za Afriko. Poiskali smo tisto pisarno, ki jc bila v neki napol podrti vojašnici. Tam jc za nas govori! Poljak, ki je znal edini izmed nas francosko. Sprejeli so nas z veseljem in nam takoj dali hrane in prenočišče. Dnigi dan so nas odvedli k zdravniku, ki nas je potrdil za pet let, nc da bi bili vedeli, kaj prav za prav z nami nameravajo. Poleni so nam dali v francoskem jeriku popisane pole in nas poslali naprej. Tedaj smo začeli slutiti, kam gremo, a Poljak nam je zagotavljal, da naj bomo brez skrbi, da nam jc delo v Afriki zagotovljeno in da borno zanl no. šteno plačani. Ko smo pa prišli na mesto, se nismo malo začudili, ko so nas pre-obiekli v vojaško obleko, našo pa vzeli. Poskusili smo se upreti, pa so nam rekli, da nas bodo zaprli, če ne bomo tiho. In tako smo postali francoski legionarji proti naši volji. Tukaj nam ni ravno sile, a peče nas, ko nam pišejo starši, naj jim pošljemo kaj denarja, a kako naj to storimo, ko zaslužimo po 25 centimov na dan. Zato Vas, gospod urednik prosimo, da kaj storite za našo vrnitev, če je mogoče. Tukaj smo trije skupaj, za druge ne vem, kje so. Vam in vsem Slovencem želijo vesele velikonočne praznike: Tomaž Z a v i r š e k , leg. št. 46.928; Franc Žerjav, leg. št. 46.924; Ivan Langeršek, leg. št. 46.921. -}- Govor dr. Lorkoviča, Ker je govor dr. Lorkoviča, iz katerega smo prinesli že včeraj kratek posnetek, vzbudil v skupščini precejšno pozornost, prinašamo iz njega še par značilnih mest. Kar se tiče pojmovanja hrvatstva, srbstva in slovenstva, je navezal popolnoma na pojmovanje, ki ga je obrazložil dr. Gosar ter je pov-darjal vedno vlogo hrvatskega naroda; tako, ko je omenil potrebo, da nosi sporazumno urejena država v socialnem pogledu značaj države kmečke demokracije, ker odgovarja ta karakter socijalni zgradbi hrvaškega, srbskega in slovenskega naroda, in ko je pobijal centralizem zaradi velike škode, kojo prizadeva hrvaškemu narodu. Glede na nejasne izjave poprejšnih radičevskih govornikov o stali-gleda in pretrese z vseh stališč, ki so se dr. Lorkovič jasno izrazil v smislu formulacije bloka sporazuma. Izjavil je, da nudi program opozicijonalnega bloka širok okvir, ki daje možnost, da se ustava pregleda in preterse z vseh stališč, ki so se v tem pogledu pojavila in da se končno vprašanje revizije ustave mora rešiti le potom sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. — V popolnem soglasju s stališčem SLS je pobijal ominozni člen 28, zakona o dvanajstinah, ki pooblašča prosvetnega ministra, da uvede enotne učne načrte za. vse vrsie šol. Vprašanje učnega načrta se mu zdi prevažno radi velikega vpliva, ki ga ima način pouka na ves narodni, umsLveni in nravni razvoj mladine in zato se mu zdi umestno, da se minister prosvete kar kratkomalo pooblasti, da izda načrt za pouk. nc da bi imela skupščina priliko, da se izjavi in pove, kaj v tem pogledu misli. Zlasti se mu zdi tako postopaje nevarno pri nas, kjer se je že dogodilo, da je neki prosvetni minister odredil, da se iz hrvaških šol vržejo v hrvatskem narodnem duhu pisane knjige in se nadomeste z drugimi. Ali odseva iz Lorkovičevih izvajanj mišljenje poslancev HRSS v vsej točnosti ne moremo vedeti, vendar so njegova izvajanja važna, ker v marsikaterem pogledu pojasnjujejo izjuve radičevcev točneje v smislu programa bloka sporazuma. -f- Kako se falzifilratorji psrejo. Očitek racli volivnega letaka s podpisom sv. očeta in kardinala Gasparrija postaja gospodom okoli »Jutra« in v tajništvu SDS od dne do dne bolj neprijeten, tako neprijeten, da je včerajšnje »Jutro« prineslo izjavo »Delniške tiskarne«, ki pravi: »V naši tiskarni se letak, katerega besedilo z domnevnim podpisom kardinala Gasparrija objavlja »Slovenec« z dne 29. marca 1925, št. 71, ni nikdar tiskal.« —• Ali ni čudno, da taje gospodje ta letak šele sedaj poldrugi mesec po volitvah, ko smo 7. februarja prvič v »Slovencu« razkrinkali njihovo namero, da hočejo izdati tak 0. L.: Aleš Ušeničmk, Uvod v filozofijo.1 »Ti, aH kaj veš, ali bo Ušeničnik kaj kmalu izdal drugi del svojega Uvoda; malo dolgo že čakamo, ali ne?«, me je vprašal včeraj na cesti tovariš filozof. Začudil sem se. »Saj je vendar že izšel v dveh snopičih, prvi pred letom dni, drugi pa pred kakimi štirimi meseci, in tudi učbenik ontologije je že izdal. Čuden slovenski filozof si, če tega ne veš.« — »Ti si čuden, ti, ki za to veš, pa mi ne poveš. Glej, o nemških filozofih pišemo in beremo, o slovenskem pa še govorimo ne.« — Ah, zares čudni ljudje smo mi Slovenci! Za skrajno racionalističnim mrzlim filozofskim tokom 19, veka je vzvaiovil v zadnjih decenijih po Evropi novi toplejši čuvstveni tok, tok filozofije človeškega srca. Potem pa je prišlo še ono največje zlo, ki je zadelo Evropo in štiri leta razdiralo dela človeških rok in morilo srečo v milijonih. In kakor za vsako veliko katastrofo človeškega uma v zgodovini, so se tudi za to največjo ljudje streznili in obrnili pogled vase in v zavesti svoje ničevnosti iščejo mistične zveze z nečem Najvišjim in Absolutnim izven sebe. Vse to jc našlo odmeva tudi med nami. Ker pa vsi eks- « Bogosl. Akademij«, kuj. II., št. 2, 1924. letak, pa niso črhnili niti besedice, ampak so vztrajno dalje lagali, kaj vse je državni tajnik kardinal Gasparri izjavil dr. Smodlaki glede volitev v Sloveniji, kako je stališče papeževega suncija mons, Pellegrinettija v Belgradu omajano baš radi volivnih razmer v Sloveniji in kako se peča sv. stolica z namero, dati škofa dr. Jegliča internirati v nekem laškem samostanu! Letak z Gasparijevim podpisom naj bi na način, vreden samo žerja-vovskih volivnih metod, zaključil to stran samostojno-demokratske volivne kampanje. Če je čuječnost tajništva SLS preprečila izdajo letaka v taki množini, v ka-koršni so ga prvotno nameravali Jutrovci izdati, dokazuje to le, kako jih je naše razkritje zadelo v živo. Ob zadnjem »šla-gerju« so vrgli puško na pol v koruzo in zdaj jih je sram, da so jo polomili baš s tisto parolo, ki so jo smatrali za najbolj ženijalno. Tajništvo SLS je zvedelo za to, da nameravajo samostojni demokratje izdati tak letak, še predno so ga dali v tisk. Opozorilo je takoj nanj svoje zaupnike. Vemo tudi, da so gospodje ob tem razkritju, za katero so po svojih uradnih in izvenuradnih ogleduhih hitro zvedeli, nekoliko obstali in nomišljali, ali bi letak natisnili ali ne. Odločili so se končno za natis in enega izmed izvodov je dobilo takoj v roke tudi tajništvo SLS in v »Slovencu« razkrilo na;novej?i produkt falzifi-katorske družbe SDS. Ta izvod ne more zatajiti tiskarne, v kateri je bil tiskan, kakor je ni mogel tudi t?sti s krvavima rokama. Gospodje so dali nn stroju »Delniške tiskarne« natisniti toliko izvodov, kolikor so jih nameravali razširiti po deželi. Agitatorji, ki naj bi letak takoj raznesli, so bili že pripravljeni. Kaj je gospode zadnji hip zadržalo, da niso izdali vse pripravljene nnklade, ne vemo. Ofi-vidno so se po »Slovenčevih« razkritjih po natisu vendarle resno zbali, da utegne letak ponekod vendar malo drugače vplivati, kakor so sami to zamislili. Zgoraj navedeno izjavo so gospodje od »Jutra« od »Delniške tiskarne« kaj lahko dobili, če pomislimo, da so gospodarji »Jutra« in »Deln'5ke tiskarne« eni in isti. Zanimivo je tudi, da so se začeli gospodje v tajništvu SDS sramovati baš zadnje laži v vrsti vseh onih neresnic, ki so jih tekom volivnega boja nagromadili glede zadržanja sv. že povsod, celo pri naprednjakih. Saj kroži sedaj med njimi po Ljubljani vprašanje, zakaj Gasparrijevo pismo v Žerjav-Ribni-karjevi izdaji ni imelo uspeha. Odgovarjajo: Zato, ker sta v preveliki politični, a v premajhni verski gorečnosti pozabila pristaviti par besed o blagoslovu, ki ga običajno sv. oče pošilja ob koncu vsakega svojega pisma vernikom, ki jim je pismo namenjeno! Pozabila sta na ta blagoslov, zato pa tudi s pismom nista imela uspeha. -I- Kaj misli HR (?) SS ? »Jutarnji list«, ki je že od 8. marca dalje napovedoval radičevski preokret, piše 31. t. m. iz Belgrada od svojega »nalašč v to svrho odposlanega poročevalca«, da je nastalo zdaj v parlamentarnem položaju zatišje. To pa po mnenju J. L. ne bo dolgo trajalo in bo prišlo do razčiščenja položaja preje, nego se misli. Radikali, trdi J. L., ne iščejo šs kontakta s H»R«SS, dajo pa razumeti, da se temu kontaktu ne bodo izognili, če H»R«SS izpolni dva pogoja: 1. da izstopi iz bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije in 2. začne popolnoma samostojno politiko. Radikali bi radi ločili II»R SS tudi od Hrvatske zajednhc, ker jim je ta prestara in premalo elastična stranica, dočim je H»R«SS mlada in zmožna evolucije. -f Ostro kampanjo proti H»R"SS so 7rče1i hrvatski pravaši, oziroma-takozvani frank ovci. »Hrvatsko Pravo« obstreljuje radičevre s težkimi krdlbri iz vseli baterij. Zlasti se norčuje iz »Hrvata«, ki zatrjuje, da se rrd.Vevci niso šele zdaj razvili v mo-narriste in nrisfaše narodnega edinstva ter leg-nine vidovcl.-.nske baze, marveč da so bili vse to storili že lani, ko so omogočili vlado g. Davidoviča. »Hrvatsko Pravo« vabi Hrvate v svojo stranko in žago'n.•••!'?., da bodo zdaj pravaši začeli borbo za hrvatstvo. stol ice. Pa jc kaj naravno. Letak Gasparrijevem podpisom je razkril namen vseh onih telegramov iz Rima, ki jih je »Jutro« priobčevalo dan na dan, ki so ca bili vsi od prvega do zadnjega sfabricirani v tajništvu SDS ali v uredništvu »Jutra«. Vsi ti telegrami naj bi pripravili tla za glavni »šlager«, ki naj bi udaril v vrste slovenskih volivcev 8. februarja. Teh telegramov seveda ne morejo utajiti, ker stoje v »Jutru« črno na belem, so pa samo gnile izmišljotine. Kardinal Gasparri ni podal nikdar nobene take izjave napram dr. Smodlaki radi volitev v Sloveniji. Kdor količkaj pozna diplomalično postopanje sv. stolice, ve, kako je previdna in da se ne bo nikdar vtaknila v volivne boje kake države najmanj pa naše. Nuncij Pelle-grinetti ne ve prav nič o tem, da bi bili kjer ž njim nezadovoljni, niti jc dobil iz Rima kakšnih vprašanj ali navodil, kakor tudi ljubljanski g. knezoškof ne. Tudi misijo dr. Fogarja. tržaškega škofa, ki je bil januarja meseca v Ljubljani po privatnih opravkih, si je »Jutro« kratkomalo izmislilo. Če bi Žerjavova klika sedaj priznala letak, bi razkrila sama ves namen, ki so ga imeli famozni »rimski« telegrami, in se tako sama pomagala razgaliti pred slovensko javnostjo v vsej svoji grdobiji. Osmešila se je s vojim postopanjem itak tremi, ker so ravno ekstremi, prijetno vabijo in brezdvomno nevarno zavajajo, zato je povsem primerno, da se jc oglasil avno v tem času med nami glasnik filozofije zlate srede, philosophiae perennis, onega filozofskega toka, ki je krepko zapiul v Aristotelu in kulminiral v Akvincu. Idealistični realizem ali realistični idealizem imenuje avtor to filozofijo. Na trdnih realnih tleh oprta se nikakor ne izgublja v njih, temveč se dviga kvišku k pravzoru in od tod sub specie aeterni motri makrokosmos in mikrokosmos. V prvem delu svojega Uvoda razpravlja pisatelj o problemu spoznanja, pač o osrednjem problemu filozofije. V drugem — metafizičnem — delu govori o svetu, življenju in človeku, ter nas, oprt na načelo zadostnega razloga, dovede do prvotnega počela vsemu, kar je — do Boga. O relacijah človeka do Boga in sočloveka govori v oddelkih religija in etika. Če moramo sploh o vsem, kar izide izpod peresa dr. Ušeničnika, priznati da je pisano z izredno jasnostjo in preciznostjo, moramo to še posebej potrditi pri drugem delu njegovega Uvoda. Krepko zastavi problem, jasno precizira, kaj jc in kaj ni vprašanje, navede razna mnenja, nazadnje svoje, in s kratko, a jasno kritiko nasprotnih mnenj in s pozitivnimi razlogi podpre svoje, oziroma sholastično mnenje. Ne lovi se v lepih čuvstveno pobarvanih, pojmovno pa medlo določenih terminih po zgledu mnogih modernih filozofov, temveč vsak Novice iz Trbovelj. V nedeljo, 29. marca, je bil za cele Trbovljo dan veselja. Dobili smo nove zvonove, ki so nad vse pričakovanje izborilo uglašeni. Dasiravno je bilo skrajno neugodno vreme, se ljudje vendar niso dali uplašiti, da ne bi počakali v dežju in snegu, ko so zvonovi oglase. Kmalu po 2. uri popoldue se oglasi veliki zvon in za njim njegova tovariša. Lep glas in ubranost jo veselja orosila marsikatero oko. Toda tudi ob takih veselih in slovesnih prilikah se naši demokratje oziroma orjunaši ne morejo vzdržati, da no bi kazali svojo nestrpnosti in sovraštva do cerkve in vernega ljudstva. To potrjuje trboveljska rubrika v sJutru*. Nek nadebuden mladi demokratarček je pozdravil nove zvonove: »To so tisti hudiči!« In ravno tisti mladič, je ozmerjal z raznimi kulturnimi demokratskimi izrazi med dviganjem zvonov neko gledalce na verandi. Ljudje, ki so slišali njegovo počenjanje, so se zgražali. Fant bo o priliki prišel na svoj račun. Obžalujemo hišo in sorodstvo. — Plačani dopisnik »Jutra« so je g. gerentu nekaj zameril, zato mu je v nedeljo napravil globoki poklon ter so upa na tak način zopet, sprijazniti. Seveda je hudo, zabavljati čez gerenta, obenem pa hoče biti v njegovi milosti. Je pač križ, co kdo hoče služiti dvema gospodoma. — Ista se godi tudi trgovcu g. Pavlinu. Povsod bi rad bil prijatelj — kakor tudi mora biti praktičen obrtnik — prav na tihem bi so pa bratil z orjunaši, ki so že precej pozabili na 1. junij. — Trbovci so sicer dobri ljudje, pa ne neumni!... Trbovlje. Telovadna prireditev orlovskega narašaja. »Jutru« se prav lepo zahvaljujemo za reklamo naše prireditve. »Jutro« je namreč to storilo iz usmiljenja, ker je videlo, da je premalo lepakov za orlovsko terminus je pri njem jasno določen z isto pojmovno vsebino na prvi ali zadnji strani. To je nedvomno velika prednost pri pisatelju filozofu. Na drugi strani pa njegov jezik kljub temu ni sholastično pust in dolgočasen, temveč naravnost poetično vzvišen, zlasti v metafizičnem delu njegovega Uvoda. Le eno je, kar bo morda ta ali oni par-krat pogrešil v tem Uvodu, namreč jasno izraženega mnenja pisateljevega ob raznih kontroverzah, Prevečkrat s če in ko zastraženo izražanje moti. Celo delo preveva neizprosna logika in ogrouje mu vzdržuje jasna sistemaiika — pač velika dediščina sholastičnih mislecev. Strme motriš ob tem delu ono gran-diozno zamisel krščanske filozofije o svetu in človeku. Res da v posameznosti ni vse jasno, da so tudi tu brezdanje temine, vendar je nasplošno v veliki zamisli vse očito in solnčno. Krščanskemu filozofu je jasno od kod in kam človek, za kaj svet, tudi misterij trpljenja mu ni več povsem nedo-umen. Skrajni optimizem, solnčna pesem življenja jc ta filozofija. Ker pa vedno brani prioriteto uma, zato tudi sam ne pusti, da b; zablodilo v noči po svojih stezah. V skrajno zamotanem labirintu modernih filozofij ti bo ta Uvod objektiven vodnik, kazal ti bo v ekstreme se metajofe sisteme in te varno vodil po skalah med njim. Zalo tolle, '?ge! prireditev. Kljub slabemu vremenu je telovadni nastop dosegel v polni meri svoj namen. Z četrturno zamudo jc prireditev otvoril višji naraščaj s pohvalno izvajanimi prostimi vajami. Nato so sledile razne druge telovadne in zabavne točke, ki so bile vse brez izjeme od številnega občinstva s ploskanjem sprejete. Znak prave domačnosti in prisrčnosti je dala celi prireditvi ljubka koroška narodna pesem »V dolinci.. .«. Veselih obrazov so odšli od zadnje orlovske prireditve v stari dvorani vsi, otroci, kakor udeleženci. Raka pri Krškem. Raški dopisnik je v »Jutru« št. 66. napadel našo orlovsko organizacijo, kar mu pa ne bo prineslo nikake zmage, čeprav nosi mož dolgo, vojaško suknjo in vojaško čepico na glavi. — Afera našega bivšega načelnika je dala »Jutrovemu« dopisniku povod, da je izlil vso gnojnico kar jo je imel na Orla sploh in na njega »klerikalno vzgojo« z namenom seveda, da bi Orla osovražil in da bi sedaj starimi začeli pošiljati kar trumoma svoje sinove in hčere k popolnoma skrahira-nent-j raškemu Sokolu. — Res je, da se jo bivšemu načelniku našega odseka nekaj človeškega zgodilo, toda v to ga ni zapeljala orlovska organizacija, kakor trdi dopis v »Jutru«, temveč je zakrivil to on sam, kar jasno in odkrito priznava v pismu, ki ga nam je poslal 20. marca iz Ljubljane. On pa je ta svoj prestopek tudi že popravil s tem, da se jo poročil. Mi pa smo ga izključili iz odseka, kakor l:iLro jc: stvar prišla popolnoma na dan. Srr ;j pa vprašamo vas, '^'ovodie raškega Soka';?, koliko članov ste pa že vi izključili redi («.'■ h prestopkov iz vašega sokolskega dnik!:a? Nobenega, čeprav je dozdaj samo dvema izmed teh prišlo na misel, da sta se z dotičnirna dekletoma tudi poročila, otroci pa so šc danes ostali nezakonski. Pri vsem tem pa se dopisnik v »Jutru« še drzne trditi, da »orlovstvo« mladino pehujšuje in kvari, ko piše: »Z grozo smo gledali početje te orlovske družbe.« Prav radi verjamemo, da ste z grozo gledali na nas, toda ne radi načelnikove afere, temveč radi našega vstrajnega dela in redi naših lepih uspehov na tehničnem kakor na prosvetnem polju, ki smo jih že dostikrat pokazali na javnih prireditvah in vsakoletnih akademijah ne samo doma, ampak tudi drugod, dočim vaši »uspehi« leže na vse drugih poljih. Podtikate nam tudi razna ponočna popivanja v farovžu, v kaplaniji, pri Šiškotu. Sami pravite: »Nc borpo naštev. ii posameznih popivanj.« Pač pa bi mi lahko naštevali vaša popivanja, n. pr. pri neki vaši lanski prireditvi, ko ste se med seboj pozno v noč pošteno stepi' Sta pa še dve jako kočljivi aferi, glede ene izmed njih lahko vprašate kar našega novoizvoljenega načelnika, oziroma njegove starše doma, pa boste natančno izvedeli, če še ne veste, vi farizeji, ki se zgražate nad pezdirjem v našem očesu, debelega bruna v vašem pa nc vidite. Le dregajte daije, bomo vaše ljudi lepo razgalili — ali pa lepo jezik za zobci Višnja gora. Na praznik, dne 25. marca sta priredila orlovski cdsek in orlišl ' krožek skupno akademijo v dvorani Slov. kat. izobr, društva. Akademijo je otvoril gosp. Oven, b'e-neficijat in tajnik orlovske srenje iz Št. Vida pri Stični. V svojem lepem govoru je pojasnil p n orlovske organizacije. Oomača gr 'ba jc zaigrala orl. himno, nakar so se vrstile ostale točke sporeda: telovadba in dekiama-cije članov, članic in obojega naraščaja. Lepo s< bile izvajane simbolične vaje članic »Vera, upanje, ljubezen«, in simbolična vaja r'anov vLepa naša domovina«, — Posebno zahvalo zaslužita br. načelnik in sestra načelnica, ki st imela gotovo mnogo truda, da je akademija tako dobro uspela. — Fantje Orli, le tako naprej in višnjegorski odsek nc bo zadnji. Višnjeg ci želimo šc večkrat videti podobne prireditve in čestitamo na uspehu! M Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne d. aprila ob 6. uri Zvečer v centralni državni am-bulanci, Gosposvetska cesta. Predavanje: Demonstracije nekaterih internih slučajev. Predava dr. O. Haus. Odbor prosi za točnost. Pevski zbor »Glasbene Matice«. V četrtek odpada radi večernega koncerta vaja za base in se bo ta vaja vršila v soboto ob 20. uri. Izpred sodišča. >Za eno samo besedo, pa bom res kar pet dni sedel ? Ne, gospodje sodniki, to ne gre, jaz se pritožim.« — »Ja, lahko se pritožite, samo prinesti morate kolek za 100 Din.« — Dobro, gospod sodnik, takoj ga prinesem.« In res je prinesel kolek in je še enkrat povedal sodnikom: > Veste, obdolžili so me, da sem ukradel veliko steklenico neke kisline. Pa to ni res, služkinjo so gotovo steklenico po nerodnosti ubile. Reve pa so slabo plačane in so se bale, da bi morale škodo plačati, ki bi se jim odtegnila od bornih plač, pa so zvalile krivdo na me.« — »Ja, pa mi vam ne očitamo tatvine, vi ste obloženi in obsojeni, ker ste žalili orožnike, ki so napravili pri vas hišno preiskavo. Grde besede ste jim izrekli in zato ste bili kaznovani. - —- sNo, če jo pa tako, potem pa greni rajši precej v zapor, da se rešim te zadeve. Z orožniki pa se ne bom več pričkal. Z Bogom!« In mož je odšel v zapor. Naročajte f$8ovanca*I — Mašniško posvečenje. Na Cvetno nedeljo, 5. aprila, bodo prejeli mašniško posvečen je sledeči gg. bogoslovci: Bartol jlirko, nova sv. maša 19. aprila v Sodražici, govori prof. dr. Ivan Samsa; F i s t e r Franc, nova sv. maša 19. aprila v Radovljici, govori dekan Janez BeSter; P e č n i k Ivan, nova sv. maša v Škofji Loki, govori kanonik dr. Tomaž Klinar; Štrus Ivan, nova sv. paša 13. aprila v Ljubljani (stolnica), govori stolni vikar Franc Koretič. — Umrl je dne 31. marca v Hotederšici g, Matija Plečnik, mizar in posestnik, ptar 73 let Pokojni je bil vzoren krščanski mož, kremeni tega značaja in zvest pristaš SLS. Bil je 38 let občinski odbornik. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalie! — Promoviral je na staroslavni Karlovi univerzi v Pragi za doktorja vsega zdravilstva g, Niko Sever iz Kostanjevice. Na visoki (rgovski šoli je položi! inženjerski izpit gosp. Alojzij Pučnik iz Dobrave pri Konjicah. — Ameriške novice. V Lorainu, Ohio, sta ponesrečila z avtomobilom, ko sta sc peljala na delo, rojaka 37 letni Ivan Tomažin, doma iz Podbukovja pri Krki na Dolenjskem, in pa Franc Baraga. Tomažin je ostal na mestu mrtev, Baragi pa sta bili zlomljeni dve rebri in roka. — V Newburgu (Cleveland) so umrli: 24 letna Neža Vrček, ki je zapustila moža in dva otroka; 33 letna Marija Udovič, doma iz Boštanja, ki je zapustila moža in Štiri otroke; Anton Japelj, ki ga jc zadela kap. — Rojak Peter Vesel v Clevelandu toži clcvclandski šolski odbor na 20.000 dolarjev odškodnine, ker sc mu je 15 letni sin Frank pri telovadbi v šoli ubil. —■ Orel v Kranju. Zvedeli smo in poročamo — dasi nekoliko pozno: Če to ni predrznost?! Pretekli četrtek ob dveh popoldne, torej ob belem dnevu, se je v Kranju zgodilo, da jc orel odnese! največjo kokoš z dvorišča gosp. dekana. Na tleh so našli Ic še nekaj izpranega perja in puha. (Čudna novica, resi Da ri orel upa v Kranj, v to najbolj »sokolsko« mesto v Sloveniji! In tako malo »klcrikalec« jc bil, da si je vprav dekanovo dvorišče izbral ia torišče! Čudno res! Op. ur.) — »Orožništvo ln kmetijstvo«. K naši tozadevni notici nam piše nekdo še sledeče: Kakor v Sloveniji, tako se tudi drugod orožništvo priganja k kmetijstvu tako, da se dandanes no more več govoriti o pravem orožništvu, marveč so jo spremenilo v prisiljene kmetovalec. Neka najnovejša nared- ukazuje, da mora vsaki orožuik brez izjeme kopati in obdelovati njive od 1. aprila dalje od 5.-6. in od 17.—19. ure; kadar je potrebno pa tudi celi popoldan! Torej, ako je orožnik 24 ur ali dalje v zunanji naporni službi in ako so vrne po noči domov, mora rjutraj od 5.—6. ure na njivo kopat, potem orožne vaje eno uro, zatem se učiti in urediti svoje službene stvari in nato event. zopet v službo. — Istotako ne sme orožnik najeti in plačati delavca, da bi delal mesto ojega, temveč mora motiko in kramp osebno vihteti. — Pa ako bi orožnik s tem pridelkom v jeseni smel razpolagati in jih obrniti v svojo korist, bi bilo, a tega ni, ker je tudi to z ono naredbo regulirano. Da orožnik-po-Ijedelec no more vršiti in izpolnjevati svoje dolžnosti kot organ javne varnosti, razume vsak, zato b© zločini tako nemoteno širijo. Člen 36 orožnlškega zakona jasno kaže, da se orožništvo ue sme odrejati na službo izven rvoje stroke, istotako se ne smejo odrejati na posle, ki se ne ujemajo z njegovo službo, ogledom in javno varnostjo. Zakon o orožništvu, v katerem je tudi preje navedeni člen 36, je odobri! in potrdil sam kralj dno 18. februarja 1922, a. za gg. komandante polkov ta zakon ne velja, temveč ga ignorirajo in delajo po svoji volji. Lepa bodočnost čaka orožniški zbor! — Za aspirante na mornariško pod-castništvo. Po narodbi ministrstva vojske in mornarice se sprejme meseca novembra 1925, 150 mladeničev za gojence v mornariško podčastniško šolo v Šibeniku, Dalmacija. Pogoji za sprejem so: 1. Našo državljanstvo (domovnica). 2. Starost 16—19 let (rojstni list). 3. Najmanj 4 razrede osnovne šole (šolsko izpričevalo). 4. Neomadeže-vano vedenje (nravuostno izpričevalo). 5. Dovolitev starišev (po predpisanem vzorcu). 6. Samski stan (potrdilo župnega urada). 7. Krepko zdravje (izpričevalo vojaške-a& zdravnika). Lastnoročno pisane prošnje i natančnim naslovom prosilca ,je do 30. septembra 1925 predložiti komandantu brodarske podčastniške šolo mornarico v Šibeniku, Dalmacija. Prošnja in prilogo morajo hiti kolkovane. Pojasnila daje mestni volu? ki urad v Mestnem domu. — Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo dne 23. marca svoj redni občni zbor. Med fimgim se je z žalostjo konštatiralo, da se državni upokojenci vse premalo zanimajo ^a to njihovo organizacijo ter ali sploh k društvu ne pristopajo, ali pa se kot člani važnih zborovanj ne udeležujejo. Razni govorniki so poudarjali, kako vlada vse upravičene zahteve državnih upokojencev prezira in kako velika krivica se godi zlasti staroupokojencem s kronsko plačo, ki so Prisiljeni se obrniti na Društvo narodov. Končno se je brzojavno odposlala kralju udanostna izjava s prošnjo za odpomoč. Na- to je prejelo predsedstvo gori imenovanega društva sledeč odgovor: »Njegovo Veličanstvo se srčno zahvaljuje za izjavo udanosti poslano v imenu državnih upokojencev Slovenije zbranih na občnem zboru v Ljubljani.« — Shrani ujmu nedeljsko >SIovenčevo« prilogo! Iz kroga bravcev smo prejeli: Misel, da naj ima >Slovenec< ob nedeljah ilustrirano prilogo, se je izkazala za zelo srečno. Koncem leta bodo tvorile te priloge lepo knjigo, obsegajočo dobrih 200 strani fino izdelanih slik iz vseh panog življenja. Notri bomo dobili slike naših politikov, slovstvenikov, podjetnikov, uspele karikature (kako sijajen je bil na primer Korun, ki gre >samostojno< v volivni boj!), slike poslopij, pokrajin itd., ki so v zvezi ali z našim javnim življenjem ali pa z važnejšimi dnevnimi dogodki. Po večini so to stvari, ki bodo svojo vrednost ohranile tudi še ob času, ko se bodo dnevni dogodki, ki jih vsebuje tiskani del nedeljskega >Slovenca«, že davno preživeli. Take zbirke slik bi rabili naši predavatelji po društvih, učitelji i. dr. In baš to me je napotilo, da sem smatral za potrebno, opozoriti :>Slovenčeve< naročnike na to, da naj nedeljske priloge ne zavržejo, ampak jo shranjujejo. Nekateri to brez-dvomno že delajo. Kdor pa tega ni delal doslej, naj pač začne sedaj! Bolje je, če imaš koncem leta vsaj tri četrtine vseh prilog, nego če nimaš ničesar. Če začneš priloge shranjevati sedaj, jih boš še vedno imel do konci leta kakih 40. Posebno opozarjamo naša izobraževalna društva, naj priloge shranjujejo in jih dajo koncem leta vezati. Prepričala se bodo, da bo ilustrirani Slovenec c v društveni knjižnici knjiga, ki se bo prav pridno izposojala. Koder se bojijo, da bo priloga preveč trpela že med letom med branjem, ker gre >Sloveuec« iz roke v roko, naj morebiti naro-če nedeljskega >SIovenea: še posebej, tako da bodo iineli poseben izvod za knjižnico. Nične dvomimo o tem, da nam bo koncem leta vsakdo hvaležen, kdor bo današnjemu opozorilu sledil in pričel JSlovenčcvo: prilogo shra-n je vati. — Proti previsokim davkom. Trgovsko in obrtno drušlvo v Osjeku je sklicalo pred nekaj dnevi v prostorih osješke trgovske in obrtne zbornice shod davkoplačevalcev, da se razgovore o odlokih csješke finančne uprave glede pridobniuskega davka. Finančna oblast v Osjeku je namreč vpeljala prakso, da samolasino povišuje predloge komisij kar na štirikratno vsoto! Proti tej praksi so osješki trgovci in obrtniki z vso odločnostjo protestirali, ker mora pod takim davč. pritiskom biti uničenih cela vrsta trgovskih in obrtniških ckf'p'ene. Pomagali pa bržkone vsi protesti na bodo mongo, ker država rabi le denar in denar, Hrvatska, Slovenija in Vojvodina naj pa gledajo, kje ga bodo jemale. — Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran Dere uda & Cie., Ljubljana. Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejie bogato zalogo na Erjav-čovi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v nor redni bližini Nunske cerkve). '?103 Iz š V petek 3. aprila t. 1. zvečer ob po! 8 priredi Prosvetna zveza v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke II, prosvetni večer s sporedom: Srbija v siikch, njeni kraji in zgodovina. Predaval bo g. prof. Ivan Prijatelj, katerega besede bo pojasnjevalo 40 krasnih skioptičnih slik. Moški zbor bo zapel nekaj pesmi, orkester bo proizvajal lepe glasbene točke. Častna udeležba pri I. prosvetnem večeru pretekli potek jc pokazala, kako pričakovane in dobrodoSlc so bile talcc prireditve; zato zdaj naprej ne bo nedostajalo tudi onih, ki doslej morda še niso vedeli za naše prosvetne večere, ki sc bodo vršili 3., 17., 24. in 30. aprila t. 1. in sicer vedno z uovim, zanimivim sporedom. Za kritje stroškov sc pobira majhna vstopnina in sicer za sedež po 3 in 2 dinarja, za dijake 50 par, za stojišče po 1 dinar. Vabimo vse prijatelje resnega prosvetnega dela brez razlike, da sc teh prosvetnih večerov udeleže sami, kakor da poagitirajo za udeležbo tudi med prijatelji in znanci. š Št. Ilj v Slov. gor. V velikem iednu sc vršijo pri nas duhovne vaje za fante v »Slov. Domu«. Vaje vodi znani mladinski organizator p. Pavel O. S. F. iz Maribora. Dne 26. aprila t. 1., drugo nedeljo po Veliki noči pa bo pre-vzvišeni škof dr. Karlin posvetil novi veliki zvon »St. Ilj*. Zvon jc vlila tvrdka Biihl v Mariboru. Tehta 2030 kg in ima glas C. Št. Iljčani se že zdaj pripravljajo na to veliko slavnost in vabijo sosede od daleč in blizu k slovesnosti. S Zborovanje Zveze gostilnlčarslrih zadrug za slovensko Štajersko, Prckmurje in Mežiško dolino v Celju. Dno 26. L m. se je vršilo v Celju zborovanje Zveze gostilničar-skih zadrug ob udeležbi velikega števila delegatov posameznih zadrug. Predsednik Zvezo g. Majdio je obrazložil pomen zborovanja in poročal zlasti o kartelu pivovaren, ki so cene piva neupravičeno zvišale na tako višino, da je ista popolnoma nevzdržljiva. Iz celoknpne debate se je razvidelo, da so vsi gostilničarji složni v tem, da je treba ne- mudoma ukreniti potrebne korake pri mero-dajnih faktorjih proti skrajno škodljivemu kartelu. Tozadevni sklepi se vpošljejo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, katero se naproša, da izda potrebne naredbo proti navijanju cen plvn, kartele razveljavi ali pa stavi pod trajno nadzorstvo. V slučaju, da bi bili ti koraki brez-uspešni, bo gostilničarji pripravljeni seči po samopomoči ter odkloniti vsako razpečava-nje piva karteliranih plvovaren. — Razpravljalo se je tudi o raznih drugih predlogih, kakor o policijski uri, tovornim, trošarini in o povzdigi tujskega prometa v Sloveniji, ki so bili soglasno sprejeti. Po triurnem zborovanju je predsednik zaključil zanimivo zborovanje s pozivom na složno delo vseh gostilničarjev. Celo zborovanje je pokazalo, kako potrebna je Zveza in da le v slogi jo moč in pol do končnega uspeha. š Učni zavod za prskrojevanjc moških in d&teskšh oblačil v Maribora sprejema začasa razstave v nedeljo, dne 5. aprila t. 1. nova vpisovanja za moško in domsko prikrojevanje za drugi tečaj. š Detomo'\ V Mariboru je umorila 20 letna služkinja Štefka TTauptman svoje dote. Obtoženka je priznala, da je bilo dote živo rojeno in da ga je zadušila. Iz Primorske. p -Piccolo« o manjšinskem vprašanju. — jPiecolot z dne 1. t. m. se znova peča z manjšinskim vprašanjem. Prihaja do zaključka, da mora država na vsak način najti pot, da se te manjšine spravijo z mislijo za trajnost sedanjih državnopravnih razmer in postanejo mirni in udani državljani. To se da doseči le po srednji poti, ki se ogiba tlačmja in zatiranja na eni in prevelike popustljivosti na drugi strani. Na vsak način naj dobe manjšine v krajih, kjer prebivajo sklenjeno, šolo, v kateri bo zavzemal njih jezik tisto mesto, ki mu gre, v katerih ko bo pa tudi italijanščina kolikor mogoče u -pešno poučevala. Tip take šole morajo Italijani čele ustvariti, kajti la šola ne smo biti taka kakor je bila začasa Avstrije, pa tudi ne taka kakor je v Benečiji ali Toscani. — Iz nadaJjnih »Piecolk-jevih izvajanj je razvidno, da bi bila po njegovem nekaka dvojezična šela največja koncesija, ki naj bi se dala manjšinam; na sodnijah in uradih naj bi ostalo pri sedanjem sistemu občevanja med strankami in uredništvom potom tolmačev, dokler bi tekom par rodov italijanski jezik ne prodrl med manjšinami in bi tolmači ob sebi postali nepotrebni. Kar se tiče irredentizma, pravi >Pieeolo<, da narodni irredentizem sam na sebi pač ne more postati nevaren Italiji; pomembnejše je dejstvo, da se ta irredentizem zateka pod pls-?č internacionalnega sub-ver2tvt7.nia: komunizma, kakor je razvidno iz lista t i a Federation Balcaniciuec. ki se tiska na Dunaju. fi Ljufelf rs SKRB ZA LJUBLJANSKE VOLIVCE. Dr. Žerjav in prof. Pivko, zastopnika Slovenije v vladnem bloku in kandidatska sobojevnika Mohoričeva, sta glasovala: 1. Za rov davek na lefcsi zaslužek' vsakega ročnega delavca; 2. za 50 odstotno povišanje invalidnega davka; 3. zp. davek pod imenom »vojne dajatve«; 4. za davek za pokritje oksekucijskih s*ro?kav pri davkih v izmeri 4 odstotkov cd dolžnega davka. Pristala sta tudi na to, da se kasni H takse, v kolikor se tičejo cforta, 15 krat povišajo. Ako bi bil g. M o h o r i č izvoljen, bi še on glasoval za vsa ta nova bremena, kar bi bilo seveda v posebno korist njegovim ljubljanskim volivcem. Je torej čisto dobro, da je g. Moborič ostal doma in da tudi prihodnjič ostane! lj Koncert slovenskega pevskega društva »Krakovo-Trnovo« n c bo v petek, 3. aprila 1925 zaradi službenega zadržka opernega pevca g. S. Banovca, kar izvoli cenjeno občinstvo blagohotno upoštevati. Dan koncerta se bo pravočasno določiL lj Znižanje mesnih cen. Kakor smo že poročali, so ljubljanski mesarji sklenili z ozirom na padec cen živih živali primerno znižati tudi ceno mesa in sicer a 1. aprilom. Mnogi ljudje spočetka kar niso hoteli verjeti, da je kaj takega mogoče., in so smatrali dotični sklep za navadno aprilsko šalo. Ko so pa včeraj gospodinje in kuharice prišle na trg kupovat, so se prepričale, da je cena mesa res znižana in precej izdatno. Jako visoke pa so še vedno cene prekajenega svinjskega mesa, klobas itd. čo je bilo mogoče napraviti red na trgu z govedino in s špehom, bi ne bilo pretežavno tudi cen prekajevalskih izdelkov spraviti v sklad s ceno surovega svinjskega mesa in 3 ceno živih preSičev, ker danes res ni več potrebno, da bi navadna hrenovka, kateri je pridejano i dovolj moke in vodo, veljala skoro toliko kakor stane čeiri kiie govedine. Ali pa mogoče g. gerent Turk hrenovk itd. ne obrajla, da mu ie zato vseeno, koliko stanejo? lj Umrli so v Ljubljani: Jurij P-egetj, občinski ubožec, 67 let. — Fran Hojkar, rejen- j ček, i mesec. — Olga Kos, služkinja, 45 let. — Terezija Berčič, delavka, 35 let. lj Ljubljančan, ki sc je v noči od 18. na 19. marca vrnil iz ruskega ujetništva iz Sibirije, naj blagovoli svoj naslov naznaniti na upravo naSega lista, Ako morda kdo drugi ve zanj, naj blagovoli sporočiti njegov naslov. Ij Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani naznanja, da je načelnik gosp. Riko T o r y odstopil. Njegove posle jc prevzel drugi podpredsednik gosp. Miro DomicelJ, lj Vlom. Predvčerajšnjim je vlomil ne znan tat v predale omare v gostilni »Pod trančo«. Dvignil je z vilicami pokrov omare ' in je nato odprl predal, v katerem pa je na-| šel samo manjšo vsoto denarja. Tat, ki ja ■ moral razmero dobro poznati, je izvršil tat-' vino gotovo v dopoldanskih urah, ko slu i čajno ni bilo nobenega gosta in tudi nikogar domačih v gostilni. Učiteljski vestnik. Za neodvisno stanovsko učiteljsko organizacijo v Jugoslaviji. Gotovo bo naše uči teljstvo zanimalo, ako od časa do časa po ročamo o pojavih med srbskim učiteljstvom. To se nam vidi tem bolj potrebno, ker »Učit. Tovariš« to opušča ali pa poroča enostransko. Pa takoj k stvari- G. Milutin Stan-kovtč, ki so ga Pribičevičijanci s pomočjo naših UJU-jovskih generalov vrgli iz glavnega odbora UJU in mu vzeli uredništvo »Narodne Prosveto«, izdaja sedaj svoj list, ki se imenuje »Svobodni Narod«. To ni samo učiteljsko glasilo, ampak političen list. ki širi Davidovičove ideje. Ostro pa prijemlje g. ministra Pribičeviča in nn nrizri naša prav nič tudi njegovim trabantom iz glavnega odbora UJU. Nasilje, ki se je zgo dilo nad tovarišem Stankovlčem, bo imelo '/m UJU dalekosežne posledice. On zbira sedaj demokratsko učiteljstvo (Davidovi cev ce) v posebno organizacijo. V Belgradu žo ima poseben khib demokratskih učiteljev in ta sedaj poživlja vre učitelje demokrate, da. si čimpreje osnujejo enake klube po vsej državi. Sezname članov učiteljev demokratskih klubov je pošiljati na naslov: M. Stait-kovič, učitelj v ostavki — Belgrad, Sv. Nau-ma ul. št. 8. Uprava kluba belgrajskih do mokratsklh učiteljev namerava tudi sklicati splošen kongres celokupnega učiteljstva Ju goslavije, ki ne odobrava današnje nezakonitosti, ki se izvajajo nad učiteljstvom, kar seveda tudi mi priporočamo in bomo na kongresu osvetlili teror Pribičevičevih stiž njev v Sloveniji. Glede klubov demokratskih učiteljev pa mi ne soglašamo. Vidi se nam nujnej5e in tudi uspešnejše streti najprej teror v UJU. To pa bi bilo mogoče le s. ustanovitvijo posebne, v resnici zgolj sta novske organizacije, ki bi morala biti brez vsakokršne politične primesi. Na vsak na čin pa moramo priznati, da vodi tudi Stan kovičev boj k ozdravljenju in razčisčenju gnilih stanovskih razmer. Radovedni smo. kakšno stališče bodo zavzeli slovenski učitelji Davidovičevci7 C e Nočnim častilcem presvetega Rešnjega Telesa se vljudno naznanja, da je nocoj redno celonočno češčenje presv. zakramenta. Molila se bo 9. ura: Češčenje žalostne Matere boži« Marije. Vljudno vabimo k obilni udeležbi. c Spored cerkvcnih obredov Velikem tedna v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri frančiškanih): Cvetna nedelja: ob 9 blagoslovljenje oljk; po blagoslovu tiha st. maša, med katero se bo bralo trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. — Popoldne ob 2.15 sv. križev pot; ob 8. »e bo molila deveta nra: češčenje žalostne Matere božje Marije. Po molitveni uri mesečni shod Marijine družbe. — Veliki torek: ob 6. zvečer postna pridiga. — Velika sreda ob 4. popoldne pete jutranjiee. — Veliki četrtek: ob 6. tiha sv. maša, ob 8. slovesna maša. Popoldne ob 4. pete jntranjiee. — Veliki potek: ob pol6. url. zjutraj sv, križev pot, ob 8. sv. opravilo, ob 8. popoldne pridiga, po pridigi pete jutranjiee. Ob pol 8. zvečer se bodo pele žalostinke. — Velik« sobota: ob pol6. uri zjutraj sv. križev pot, ob 7. blagoslov ognja, velikonočne sveča in krstne vode, nato slovesna sv. maša. — Blagoslov piruhov ob 2. popoldne. — Zvečer ob 6. slovesne jutranjiee; ob 6.15 procesija, ki se bo razvrstila po sledečem redu: Vstajenje. — Otroci. — Župnijsko bandero. -— Dekliška Marijina družba z zastavo. — Tretji red z banderom. — Vojaška godba. — Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. — Zastopniki. —• Ženske e svečam'. — Velikonočna nedelja: Ob 9. pridiga. nato slovesna sv. maša. Na kom sodeluje orkester. — Vse dni Velikega tedna se bo podelila udom III. reda vesoljna odveza. Iz katoliškega sveta. Mednarodno pofešfcnj.1 sv. Očeta. O priliki svetega leta bo poklonil mednarodni odbor papežu original Dantejeve knjige Vita nuova, slikane en miniature ua pergament Da se pokrijejo stroški tega prekrasnega dela italijanskega slikarja Nestorja Leonija, bo odbor izdal reprodukcijo v 1321 izvodfh. Cena tega dela je 2000 lir za izvod. Naslov za sub škripci jo: Mgr. Stanislas L® Grelle, Biblio-thcca Vaticana, Roma, Italia. Čikaški katoličani pripravljajo predstavo Pasijona in prizorov iz evangelija. Prisostvovalo bo lahko 80.000 gledalcev! Cikago je uamreč v Ameriki! Število katoličanov r Angliji. V aCatholic Directory< za 1. 1924 beremo sledeče zanimive podatke o prebivalstvu Anglije: Vsa angleška država s kolonijami vred Šteje 400 milijonov prebivalcev, med katerimi je 14,827.312 katoličanov. Angliji sami v ožjern smislu pripade 48 milj. prebivalcev, med katerimi je katolikov 2,567.091, Irski 4,390.216 preb., med temi 3,242.670 katolikov. V angleških kolonijah ob sredozemskem morju živi katolikov 231.589. Indija ima med svojimi 319 mil. 2,256.454 kak, v Južni Afriki pa je katoličanov 90.000. V Ameriki živi na angleškem teritoriju 4 milij. katoličanov, in sicer jih odpade na Kanado, ki šteje 8,788.483 preb., 3,635.000 katoličanov. Avstralija ima katoL 1,172.661, Nova Zelandija pa 100.000. Sv. maša v »suh!« Ameriki. Kako daleč gredo nekateri Američani v prepovedi alkohola in sovraštvu proti katoličanstvu, nam ka-"že primer guvernerja države Colorado, ki je stavil predlog, naj se vzame katoliškim duhovnikom pravica, da smejo uporabljali vino pri sv. maši, češ da so se na podlagi tega vršile nepravilnosti. Ta »apostol suše« je pa dobil primeren odgovor od o. Smitha v listu Denver Catholic Register, ki mu kratko pravi, da katoličani niso nikdar uporabljali vina, določenega za sveta opravila, v druge svrhe, in da naj le poskusi, kakšne uspehe bi žel s svojo prepovedjo. Češkoslovaška liga katoliških intelektualcev, ki je bila ustanovljena v Pragi 1. 1906. si je postavila kot glavni cilj, da razširja katoliško idejo med mladino. Najodličnejšc osebnosti katoliškega gibanja v Češkoslovaški so člani te lige. Tisočletnica smrti sv. Vaclava bo dala tej ligi priliko, da poglobi svojo propagando. Vodila bo organizacijo velikih slovesnosti, ki jih bo praznoval ves češkoslovaški narod na čast svojemu sv. patronu. Te manifestacije se bodo pa vršile šele 1. 1929. Za enkrat sc liga trudi, da čimpreje dokonča dela v katedrali, kjer sc nahaja kapela sv. Vaclava. V to svrho je žc zbrala 800.000 čsl. kron. Katoliška univerza v Gcorgeto',vnu v Ze-dinjenih državah, najstarejša katoliška univerza v tej deželi, dobi nov kemijsko-medikalni institut, ki bo stal več kot deset milijonov dolarjev. Institut bo razdeljen v šest oddelkov. Društvo katoliških italijanskih poljedelcev je pred kratkim imelo svoj kongres v Milanu. Predsednik, g. dr. Giannitelli, je v otvoritveni seji naglašal važnost tega zasedanja in težke Č£,sc, v katerih se sedaj nahaja italijanski krščanski sindikalizem. Zasedanje je sklenilo, da se vsestransko poglobi in razširi krščansko-socijalni program. Socialni vi Pran Erjavec: Komunalna socialna Sloveniji JGlej jSlovencac od 1. aprila L 1., št. 73.) (Dalje.) 3. Kritika dosedanjega socialno političnega udejstvovanja slovenskih občin. Če se ozremo sedaj na naše subožno pravo« in ua socialno politične dolžnosti, ki jih nalaga zakon občinam, vidimo že na prvi pogled, da je bila dosedanja tozadevna zakonodaja v vsakem pogledu nezadostna in neprimerna. Ker tvori temelj vsega ubožnega pra-ra pristojnost in si te ni mogoče pridobiti že t gotovo dobo bivanja v kaki občini, temveč je idružena le z rojstvom ali z izrecnim sprejemom, ki ga pa neimovitemu navadno na vse mogoče načine ovirajo, se občine tudi z vsemi sredstvi branijo podpirati obubožanega prebivalca, čeprav si je še toliko let v občini polteno služil svoj kruh in si priživel v njej dejansko svoje pravo domovanje. Iztirajo ga navadno v njegovo pravno domovno občino, kateri se je že davno docela odtujil ali je pa morda še sploh nikoli poznal ni. To ima zlasti danes, v času modernega gospodarskega razvoja pogosto naravnost neusmiljene in več kot krivične posledice. Ker preccjšen del kmečkega prebivalstva ne more najti doma dela in jela, je prisiljen iskati zaslužka v mestih in industrijskih krajih. Dokler je delavec zdrav in krepak, s svojim delom prispeva k razvoju trgovine, obrta in industrije ter blagostanju dotičnega kraja, ko pa obnemore, postane star, invaliden ali zaide v večjo potrebo, ga iztirajo na podlagi veljavnega domovinskega in ubožnega zakona pogosto s policijskim izgonom s pozorišča njegovega vseživljenjskega delovanja ter izroče njegovi domovni občini v ubožno oskrbo. To je krivično in neusmiljeno napram dotičnemu ubožcu, kakor tudi napram njegovi domovni občini, kajti delavec je delal tam morda leta b leta. se je tam že docela vživel, si ustvaril bolj ali manj tesne družabne zveze ter s tem »vojo pravo domovino, občini pa, kateri je bil naprten, je pa docela tuj in ji ni pogosto po-»vctil nobenih svojih moči. Glede na to ni čudno, če so vsi uvidevni pravniki in socialni politiki že v bivši monarhiji dolgo let prooaairali temeliito korekturo domovinskega zakona in zlasti še ubožnega prava. Severnonemška zveza je n. pr. že leta 1870. izdala zakon, po katerem si pridobi vsak državljan že po dveh letih nepretrganega bivanja v dotični občini pravico do ubožne podporo, po nekaterih drugih evropskih državah pa zadostuje za to še krajši rok (na Nizozemskem ni n. pr. sploh nobenega). Zlasti drako-nična je pa še določba o neprekinjenosti bivanja, ki ustvarja pogosto največje krivice. Temeljita reforma domovinskega in občinskega Mkona ter vsega ubožnega prava je torej pri uas vedno bolj nujna in sicer v prvi vrsti glade dobo bivanja v kaki občini za pridobitev domovinske pravice in pravice do ubožne podpore ter glede nosilcev bremen ubožnega skrbstva, kajti gotovo je, da bi moralo nositi te več faktorjev in ne ?amo občino, ki so za kako ve-likopoteznejše tozadevno delo pogosto premajhne in gospodarsko prešibke. pr Skladatelj Skerjane dirigira danes zvečer ob 8. uri v Unionskl dvorani s i m f o -n i č n i koncert, na katerem se izvaja kot glavna točka sporeda Beethovnova VIII. simfonija. Simfonija ima 4 stavke, ki so vsi pisani v hitrem veselem tempu, tako da nosi celo delo nekako značaj dionizične razposajenosti. I. stavek uvaja kratek Poco sostenuto stavek, v katerem začenja oboa svojo nežno in globoko občuteno melodijo, ki pa jo kmalu preženejo ostre, ritmične figure v godalih. Po kratkem pomirjen ju nastopi pravi začetek Vivace z glavno temo v flavti. Ta tema je obdelana v raznih varijacljah ter melodičnih in koutra-punktičnih spremembah. Vse lo pa v najrazličnejših temnih, katere le tupatam prehajajo v komaj doznatne lirične epizode. Allegretto stavek kaj prijetno vpliva na poslušalce f- svojo umirjeno a ne trajrčno zasnovanostjo. Ta stavek se odlikuje po široki melodični liniji in nežni sanjavosti. Je tako ljubek in lahko razumljiv, da se je moral neštetokrat ponavljati na raznih iavnih koncertih. III. stavek nam slika razpoloženje v prosti naravi m razne vaške dogodke. Trio prinaša izredno ljubko pastirsko melodijo v pihalih, nad katero drže godala dolge, široko zategle tone, hoteč s tem pričarati in označiti milje, v katerem pastirček živi. Robati ritmi ponavljajočega se Scherza spominjajo ua nedeljsko vrvenje sredi vasi. O IV. stavku te simfonije pravi slavni Wagner, da ej ta stavek pravo uteleš^nej riaj* živahnejših plesnih ritmov, kar jih sploh kaka simfonija vsebuje. Celotni stavek bazira s;cer na priprosti marcijalni temi, ki drvi preko celega orkestra v vedno naraščajočem stopnjevanju do učinkovitega zmagovitega konca. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in od 7. ure dalje pri večerni blagajni pred koncertno dvorano. rr Dobrodelni koncert na korist Dcčjega in materinskega doma kraljico Marije v Ljubljani. V pondeljek, dne 6. aprila se vrši na korist te prekoristne in velepomembne ustanove v veliki dvorani hotela Union dobrodelni koncert, pri katerem sodelujejo sledeče odlične moči: operna pevka gdč. Itozumova, konserva-torijska profesorica Marija Švajgerjeva, ka-pelnik Balatka kot spremljevalec, znani izvrstni Slovenski kvartet (gg. Banovec, Pečenko, Završan in Zupan) ter šolski orkester Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom g. prof. Karla Jeraja. Spored je skrbno izbran ter bo nudil peleg svoje zanimivosti tudi lep umetniški užitek. Predprodaja vstopnic za to dobrodelno prireditev v Matični knjigarni. pr Pri cerkvc -em kc-ccrtu Glasbene Matice v Celju, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol 8 zvečer v Marijini cerkvi, se izvajajo sledeče skladbe: 1. E. Grieg: Lcnto (orkester); 2 Jak. Petelin (G a 11 u s) t 1591 »Glejte kako umira pravični* (za meš. zbor); 3. Gla-z o u n o w : Intcrludij in Moderato za godalni kvartet; 4. Traven: »Sveti križ* (za mešani zbor); 5. Debussy: Adagio iz god, kvarteta I.; 6. B o r t n j a n s k 1 : «Nynje siliy* in Pavčič: »Veliki petekc; 7. J. S u k : Cho-ral: »Sv. Vaclav« za godalni orkester; 8. A. Foerster: »Ave Marija« za zbor in orkester (Gorenjski slavček). pr Sveto Pi3mo novega zakona. Prvi del: Evangelij in apostolska dela. Po naročilu ljubljanskega škofa priredili dr. Fr. Jere, dr. Gr. Pečjak, dr. A. Snoj. Izdala Bogoslovna akademija. v Ljubljani 1925. —• Dodana je harmonija dogodkov in življenje Jezusovega v naj-idcalnejši obliki, kazalo mašnih evangelijev, dva zemljevida. Obseg knjige: 28 pol v velikosti 18,5:11.5:2.60 cm. Papir je najfinejši dokumentni papir in gledali smo v vseh ozirih na to, da bi bila knjiga, ki jc najlepša po vsebini, najlepša tudi po obliki. — Postavili smo kljub temu nizke ccne, ker smo sc zanesli, da bodo knjigo pokupili v veliki množini. Zelo okusno vezana knjiga r platnu stane v knjigarnah 48 Din; v pegamoidu z zlato obrezo zgoraj 60 Din; v po! šagrinu 85 Din, Glede na trpežnost in ceno jc najbolj priporočljiva srednja vezava. — Zakaj nismo knjige naznanili že pred mesecem, ko je izšla? Vzrok so bili prav tisti, ki so jo najtežje pričakovali tn so dosedaj knjigovezu vse sproti pobirali. Upamo, da bo odslej mogoče vsa naročila tečno izvrševati. — Prevod je prekrasen in je naravnost kulturni spomenik slovenstva ln našega jezika! Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 81 »večer. Četrtek, 2. aprila: VDOVA ROŠLINKA. D. I Petek, 3. aprila: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 4. aprila: LIZISTRATA, premijora. Izven. OPERA: Začetek ob pel 29 zvečer, četrtek, 2. aprila: Zaprto. Potek, 3. aprila: BOHEME. Red A. Sobota, 4. aprila: M1GNON. Red C. DVE DRAMSKI PREDSTAVI. Na praznik 25. marca je drama uprizorila Shakcspcarjevega >Othella<; večer, ki ga je publika skoraj popolnoma prezrla, je bil take umetniške važnosti, da ga moramo primerno oceniti. Po daljčein času je igral naslovno vlogo zopet g. Levar, topot z novo pripravo in novim pojmovanjem. Njegov Olhello je zgubil kruto zunanjost, ki jo navadno kaže rutiuirau igralec, bil je plemenit in moder človek pod absolutnim vtisom njegove ljubezni do Desde-mone. Za Jagove zbadljaje ni maral: šele, ko vidi namišljeni dokaz žonine nezvestobe, izbruhne temperamentna ljubezenska blaznost, ki ga tira v umer. S tem programom igro je Levarjev Otliello postal celolnejši, verjetna figura in za glodalca šele predmet umetniškega uživanja. Docela osebna je bila igra v posameznostih, ki so se krepko strinjale v dramatične in igralske vrhunce. Pripovedovanje pred senatom je odkrivalo vse globine umetniškega karakterja, dosledno izigrane so bile scene z Jagom in tragični konec, ki ga je režija prime-no krajšala. Levarjev Otliello je bil pristna ustvaritev, umetniški korak na lepi razvojni poti, po kateri hodi temperamentni igralec v letošnji sezoni. V skrajnem afektu je imel sicer še preveč besne naravnosti, ki jc kalila razumljivost govora, celota pa pomenja neizmerno več, kot smo bili vajeni gledati v tej vlogi: je resničen izliv umetniško abicijo-niranega in sposobnega igralca velikega formata. >Othello« je bil z ozirom na celotno predstavo neprimerno višji, kot zadnja jubilanta predstava. Očitno je g. Rogoz kot Jago zelo nad kril jeval svojo prejšnjo igro in jc bil v sccnah z zamorcem igralsko popolnoma dorasel. Ob tej dvojici je postala tudi Desdemo-na (ga Saričeva) temperamentna. G. Lipah kot dož je bil posebno v tonu izredno dober; da entuzijazem imenovanih ni mogel pritegniti celotnega ansambla do zaokrožene predstave, je krivo nekako kljubovalno vztrajanje nekaterih igralcev na svojih podpovprečnih ti-p'h. A če je navidez brezpomembna osebica podana v skladu s celoto, pridobi igra in igralec; če pa osebica hodi po svojih potih in se ne zna niti primerno postaviti na deske, pade iz okvira igre in v celoti sazija vrzel, deleča igralce na umetnike in diletante. V nedeljo 29. marca so uprizorili v Rogo-zovi režiji nekoliko fiazasto Tucičevo igro ^Golgata«. O literarni upravičenosti drame ne bom govoril; g. Rogoz jo je primerno režiral in igral Njega z rutino in nevsiljivostjo. Tudi vsi ostali igralci so rešili svoje vloge primerno, dasi se nobeden ni dvignil do posebnih dejanj. O predstavi ne bi referiral, če bi ne bila nanovo sceni rana. Poskus s simbolično sceno te vrste je namreč huda zabloda. Inscenator se lahko izkaže v tem ali onem pojmovanju, če mu gre delo do srca in Če ima potrebno fantazijo ter okus. G. Kregar je postavil za prvo in tretje dejanje v temen prostor stopnjice, iz katerih se dviga piramidast podstavec s sedežem, nad njim pa kamenit križ. Iskal je originalnosti v najbolj konvencionalnih oblikah ter napravil kvečjemu delo z vrednostjo kamnoseške »umetnine-. Na levi je pustil v zavesi pokončen pravokolnik za tnkozvani simbol: skozi njega je sijala barvasta luč po potrebi. Drugo dejanje je bila orgija programa-tičnosti, štacunarske umetne obrti in barvnega neokusa. Arhitekt bi se moral izkazati s prostorninskim občutkom, ne pa iskati polje izključno na detajlih. Inscenacija jo hotela biti nova; v umetnosti pa nastane novina le potom umetniške realizacije, potom kvalitativnega dejanja, ki ga scena za >Go!gatoc zaradi zmešnjave v pojmovanju in nedostatka globljega občutka pač ne predstavlja. M. sobota, 4. aprila ob S. uri zvečer, nedelja, 5. aprila ob 3. uri popoldne, lorek, 7. aprila ob 8. uri zvečer: PASI JON ali KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT. -Predprodaja vstopnic vsak dan od 5—7 popoldne v pisarni Ljudskega odra; čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljud. dom, I. nadstr.). Ljubljansko občinstvo so naproša, da posoti po možnosti večerni predstavi v soboto in lorek, ker je nedeljska popoldanska predstnva določena predvsem za občinstvo z dežele in ljubljansko okolico. Narodno gledališče v Mariboru. Repertoar! četrtek, 5. aprila: MIGNON. — Ab. E. fKn-poni.) Gostovanje g. Peter Burjo iz Ljubljane. Turistska io spori NOGOMET. Ilirija : Primorje 6:0. Na docela razmočenem terenu se je odigrala v nedeljo prvenstvena tekma meni Ilirijo in Primorjem. Dež je nekoliko pred začetkom tekme pojenjal, tako da tla vsaj na publiko, ki je došla vočigled vremenskim prilikam v razmeroma velikem številu, niso stavila prehudih zahtev. Vkljub tem neugodnim okoliščinam je uudila tekma zadovoljiv, s trani Ilirije celo prav dober šport in je tem bolj obžalovati, da je ves vtis pokvaril težek incident, kakor se dolga leta nazaj ni pripetil na naših igriščih. Zgodi se pač, da se igrač nad igračem znese ali revanžira s pikro besedo ali z brezobzirnejšo igro, — toda da bi se dobljeni goal kvitiral z udarci v obraz, kakor je storil to vratar Primorja napram levi zvezi Ilirije, je čin nezaslišane surovosti in nebrzdanosti, ki more dozoreli le v okolici, kjer se v športnem delovanju pušča poučni in vzgojni moment popolnoma v nemar, in ki se mora za bodoče za vsako ceno preprečiti. Del publike je ogorčen vdrl na igrišče in skušal napasli vratarja Primorja; sledile so nekatere nemilo scene, ki absolutno ne spadajo v okvir športne prireditve in kot nadaljnja posledica predčasno zaključenje tekme. Pod nekoliko popustljivim vodstvom sodnika g. Kramaršiča se je vodila igra v najhitrejšem tempu, ki ga je, diktirala Ilirija in kateremu je sledilo Primorje le z velikim naporom. Zdelo se je, da Ilirije razmočena tla niti malo nc ovirajo; ako bi ionvard tudi v II. polčasu nadaljeval 7. racijonelno, na rezultat usmerjeno igro, bi se moglo reči, da je igrala izvrstno. Moštvo jo bilo povsem enotno, brez kake vidno slabe točke. Izredno je ugajal srednji krilec Zupančič II, brezhibno sta delovala oba branilca in tudi stranska lialfa. Vratar Miklavčič je imel Io dvakrat priložnost pokazati svojo umetnost. V nupad lni vrsti je igral v I. polčasu najboljšo vlogo Oman, ki je kasneje nekoliko popustil. Desno krilo Zupančič 1 je igrai dobro in zanesljivo, Milan nekoliko rezervirano. Doberlel je bil edini, ki mu je teren delal preglavice, levo krilo Pevalek je bil znatno boljši kot v dosedanjih svojih igrnh. Primorje je v I. polčasu z veliko vztrajnostjo odbijalo navale. Ilirije. Moštvo se v primeri z Ilirijo fizično ne nahaja v posebni kon-diciji. Do skupne Igre ob resolutnem startu Ilirije ni došlo, poskus z netreniranim Birso kot centerforvvardom se ni obnesel. Poleg vratarja, ki je rešil marsikatero kočljivo situacijo, se je opazila dobra igra simpatičnega VVindi-rcha (sr. krilec). V II. polčasu je ubralo Primorje čisto pasivno taktiko; opustilo je vsako misel na napad ter skušalo na razne načine igro zavlačevati. V 31. minuti je došlo pri sedmem goalu do zgoraj omenjenega incidenta, nakar je sodnik po brezuspešnem poskusu odstraniti publiko s prostora tekmo zaključil. Ostanek tekme se bo v smislu pravil moral igrati naknadno in obenem se bo vršila prvenstvena tekma rezervnih moštev, ki je v nedeljo vsled slabega terena odpadla. Nadaljnji domači tekmi: Mariborski P a p i d je gostoval v Čakovcu ter zmagal nad tamkajšnjim Č a k o v e č k i m š K s 4 :1. SK Celje je nastopil v Murski Soboti proli ŠK Mura; zmagali so Celjani s 5 :0. V Zagrebu je zmagal G r a d j n n s k i SK v prvenstveni tekmi nad Concordijo s 3 : 1, ter H A Š K nad Zeljezničarji s 6 :0. Gradjanski si je priboril s tem definitivno prvenstvo Zagreb, nogom. podsaveza za tekočo sezono. Jleifn■»redni rezultati: V Pragi je zma-K'd Deulscher FC nad Sparlo z 2 :1. V Budimpešti je praška Slavija podlegla Fe* renezvarosi TC z 0 :1; nekoliko dni prejo je Slavija zmagali na domačih tleh nad istim klubom s 6 :0. V F r a n k f u r l u je dosedanji južnonemški prvak I. FC Niirnberg podlegel SV FranMurt z 1 : 2, s čemur preide prvenstvo Južne Nemčije na V. f. Rasenspiele, Mannheim, katerega ne more vloviti v točkah prvenstvene tabelo več noben drug klub. Dunajske tekme: Amnteure : Sporlklub 1 :1, Rapid : Slovan 1:1, Hakoah :Wacker 2:2. LAHKA ATLETIKA. Croas country za prvenstvo Jugoslavije, ki se je vršil pretečeno nedeljo v Zagrebu, je dobil Gradjanski SK (moštvo: Zemljak, Kralj, Novak, Zubnk) s 16 točkami pred belgrajsko Jugoslavijo in zagrebškim Marathonom in bel-grajskim Sokolom. Tekmovalo se je na 7500 m dolgi progi. Kot prvi so dospeli ua cilj Zemljak, Kumer (M), Kralj. KlagenJurter Šport-Vcreln : SK Primorje. Ta tekma, ki se vrši v nedeljo, dne 5. aprila, bo zanimiva predvsem radi tega, ker bodo skušali Cclovčani odnesli zmago. Kakor znano, je lansko leto celovška reprezentanca, ki je nastopila proti ljubljanski, katero jc tvorila kompletna Ilirija, prijetno iznenadila s svojo lepo in kombinacijsko igro ter podlegla po enakovrednem in težkem boju i 3:2, Celov-čeni nastopijo s svojim kompletnim prvim moštvom. — Tekma sc vrši na igrišču Primorja ter prične ob 15, Kot trening predtekmo odigrata ob lepem vremenu Slovan proti rez. Primorja ob 13.30. — Predprodaja vstopnic v trafiki Sever (s popustom), Šelenburgova ulica Dijaško le v predprodajf, mladinske pa pri dnevni blagajni. Dame v spremstvu kavalir-jev imajo prost vston. Gospo darslvo. Lira in gospodarski položaj v Italiji. Težak položaj, v katerem se nahaja denarni trg in borza v Italiji radi neprestanega razvrednostenja lire in špekulacije z vrednostnimi papirji, je prisilil vlado, da poseže vmes z dekretom, s katerim skuša skupino neresnih in gospodarsko slabejšik špekulantov razčistiti s tem, da morajo bodoče položiti kavcijo 25% svote ter podreja devizne senzale zopet nadzorstvu državno devizne centrale, ne da bi bil s tem zopet upostavljen devizni monopol. O uspehu te odredbo v bodočnosti se ne more še govoriti, špekulantov razčistiti s tem, da morajo v bo-vedati, v koliko se bo ta odredba v resnici Izvajala ali v koliko jo je mogoče obiti. Nekateri trdijo, da padec lire ni bil povzročen od italijanske špekulacije same. Dvig deviz pa tudi nI tako nevaren; radi hausse šterlinga jo naravno London najbolj porastel, a dolar se je dvignil komaj za nekaj točk. Končno pa notira lira v Londonu večkrat nad rimsko pariteto, kar dokazuje da ni baissa povzročena na inozemskih borzah. V Italiji sami pa se je mnogo govorilo in pisalo o razvrednostenju lire, ne da bi bili prišli do edinosti v tem vprašanju. Naslednja tabela kaže, da so so od 1923 dalje konstantno dvigale najvažnejše devize izvzemši francoski frank, ki je še bolj padel: London H.Tork Pariz Sv'ca Povprečno 1922 93-S4 21-93 17272 403-80 „ 1923 99-78 21'83 132-10 393"83 „ I poli. 1924 98-97 22'ii5 118-21 40P— „ II. poli. 1924 103-88 23-02 12i'7i 435-86 „ decemb. 1924 109-22 23-27 125*65 450*80 „ januarja 1925 115-05 24Ht6 120-79 464-77 15. januarja 1925 117-42 24-49 131-26 472'58 28. februarja 1925 117 60 24'71 127-25 474*60 Kar se tiče faktorjev plačilne bilance, se more reči, da je razvoj trgovske bilanco v prvih 11 mesecih 1924 povoljen, ne more so pa tega trditi o rimesah izseljencev in dohodkih iz tujske industrije. V omenjenem času se je dvignil uvoz napram prejšnjemu lotu od 15.380 na 16.890 mil. lir in istočasno Izvoz od 9455 na 12.534 mil. lir, tako da so je uvozni preostanek znižal od 5925 na 4355 mil. lir. In kljub slabemu pridelku pšenice se je dvignil izvoz posameznih prehranjevalnih sredstev v tej dobi, tako n. pr. riž od 57.000 na 135.000 ton in pšenična moka od 550.000 na 1,192.000 stotov. Če pridenemo, da je kljub slabi letini nazadoval uvoz pšenice in koruze v omenjenem času, tedaj pridemo do zaključka, da so se zaloge od jeseni precej izpraznile in da je pripisati porast deviz državnemu nakupovanju žita v inozemstvu, še posebno radi tega, ker je porastla cena pšenici za stot — cif Genova — od 100 na 170 lir. Znamenja so tudi, da je bil v zadnjem času velik uvoz sladkorja in kave. Znano je, da je bila letošnja sladkorna letina v Italiji kvalitativno zelo slaba in zato se je izplačal prvič po dolgih letih uvoz sladkorja posebno češkoslovaškega izvora. Tujska industrija, ki je v Italiji zelo važna postavka za valute, stoji trenotno zelo slabo. V Rimu so hoteli na pol prazni in iz Rivijere prihajajo tožbe o slabem obisku. Rimski hotelirji, ki so bili zadnja leta že razvajeni radi obilnega zaslužka, trpijo sedaj radi te konjunkturne menjave tem bolj, ker so pričakovali radi svetega leta veliko tujcev in so radi tega investi- rali mnogo denarja v popravila in zboljšanje svojih lokalov. Tudi izseljeniško vprašanje ni boljše. Pred vojno se je izseljevalo povprečno tričotrt milijona Italijanov na leto, leta 1923 se jih je izselilo 285.000 in v zadnjem letu bržkone ni bilo prekoračeno število 250.000. V tem oziru so oškodovale Italijo najbolj Združene države, ki ne dovoljujejo več tolikega priseljevanja. Industrija, posebno tekstilna ima polno naročil, tako za odjemalce v državi kakor tudi za izvoz. Predilnice, tkalnice itd. delajo s polno paro. Tudi avtomobilska Industrija je dobro zaposlena za izvoz. V prvih 11 mesecih je bilo skoro 17.000 strojev v vrednosti od 350 mil. lir izvoženih napram 10.600 v vrednosti 240 mil. lir v enaki dobi prejšnjega leta. Obtok bankovcev se ni posebno zvišal. Od 1. januarja do 20. decembra 1924 se je zvišal obtok samo od 17.247 na 17.621 mil. lir. Ta porast moramo pripisati edino postavki, ki bržkone upliva na kurz lire in sicer izdaji bankovcev konzorciju za prevzem slabih in fundiranih papirjev v likvidaciji se nahajajoče Bance di Sconto iz sanacije Banco di Roma od 3306 na 4686 milijonov lir. Ta postavka, ki je vzbujala večkrat pomsleke, naj bi so amortizirala na ta način, da ostane dividenda vseh treh emisijskih bank limitirana na sedanji višini do leta 1930, poleg tega še s tem, da se država odpove enemu delu davka na obtok bankovcev, dalje pa naj bi so skrčil obtok bankovcev za konzorcij, na ta način, da sme glasom dekreta 231, decembra 1924, izdati obrestujo-če se bono, za katere je država znižata dohodnino od 26% na 12%. Finančni minister vedno poredkeje uporablja pravico tiskanja bankovcev, predujmi bank zakladu so 6e znižali lota 1921 od 7569 na 7036 in obtok »blagajniških nakazil« od 2428 na 4200 mil. lir, tedaj vidimo, da je zaklad po priliki dobro dotiran in proračun je prišel v zadnjih letih nekako v ravnovesje, tako da ima danes Italija svoje državno finance kolikortoliko v redu. Italija je zadolžena, kakor skoro vsaka država, a ta zadolžitev no zahteva nujnejšo rešitve od zadnjih let in nikdo ne veruje, da bodo upniki prisilili Italijo, da plača svoj dolg, ki znaša okroglo 110 milijard in uniči s tem samo sebe. Zdi se, da pa je najbolj u p 1 i v a 1 o na padec lire prenizko plačevanje italijanskega delavca. Med tem je indeks za italijansko veletrgovino porastel od leta 1913 do 4. četrtletja 1924 od 100 na 621, glasom statistike državnega nezgodnega zavarovanja se je zvišala povprečna plača prizadetih delavcev le od 100 na 487 in se more s precejšnjo gotovostjo reči, da je dan os realna plača v tekstilni industriji, najvažnejši eksportni industriji države, za celo tretjino nižja od one leta 1920. Med tem, ko prodaja Italija svoje produkte dela prepoceni ven iz države, je na drugi strani primorana, nakupovati sirovine in druge uvozne produkte dražje, tako da se na ta način ravnotežje še bolj kvari. V srednjeevropskih državah smo doživeli razprodajo dobrin po vojni, Italija pa vodi danes eks-portno politiko, ki se zelo približuje razprodaji oziroma razmetavanju dela. Borzna špekulacija, katere se je oprijela velika množica, ni toliko izraz bežanja od lire, nego ljudjo skušajo priigrati na borzah primanjkljaj dohodkov za podražene življensko potrebščine, kakor smo to videli po vojni tudi pri narodih, ki niso udani Igri. Mali rokodelec in drugi ljudje, ki vsi ne posedujejo velikega premoženja, od njih najdemo postavke na borzah in njih delovanje je šo podprto s celo vrsto zakotnih borz, ki so so pojavile na vseh prometnih krajih Italije. Banko, ki bodo bržkone napravile letos zopet rekord v emisijah kot leta 1924, se temu ne morejo ubraniti. Živahna kupčija, ki jo nastala radi nizkih delavskih plač v skoro vseh industrijah, posebno v tekstilni in rastoče dividende, ki jih javljajo številno družbe za leto 1924, tvorijo narodno veliko vzpodbudo za špekulacijo in upanje na dobiček. Prosperiteta italijanskega gospodarstva odvisi po največ od tega, da se posreči industrijam zvišati plačo na višino obstoječo draginjo, ne da bi s tem trpelo razpečavanjo njih produktov v državi in na inozemskih trgih radi povišanja stroškov. Fn. » • • g Živinski sejem dne 1. aprila v Ljubljani je bil zelo živahen. Prignali so na sejem 427 konj, 3 žrebeta, 89 volov, 91 krav, 6 telet in 355 prašičev za rejo. Cene konjem: par od 4—16.000 Din žrebeta po 1000 Din, voli Ia. po 11 Din, II. po 10 in III. po 9 Din za kilogram žive teže. Krave debele 9, za klobase 4 do 6, teleta 13—14 Din kilogram žive teže; prašički za rejo 6 tednov stari pa so bili po 179 do 200 Din eden. Nakupilo se je tudi več živine za izvoz in sicer več konj in volov za Italijo in več klavnih konj za Nemško Avstrijo. g Scjmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 27. marca t. 1. se je pripeljalo 223 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—100 Din, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 225 do 325, 5—7 mesecev 475—580, 8—10 mesecev 650—800, 1 leto 1200—1300 Din, 1 kg žive teže 12—13 Din, 1 kg mrtvo teže 16.25-17.50. Prodalo se je 127 komadov. g Naš izvoz v februarju t. 1. V februarju t. 1. je znašal izvoz iz naše države 313.564 ton v skupni vrednosti 693,019.742 Din napram 228.436 tonam v vrednosti 646,073.582 Din v mesecu februarju lanskega leta. Glavni izvozni predmeti so bili: koruza 91.579 ton za 200,980.640 Din, gradbeni les 64.899 ton za 84,391.011 Din, pšenična moka 4930 ton za 82,715.512 Din, jajca 1974 ton za 32,485.610 Din itd. — V prvih dveh mesecih t 1. je dosegel izvoz 648.026 ton v vrednosti 1,455.136 dinarjev, medtem ko je bil izvoz v prvih dveh mesecih lani 448.546 ton v skupni vrednosti 1315,062.614 Din. g Polom Krajlške banke d. d. v Bihaču. Krajiška banka d. d. v Bihaču je zaprosila za prisilno poravnavo. Aktiva so 892.808 dinarjev, pasiva pa 1,048.785 dinarjev. Narok je 7. maja. g Državne finance v meseca decembru lani. Kakor je razvidno iz Službenih Novin so znašali državni dohodki v mesecu decembru lanskega leta 1.011,226.613 dinarjev. V prvih devetih mesecih proračunskega leta 1924-1925. (t. j. od 1. aprila 1924 do 31. decembra 1924) so znašali dohodki 8.086,057.928 dinarjev (proračun 7.803,750.000 dinarjev) . —Izdatki v mesecu decembru lani so bili 795,437.978 Din, v devetih mesecih proračunskega leta 1924-1925. pa 7.653,203.079 dinarjev (proračun je določal 7.803,750.000 dinarjev). — Največ dohodkov je bilo v decembru 1924: od prometa 225,425.803 dinarjev, od monopola 210,140.411 dinarjev, od trošarine in taks 131,687.235 dinarjev, od carine 120,452.239 dinarjev in od neposrednih davkov in pribitkov 115,689.692 dinarjev. Izdatki pa so bili v glavnem sledeči: prometno ministrstvo 153,804.865 dinarjev, ministrstvo vojske in mornarice 142,451.008 dinarjev, ministrstvo financ 106,194.676 dinarjev, ministrstvo prosvete 69,870.289 dinarjev, vrhovna državna uprava 23,576.287 dinarjev. g Angleška zunanja trgovina. V prvih 2 mesecih t. 1. je imel uvoz v Angliji vrednost 239,055.000 funtov šterlingov, izvoz pa 138 milijonov 381.000. Reeksport je znašal 27,141.000 funtov šterlingov. g Velesejm v Parizu. Za velesejm v Parizu, ki se bo vršil letos od 9. do 24. maja se dobijo prijavnice za razstavljalee in prospekti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice. g Poljedelska razstava v Pragi (Maj 1925). Kakor vsako leto, priredi tudi letos »Polje-delsko udruženje Češkoslovaške republike« v Pragi v velikem obsegu znano Poljedelsko razstavo v Pragi (od 15. do 31. maja). V okviru te razstave bo tudi prirejena razstava poljedelskih strokovnih časopisov, na kateri bodo zastopani vsi časopisi poljedelske stroke ia Kraljevine SHS, posebno iz Slovenije (Kmetovalec, Sadjar in vrtnar, Lovec, Slov. čebelar) in razne druge strokovne publikacije. Splošna poljedelska razstava bo razdeljena na razne skupine kakor: rastlinstvo, poljedelstvo sploh, dalje gozdarstvo (varstvo gozdov), živalstvo, poljedelska industrija, poljedelske stroje, zadružništvo, poljedelsko gradjevinstvo itd. Poleg že omenjene razstave časopisov bodo prirejene še te-le posebne razstave: sadjarska, ribarska, lovska, geologijska in živinorejska. V razstavnih dnevih bode Poljedelsko udruženje organiziralo zborovanja centralnih poljedelskih organizacij, exkurzije na vzorna posestva in natečaj poljedelskih strojev. Kakor je iz prednjega razvidno, bo navedena razstava v Pragi nudila posetnikom detajlni pregled vseh panog modernega poljedelstva in ne dvomimo, da bodo tudi interesenti iz Slovenije posetili v obilnem številu to pomembno razstavo. 1. aprila 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.55125-2.55125 (2.535 do 2.565), London 295.75—298.75 (290—298), New York 61.58-62.58 (61.37-62.37), Pariz 3.255 do 3.305 (3.30-3.35), Praga 1.83—1.86 (1.8285 do 1.8585), Dunaj 8.645—8.845 (8.635 -8.735), Ziirich 11.945—12.045 (11.92—12.02). Curih. Belgrad 8.35 (8.425), Pešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.234 (1.234), Italija 21.37 (21.40), London 24.775 (24.775), Newyork 518.50 (518.50), Pariz 27.15 (27.675), Praga 15.35 (15.375), Dunaj 73.05 (73.05), Bukarešt 2.40 (2.425), Sofija 3.775 (3.775). Dunaj. Devize : Belgrad 11.40, Kodanj 129.95, London 33.895, Milan 29.24, Newyork 709.35, Pariz 37.20, Varšava 136.05. Valu-t e : dolarji 707.60, angleški funt 35.85, lira 29.26, dinar 11.36, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize: Lira 139.50, Zagreb 54.50, Pariz 177.50, London 161.675, Ne\vyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 % investicijsko posojilo it 1. 1921 58—62, 2 14% državna renta za vojno škodo 150 (denar), Celjska posojilnica, Celje 210—210 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 234 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 110—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 828—836, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 190—200, Strojne to-varne in livarne, Ljubljana 120—135, Trbov, premogokopna družba, Ljubljana 408—418, Združene papirnice, Vevče 100—108, Nihag d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 51 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 265—280. Ljubezen in zlato, 93 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Ko je neko jutro podpisaval pisma, je naletel v enem na izraz Jaz bom«1. Ko je brzo preletel celo stran, kjo bi še našel podobno besedo, je našel celo vrsto drugih: -Jaz hočem.« Tisti »jaz bom« je bil samo eden, a radi tega tako viden. Pritisnil je dvakrat na gumb električnega zvonca in trenutek pozneje je vstopila Deda Mason. »Ali sem jaz tako narekoval, Miss Mason?« je vprašal, ji podal pismo ter ji pokazal pregrešni izraz. Nemirna senca ji je švignila preko obraza. Izpo-znana krivim je stala pred njim. »Moja pogreška,« je dejala. »Žal mi je. Ampak vseeno ni pogrešno, da veste,« je hitro pristavila. »Kako dokažete to?« je izzival Daylight. »Gotovo se ne glasi pravilno, kakor jaz mislim.« Ta čas je dospel« do vrat, pa se je obrnila s pismom v roki. »A vseeno je pravilno.« »Potemtakem pa bi bili potem vsi: "Jaz hočem« napačni,« je dokazoval. »Saj so tudi,« se je glasil njen drzni odgovor. »Ali naj jih popravim?« »Jaz bom prišel tja v pondeljek, da preiščem tisto zadevo.« Daylight je na glas ponavljal ta stavek iz pisma. Izgovarjal je resnobno in pozorno poslušal zvok svojega glasu. Zmajal je z glavo. »Ne glasi se prav, Miss Mason. Res ne zveni prav. Ej, nihče mi ne piše na ta način. Vsi pravijo: Jaz hočem — tudi izobraženih nekaj med njimi. Ali ni tako?« 1 V angleščini se pravilno tvori prva oseba prihodnjega časa s pomožnim glagolom strnil (Ishalt — jaz hf>ni), rlrnga in tretja oseba pa z will. Nepravilno pa se v navadni govorici rabi will tudi za prvo osebo: I will — jaz hočem. Deda jc takoj popravila Dayllghtovo pogreško. »Da,« je priznala in odšla k stroju, da izvrši popravke. Tisti dan se je nakljucilo, da je bil med navzočimi pri kosilu mlad Anglež, rudarski inženjer po poklicu. Da bi se bilo to pripetilo ob kateremkoli drugem času, bi bilo ostalo neopaženo, pri tej priliki pa, ko je Daylight prihajal pravkar iz borbe s svojo stenografko, je Angležev »Jaz bom« mahoma vzbudil njegovo pozornost. Ta izraz se je med jedjo večkrat ponovil in Daylight je bil prepričan, da ni bil po-grešen. Po obedu je prijel Mclntosha, enega od znancev, ki je svoje dni obiskoval vseučilišče kakor mu je bilo znano, ker je slovel kot nogometaš. »Ti, Bunny, glej,« ga je vprašal Daylight, »kaj je pravilno: Jaz bom prišel tja v pondeljek, da preiščem to zadevo, ali jaz hočem priti tja itd.« Bivši nogometaški kapitan je nekaj časa v zadregi razmišljal. »Presneto, da bi vedeli« je priznal. »Kako se jaz izražam?« »Ej, jaz hočem, kakopak.« »Potem je ono drugo pravilno, zanesi se. S slovnico sem bil vedno navzkriž.« Na potu v pisarno je Daylight stopil v knjigarno, si kupil angleško slovnico; in je nato z nogami na pisalni mizi celo dobro uro prelistaval in preučaval njene strani. »Glavo si dam odrezati, ako dekle nima prav,« je izpregovoril na koncu. Prvikrat je občutil, da je bilo nekaj na njegovi stenografki. Dotlej mu je bila zgolj žensko bitje po kos pisarniške oprave. Sedaj pa, ko je dokazala, da zna več slovnice kakor trgovci in nekdanji vseučiliščniki, je postala človek. V njegovi zavesti se je izražala sedaj tako jasno in očito kakor se je tudi »Jaz bom« izražal na s strojem pisani strani papirja, in postajal je pozoren nanjo. Uredil je tako, da jo je mogel tisti popoldan opa-l zovati ob njenem odhodu, in je prvič zaznal, da je bila čedne postave in da je njen način oblačila bil zadovoljiv. Podrobnosti ženske obleke so mu bile docela nepoznane in ni opazil niti podrobnosti njene lične bluze niti dobro prikrojenega krila. Videl je samo vtisek nasplošno. Videti je bila primerna. »Zala je in dobro izgleda,« se je glasila njegova sodba, ko so se zunanja pisarniška vrata zaprla za njo. Ko je naslednji dopoldan narekoval, je ugotovil, da mu ugaja način, kako je nosila lase, akoravno ne bi za ves svet mogel opisati kako. Vtisek je bil ugoden, to je bilo vse. Sedela je med njim in oknom in je opazil, da so ji bili lasje svitlorjavi in se zlatobro-nasto lesketali. Bledo solnce, ki je sijalo v sobo, je vzpihalo zlatobronasto barvo v tleče plamene, ki so bili prav prijetni videti. Čudno, si je mislil, da doslej še ni opazil. Sredi pisma je dospel do izraza, ki mu je bil prejšnji dan povzročil toliko preglavice. Spomnil se je svoje borbe s slovnico in je narekoval: »Pri tem predlogu Vam bom prišel do pol pola naproti--« Miss Mason je iznenada vzdignila oči. Ta kretnja je bila povsem neprostovoljna, izvirajoča iz osuplosti in iznenadenja. V naslednjem hipu pa so se oči zopet povesile in je čakala nadaljevanja narekovanja. Ampak Daylight je v tistem hipu opazil, da so ji oči bile sive barve. Pozneje je doznal, da so se te sive oči včasih zlato blestele; tedaj pa je videl dovolj, da ga je presenetila, kajti iznenada se je zavedel, da jo je doslej vedno imel za brunetko z rjavimi očmi seveda. :. Veste, imeli sto prav navsezadnje,« je priznal s plašnim režanjem, ki ni soglašalo z njegovimi resnobnimi, indijanskimi potezami. Zopet ga je nagradil dvignjen pogled in priznalni smehljaj, in topot je potrdil dejstvo, da je imela sive oči. — »A vendar se vseeno ne glasi prav,« se je pritoževal. (Dalje sledi.) tUB -> SPmm Stran 6. SLOVENEC, »te® 2. aprila 192SL krompir beli, fco staj. postaja 135 (blago), krompir rumeni, fco-Staj. postaja 110 (blago). Novi Sad. Pšenica 460, koruzi 162.50, moka bazis ' 0 : 660. Položaj spremenljiv. Poizvedovanja. i Ljubila se je boa od Akademskega doma na Miklošičevi cesti do kolodvora zjutraj ob pol 7. Pošten najditelj so naproga. da jo pri. nese v Akademski doni hišnici j&tf nagradi. Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 105 do £106, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 105 do 100, Hrv. slav. zoni. hip. banka 58—59, Jugoslovanska banka, Zagreb 09—100, Prva hrv. Štedionica, Zagreb 830—840, Slavonska banka, Zagreb 72, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 285, Dioničko društvo za eksploata-ciju drva. Zagreb 42—17, Hrv. slav. d. d. za industriji! sečera, Osjek 670—690, Gutmaim 420—i;-v. Slavonija 54—56, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 410—420, 7 % drž. jnvest. posojilo 62.73—63, vojna odškodnina 158—150. Dunaj. Zivnosienska baria 819.000, Al-pine 393.000, Grelnitz 138.000, Kranjska industrijska drušba 500.000, Trboveljska družba 450.000, Hrvatska eskomptna banka 430.000, lovkam 115.000, Jugoslovanska banka 117.000, Avstrijske tvornico za dušik 62, Slaves 840, Slavonija 61.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami, monte, 3-3—7-0, 4—9 rn dolž., feo meja 880 (bi.), deske 25 mm, monte, od 16 cm napr., medla 24, fco meja 580 (blago), jelovi in smrekovi blodi, suhi, od 25 cm naprej, fco Ljubljana, 8 vag. 275, 275, (zaklj. 275). bukovo oglje Ia, vilano, fco meja 1J 8 (denar). Žit o i n p oljski p r i d e 1 -k i : Pšenica bačka, 75 kg, fco Ljubljana. 505 (denar), otrobi pšenični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana 215 (blago), otrobi pšenični, drobni, !i pap. ■■ '< juta vreče, fco Ljubljana 203 (blago), koruza, promptna, gar., fco štaj. post., 1 "vag. 213, 213 (zaklj. 213), koruza drobna, medjimurska, par. Ljubljana 240 (blago), koruza, okrogla, prompt., fco medjimurska postaja 230 (blago), fižol koks, štajerski, juta vreče, fco Ljubljana 360 (blago), fižol mandolon, fco Ljubljana 300 (denar), krompir rdečkast, fco staj. postaja 140 (blago), Mefeorologlčno poročilo, Ljubljana 306 m u. m. vid. Dijaški vestnik. d Škofjeloška podružnica SDK ima na velikonočni p o n d e 1 j o k ob . 11. u r t dopoldne v Društvenem domu redni občni -/bor. Poleg navadnega programa bo posebna točka: sprememba imena,iu pravil (Društvo »Počitniške zveze«). Vabljeni vsi katoliški dijaki loškega okraja. — Predsednik. i*a>u- i leruio. me t« i j n;9f»i v mrn i v t! Uao opueo-vini* fttlurvti diterenoii * O iN 61)0, v 6 trt« 7 i 'a-1 Gvin v v raca oblač ') jasno Vsaka drobna ^rsSSca S>Iira 4'50 ali vsaka l>ese«5«a 50 par. Ne;-Eicnjši de Bširs. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Sftavfr poačaje učiteljica. 'M&VH . Kje, povedo v npravi lista pod Slov. 2976, »prejme LESNA trgovina. — Ponudbe na upravo lista pod Šifro »Praktikante. Uradnik stroki, z dvorazr. trgovsko solo in z večletno prakso, išče primer, službe v kakem večjem industr. podjetju. — Ponudbo upravi Slovenca« pod; »Marljiv Stev, 1791. SPREJME SE več dobro izvežbanih in 2 JEDILNICI iz trdega lasa, politira.ee. naprodaj v Skoiji nlici št. 13, dvorišče. vfsn vzamem v najem z ie v Sloveniji. ->od: »Kovaeniea« na upravo lista. vpolcojen, še urnih nog, zanesljiv, išče službe kot vratar, inkasant, paznik ali podobno. Obvlada nem. jezik, - Ponudbo pod »Zanesljiva na upravo lista, 2150 NAMOČENA -mc 4 sob z vsem komfovtom, v vili, se zamenja večjim od 5—6 sob. - Ponudbe upravi lista pod »Zamenjava, 2159«. ANTON VERBIČ LJUBLJANA. Ljubljana, V NAJEM SE ODDA P E K A RIJ A in STANOVANJE onemu, ki odkupi pohiživo, Nahaja se v bližini industrijskega mesta ob železniški postaji. Naslov pove uprava --Slovenca': pod številko 2162. dobro ohranjen okraSeni, od 200 Dia capre v raznih barvah prodaja MINKA HORVAT siodistka Ljobijaoa, — Stari trg 21. Pomladanske krekrasen, svetoven roman, je ZAČEL IZHAJATI v tedenskih snopičih po 16 strani (velika osmerkaj v prevodu dr. A. Debeljaka. Cena Din 3__za snopič. Dobi se povsod. Krasen tisk, lepa oprema. Naročila sprejema založba -V'GRED", Ljubljana, ŠkoSja ulica 8, I. nadstropje. cirka 1000 (lisoč) litrov vode. 14 ar kurilne ploskve. -Ponudbe z opisom pritiska iid. do inklusive 6, aprila na Pcsini preda! štev, 164, Ljubljana. 2152 in druga oblačila uadi najugodneje s posebnim vhodom, z vso oskrbo, blizu Gradišča ali obrtne »oie, IŠČE mlad, soliden GOSPOD. - Ponudbe na tipravo »Slovenca« pod šižro »SOLIDEN« 6tsv. 215?;. Ljubljana Aleksandrova SPREJME SE športni in luk-fiirSfiP? sue-ni po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja an obroke, ceniki franko. Trlbubfna F. Si. t. tovarna dvokolea in otroških vosickov Ljubljane, Karlovska cesta 4. PRODA se v Ljubljani HIŠA S TOVARNO in stroji po zelo ugod. ceni, stanovanj® takoj, Naslov v upravi lista pod štev, 2163. OTROŠKI VOZIČEK žc. rabljen- kupim. - Naslov v upravi lista pod o J. 2139. ki zna razven slovenščine, srbohrvaščine tudi popolnoma nemško, italijansko ali francosko ter po mogočnosti tudi angleško. Eksportni akademiki imajo prednost. — Ponudbe pod šifro: «-K. T. V.« §1. 2142 na upravo 5>Slovenca<;. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglati v »Slovencu«. Vsem sorodniketn, prijateljem in znancem naznanjamo potrtega srca, da je danes ob pol 10. uri po dolgem trpljenju, previden is sv. zakramenti, umrl naS iskreno ljubljeni, najboljši brat, ?vak in o'ric, gospod Cenjeno občinstvo b Celja rti okolice s o obvešča, de se predvaja od X do 5. aprila monumentahii film posestnik. Pogreb nepozabnega rajnfcga bo v petek, dne 3, aprila t-925 ob S. uri iz niže žalosti na farno pokopališče v Stični. Sv. snade zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. V STIČNI, dne t. aprila 1925. FERDINAND FORTUNA, brat. — F ANI FORTUNOVA hi JOŽICA JUVANčEVA, sestri. MAKS m DORA PUNZENGRUBER naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov umrlega z globoko potrtim srcem, da }s njih dragi :n dobri prijatelj, gospod Žalcstnkn srcem naznanjamo vsem sorod nikom. znancem in prijateljem, da je naš ljub. Ijsni soprog in oče, gospod poslovodja dne 25, marca 1925 ob po! 4, ur: zjutraj, previden s sv. zakramenti za trairajoče, po dolgi mučni bolezni v svojem 62. letu preminul. Zemeljski ostanki se bodo slovesno blagoslovili dne 31. marca ob 4 popoldne v hiši žalosti in našo nu tukajšnjem župnem pokopališču v našem družinskem grobišču položili k večnemu počitku. Sv. rnsše zadusnfce ue bedo brale v sredo, 1. aprila v tukajšnji i-apni cerkvi — Svojem« dragemu prijatelju bomo za njegovo 41 letno neumorno službo ohranili hvaležen spomin. ČRNA, dne 29. marca 1925, ŽALUJOČI OSTALI. mizar in posestnik dan o-i po dolgi mučni bolezni v 73. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mimo v Gospodi: zaspal. — Pogreb dragega rajnkega bo dne 2. aprila ob 9, uri, V HotediSici, 31. marca 1925. Marija Plečnik, soproga. — Ivan, s«. — Ivana, Marija por. Albreht, beeri. — Jožei, vnuk. v večjem provincijalnern mestu v Sloveniji (prvovrsten kraj), v sredini mesta, na križišču cest, (7 m široko, 8 m dolgo in 4 m visoko) belonirano, obokana skladišča ca. 80 korakov od hiše, se vsled smrti gospodarja PRODA železninarju. - Natančnejši pogoji pod šifro »R. G, K.« na Aloma Company, Ljubljana. Vsem, k: so nam ob ležki izgubi dobriga brit, in strica, gospoda Z<± izraženo s/očlistvovanjo in izkazano nam sožalje ob rrerani smrti nase nepozabne soproge in mamice, gospe privatnega uradnika iirazili svoje sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. Pesotmo so zahvaljujemo pi-ec. gogp. rtV.crju p- Tomcts za tolažbo in obiske v težki bolezni. Dalje te zahvaljujemo vsem gg. zdrav« i kom, blegorodni gospo dr. Sajevčo.vi za vse usluge, skazano pokojnemu, društvu -Slavec^ za ginljivo petje, kakor tudi vsem za poslano cvelp. — Iskreni Bog plačaj! tudi vsem, ki so vjkojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 30. marci 1925. kakor tudi za tako mnogoštevilno spremstvo na njeni poslednji poli izrekamo vsem in vsakemu naSo tajprisrčnejžo zahvalo, Posebej pa n;;s veže dolžnost, izreči javno zobvalo gospej Rosy dr. Bleivveisovi, ki nam je v dneh največje tuge in bolesti stala brezprimerno požrtvovalno az strani in nam lajšala neskončno bol, dalje vsem darovalcem prekrasnega cvetja, s k.Uerim so počastili Wafif.pokojno, ki je cvetje tako prisrčno ljubil«. Ljchljana, dne 31, marca 1925, ŽALUJOČI OSTALI. Pracplltmf Vljudno naznanjam ccnj. naročnikom I 1'NUHOT. in slavnemu občinstvu, da se PREOBLIKOVANJE SLAMNIKOV in KLOBUKOV BRILLI " «5ne 6 aprila 1935 h Rcsljeve ceste :: dvorišče, spodaj (nasproti hotela Štrukelj). Zahvaljujem ne za dosedanje zaupanje io prosim ccnje-nega obiska tudi na svojem novem mestu. So prijazno priporočam FANI BRILLI. ŽALUJOČI OSTALI Izdaja konzorcij '.»Slovenca^ Odgovorni urednik: Viktor Čenči« v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.