Pa pošti prejeman: za selo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - , ietrt , , 6 „ 50 „ aaesec „ 2,20 „ V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20K —h pol leta „ 10 „ — „ četrt . " 5 - B " j> n wesec , 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 200. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se iie vrafiajo, r.efrankovara pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-fliških ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, iavzeroSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v soboto 1. septembra 1900. Letnik XXVIII. »Slomškova zveza". »Slov. Učitelj« objavlja v današnji številki naslednji poziv: Ko smo ob novem letu stopili s »Slov. Učiteljem« pred javnost in povdarjali, da stojimo strogo na katoliškem in narodnem temelju, zdel se je nekaterim ta korak malo drzen. Kajti vsaj na zunaj se je videlo, da je učiteljstvo na Kranjskem kompaktno v liberalnem taboru in da prisega na liberalna načela; na Štajarskem pa so terorizovali tovariše jungovci, ki se držo so c i j a 1 n e demokracije. Oboja načela so protiverska in pogubna naši narodnosti. Zato jih je bilo veliko, ki niso pričakovali posebnih vspehov od našega podjetja. Toda prišlo je drugače. Naš list je bil z veseljem sprejet in si je mahoma pridobil veliko naročnikov. Ne samo duhovniki (kakor naši nasprotniki trdijo), tudi lepo število tovarišev in tovarišic se je zbralo okoli njega. Ze danes smemo s samozavestjo reči, da je »Slov. Učitelj« najbolj razširjen slovenski šolski list. V kratkih mesecih svojega obstanka je »Slov. Učitelj« že dokaj storil za vresni-čenje svojih smotrov, ki so izraženi v znanem geslu: »Veri, vzgoji, pouku«. Toda za vspežno delo list sam še ne zadostuje. Treba nam je društva t. j. ognjišča, ob katerem se bodemo zbirali in posvetovali o šolskih in naših stanovskih vprašanjih. Društvo bode podpiralo list in vodilo vse akcije, ki so potrebne za napredek šolstva in učiteljstva; društvo ima zasnovati in izpeljati našo glavno nalogo: krščansko organizacijo učiteljstva. Da se ta ideja čim preje uresniči, se je zasnoval pripravljalni odbor, ki je izdelal načrt društvenih pravil po vzorcu drugih katoliških učiteljskih društev, vedno se oziraje na naše slovenske razmere. »Slomškova zveza« se imenuj naše društvo! S tem imenom bodi posvečeno spominu onega moža, čegar stoletnico praznuje letos ves slovenski svet, čegar zasluge za šolstvo in našo narodnost morajo prizna vati in proslavljati tudi najhujši sovražniki katoliškega prepričanja. Ne le s šumnimi veselicami, lepimi govori in visokodonečimi napitnicami, temuč zjasti z odločnimi dejanji moramo obhajati stoletnico našega velikega vzornika. »Slomškova zveza« naj pripomore, da njegov duh f.rešinja in vlada vse one, katerim je v vzgojo izročena slovenska mladina. Slomškovo ime nam bodi program! Namen društva izraža § 1. osnovanih pravil s sledečimi besedami : »Slomškova zveza« slovenskih učiteljev je društvo slo venskih učiteljev in učiteljic, katehetov, obrtnih in srednje-šolskih učiteljev in profesorjev drugih javnih zavodov, vzgojiteljev in prijateljev šole, kateri hočejo podpirati nravno-verske, pedagogiške in patrijotiške smotre šole temeljem katoliških načel in zastopati materijalne stanovske interese učiteljstva. Politiški smotri so izključeni. Redni člani društva (§ 6.) morejo biti vsi na javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih šolah stalno ali začasno name ščeni učitelji, učiteljice in kateheti, c. kr. okrajni šolski nadzorniki, profesorji in učitelji obrtnih, srednjih in enakih šol in drugih učilišč, učiteljice ročnih del, vpokojeni uči telji in učiteljice, naposled oni vzgojitelji, ki se pečajo z vzgojo kot življenskini smotrom. Podporni člani (§ 8.) so one osebe, ki se ne morejo prištevati onim v § 5. imenovanim, a vendar plačujejo v društvene namene najmanj eno krono na leto. Vstanovitelj (§ 9.) je oseba, kije podarila društvu najmanj 50 kron. Članarina za redne člane znaša dve kroni, za naročnike »Slov. Učitelja« eno krono na leto. Odbor ima po § 21. biti tako sestavljen, da je iz šesterih učiteljev, treh vero-učiteljev oziroma duhovnih profesorjev in treh učiteljic. Z društvom je v zvezi podporni zaklad |§ 39.), namenjen v podporo v šolah se nahajajočim sinovom in hčeram rednih članov. To so ob kratkem glavne točke društvenih pravil, ki se bodo na osnoval nem shodu predložila udeležencem in po potrebi izpremenila Drugi slovenski katoliški shod nam nudi priložnost, da željo, ki smo jo že dolgo gojili, uresničimo in z novim društvom stopimo v javnost. K tej slovesnosti se bodo zbrali iz vseh slovenskih dežel navdušeni katoliški blovenci in kakor smo izvedeli od pripravljalnega odbora, bode tudi slovensko učiteljstvo pri njej častno zastopano. Zato sklicujemo osnovalni shod »Slomškove zveze« na prvi dan katol. shoda, to je: na pondeljek 10. septembra ob 3. uri popoludne v dvorano »Katoliškega doma« v Ljubljani. Vsi, ki nameravajo shoda se vdeležiti, naj gotovo prijavijo pismeno svoja imena do 6. septembra pod naslovom: Fran Jaklič, učitelj — Dobrepolje. Tisti tovariši in tovarišice, ki so pa zadržani osno-valnega shoda se udeležiti, naj pismeno naznanijo svoj pristop k društvu do 10. septembra. Upamo, da se bodo učitelji, učiteljice in vsi drugi, kateri sodelujejo pri važnem delu mladinske vzgoje, našemu vabilu odzvali v obilnem številu. Pogumno in odkritosrčno nastopimo za edinoprava in večna krščanska načela .' Bojazen in sram bi tu ne bila na mestu. Zato naprej! V Ljubljani, 24. avgusta 1900. Za pripravljalni odbor: Fran Jaklič, učitelj. Anton Kržič, c. kr. profesor in dež. šol. svetnik. Rudolf V i ž i n t i n , učitelj. Marija Štupca, učiteljica. Srbsko pismo. Šabac, 30. avg. 1900. Mati nove srbske kraljice Drage je iz rodu bratov Čarapičev. Te besede nas spominjajo onega neprestanega boja, s katerim jo napolnjena vsa zgodovina obnovljene Srbije. Brez prestanka se vrši ta boj, zdaj z mečem in ognjem, zdaj z besedo in LISTEK. Zdrava podlaga. Podlaga se je dala zdravniško preiskati. Bila je to znana liberalna podlaga, o kateri se že mnogo let govori, da je zelo bolna Toda sedaj je prišla sama do prepričanja da nekaj ni v redu. Zapazila je namreč strahom, da ji je v nedeljo na shodu v Ribnici zmanjkalo sape, kri ji je silila v glavo in še po shodu jo je dolgo bolela glava. Občno življenjsko slabost pa so na tej podlagi že dolgo opažali ljudje, in marsikdo gledal jo je zatorej pomilovalno. Toda vedela ni uboga, bolna liberalna podlaga, kako bolezen ima. Morda je slaba na prsih, ker ji je zaprl shod v Ribnici sapo? Morda je bolan želodec, v katerem ji težko leže ti preklicani klerikalci ? Morda ji manjka v glavi, ker ji misel svobodna tako motno lazi v »Slov. Narodu" na dan ? Zelo sum-'jivo je, da vidi povsodi „črno golazen", kakor se vedno zelo olikano izraža. Take Prikazni, v katerih vidijo laziti okoli sebe razno golazen, imajo samo bolniki, kateri bolujejo za delirium tremens. Menda vender »e, ljuba liberalna podlaga? Kje pa iščeš navdušenja ? Dozdaj kazala si vedno samo «f in sovraštvo, namreč do klerikalcev, ali peresom ; temu boju so podlegli skoro vs^ srbski vladarji. Ta boj je boj za ustavno ž i vlj en j e. Narodna skupščina si je izbrala dne 2. svečana leta 1804 Karagjorgjo za svojega glavarja in mu podelila naslov »komandanta Srbije«. Ko je na cvetno nedeljo leta 1815 stopil Miloš Obrenovic na krmilo srbske kneževine, se je oklenil le omejenega »saveta«, a za narod sam se ni mnogo brigal; zato je doba njegovega vladanja polna uporov proti njemu; tako so se uprli Srbi na več krajih leta 1825, leta 1826 so vodili upor bratje Čaparici, predniki sedanje kraljice, dalje se je pojavil upor leta 1835, in upor iz leta 1839 je vrgel celo Miloša s prestola. Tudi njegov naslednik Mihajlo ni hotel vladati z narodom, zato je padel leta 1842. Naslednik Aleksander Karagjorgjevic je moral iz Srbije, ker je hotel vladati absolutistično in ni hotel sklicati skupščine. Tudi prejšnji kralj Milan je hotel vladati čisto po svoji volji; upiral se je z vso silo novi ustavi, a slednjič je bil vendar primoran sklicati ustavodajni zbor leta 1888. ^ Marsikdo misli, da izvirajo vse honiatije v Srbiji iz sovraštva do Obrenovičeve dinastije. A to ni resnica. Že leta 1839 so pokazali uporniki, da ne vojujejo boja proti dinastiji, temveč da se bore za ustavo. Za Milošem Obrenovicem niso prišli na vlado Karagjorgjeviči, ampak Miloševa sinova Mihajlo in Milan. Dinastije same niso bile nikoli povod nezadovoljnosti, pač pa je propad dinastije posledica, ki izvira iz nezadovoljnosti s posamnimi vladarji. Srbi so imeli dovolj vzroka, da so bili nezadovoljni s svojimi knezi in kralji. Odkar se je Srbija obnovila pa prav do danes še ni imela gospodarja, ki bi deloval nesebično za blagor svojega naroda. Vsak vladar je skušal pomnožiti svojo lastno moč ter omejiti pravice narodove. Stremi) je za absolutizmom knez Miloš, Karadjorjevic in še posebno bivši kralj Milan. A vendar seje', narod vselej z večjimi ali manjšimi žrtvami ubranil tega zla. V tem smislu bi se dale razumeti besede kralja Aleksandra v njegovi smo morda sedaj zasledili tvojo ljubezen, tako ljubezen namreč, kateri je geslo znana narodna pesem: Jaz in pa flaš'ca se rada imava ? Strašni so taki dvomi in zatorej je sklenila liberalna podlaga, da se da zdravniško preiskati. Dasi pa ima liberalna podlaga v svoji sredi špecijalista za umobolne, katerega so, — stranka mora že vedeti zakaj, — volili celo v strankino načelstvo, vender se je zatekla bolna podlaga v Ribnico k gospodu, ki ni zdravnik. To more imeti dvojen uzrok. Ali je podlaga praznoverna, kakor so n. pr. praznoverni tudi tisti, ki se mesto do zdravnikov, obračajo do konjederk, ali pa jo je misel svobodna tako prevzela, da hoče popolno svobodo ne samo glede vere, glede trgovine in obrti itd., marveč tudi glede zdravilstva. Svoboda v vsakem oziru : Laisses faire, laisses aller ! Dotični gospod, do katerega se je z zaupanjem obrnila liberalna podlaga, čutil se je kos svoji nalogi. Krenil je najprvo na sedaj ne več nenavadno pot Kneippove metode. Toda kol novinci vedno delajo, tako je storil tudi ta začetnik v zdravilstvu „des Guten zuviel". Polil je namreč ubogo liberalno podlago z mnogo preveč vodo in s premrzlo vodo. Ta gospod piše v „&lov. Na-rodu" : „Ako se uvede jednaka volilna pra- vica dosledno, bode imel vsak državljan, ki je 24 let star . . . jednako volilno pravico". To se zdi temu gospodu grozno, in kar zona ga obhaja, če misli, kaj bo, ko bode volil kočijaž istotako kot gospod. Liberte, egalite, fraternite! Liberalna podlaga se je kar se-sedla, ko je ta mrzli curek v četrtek v „SI. Narodu" priletel nanjo. Ta aplikacija bila je huda, bila je celo prehuda, in uničiti mora še tako liberalno podlago. Torej volilna pravica je po naukih naših liberalcev samo za gospode, in groza je pravega liberalca, če misli, da bi moral pred isto volilno komisijo stopiti dr. Tavčar, kjer bi stal tudi, recimo, Cibrov Jaka, ki je bil svoje dni znamenit ljubljansk berač. Tega nikakor ne! Prostost, enakost in bratstvo imajo pri liberalcih gotove mejo in nehajo se tam, kjer se neha denarna mošnja. Ta mrzli curek je nakopal liberalni pod lagi strašno mrzlico. Zato je njen zdravnik, ki pa ni zdravnik, hitro zapustil Kneippovo metodo in se domislil stare dijaške pesmi: Drilckfs dich im Kopl\ driickts dich im Magen, — Hast du Katarrh auf deiner Brust, — Wenn dich die bosen Schnupfen plagen, — Hast du zum Essen kcine Lust: — Zum Kuckuck init den Medici, — Trink' nur ein Glas Grampampuli! Dal je ta zdravnik-ne-zdravnik zatorej liberalni podlagi hitro žganja, to naj ji prežene mrzlico in spravi nekaj vročine v glavo. Ta način zdravl)enja pa je liberalni podlagi, ki itak že povsodi vidi „črno golazen", jako nevaren. Delirium tremens je huda bolezen, kakor zatrjujejo vešči zdravniki, ki pa tudi pravijo, da žganje najbolj pospešuje to bolezen. „Slov. Narod- trdi v četrtkovem članku, da je dohodek za žganje leta 1899, ko je dežela prevzela samostojno naklado na žganje v svojo režijo, znašal 339.000 gld. več kot poprej, in opisuje to tako zvito, da bi uboga liberalna podlaga naposled res mislila, da je to povišanje deželnih dohodkov zasluga liberalne slovensko-nemško zveze. Ali žganje je sploh strup zdravju in to, katero mora piti v omenjenem »Narodovem" članku liberalna podlaga, je dvojen strup. Za dotično predlogo so namreč glasovali vsi »klerikalci", kar se o liberalcih še natanko ne ve. Razvideti jo iz tega, da je »Narodovo" žganjo samo tinta, katero morajo piti ubogi liberalci s svojo podlago vred. Konečno pa jo podal v omenjenem članku „Slov. Naroda" ribniški nezdravnik svoje mnenje o liberalni podlagi. Piše namreč, da je liberalne stranko podlaga »zdrava". Z,a to zdravje podlago pač nihče no bo zavidal 1 proklamaciji z dne 21. julija t 1., ko pravi: »Narod u Srbiji, koji ima u sebi toliko mu-ških vrlina, da je sam svojom sobstvenom snagom i u najnepovoljnijim okolnostima umeo sebi stvoriti državu, urediti je, poja-čati, uvečati i voditi putem napretka, taj narod mora izrazvati poštovanje sviju i sva-koga.« Omenjene besede kraljeve bi bile vredne temeljitega pomisleka. Doslej ni še noben srbski vladar tako častito in spoštljivo govoril o narodu svojem. Ako je pa kralj Aleksander premišljeno in prepričano povedal, da je narod srbski obdarjen »z moškimi vrlinami« in da ga mora vsakdo spoštovati, potem se smemo nadjati, da pride slednjič srbski narod vendar do ustave, za katero se bori že skoro celo stoletje. Ironija je, ako kdo trdi, da ima Srbija ustavo, da ima narodno skupščino. Tudi Rusija in Turčija lahko dobita tako ustavo, a car in sultan ne bodeta odstopila niti za las od svojih pravic. Srbija je ustavna država le v toliko, da vlada kralj povsem absolutiško, skupščina pa kot njegov veren štab je vesela, da sme pritrditi njegovim zahtevam. Toda, ako sodimo po omenjeni kraljevi proklamaciji, nastopili bodo za ustavno življenje v Srbiji boljši časi. S to proklamacijo in pa z izgonom razkralja Milana je prav za prav še le nastopil kralj Aleksander svojo vlado. V kratkem bodemo videli, da - li je pisal iz prepričanja oni oklic in ali ima kaj dobre volje in trdne energije. Bati se je, da mu nedostaje vsega. Po-milostil je sicer več poštenih mož, katere je pozaprl v ječe njegov oče, in ostale kaznjence namerava menda poinilostiti koncem septembra na dan godu kraljice Drage, a vse to še ne dokazuje veliko. Kadar izpre-govori kak list malo ostreje o Milanu, takoj je zaplenjen in v par dneh ima odgovorni urednik že obtožnico v rokah. Ko je priredil narod na predvečer kraljeve poroke njemu in njegovi zaročnici sijajno bakljado in serenado, tedaj se je za-hvaljal z balkona in zatrjeval, da je konec iznenadenjem, ki so doslej vedno prihajala iz Srbije, kajti črv, ki je glodal doslej na telesu Srbije, je odstranjen. In če je drugi dan hotel kak list malo ostreje kritikovati tega črva, je bil zaplenjen. Kralj Aleksander se kaže torej v nekam nejasni luči; nihče si ne ve razlagati tega njegovega početja. Najbolj gotovo je, da kralj ni postal nasprotnik svojega očeta radi njegovega vladanja, temveč radi same ženitve. Če je to resnica, ne bo treba več dolgo čakati in belgrajski »konak« bode imel zopet dva kralja. Na to delajo zlasti srbski liberalci Grozno hudo jim je, da so zgubili Nadana Gjorgjeviča, ki je tako radodarno podpiral njih liste — seveda iz državne blagajne. Zato se že začeli brenčati, kako lepo in častno bi bilo in koliko bi srbija pridobila, da se pomirita oče in sin. S strahom že pričakuje srbski narod, da prekliče Aleksander oni ukaz glede izgona Milanovega in da se nekega lepega dne prikaže to strašilo zopet na belgrajskih ulicah. Ta prepoved je dobila že tudi svojo smešno stran. Vsi obmejni srbski policijski uradi so dobili nalog, ako se prikaže Milan na srbskih tleh, da ga primejo in odvedejo na prvo policijsko stražnico. Pred kratkim je prišla neka družba iz Pančove v Veliko Selo in tu jo ustavi policija. Hoteli so namreč redarji na vsak način, da je arhimandrit dr. Milan Rodič, ki je bil med družbo — razkralj Milan. Nič ni pomagalo, iti je morala vsa družba do najbližjega policijskega komisarijata, kjer so še le po daljšem trudu spoznali pomoto. Ako bi se Aleksander res spozabil ter poklical zopet Milana na krmilo, tedaj bo v resnici to poslednje »iznenadenje«, ki bi je napravili Obrenoviči; bil bi to poslednji čin srbske žaloigre, za zastorom pa bi izginili — Obrenoviči. Politični pregled. V Ljubljani, 1. septembra. Naučni minister o kaznovanih socijalno-demokraških učiteljih. Nižje-avstrijski deželni šolski svet je pred kratkim kaznoval dva ali tri socijalno demo-kratiške učitelje, zagrizene agitatorje svoje rudeče stranke, ki se vkljub opetovanim opominom niso hoteli pokoriti poveljem višje šolske oblasti, s tem, da jih je odpustil iz službe. Liberalcem in socijalnim demokratom je tem povodom silno zavrela kri in v prvem hipu niso vedeli, kako bi se maščevali nad »klerikalnim" deželnim šolskim svetom. Konečno so sklenili zasebnim potom obrniti se na naučnega ministra, da poizvedo njegovo — seveda strogo obsodbo nad poče-njanjem drznih »sovražnikov šole in uči-teljstva." Toda blamirali so se grozno. Naučni minister vitez Hartel je sicer jasno povedal svojo sodbo, a obsodil je take — učitelje. — Minister je rekel mej drugim: Ako učitelj vloži priziv, kar se zgodi pri vseh večjih disciplinarnih kaznih, razsojalo se bo o njegovi zadevi strogo objektivno. Da se dogajajo take stvari, temu so krive sedanje politične razmere. Ker pa se mora od učitelja brezpogojno zahtevati, da ni p r o v z r o č i t e 1 j nedostojnih nastopov, je umevno, da pride v slučajih, ko se prekorači skrajna meja,do kaznovanj. Vsak poklic nalaga gotove dolžnosti, ravno tako ima tudi učitelj svoje stanovske dolžnosti, ki jih mora izpolniti. Jedna prvih in najvažnejših dolžnostij učitelja obstoji v tem, da nastopa ne samo v šoli, marveč tudi zunaj svojega delokroga, kjer prevladujejo strasti, z neko gotovo rezervo. In kaj se sedaj opaža ? P o s a m n i učitelji stopajo na čelo najradi-kalnejih teženj. Ker so posamni učitelji sedanji ljudski volji naravnost nasprotni ter na vehementni način izražajo svoje nazore na shodih in po časnikih, izgubili so pri ljudstvu popolno vso popularnost, kar je obžalovanja vredno. Kazen je zadela le posamnike, ki so kot voditelji gotovih strank igrali prononsirano ulogo. Kaj naj stariši mislijo o učitelju, ako vidijo, kako čudno se vede na shodih ? Učitelj mora vzgojevati otroke versko-nravno in se torej v tem oziru nikakor ne sme pregrešiti. O najnovejšem dogodku, pravi minister, speci-jelno tu ne govorim, konstatovati pa moram, da je prišlo do obžalovanja vrednih izgredov. Sicer pa, kakor rečeno, ako menijo kaznovani učitelji, da se jim godi krivica, vlože naj pritožbo, in zagotovim jih objektivne razsodbe. — Socijalni demokratje in njih tovariši liberalci so dobili s tem odgovorom pošteno lekcijo, katere ne bodo tako lahko pozabili. — Kaj neki poreče na to naš liberalni kolega in njegov tovariš glasilo »pro-svitljenih" učiteljev ? Glasovi o splošni direktni in tajni volilni pravici. Izjava v našem listu, da se katoliško-narodna stranka popolno strinja z izvajanji svojega načelnika dr. Susteršiča, je gotove liberalne in pa tudi starokonser-vativne kroge izredno zbodla. Dunajski »Vaterland" pravi mej drugim, da slovenski poslanci tega vprašanja niso še dovolj preštudirali in da se s zahtevo po splošni volilni pravici pretrga politična zveza mej Slovenci in vsemi ostalimi desniškimi strankami. — Tej trditvi moramo pač odločno ugovarjati. Slovenski poslanci so pač dobro preštudirali to vprašanje in vsak zaveden Slovenec je že temeljito poučen o tem, da je za slovenski narod jedina rešitev splošna, direktna in tajna volilna pravica. — Kar se pa drugega dela tiče, moramo naglašati, da so se vse češke stranke odločno izjavile za splošno volilno pravico, ki jo ima češki klub tudi v svojem programu. Slovenci torej nikakor niso osamljeni s svojo zahtevo. Mažarski šovinizem se kaže vedno 7 lepši luči. Dokazov zato je le preobilo. Iz najnovejšega časa imamo zopet dva. Te dni je došlo na Dunaj, kot smo poročali, blizu 60 iz Transvala izgnanih Hrvatov. Vsi avstrijski listi so poročali, da so ti možje pravi pravcati Hrvatje, ki so se preko Trsta podali v svojo staro domovino. Vse drugače je pa na Mažarskem. Niti jeden mažarski list ne pove, da so izgnanci Hrvatje, marveč govore le o mažarskih državljanih. Jedini »Magyarorszag«, ki ga urejuje poslanec Holio, piše, da so bili ti iztirani mažarski podaniki iz Hrvatske. — Drug slučaj je pa poročilo o odlikovanih Hrvatih na pariški razstavi. Listi, in celo oficijozni pišejo le o odlikovanih — Mažarih, »Bud. Hirl." piše: Službeni list (rancoske republike objavlja imena na razstavi odlikovanih — Mažarov : Varga iz Arada, Lukačevio, Mihokovič, ženska stručna škola, internat milosrdnih sestara u Zagrebu. Vsi našteti odlikovanci so torej sami pristni Mažari! V občinskem zastopa v Žatcu je po dolgotrajnih praskah mej liberalnimi in nemškonacijonalnimi odborniki sedaj vendarle zopet mir. Kapitulirali so nemški nacijonalci. Vladni komisar je štrajkujočim občinskim odbornikom nacijonalne stranke tako dolgo nakladal kazni, da je skupna svota narasla že precej visoko. Konečno je komisar proglasil mandate dvanajstih odbornikov in šestih namestnikov ugaslimi ter na današnji dan razpisal dopolnilno volitev. To je bilo stavkujočim vendar le preveč in oddali so izjavo v roke vladnega komisarja, da ne bodo obstruirali ne volitvi župana in ne so-stavi odbora. Vsled tega je komisar umaknil prvotno naredbo. Rusi ja in rumunsko ■ bolgarski razpor. Gotovi listi so poročali nedavno, da so petrograjski krogi izredno razburjeni radi razpora mej Rumuni in Bolgari in da bodo storili izredne korake, da se prepir čim prej poravna. To je pa seveda le v toliko resnično, v kolikor je v nevarnosti status cjuo na Balkanu. Oficijelno poročajo iz Petrograda, da bo ruska vlada v tem vprašanju postopala jedino le v sporazumu z Avstro-Ogersko, ki meri na ohranitev statusa quo na Balkanu. V Bukareštu kakor i v drugih glavnih mestih orijentalskih držav, se glasi dalje, da Rusija v sporazumu z Avstro-Ogersko ne bo dovolila, da bi makedonsko vprašanje do vedlo do takih raz-porov, ki bi mogli staviti v resno nevarnost status quo. — Iz tega sledi, da niti Bolgari od Rusije, niti Rumuni od Avstrije ne morejo česa pričakovati, kar bi bilo v korist jedne države. Rusija in Avstrija bota po izjavah iz Petrograda nastopili kot nepristranski a strogi varuhinji statusa quo. Jtuski listi o misiji grofa Wal-dersee. Kdor je pazno sledil govorom cesarja Viljema ter novega vrhovnega poveljnika grofa Waldersee povodom njegovega odhoda, dobil je vsekako vtis, da ima Nemčija jedin namen maščevanja za krivice, ki so jih provzročili Kitajci posebno nemškemu cesarstvu. To pa ni ljubo ruskim krogom. »Rossija« piše mej drugim : Dramaturg vojnega gledišča grof Waldersee se pelje torej v Kino. Kaj bo neki počel tam? Kako bo pričel z delom? S kakimi ulogami bo najprej pričel ? Z ono brezobzirnega maščevalca ali pa z ono dobrega in velikodušnega junaka? Dal Bog, da prične s poslednjo. Sedaj je dobrota in velikodušnost bolj na mestu kot jeza in maščevanje. Z dobroto se more pomiriti in pomirjenja je nujno potreba vsem: Kitajcem in Evropejcem. Ta Ha božjo pot in razstavo. |. pismo. Iz Ljubljane v Švico. Kaj se hoče, g. urednik ? Moj sopotnik je sicer matematično natančen v proučava-nju »kondukterja«, vender mu je švicarska svoboda za ta hip prekrižala račun. Dejal je, da ima vlak iz Pfltffikona naravnostno zvezo z Lucernom — toda sprevodnik je vedel drugače. In tako morava v hotelu »Hofe« pod senco košatih javorjev čakati, da nama dojde ugodni vlak. Jaz pa porabim to priliko, ds vam ob kozarcu švicarskega vina pišem prvo pismo. Do zdaj nisem utegnil, niti mogel, da pišem. Zakaj kot praktična Kranjca sva prebila doslej noči v kupeju, dneve pa za ogle-davanje. Ob raznih nepričakovanih dogodkih, ki so vam že znani, se odpeljeva dne 8. avg. o polnočni uri iz Ljubljane. Se je prijatelj zapel na klavirju kuplet »o polnoči«, še se priporočim v domači cerkvi nebeški varuhinji in hajdi po svetu. Lurd-Pariz ! Dve znameniti imeni! Koga bi ne potegnili nase — ako ima še kaj frankov v žepu ? Z nekakim ponosom stopim na domačo postajo. Kaj menite ! Na Fran cosko gremo ! In 1000 frankov v žepu! Toda kmalu je bila moja zavest ohlajena. Mlad mož z rdečo »mašno« me nagovori. Le prehitro sem mu dal čutiti, kam da grem ? »E kaj, to je malenkost! odgovori. Jaz prihajam ravnokar iz Amerike«. — Po-liv na hrbet! Toda naj že enkrat začnem. — O polnoči naju odvede gorenjski vlak. Malo smo dremali, malo kramljali, da je »zor naznanil dan«. Zrla sva v mračni daljavi Mangart in Planico ter se nisva menila za trebušastega sopotnika, ki je odpiral »špitalska vrata« ter smrčal in grčal, kakor bi dreto vlekel. Rad bi bil še zrl na razvaline Podkloštrom in sanjal lepo pesem o starih samostanih in sedanjih uradniških poslopjih, toda vlak je mogočno zabrlizgal in sprevodnik se je zadri v globokem koroškem narečju : Villach (Beljak). Dve uri prestanka — torej greva v mesto. Zanimiva je gotiška stolna cerkev z mnogimi starimi spomeniki. Žal, da jo kaze baročni oltarji. Ali vlak nas je odvel dalje ob deroči Dravi in pri Zg. Dravogradu smo že prestopili koroško mejo. Tirolska se je odprla pred nami. Kot posebnost sem opazil v tej dolini kozolce, ki so skoro specifično kranjske posebnosti. Opažal sem jih tja gori do Franzensfeste. Kajpada je bilo ob vseh postajah polno hri- bolazcev, z visokimi gorjačami, podkovanimi črevlji in rujavimi nahrbtniki. Pridružil se nam je tudi neki profesor iz Opave, pripovedujoč, kako drzni so židje tudi v Sleziji, dasi jih ni toliko. Zmerno je presojal avstrijske razmere ter trdil, da le ravnoprav-nost vseh narodov more Avstriji zagotoviti srečno prihodnost. Na obeh straneh doline so visoki hribi, goli dolomiti, po ozkem jarku pa se rine rujava Drava, teče gladka cesta in vije železnica. Kmalu pustimo za seboj tudi zgodovinska tla starih Slovanov ali Vendov, Pustarsko dolino, ter se bližamo slavnemu prelazu čez Brener, ki je 1372 m nad morjem. Železnica je umno izpeljana nad pre padi in skozi predore ter zasluži njeni stavbenik, inženir Etzel, da so mu postavili lep spomenik na vrhu Brenerja. Tu gori še zori žito, dasi je nizko in poleženo od vetrov. Na vrhu zapaziš tudi jezerce z dobrimi ribami. Hiše so že tirolske: v pritličji zidane, nadstropje leseno, nizke strehe, pokrite z deskami, in celo kamenje je postavljeno po strehah radi viharjev, kakor na Krasu. Ob konceh in straneh imajo hiše lesene hodnike, ki pa skoro gotovo zavirajo svetlobo. Cerkveni zvoniki se odlikujejo po vitkih strehah. — Moški se ne razločujejo po noši skoro nič od alovencev, vsaj v delavnikih ne. Le koBec s havelokom in kapuco čez glavo preseneči popotnika. Tudi ženske nimajo izvanredne noše, razven, da nosijo klobuke ali slamnike na glavi, kakor na Koroškem. Tu železni voz ne čaka, in že smo spet za kakih 800 m v nižavi in pred nami se pokaže ob zgodovinsko znamenitem griču Izlu glavno mesto Tirolske Inomost. Pogle-dava brž dvorno cerkev, v kateri je na sredi veličasten mavzolej cesarja Maksimilijana I., zadnjega viteza, in med stebri na obeh straneh 28 bronastih kipov, ki predstavljajo v naravni velikosti razne znamenite viteze in vitezinje. Res vredno je, ta mavzolej z dragocenimi reliefi in kipi pogledati, dasi zvedavost tujcev moti vernike v pobožnosti. Zamudila tudi nisva panorame, ki predstavlja bitko na Izlu v 1. 1809, ko je slavni Andrej Hofer, čegar spomenik je tudi v dvorni cerkvi, premagal Francoze in Bavarce. Ko Bva si še ogledala po raznih izložbah tirolske rezbarijo, okrepčava se v hotelu ob »biseru Tirolske« ter hitiva dalje. Noč je bila. Prespala sva v vagonu vožnjo čez Vorarlberg, skozi kneževino Lichtenstein in se vzbudila — na švicarskih tleh. Prepričana sva bila, da sva prvi dan potovala liki kovček, toda kaj hočeva ? Pot je dolga in čas omejen. Čakajo naju še vse lepši kraji, lepše stvari. Kje je še Francija ? misel naj vodi grofa Waldersee. Pozabi naj na bojno slavo in išče naj pamo slavo miru. Čemu bi mu tudi bila bojna slava? Saj ima vendar, kar more človeku nuditi vojaška karijera : dostojanstvo, redove in časti. Časti se mu bodo tem bolj povečate, ako bode, opiraje se na svojo moč, skušal izvesti ideje prava, pravičnosti in usmiljen a. Upajmo, da se to tudi zgodi. Dokazal bode s tem, da Evropa ni podobna Britaniji in da ni zmožna ponižati se do takih dejanj, kakoršna izvajajo Angleži v Tracisvalu. — V isCem smislu pišejo tudi ostali ruski listi, ki se vsi strinjajo v tem, da naj se Evropa nikar ne maščuje nad Kitajci, kakor bi zaslužili. — To pa gotovo ne bo všeč v prvi vrsti Nemčiji, in potem Japoncem in Angležem, ki so ie davno delali načrte, kako se bodo zmaščevali nad kitajskimi barbari Iz izjav v ruskem časopisju bodo sklepali gotovi krogi, da imajo Rusi neko gotovo zvezo s Kitajci, ki meri morda na to, da se Nemcem, Angležem in drugim ne izpolnijo želje glede Kitaja. — Vse oslile evropske velesile pa gotovo soglašajo v tem, da bi prevelika dobrota in velikodušje več škodila nego koristila. — Sicer se pa pisava ruskih listov ne strinja posebno s poročilom o napovedi vojske Kitajcem. okrvavljen pride do domače hiše, — ali sam, ali ga je kedo pripeljal, se ne ve. Le dve besedi še izgovori, potem pa pride zopet v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Po strašnih bolečinah jo umrl v četrtek dopoludne. Kakor se pripoveduje, ga je neznani morilec čakal vže 15. avgusta zvečer na skritem kraji, da ga umori. Udaril ga je z jeglico po roki. a mož je slutil nevarnost, ter ušel. Orožništvu se morda posreči zločinca zaslediti. Knjige iit časopisi. »Slovenski Učitelj« prinaša v svoji danes izišli 17. številki naslednjo zanimivo vsebino: Na osnovalni shod »Slomškove zveze«! — Učiteljica iu javnost. 8. Močnejši del. — Risanje črk (s 14 podobami v prilogi). Jos. Novak. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. — »Slov. učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 5 kron. „Pu6ki Prijatelj", na Krku dvakrat na mesec izhajajoči poučno-gospodarski list objavlja v svoji 17. številki sledečo vsebino: Kako se može poboljšali vinski mošt za slabih godina? — Praskva. — Moljci — Branje oraha. — O sadnji ruža. — Prikiadivanje konjskih repova. — Črtice o gospodarstvu. U rujnu. — Pitanja i odgovori »Puč. Prijatelja". — Viesti iz svieta. — Gespodarske viesti i sitnice. — Razne viesti Boplsi. Iz Tržiča, 3. avgusta. Po govoru neke osebe zvedel sem, da ee je zopet nekdo spomnil v »SI. Narodu« konsumnega društva. Pa to je vedno dobro znamenje, dokler nas bo »Narod« pikal. Mislili emo že, da so nas pozabili, ali Bedaj vidimo, da smo jim še vedno trn v peti. Dotičnik piše v „Narodu" z clne 17. avgusta: Žena nekega »konzula« pravila je jokaje: Dokler ni bilo konzula, je moj mož zmirom doma ostajal, še v nedeljah ni čez dva »zeksarja" zapravil, zdaj pa, odkar je »konzul", skoro vsak večer pozno po noči hodi pijan domov in še tepsti me hoče. Mi pa dotičnega dopisnika vprašamo : Ali more on izpričati to, da mož dotične žene res iz konsuma prihaja domov skoro vsak večer pozno v noči pijan ? To je laž, ker društvo ali konsum ni nikoli pozno v noči odprto. Vprašamo: ali ni nobene gostilne ali žganjarije več v trgu, kakor samo konsum ? Ako dotičnik to dokaže, da je resnica, obljubimo mu 100 kron. Ako pa ne, je nesramen obrekovalec. Dotični pisalec pa naj preje pomete pred svojim pragom, kjer je dovolj blata in smeti. Ako se bode še zaletaval v nas, porabimo v drugo mokro cunjo in brezovo metlo. Iz Stare Loke, 30. avgusta. Nedeljo 26. avgusta obhajali so v Žabnici pri Škofji Loki običajno cerkveno žegnanje. Ondotni gosp. župnik je vernikom zjutraj prebral s prižnice škofovo svarilo, s katerim se prepovedujejo plesi. Takoj po prvi sv. maši so jo najbolj „korajžni" zavili v gostilno, kjer se je najpoprej prebral glasno »Narod", potem pa se pričelo plesati in tako norelo celi dan. Da ljudstvo čedalje bolj divja, je gotovo le krivo Blabo časopisje in pa nedeljsko popivanje. Po noči tega dne pa se je zgodilo grozovito dejanje. Neznani zlobnež je na gmajni v Sp. Bitinji 45 let starega moža po dom.: Jurčkovega šostarja udaril s toliko silo po glavi, da mu je razklal vso črepinjo. Ves TedeiiNki koledar. Nedelja, 2. septembra: 13. pobink., evang.: Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17 Štefan kralj. — Po nedelj ek, 3. septem.: Evfemija, Doroteja mm. — Torek, 4. sept: Roza Viterb. d, —Sreda, 5. sept.:: Lovrenc, Justin. — Četrtek, 6. sept.: Mermogen m. — Petek, 7. sept.: Anastazij m. --Sobota, 8. sept.: Marijino rojstvo (Mali Šmaren.) — Solnce izide 5. sept ob 5. uri 32 min., zaide pa ob 6 uri 26. min.— Lunin spremin: Prvi krajec 2. septembra ob 8. uri 54 min. zju » jum-juli /01 » 5-29 » » 5 30 Oves za jesen . . » 5 61 » » 5 62 „ pomlad ..» 5-91 » » 5-92 Meteorologiono porodilo. ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. 31 1 l.as opa-zoranja Stanje barometra r Dini. 9. ive« I 741-2 I Temperatura | po Olaijn | VetroTi Nebo 14-2 | si. svzh. | 7*5 | si. jvzh. I 21 2 | sr. jzvh. jasno 0-0 7. zjuti. j 741 3 2. popol. I 739-3 | 21 2 | sr. jzvh. | jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 3°, normale: 17 0°. •s s B « __ S Išče se izurjena šivilja za Btalno šivanje, ob enem se sprejme tudi takoj v a Jenka. 776 2-1 >Volfovc ulice št, 1 II. nadstropje. Več dobro ohranjenih P r o d d se po primerni ceni v Šiški pri Ljubljani hiš št. 91. 777 2-1 Zahvala. 775 1-1 Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljube, dobre matere oziroma sestre, gospe Ivane Jerančič «•. Jeraj za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku drage rajne, za mnoge, lepe vence izrekamo tem potom svojo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, l. septembra 1900. Žalujoči ostali. VABILO na OBČNI ZBOR Gospodarskega društva v Trnovem, registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 16. septembra 1900. * ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je našo ljubljeno hčerko Vsegamogočni danes poklical k Sebi. V Podbrezjah, 31. avg. 1900. Makso in Tonica Jeglič. Dnevni red: 1. Predložitev in potrjenje računa za 1. 1899. 2. Volitev odbornikov in njih namestnikov. 3. Volitev nadzorstva. 4. Prememba pravil. 774 5. Slučajnosti. v slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se 23. septembra ob isti uri, na istem mestu in z istim vsporedom drugi občni zbor, ter se bode sklepalo brez ozira na število navzočih članov. V Trnovem, dne 27. avgusta 1900. ETačelsfvo. Gospa A.: „Kjc kupujete jesih? Vaša salata ima vedno izvrsten ukus!" Gospa B.: Jaz izdelanega jesiha sploh nc kupujem, ampak napravljam si ga sama h tem, da vode priUjem znanemu jesihovemu cvetu „Vinacet". Na ta način imam vedno svež in dober kis, med tem ko je kupljen gotov jesih mnogokrat spriden, ali pa se pri meni spridi. Tudi ceneje izhajam tako, kajti liter mojega kisa stane me le 15 h. Ta cvet dobite v vseh prodajalnicah dcli-kates-, dišav- in kolonijalnega blaga za krono '/« litrsko steklenico, litrsko pa za 3 krone. A zahtevati morate pristni cvet „Vi-nacet". V L j u b 1 j a n i je dobiti pri J. Buz-zolinlju in J. C. Praunseisu. 625 3-2 Razglas. 773 3-1 Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred v soboto, dne 15. septembra od 8. ure nadalje v ravnateljevi pisarni Vsprejemne preskušnje se bodo vršile v ponedeljek 17. septembra od 8. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prines6 seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učencem, ki so ie doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 80 v. prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo pristopiti iz drugih učilišč v II. do VIII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu. Šolsko leto 1900/1901 se prične 18. septembra s slovesno sveto mašo. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državne gimnazije v Kranju dne 31. avgusta 1900. Priporočilo. 754 3-1 Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karlinu na Češkem (pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je zel6 slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za devet in pol konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en cirkular zaledno, brez prejšnjega šuma in ropota, ker teče prav mirno. Izgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar precizno in tako lahko, da se ni dosedaj tudi pri najmanjši vodi še ni ustavila. Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembolj, ker cenc niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si more vsakdo pri meni ogledati, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah. Na Bregu pri B o r o v n i c i, dnč 22. avgusta 1900. Fran Švijrelj, posestnik in trgovec z lesom. fiin ibtiL m 3P n v Ljubljani priporoča sc i* dobo lova ter pošilja v\in vse druge lovske potrebščine /g v katerih ima veliko zalogo. 753 1 ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv,P«>trH cohU< iit.<) se priporoma preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnega !»!atru po nizkih cenah. Opozarja na velikusvcjo zalogo izgotovljene obleke posebno na h&veloke v največji izberi pu najnižjih cenah, 170 54 Najboljšbi berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja is lika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefa Valenčiču na Dunaju, IU.. Steingasse 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo »eč. 1000 iS Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki gin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker so hitro suše ob vsakem letnem času iu dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši iu ne provzročajo niti marogi niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniSk, ceni pri tvriki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-4 naravni alkalična kislina je najboljša m i zna in osvcžu-v joca pijača. 10 35 katera je p r e s k u š e n a pri kašlju. vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ielez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani Hiša z vrtom na Seln št. 13 pri Ljubljani se prodti. Cena se izve pri Janezu Židanu na Selu Št. 8. 765 3-3 F. M. SCHMITT Ljubljana, Pred škofijo št. 2 priporoča visokočastiti duhovščini svojo veliko zalogo podobic za kolekturo kakor tudi drugih devocijonalij po najnižjih cenah. 709 6—0 gpoooooooooooooo* g laka skrivnost si m § u napraviti si vsakdo doma sam brez W W vsake priprave in težave najfineje li- t/ W kerje po francoskem zistemu s po- w U močjo ek8traktov,ki stanejo za napravo U Q po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, Q M vermut, ruski pelinovsc, češki liker M II kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ- if tt njevec, alas, alpski liker po 85 kr. W Q in kenjak, benediktinec, chartreuse, O O plznski liker po 95 kr Razpošiljam Q Q proti predplačilu v znamkah ali postni fi K nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. M II več. Vsaki pošiljatvi pridenem navo- W tt dilo, kako se napravi liker. Frepro- W O dajalcem, če naročijoveč blaga, mnogo O Q ' Anton Kukavina, 5 612 S0—-24 Via Belvedere št. 23. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoli v Lijubljsni dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III. več stekleničic. 591 50—9 kot želodec krepkujoče iu tek vzbnjajo- oe. dalje kol pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sreds vo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem za-nrlju. Kovačnica g. Lenče-ta na Laverci pri Ljubljani daje se takoj v Izvrševanje kovaškega obrta treznemu, spietneniu in samostojnemu kovaču z orodjem. ne da bi se kaka najemnina plačala. Primerna najemnina plačati bode še-le p,tem, ko se bode konstaiovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker občinstvo komaj pričakuje delavnega in razumnega kovača, je zagtovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. 744 3 Opeka vseh vrst! Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo opel* a ni o Uvel delovanje s parno 2silo in da izdelujem vsakovrstno * * * opeko za stavbe, * * zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dacli- * £ * pressziegel) itd. itd. ^ * Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo. Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizko cene. 616 7 Ludovik Herzmann, opekarna s parno silo, v Ljubljani, Tržaška cesta. Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiJi g^spe Wessneit-jeve 60 52-34 se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila zh izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, gipsa £j ali lesa itd. £ Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umftnl&ko dovršena dela ! Priznalrta pisma so na razpolago. z: Domača tvrdka! mm JgjgjS J a' • i:-:V .oiago. Ravnotam se daje na zahtevanje pouk v vseh šolskih predmeth in glasovirju. Več se izve pri g. A Slatner, izprašani učiteljici, Ljubljana, Stari trg ste/ 13, I. nadstropje. fi97 4-4 I fljjj Redka priložnost za nakup pohištva, ffi Jan. Dogan-a mizarski pohištveni obrt 536 12 V I^jllt>ljttlli na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanoga in politiranega pohištva N 8 12—, 14 k gld. 5--, 750, 10 Garniture, divane madrace 7. 14 do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madracs 7 gid. pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10--, 15 -, 17--. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj ln franku Redka priložnost za nakup pohištva. i [O. £ um Št. 26.849. Raze: lftS« 762 3-3 V smislu § 6 zakona z dne 23 maja 1873 (št. 121 drž. zak.) nazoanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za leto 1901 od dne 27. avgusta do dne 4. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem ča-u vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. r i Porotniškcga posla so po g 4. omenjenega zakona oproščeni: 1. tisti, ki so že prestopil 60. leto svoje dobe, za vedno; 2 udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3 osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za la čas, ko so poklicane k vojaški službi; r 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 6. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotniškein razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dn6 24. avgusta 1900. Št. 26.435. Ustanova. 721 2-2 Podpisani mestni magistrat naznanja, da je za dobo treh let, to je za leta 1901, 1902 in 1903 podeliti Katarine Warnussove ustanovo za vzgojo deklic v letnem znesku 252 kron dvema deklicama, ki ste ustanovni« v sorodu ali pa, ko bi takih ne bilo. dvema hčerama ljubljanskih meščanov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je pri magistratnem vložnem zapisniku do dne 15. septembra letos. dne 10. avgusta 1900. i, Dobiva se povsod. 927 (36-34) Najboljše in najcenejše sredtšvo za čiščenje zob. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem zopet prevzel restavracijo pri „Zlati ribi" Špitalske uliGe št. 7 — Ribje ulice št. 6 kjer so bom posebno potrudil svoje cenjene goste s pristnim vinom, vedno svežim Koslerjevim carskim pivom, z gorkimi in mrzlimi jedili najceneje zadovoljiti. Priporočujoč se v obilen obisk biležim velespoštovanjem Franc Rozman, restavrater. Podpisana ima v zalogi na.jraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vso, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovi,jenje stare obleke ln vsu popru« vlili. — Izdeluje ročno lil pošteno po najnižji ceni bundern ln vso drugo obleko. Prepustite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšiin spostovanjam se priporoča 502 52-14 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. gtVftOvrelec . - SVETOSLAVNA. [ krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda. €W\M.»-wsml» '».s* 1 za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 259 52-36 St. 45. 747 3 2 Prostovoljna prodaja. Dne 10. septembra ob 10. uri dopoldne bode na lici mesta potom dražbe prodano postojnsko staro šolsko poslopje in k njemu pripadajoča stavbena parcela in dvorišče. Poslopje leži sredi trga ter je posebno pripravno za trgovski ali krčmarski obrt. Izklicna cena je 16.000 kron. Pismene in ustne ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki daje tudi potrebna pojasnila. Krajni šolski svet v Postojni, dne 21. avgusta 1900. Predsednik : Dekleva. Zavod za slikanje na steklu HruJal ar.tffn «"šs?»ts8 RuflMM illlSl ------------a «B3SJiB*E ik iSfi izdeluje slikarsa akna za cerkve lil hiše v raznih slogih. Gosp. Edvard Stuhl, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4 5 m visoka in 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam moistra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane oh južni železnici, dne 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zalo umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučine na Kranjskem. dn6 19. oktobra 1899. Anton Dollnar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago že dokaj. Vljudno se priporočam » „ 471 20-14 12(1. Stuhl. „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. S&E** Popolnoma vzajemna, Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 1898 : Denarno stanje ............. 1,369.576,698-29 kron Zavezanosti na račun lastnikov polic..... 1,150.168 487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic......'219.408.20550 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4 795 509 175-81 » Dohodki leta 1898 ......W660!000-- » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26 -23 generalno zastopstvo za Kranjsko V Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, n. nadstr. Zobozdravniški in zobotehnični atelje __Spitalske ulice St. 7, I. nadstr. Zobozdravnik in .1 E, 1 špecijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu, Dorotheenstrasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vso priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgasj in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron. zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravnika in zobo-tehnična dela 751 2 •rit O H d) m B .1 1 18 © m o JJ H' priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in muntcije, posebno pa opozarjam na 730 20 — 3 nc troccvnc puške ^m katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe 111 poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštoviuijein Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. za želodec --•< ■ •1 Iz lekarne «. 115 \< \! IC v Pragi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stoki. I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr.. po pošti 6 kr. več. 8 varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zal., v Pragi, Milili strnnti, vogal Spornerjeve ulice. SBjr Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro - Ogerske. 760 26—26 "I' '•■Hkt Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih JMJMjMJMJMJM in galanterijskih del. JtJtJtJMJtJtJtJtJIJtJt M ■ ■!«»» I St. Vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilniee ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka 40. 50 gld.,; obhajilne svetilniee iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje 28, 32 gld., miloščine, iz k o s 11 a r j a po gld. 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsaželeznain tudi razna za vzidanje. 688 (8-4) • nm Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd.-— S kritevjo zvonikov prevzema objednem tesarska dela. «««« •4* +m T •n™™ -t. . ™ * C. kr. priv. zavarovalna družba »AVSTRIJSKI PH0NIX" na Dunaju. Uplačana glavnica K 6,000.000—. Premijska in odškodninska re- serva . . K 2,500.000'—. Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. SMTS C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje H i U na Dunaju. Uplačana glavnica Premijska in odškodninska reserva . Zavarovalno stanje Premijski dohodki K 2,400.000—. K 25,940.000 —. K 112,000.000—. K 4,700.000'—. Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. „PROVIDENTIA! občna zavarovalna družba na Dunaju. Ustanovna glavnica K 5,000.000—. Uplačana glavnica K 1,500.000-—. Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. - Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja. Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje. 216 10--7 Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 ~ novo uršulinsko poslopje) JOSIP PROSENC. (novo urSulIiisko poslopje.) m m\ Zaloga Kari Giani-jevih vezil in tkanin FELLINGER in HASSINGER o. in kr. dvorni založniki. 114 26-9 Cerkvena oblačila, društvene zastave itd. L, Seilergasse 10. „G6ttweigerhof". Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno. f .y * *y * f * /*. / . /-. /*/. ^.y v /■ xy \ v- * /■» f x / > f . f > * VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster $ rt rt * K K K v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne). * Izborna zaloga grobnih spomenikov $ iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. ^ Stavbena dela. «5 25-17 K ___ U' - Priznana solidna dela, točna postrežba. - S rt rt rt rt Josip Kastelie, krojaški mojster, v lijnbljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlgete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode m dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 31 Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke. Dunajska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-lostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 106 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi. I > n n a j s k a t> o r* z a. Dne 31. avgusta. Skupni državni dolg v notah ... 97-60 Skupni državni dolg v srebru..........97-25 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116-95 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 97-70 Ogerska zlata renta 4°/0 . .......115-— Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 90 60 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 1702-— Kreditne delnice, 160 gld........664' — London vista •..............242-15 Jernški drž. bankovci za 100 m. nem. dri vel! 118-20 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Ene 31. avgusta. 3-2°/„ državne srečke i. 186-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 23-65 19-29 90-45 11-40 172 — 160-— 193'— 94 35 139-50 250-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/0 > > dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » , » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 106-— 94-20 31950 119 75 99-50 385-— 360-— 4225 63- Salmove srečke, 40 gld.....170-— St. Genois srečke, 40 gld..............188-— VValdsteinove srečke, 20 gld. . . . —'— Ljubljanske srečke....................46 40 Akcije anglo-avstrijske bariKe. 200 gld/ . , 275-50 Akcije Ferdinandove sev. želez. , 1000 gl. nt. v . 6130-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . , 800 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . , 113-50 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 156.50 Montanska družba avstr. plan............469 — Trboveljska premogarska iruttjn, "0 gid. 479 — Papirnih rubljev 100 ............255- 3 7 ..................... HHHMl IIPfflllMiilllflHIlif 1 li 1 IIIHBIIIHiH [»IIBiliP***"*"1""""^! riTTr" II MIHU11.....MIIIIIIH.... ...........'H ~—fimmsKmtmmmm! Nakup ln prodaja 1tXi. j vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju i najmanjšega dobitka. — Fronjeae za vsako žrebanje. J Kulanlna i z v r i i t e v naročil na borzi. Menjarničrta delniška družba „.?! M II C u m** (., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. JSJS~ Pojasnila T£tt v vseh gospodarskih in finančnih stvarefc, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrudnasl^ih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoc^g« obrestovanja pri popolni varnosti J&JS" n a l o ž e n i li t; ' u. v ti i o.