Z6. Številka. I Ijibljui, i Utrhlk, 1. fiamrii 191Z. XIV. leto. .Slovenski Narod' vetja: v Ljubljani na dom dostavljen: etlo leto.......K 24*— pol teta........ 12*— četrt leta ....... 6*— na mesec ...... . 2*— v upravuUrvu prejeman: cdo teto.......K 22*— pol leta •••••.« 9 11-— Četrt leta •......5*50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se fnmkirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: BnaOova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon it 34« nedelje ta InaeratJ veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora. UpravnIStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. 1 ■ Posamezna številka valja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez Istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" taltloa it SS. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25-— pol leta . , 13- — četrt leta....... 6*50 ...... 2-30 na mesec za Nemčijo: celo leto....... K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... • . . K 30-- Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravalilvo: Kaaflova olioa it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st.SS — za Kranjsko. Kandidatje narodnonapredne stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbane, trgovec in posestnik, Ljubljana, Josip Perdan, trgovec in posestnik, Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice); Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bonačf tovarnar in posestnik, Ljubljana. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakove* tovarnar in posestnik v Kranju, ivan Schrey9 pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelbert Francheiti, brivski mojster v Ljubljani. -— . ♦ « ■ - Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno volilko podpisati. Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hoteli uničiti s konsurrnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka. V Ljubljani, dne 31. januarja 1912. Dr. Ivan Tavčar Za v0,i,ni odbor: Dr. Fran Novak župan ljubljanski. deželni poslanec. LISTEK. Bienzi, zadnji trtam. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bal ver. Prva knjiga. (Dalje.) »Papežev notar je razpostavil veliko sliko na trgu in zijalci pravijo, da se nanaša na Rim. In tako puste zdaj v tej vročini, da se jim tope n. ožgani, samo da bi pojmili uganko.« »Ho, no,« je dejal kovač in se tako krepko potisnil naprej, da je ogo-vorjenec zaostal za njim, »če ima Cola di Rienzi kaj opraviti pri tej stvari, bi predrl skale in kamne, da bi tja prišel.« »Take mrtve mazarije nam bodo fe kaj dobrega prinesle,« se je roga! Baronoelli, a nihče ga ni poslušal in ou, ki bi bil rad igral demagoga, se je od zavisti usrriznil v ustnice. Med ječanjem in preklinjanjem rančih in med zmerjanjem in kričanjem žensk si je kovač napravil pot d- prostora, ki je bil zaprt z verigami in kjer je bila razstavljena velika •lika. »Kako je prišla slika sem,« je nekdo kričal! »jaz sem bil prvi na trgu.«; »Našli smo jo tu. ko se je zdanilo,« je rekel kupčevalec s sadjem, »nikogar ni bilo pri 6liki.« »A zakaj mislite, da ima Rienzi kaj opraviti s to sliko?« »No, kdo pa drugi?« je odgovorilo dvajset glasov. »Res je — kdo pa drugi,« je po-navijal kovač. »Prisegel bi, da je dobri mož porabil celo noč, da je podobo sam naslikal. Pri krvi sv. Petra — močno je lepa. Kaj neki predstavlja?« »To j© uganka,« je menila zamišljeno neka prodajalka rib. »Ko bi jo rešila, bi srečno umrla.« »Brez dvoma predstavlja slika nekaj, kar je v zvezi s svobodo in z davki ,« je rekel mesarLuigi in se nagnil nad verige. »Ah, če bi Rienzi hotel — vsak revež bi lahko imel košček mesa v loncn.« »In toliko kruha, kolikor bi ga mogel pojesti,« je dostavil neki bledi pek. »Ah — kruha in mesa pač vsakdo. Ampak kako vino morajo ubožni ljudje piti! Človek že nima poguma, da se v svojem vinogradu potrudi,« se je oglasil neki vinogradnik. »Ho, balo — žjvio Pand nI fo di Gnido! Dajte gospodu Pandulfn prostor. Ta je učen mož; ta je prijatelj velikega notarja; ta nam razloži podobo; prostor — dajte prostor.« Deželna banka. Pretekli ponedeljek so torej otvorili kranjsko deželno banko. »Slovenec« je to otvoritev pozdravil z visekodoneeimi in težko nmljivimi besedami za tiste vrste ljudi, ki še vedno verjamejo hinavskim frazam kranjskih klerikalcev in ki ne poznajo njihovega švadronstva. > Slo-venec« pravi, da se je tudi deželna banka, kakor sto drugih njenih 6inov in hčera, rodila iz mlade plodovi tosti organizma klerikalne stranke. Vendar so pa skoraj vsi njeni takozvani sinovi in hčerke le adoptirani otroci, katerih prave in naravne očete je iskati v vrstah narodno - na predna stranke. t Nepobitno je namreč, da je klerikalna stranka v porajanju novih, za naš narod koristnih idej popolnoma sterilna. Večina idej, s katerimi je do danes osrečila slovensko javnost, je vzrastla na narodno - napredni njivi. Že zdavnaj je hotela trgovska in obrtna zbornica ustanoviti trgovsko šolo in celo akademijo. Toda klerikalci so takemu zavodu nasprotovali, ker bi bil ta zavod — šola, izohraževališče za naše bodoče pijonirje na trgovskem polju, d oči m so klerikalci ustanovili neko spako trgovske sole, ki se sicer nazivlje trgovska šola, kjer Sf onr "nkticrio vzgajajo in dresira jo k»erimstvo rodi drngo, ustavna določba, da se mora sabor sestati najdalje tekom treh mesecev po razpnščenju je s tem banovim činom dejana v nič in v deželi je faktično že danes suspendirana us-ava. Na Hrvaškem vlada že danes izjemno stanje. Svoboda osebe in besede je ogrožena. BivŠi poslanec Rnd'č se nahaja v zaporih, Svetozar Pribieevič Čaka obsodbe in za petami opozicijonalnih politikov se žene tolna najetih detektivov in ftpVjev. Ben Čuvaj je dni vse bivše poslance pod policijsko nad. aorstvo in ponovno se je moglo kou-statirati, da nadzorujejo najeti ljudje veak korak ooozci^onalnih politikov in voditeljev. Denunci.iantst vo je postalo na Hrvaškem takorekoč državna institucija in vse kar je narodnega, bndi si k^alicijonaš, bodi «i pravaš 6e nahaja z eno nogo v kriminalu. Roko v roki z osebnem preganjanjem gredo nasilstva, izvršena nad časop'sjem. Ban hoče ods4rnniti osebe in ndnšiti besedo. Glasila (»pozicije, predvsem »Pokret« in »Srbobran« so dan za dnem zanlenjena, in očivid-no ;e stre m1 jen je jih ugonobiti po pol-»orna. Ze si šepetajo banovi privr- žene!, da bo vlada dala skoraj saprati tiskarne opozicijonalnih listov . . . Deviza novega terorističnega režima je ubiti vse, kar bi se upalo izreči glasen protest proti aezakou: tostim, ki so se udomačila v troedini kraljevini. Pred javnim mnenjem jo tako strahovlado težavno upravičiti. Končno ss nahaja tudi banova palača v Evropi in sodba kulturnega sveta se je ie večkrat pokazala kot važen činitelj. Slab bi bil Čuvaj, ko bi se ustrašil najzadnejših sredstev. Izneveril bi se svojemu poslovanju, ko bi rešeni ral na sredstva, po katerih tre ba seči v najtemnejše kote teroristične oroiarnice. Ban Čuvaj je hotel imeti zunanji povod, da pred iav nostje utemelji svoje postopanje. Zato je skrival razpust sabora do zadnjega trenutka v nadeji, da bo rtom ba, ki jo vrže na hrvaško ustavo iz zvala vihar ogorčenja, povznč la demonstracije, dala povod »delati mir in red«; in da bi bil uspeh še si gurnejši so se isti popoldan, ko je uradni list priobčil reskript s katerim se »razpusoa sabor« pojavili agenti provokaterji po mestu, ki «o hujskali in pozivali na odpor. Razširjali so vest, da se godijo velike stvari. Imenujemo lahko imena; pol. agent Pučkar hodil po trgovinah ter razširjal ves* o kraljevi smrti! Toda vse provokacije so bile zaman, in niti grda in frivolna igra s kraljevim življenjem ni pomagala. Razpustilni reskript je napravil sicer v vsej javnosti velikanski vt;sk, toda treznim možem se je posrećilo preprečiti vsak izbruh ogorčenja W obvarovati narod in deželo pred na meravano nesrečo. A prepričanje. In je domovina v nevarnosti, napoluju je nrsli vseh. Toda zgodovina hrvaških narod nih bojev uči, da se znirge ne izvoj-skujejo v šumu in hrupu demonstracij, temveč na polju vztr°jnera, mir nega in treznega dela. Ze je tu tn tam skušalo izbruhniti ogorčenje -kdo bi se čudil — in že je mladina hotela v svetem ognju na nl>co. Toda hrvaško dijaštvo se je udalo nasvetu starejših in ostalo je mirno. Na sv<> jem shodu pa je snrejelo resolucijo, v kateri poživlja vse, ki so pošten1 h misli in zvestega srca k sknpn: obrambi proti nasprotniku, ki hoče pogaziti narodove svobodščine in pravice. Domovina je v nevarnosti! Ca-veant consules! Ta kl*c se širi po hr vaških pokrajinah. V>e kaže, da ne ostane h-ez oHziva. Med opozicijonal nimi politiki se vrše posvetovanja iri pogovori, ki im^j > namen ustveriti za prihodnje volitve trden volilni kompromis. Stranke si hočejo priznati posestno stanje, kakor ga kažejo zadnje volitve, okraje pa, kjer so bili izvoljeni Madžarom si hočejo razdeliti proporcijonalno po svoji mandatni jakosti. V koalicijonaški!» ter pravaških krogih je razpoloženje za tak kompromis prav ugodno in v najkrajšem času bo menda tudi for melno *klenj°n. Koalicija je sklicala na dr«n 6. febr. plenum svojega izvršilnega odbora in tndi prav°ši bodo med tem že akceptirali idejo vsaj načeloma. Vest o skupni obrambi vsega, kar danes na Hrvaškem čuti narodno in pošteno, bo napravila v deželi velikanski vttsk, utrdila bo omnhn,]«>če in v srca obupavajočih bo vlila novo upnnje. Domovina je v nevarnosti. Ta J klic mora ndnšiti na Hrvaškem vse notranje spore in prepire ter ustvariti velikansko narodno armado, ki strmoglavi moža, ki je prišel v deželo, da uniči svetinje naroda hrvaškega. Prava in neprava ljubezen. (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (DiUe.) Rekli je prijela njegovo roko in Si jo položila pod prozorni cvetlični vst&vek na gole bele kipeče grudi. Videlo se je, da ni iskala srca, kajti položila je Sedmičevo roko na desno stran svojih prsi. In ko se ja do tak-Bil golosti njene kože, šinile so mu rokre v kri, ki mu je zašumeia, kot zašnmi voda, če vržeš kos žarečega železa vanjo; njegov pogled pa je bil omamljen, ko ji je pogledal v oči. Njoj se je zdela njena žrtev dovolj omrežena. Natočila je kupici do roba, dvignila svojo ter dejala: »Samo vem se imam zahvaliti, da me je minula razburjenost, le vaša prisotnost me je resila morda najhujšega; od srca spm vam hvaležna zato in vam vedno hvaležna ostanem. Zato upam, da si ostaneva prava hkrena prijatelja, kot sva si danes.« »Prijatelja, srčna prijatelja, da,« pritrdil je Davorin, trčil s Katinko ter potočil pijačo skozi osušeno grlo. »Ako sva si srčna prijatelja, potem bova pila bratovščino in se tikala,« predlagala je Borčevka. Dasiravno je na Sedmiča deloval vpliv vina in lepe ženske, ven« dar ni našel v svojem srcu popolnega s.oglacja s Katinkinim predlogom. »Ali si tako ne moreva ostati prava srčna prijatelja?« vprašal je verno in zrl Katinki v obraz, kjer se je strast risala z vedno ostrejšimi poteznmi. A on ni zapnzil tega. Pač pa je ona zapazila njegovo notranje razpoloženje, ker ga je opa-7ovnla z jastrebovim pogledom. Prijela g^ je za roko, ki mu je ležala na kolenu ter jo mehko stisnila rekoč: »Kaka lepa, čista dekličja roka! A je roka tega mojega prijatelja Davorina, ki noče z menoj piti bratovščine, ki mi noče biti brat, kot mu hočem biti jaz sestra!« Sedmič je v teh besedah začutil rahlo očitanje, ki ga je zbodlo, ker se mn je zdelo opravičeno. Nekaj mu je reklo, da je dolžan oddolžiti se Katinki za izkaze njene prijaznosti in ljubeznivosti in če ta želi, da pijeta bratovščino, ni to nič napačnega. In ko je v teb mislih pcg'edal v nj*ne oči, izginil je zadnji pomislek: zgrabil je za kozarec in trčila sta ter pila v znak bratstva. »In zdaj še bratski poljub!« rekla je ona z veselim smehom na licu. Ker spada poljub k dovrfteni sklenitvi bratstva, sta se Davorin in Katinka tudi poljubila. A Sedmič je po tem končanem akta takoj •poznal, II. ittnl zbor Z mi gostilniških zadrug na Rranlskem. (Konec) Po poročilu tajnika g. P i n t a r-j a se je razvila živahna debata, v katero je posegel kot prvi zadružni inštruktor gosp. dr. B 1 o d e k, naglasa ječ, da je kranjska zveza gostilni-čarskih zadrug v vrsti enakih organizacij na IV. mestu ter da jo prekašajo samo zveze na Nižje Avstrijskem, Češkem in Moravskein. Predsednik obrtnega pospeševalnega urada K r e ga r je naglušni, da je ta urad takorekoč šele v povojih, ter da nima materijalnih sredstev, da bi podpiral podjetja zadrug. Rekel je med drugim, da so nepristranost urada pripoznali že drugi faktorji ter je s tem očividno hotel omalovaževati Zvezo gostilničarskih zadrug. Posebno ga je dirni'a točka, ki govori o kamniškem kuharskem tečaju. Tudi glede tega je poudarjal, da je bil takrat obrtni pospeševalni urad v povojih. Sicer pa bo ravnatelj iz aktov razložil tozadevne korake obrtnega pospeševalnega urada. Zavrača končno očitanje, da bi bil ta urad sinekura za gotove osebe. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice, gosp. Knez, poudarja pomen organizacij in lepi razvitek specijalno gostilničarske zadruge. Ravnatelj obrtnega pospeševalnega urada, inž. R e m i c, ču*i potrebo, da se takoj iz početka zaleti v časopisje, češ da to napada obrtno pospeševalni urad. Ko je začel ta urad delovati, je dobil od kamniške zadruge sam prošnjo za podporo za kuharski tečaj v Kamniku. Obrtni Ttoapeševa'ni urad je zatbeval, ker se je kamniška zadruga obrnila obenem na deželni odbor, odgovora na več vprašanj. Ker kamniška zadruga ni odgovorila in ker je izvedel, da je že ministrstvo vzelo stvar v roke, ni dobila kamniška zadruga ničesar. Pozneje je prosila za podporo udeležencem, toda urad ni imel denarja. In čisto pravilno je rešil to prošnjo, da je nasvetoval, da naj se udelež?nci obrnejo zaradi podpore na one, od katerih take podpore pričakujejo. Profesor Hess mu je baje sam rekel, da so stroški od vlade tako za-sigurani, da zadrugi v Kamniku ne bi bilo skrbeti niti za stanovanje. Zastopnik Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, g. Fran-c h e t t i, obenem zastopnik obrtnega sveta trgovskega ministrstva, govori od začetka o potrebi organizacije, ter poudarja v svojem govoru, da bi gostilničarji kakor vse druge zadruge z radostjo pozdravili, če bi obrtno pospeševalni urad faktično nepristransko vršil svojo nalogo. Toda urad je institucija deželnega odbora, ki je zagrešil največji greh s tem, da je imenoval v vodstvo tega urada ljudi, ki nimajo zmisla za obrtniški stan. Ta urad je tedaj popolnoma strankarska organizacija in ne zastopa obrtniških interesov. Deželni odl>or je preziral deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug, preziral je pa tndi zvezo gostilničarskih zadrug. Posve-tovanje je bilo sklicano na tak dan, ko se pravi obrtniki tega posvetovanja niso mogli udeležiti. Bilo je to v soboto popoldne. Ce pogledamo v druge dežele, ni tam takih razmer. Samo na Kranjskem služi ta urad strankarskim namenom. To dokazuje tudi snovanje vajeniškega doma, ki gn snuje ta nrad za hrbtom obrtnikov ter ne upošteva obrtniških organizacij. Frad pozna snmo pristaše da Katin1 in poljub ni bil pravi sestrski poljub, ampak poljub koprneče ljubimke. »§e en poljub, Davorin, moj dragi prijatelj!« silila je Katinka. ko se je nasladila prvikrat ob Sedmi-čevih ustnicah. Iz oči ji je švigal ogenj strasti, njena roka je r« kis* la na njegovi rami in vgak čas je bilo pričakovati, da se mn ovije okrog vratu in potegne mladeniča k uživanju željni ženski. A on se je streznil. Odprl je oči svojega spoznanja in videl pravi namen premetene prijaznosti in prefrigane priljudnosti zapeljivkine. Zagnjusila se mu je ona, s katero sta pravkar sklenila bratstvo kot naj-iskrenejša si prijatelja, in obšla ga je sramota, da se je dal tako igrati s seboj. Ona je brala v rjegovih očeh notranjo spremembo. Strast v njej se je pa bila tako razvila, da je ni nia'a in ni mogla več brzdati, dasi jo je brzdala toliko časa i železno vetra jnoet jo. »Samo še en poljubček, Davo-rinčfk!« čern la je, istočasno so se pa oklenile njene roke njegovega telesa ter ga z močjo potegnile k njenemu. Njene nstnee so se šiloma pritisnile na njegovo lice in trm hladile srčni ogenj, ki *e deloval že nni-čnjoče. Oči so ji bpe kot zmedene, ost« so pa govorila take-le besede: »Ljubim te, Davorin, ljubim te ena stranke, drugi so za njega ničle. Takemu postopanju mora vsa poštena javnest ugovarjati. Vpraša tedaj zastopnika tega urada, ali hoče rešiti to vprašanje pravično in ali hoče dati zastopstvo tndi deželni zvezi obrtnih zadrug in zvezi gostilničarskih zadrug. (Viharno odobravanje.) Predsednik kamniške zadruge gosp. C e r a r poudarja, da je zveza gostilničarskih zadrug zgolj stanovska organizacija. Predsednik deželnega obrtno-pospeševalnega urada se je obregnil tudi ob strokovno glasilo, ker je to včasih popolnoma po pravici poveda'o resnico v prilog gostilni-čarstva. Kot načelnik kamniške zadruge konstatira, da je ta zadruga dobila od deželnega pospeševalnega urada spomladi lansko leto dopis z delavnim načrtom tega urada. Splošno je bilo navdušenje za ta program in zadruga sc je obrnila za podporo na urad za eventualno prireditev. Seveda ni dobila ničesar. Ko je zadruga dosegla od ministrstva prireditev kuharskega tečaja, se je zopet obrnila za podporo na urad, ob nem pa na trgovsko in obrtniško zbornico, ter na deželni odbor. Dobila je odgovor, da moramo poročati o tem in onem. Odgovori so hodili 6em in tja, toda nobeden nam ni svetoval, kam naj se obrnemo. Končno ni dobila zadruga od nobenega ničesar. Ni mn znano, da bi bil prof. Hess dal tako izjavo, kakor je to trdil ravnatelj Remic. Tudi je ni mogel dati. Stroške je nosila zadruga, samo za učne moči in porabo materijala je prispevalo ministrstvo. Kar se tiče predbaci va-nja, da niso bile vse udeleženke hčere gostilničarjev, je pripomniti, da je bilo dva Hni pred otvoritvijo tečaja priglašenih samo 10 udeleženk. Oglasile so se potem Kamničanke, ki so zadrugi obljubile tudi v svojih privatnih hišah v zadružne namene mnogo pomoči. Ce se uvnžuje, da nameravajo te gospe in gospodične ustanoviti v Kamniku sanatorij namesto stare podrtije kopališča, je očividno, da se tudi v tem oziru zadruga ni pregrešna. Glede podpor je omeniti, da zadruga od ministrstva ni dobila več, kakor je bilo podpisano. Stroškov pa je imela zadruga 700 K in je dobila edino od kamniške meščanske korporacije 100 kron podpore. Ta je bila edina, ki je uvidela potrebo tečaja, vse druge javne korporacije, ki bi bile poklicane v to, ki pa služijo samo strankarskim namenom, pa niso dale ničesar. Pospeševalni urad bi moral delati po vesti, ker je v to postavljen. Toda, ko se je ustanavljal ta urad, in v tem mi lahko pritrde vsi, ki so bili navzoči, se je govorilo o vseh obrtniških stanovih, samo ne o gostilničarjih. Prosil sem za besedo ter vprašal. Če je tudi gostilničar obrtnik. Po celi dvorani se je glasilo tedaj; Gostilničar ni obrtnik.« Isto se je zgodilo tudi brivcem. Na hodniku sem spregovoril s poslancem dr. Lampetom ter ga prosil, naj se ozirajo tudi na gostilničarje. On je tudi to obljubil, ko pa smo vložili prošnjo, za kako podporo, in naj bi bila ta še tako malenkostna, nismo dobili ničesar. Ravnatelj Remic prav kTaverno govori o dobri volji in podobnem. o c o Po blagajniškem poročilu je tajnik gosp. P i n t a r prečital proračuni i izkazuje 1605 K potrebščine in 800 kron kritja. Ostane nepokritega tedaj 805 kron. Na predlog pregledo-valca Šusteršiča je izrekel občni zbor blagnjniku absolutorij. Nato je bil sklenjen pristop k državni zvezi gostilničarskih zadrug ter določen letni prispevek za vsakega člana na 50 vin. Za petega zastop- srčno, ljubim te blazno! Ljubim te, odkar si naš gost in čim dalj te ljubim, toliko gorečnejše te ljubim! Ljubim te, ker vem, da si vreden ljubezni, najmočnejše ljubezni. In če še ti mene ljubiš, bom srečna neizrečeno, kakor sem nesrečna brezmejno, če mi odrekaš svojo ljubezen!« On je zrl po nvzi na mesto, kjer se je razlilo vino. Trpkost mn je navdajala srce, iztrgal se je iz objema, in kratko in trdo je rekel: »Ne!« A ona ni hotela čuti odreka ljubezni, ampak nadaljevala: »Zakaj sem nesrečna t — Ker imam starega moža! Ali je to kak mož, ki mi je drugi večer po poroki povedal, da med nama ne bo nikdar nič več kot navadno prijateljstvo, ne da bi bil tndi do takrat le količkaj skušal zadostiti svojim zakonskim dolžnostim! To ni noben mož, to je šleva! Kaj se ženi tak človek, da na* prevl:a ženo nesrečno po svoji nesposobnosti! Kako bi mogla ljubiti ga, ko v njem ne najdem nobene ljubezni! Kako bi mogla uživati zakonsko srečo na strani moža, ko se mi ne spolni od nWa niti najnavadnej-ša zakonska želja, ko počiva poleg mene kot žal«t°n lipov beg brez srca in brez čutov! Shmo eno me to'al;: da ne bo dolino trpelo to moje trpljenje! 8tar je Borec in njegovo Uvijanja se ie nika zveze je bil izvoljen gosp. Bn č a r iz Kostanjevice. Redakcija iz-premembe pravil, ki je bi!a sprejeta od občnega zbora, se prepusti zadružnemu načelništvu. Nato so bile stavljene in sprejete z raznimi dodatki in spremembami s'edeče resolucije: Glede prodaje tobačnih pridelkov sc zahteva 10^. — Pri podeljevanju gostilniških koncesij naj se uvažuje pred vsem mnenje zadrug. — Policijska i|ra naj se določi za celo Kranjsko za gostilničarje do 12, za kavar-narje do 2, — Strogo naj se zasledujejo nekoncesijonirani konknrrmti, ki naj se takoj naznanijo. — Glede zvi* šrnja davka na pivo in žganje naj se obrne zveza na državne poslance s prošnjo za intervencijo. — Ukrene naj se vse, da se odpiše nžitninska do-klada za družino porabljene pijače in končno, da naj bi se izposlovala za zgradbo in vzdržavanje hotelov brezobrestna posojila. Italijansko - turllia vojna. Rim, 31. januarja. »Agenzia Stcphani« konstatira, da barkasa vojne ladje »Bersagliere« ni imela veo razobešene beTc zastave, ko je zaplenila turški motorni čoln. Pod varstvom bele zpstave je le notificirala blokado Džnbbana. R i m, 3. januarja. V nasprotju a trditvami Enver - beja o zadnjem boju pri Derni, v katerem so imeli baje Italijani težke izgnl>e, se uradno poroča, da se je turška kolona komaj umaknila, da ni bila obkoljena, in da je ostalo na bojišču 100 mrtvih. M~d temi je bilo 34 turških regularnih vojakov in 1 častnik. Rdeči križ je prevzel 250 ranjenih Arabcev v oskrbo. Štirje italijanski častniki so bili ujeti, trije od teh so se ustrelili v trenutku, ko so jih Turki ujeli. — Iz Benghasija poročajo, da so Italijani zavzeli vodnjak pri Fovatn ter se tam utrdili. V turškem taborišču je baje pomanjkanje vode. Štajersko. K pogajan;em v Gradcu se nam šo poroča: Cela kriza se suče sedaj okrog vprašanja, kako bi se naj razširjenje deželnega šolskega sveta izvršilo Doslej sta imela dva deželna šolska nadzornika v dež. šolsk rvo-tu glasovalno, 2 pa samo posvetovalno prav;co. Vlada hoče s°daj, da M imtl najmanje še eden šolski nadzor-niK g'asovaino pravico, če ne »ba. Temu se Nemei upirajo, ker se b»»e pievelikega kleriknlnovladnega pliva v deželnem šolskem svetu. Wa-stianova skupina pa noče sploh iče-sar slišati o kakem razš:rjenin deželnega šolskega sveta, ker smatra tu za odkupnino slovenskokJer'kalao obstrnkcije. Bojda pa mnogo članov nem^konacij. kluba ni zadovo1?n;h z VV'astianovim odnorom, ker sorlijo, Ja bi bila koncesija reforme dež. Šojsh. sveta itak v nacijonalnem oziru 'ak^ malenkostna, da bi Nemcem prav nie ne škodovala. V tem smislu so se izrekli tudi nemškonacvi zaupniki Iz dfželnozb. trškega volilnega .kraia graška okolica na sestanku, ki se jp v t sil v torek zvečer pri Wie^lerju v Gradcu. Sodi se pa splošno, da bo ta VVpstianova skupina zmagala in ho došlo do odgodi t ve, če ne do razpusta dež. zbora. Shod Narodne stranke se vrš; v nedeljo 4. februarja po rani maši v Korenjakovi gostilni pri Sv. Barbari v Halozah. Govorilo se bo o tekočih politTčnih zadevah. Širite »Slov. Narod«. Čitaj mj poročila občnih zborov nasib bralnih in izohreževnln»h dru^ev p?;- steka h koncu. Potem bom rešena, prosta! Potem bova, dragi moj Davorin, živela srečno in brezskrbno, kajti vse Borčevo posestvo pripade meni, ter polovica pren^ž^nja njegovega bognte^a breta. Drego polovico dobi Justina. Takrat bom srečna in zadovoljna in vesela, ker bom imela tudi moža, ki te bom ljubila. 0 da bi ta čas skoraj prišel!« »Nikdar ne pride!« zakričal je Davorin, ki mu je bilo Katinkino govorjenje do skrajnosti zoperno. V;*a omamljivrst je zbežala iz mežgan, na njeno mesto je stopila hladno trezno* t. A ona se ni dala ostraš'ti. »Kaj govoriš nepremišljene besede, ljubček!« pokarrla ga je, »kaj ti sil'jo v glavo nrsli neprijazne in nemile! Cenm si slikaš neprijetno bodočnost, ko ti pa src sreča zadovo^j-nosti in bogastva! Čemu bi si odbijal ljubeče srce in si isv"l v svetu zastonj enakega parat Bodi moj danes in vseTei!« Prijela ga je znova objemaje, hoteč ga pritisniti k seb:. T^da on je odskoči) razjarjen in razbuđen, pogledal jo z zaničevanjem in strogo zanka/al: »Zahtevam mir. gospa!« Da jo je vikal, jo je osupnilo, »Razbnrj n s:, l*nbi moj. Pijva, da se ti umiri kri!« t" 1 azila ga je in znova natoč'la kozarca. (Dalja »rlaedajle.) ženio, da še tn in tam ni dnevnega glasila štajerskih napredn.inkov, »Slov. Naroda«. Naj se ta nedosta-trk nemudoma odpravi! Vsaj po en izvod »Slov. Naroda« mora p-iti v vsako vas, v vsaki fari pa bi se že OJaJo dobiti po več novih naročnikov, sai list Je velik in primeroma pooc-ni. Vrhu tega nam je po več izvodov vS!ov Naroda« v vsakem kraju v političnem oziru nnjno potrebnih. Sa-n»o tednik nam v boju proti političan in narodnostnim nasprotnikom, ki razpolagajo vsi z močnim čr.so-pi«jeni, ne zadostuje! Zahtevajte »Slov Nar.« po kavarnah, gostilnah, trafikah in trgovinah! Iz Gradca nam poročaj^: V torek je otvoril sejo deželnega zbora grui Attems šele ob 12. Zavlačeval je i ozirom na pogajanja otvoritev. Zapisnikarja sta čitala vložene predloge in interpelacije. Slov. klerikalci so vložili neko interpelacijo, ki je bila tako dolga, da jo je dr. Verstov-šek čital celo uro. Obstruirati se da torej v štaj. deželnem zboru tudi l dolgimi interpelacijami! Na to ie dež. glavar sejo zaključil in naznanil, da bo sklical prihodnjo pismenim potom. Za železnico Ljutomer - Ormož. Deželni odbor predlaga v tej zadevi štaj. deželnemn zboru sledeče: I. Delniški družbi lokalne železnice Radgona-Ljutomer se dovoli za gradnjo nadaljevalne proge Ljutomer-Ormož deželni donesek v znesku 250 tis >č kron v obliki novih glavnih delnic, katere izda delniška družba lokalne železnice Radirona-Ljutomer kot kon-eesijonarka nove proge pod istim no-minalom in sledečimi pogoji: a) »o mora dokazati, da je stavbna glavnica z doneski države, dežele in ostalih interesentov popolnoma zasiguran; b) mora se pritesmiti žtaj. dež-udbor h koncesijskim pogajanjem, mora se mu zasigurati vpliv na stav-brn.~> in obratne pogodbe ter se mora stopiti z njim v dotiko glede sprememb, ki bodo potrebne v statnt:h lokalne železnice Radgona-Ljutomer; e' deželni odbor obdrži svoj virilni g7as v upravnem svetu delniške družbe lokalna železnica Radgona-Ljntomer-Ormož; d) deželni donesek se izplača za omenjene delnice 14 dni potem, ko ho nova proga izbočena prometu. II. Deželnemu odboru se nalaga da 1. akcijski komite za nove železnico, ozir. delniško družbo Tekalna železnica Radgona-Ljutomer, ki se za novo železniško koncesijo pogaja, krepko podpirati, da dobi tudi od vlade primeren donesek in 2. da poroča deželnemu zboru o izvršitvi teh sklepov. — Stvar je gotovo važna in bo naloga naših državnih poslancev, da bodo deželni odbor pri vladi v svrho državnega doneska za novo železnico podpirali. Letni občni zbor trgovske zadruge za sodni okraj celjsko okolico se je vršil v nedeljo, dne 28. januarja pri Rebenseheggu(!) v Celju. Iz letnega •»oročila posnamemo, da je imela zadruga v preteklem letu 243 članov; ušlužbemh je bilo v njenem okoli-35 pomočnikov in učilo se je 49 učencev; teh je bilo oproščenih 17, na novo sprejetih 34, izstopila sta 2. Trgovsko obrt je med letom prijavilo 12, odjavilo 5 strank. Dohodkov je imela zadruga 483 K 22 vin., izdatkov 842 K 90 vin., primanjkljaja 359 K 68 vin. Premoženje zadruge je znašalo koncem leta 1911 4512 K 50 vin. Obresti od te glavnice se postavijo med dohodke za leto 1912. V minulem letu je imela zadruga dva občna zbora, rednega in izvanrednega; na tem se je izvolil novi slovenski odbor za dobo treh let. Dopisov je sprejela zadruga 131. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. Vinko Kukovec in Franjo Leskovšek, katera sta račune pregledala in našla v redu. Celjska okolica (občina) se je uvrstila med običajne z nad 6000 prebivalci; trgovci smejo imeti torej ob nedeljah in praznikih odprto le od 7. do 11. ure dopoldne. Trgovski nadaljevalni šoli v Št. Jurju ob Juž. želez, se dovoli podpora v znesku 100 K. Na predlog gosp. Leskovška se sklene za dobo enega leta pobirati doklado od vsakega člana v znesku 2 K. Z obžalovanjem moramo pripomniti, da je bila udeležba na občnem zboru prav ?!aba. To ne kaže mnogo stanovske :avesti pri slovenskih trgovcih. S sijajno udeležbo bi se moglo pokazati našim narodnim nasprotnikom in merodajnim oblastim, da se zanimajo za svojo stanovsko organizacijo. Kje je naš najvišji cilj, ustanovitev trgovske in obrtne zbornice za Spod. Sta jer, ako bomo tako počasni in nezavedni? Iz Celja. Neki tukajšnji hotelir je dobil sledečo ponudbo: Ich mecht inen Ersuchen wegen Posten wiinse Lodendinar ich war biss ject imer in Marburg in dinst Einkergosthaus Lodendinar und gescheftdinar und Kusehei Wen si mir prauchen, kenen dan biete um einer Antvort bis 1/2 und kenenz mir vindiseh auch Schrei-ben. Antressn Herrn Andreas Majhen in Goritscbak 24 Letzte Post Zaurisch. Is Gornjega grada. Dne 26. januarja so ae vršile volitve okrajnega odbora. Vodil jih je namestniski tajnik dr. Breschar. Za načelnika je bil izvoljen župnik (!) Josip Dekorti z Ljubnega. Dobil je celih 16 glasov. Za njegovega namestnika je bil izvoljen dr. J ob. Goričar, župan v Mozirju, z 22 glasovi. Poprejšnji načelnik Fr. Šarb, trgovec v Gornjem gradu, jo dobil 13 glasov, 3 so bili razcepljeni. Izvolitev načelnika je zelo klavrna zmaga klerikalcev; če odšteje župnik Dekorti svoj glas, ima od 32 Članov okrajnega zastopa polovico nasprotnikov. Torej nezaupanje že pri izvolitvi! Radovedni smo, kako veselje bode zavladalo v klerikalnem Izraelu nad tako »sijajno« zmago. Za odbornike so bili izvoljeni gg. Fr. Šarb iz Gornjega grada s 27, Anton Turnšek st., veletržec v Nazarjih s 13, Gothard Ferme, župnik v Novi Štifti z 12, Jože Ermenc, posestnik na Ljubnem z 18 glasovi. Ko sta bila izvoljena še dva fajmoštra v okr. odbor, so napravili nekateri volilci šalo in oddali 6 glasov gornjegraj-skemu kaplanu, glasovitemu Jakobu Rabuzi, ki ni niti okr. zastopnik. Škoda, da ga ni — tres facinnt colle-gium. Navzoče duhovnike je sprele-tela rdečica, ker so videli, da se smeši njihova nadutost in gospodstva-željnost. Najslabši davkoplačevalci okraja, duhovniki, so v okrajnem za-stopu najbolje zastopani! Splošno pričakujemo, da bodeta Dekorti in Ferme z obi^o brezplačno molitvijo, vstrajnim postom in zaupnicami dr. Verstovšku znižala okrajni dolg, odborniki pa so se itak vsi odpovedali potni nam za seje okrajnega odbora. Iz Središča. Naš »Sokol« vrlo napreduje; šteje že nad 80 članov, večinoma mladih izvr->Caronia ti 3 m 10 cm in je jako lepo in zelo skrbno napačen. Kdor si ga ieli oglodati, ga r«de volje pokaže vsakemu nagačevalec g. Ivan Robida v Ljub-jiani n& Tržaški cesti it. 22, v hiši kjer je gostilna »pri Franceljnu«. — Afera klerikalnega gerenta Oražma iz Most pred sodiščem. Kakor je znano, je svoječasno tožil ob-činki gerent v Mostah Jos. Oražem zaradi razžaljenja časti gostilničar jji Černeta, ker se je le-ta izrazil, da pri občinskih volitvah ne bo volil Oražma, češ da se je pod njegovo upravo že itak dovolj sepravilo. pred okrajnim sodiščem je Cerne nastopil dokaz resnice za svoje trditve ter bil oproščen. Oražem je vložil protj oprostilni sodbi vzklic na deželno sodišče. Kakor smo poizvedeli, se bo vršila razprava pred deželnim sodiščem o Oražom-Cernetovi aferi v ponedeljek 12. februarja ob 10. dopoldne. — Fluorit ali jedavec je na Kranjskem zelo redka rudnina. Dosr daj je bilo znano le njegovo najdišče v idrijskem rudokopu, kjer se nahaja v obliki vijolčaste skorje na terr-~-sivem skrilavcu. Lansko leto pa jr našel I. Verčon, posestnik iz Vrhp^-Ija lepo oblikovan fluoritor kristal \ podzemni jami hriba Železne skale nad Vrhpoljem pri Vipavi in ga je poslal deželnemu muzeju v Ljubljani. Kristal je razvit v obliki okta-edra, je 6maragodno zelene brr*e meri 1*2 cm in je izkristalizovan na apnenčevi podlagi. Od kranjskega jamskega društva 60 Treskali omenjeno jamo idrijski člani in sicer gg. c. kr. realčni ravnatelj dr. St. Bevek, realčna profesorja K. Stranetzkv in J. Nardin. Analizo kristalove matice pa je napravil v deželnem kemičnem preizknševališeu gosp. inženir kem. A. Groschel. Natančnejše podatke o vsem tem prinese prihodnji zvezek ^Carniolie«. — Jedavec rabijo predvsem kot primes, ki pospešuje taljenje različnih rudnin; iz lepo barva-nih jedaveevih kosov izdelujejo na Angleškem različne okrasilne predmete, takozvane »spar ornaments« in najbrže so jedavčevi kosi služili tudi že starim narodom pri izdelovanju posod, takozvanih »vasa murrhina«. + Umrla je v Spodnji Šiški ga. Alojzija T o n i c h . rojena D o 1 n i čar, trgovka, posestnica in gostil-ničarka. P. v m.! Po misijonu zblaznela. Kakor smo že poročali, je bil prejšnji teden na Trati v Poljanski dolini misijnn. Tedaj smo pisali, da so bili mis;jo-narji v svojih besedah in v snoveh pridigam bolj izbirčni.Niso pa bili tako zmerni, vljudni in prijazni v spo-vednici. Kakor kaže slučaj, ki se je pripetil nekaj dni po misijonu, niso belili v spovednici tolažbe tem, ki so jo prišli iskat. Neka dekla, seveda še đ( k le, je nekaj dni po spovedi znorela. Kakor se govori, ni dobila odveze in sicer zaradi fanta. Katero dekle pa hoče biti brez fanta t Še Ma-r ine device ne! Vsled spovedi je -talo dekle silno zbegano, je vedno fantaziralo o misijonu in končno 2blaznelo. V svoji duševni zmedenosti se je dek^a zurila na h'evu za steljo z glavo naprej, kjer so jo našli že onemoglo. Ce bi b:la se en dan ostala zarita za steljo, bi bila gotovo umrla. Terci jalke in terci jal i seveda /.vračajo krivdo na vse drugo le ne na to, kar je revico spravilo v obup in jo pripravilo ob pamet. Iz Sodražic?: Pri nas ne damo nič na »Slovenca« in tako se je zgodilo, da smo šele zdaj izvedeli, kar je pisal lani o veselici in blagoslovlje-nju nove brizgal ne. »Slovenec« je o tej stvari priobčil vse polno neresnic naposled pa je dopisnik eelo trdil, da ga je celi odbor pooblastil, da naj piše. Bodi pribito, da pri odborovi seji sploh nismo nikoli nič takega sklepali in nikogar pooblastili. Kdor je tisto pisal, je velik lažnik. pa naj je blagoslovljen ali Slomškar. — Član gasilnega društva. Iz Zagorja ob Savi. Pošteno jo je skupil naš Poldek! V nedeljo je bil v neki gostilni gospod, ki je pristaš narodno - napredne stranke. Poldetu to ni ugajalo, da bi smel naprednjak tam piti, kjer pije »Čuk«. Poldrk je začel v svoji krščansko - katoliško-čukarski jezi zabavljati in zbijati proti naprednjakom. To ni bilo nobenemu po volji, niti samemu gostilničarju ni ugajalo, dasi je odločen pristaš klerikalne stranke, in je Poldeta postavil na cesto z izjavo, da se nima več prikazati v tej gostilni. Sankališče »Belvedere« na Bohinjski Bistrici je vsled na novo Padlega snega zopet porabno in v dobrem stanju. Vojaški detachement s smučmi, 35 vojakov in 5 Častnikov, je že en teden in ostane še en teden na Bohinjski Bistrici. Športni vlak h Trsta bo vozil dne 2. in 4. februarja. Umrla je v Zagrebu vdova gospa Marija Gorničič, rojena v Kr-^em. Bila je članica društva »Slovenske Lipe« v Zagrebu. Društvo je izkazalo pokojnici zadnjo čast ter jo spremilo k večnemu počitku položivši na krsto venec. Sin pokojnrce g. F. Gorničič je v znak zahvalnosti društvu b dopisom poslal 100 K ter določil, da se napravi ustanova pod imenom pokojnice in da so vsako leto dva pridna dijaka Slovenca is mesta Kr&kega obdarita s knjigami družbe, sv. Mohorja. Elektroradiograf »Ideal«. Danes zadnje predstave krasne drame »Živ* ljensko veselje«. Jutri specijalni spored s senzacijonalno učinkovitostjo »Odvedcnje v aeroplanu«« Ta posnetek je najučinkovitejši, kar se jih je doslej kazalo. Ameriška senzacija* Zasledovanje aeroplana z ekspresnim vlakom. Gotovo si bo vsak želel ogledati to privlačnost, katere posnetek je stal čez 100 000 kron. — Razen te slike se vidijo še 4 druge, med njimi: »Mirko umetni raČunar« 2 61etnim Mirkom. S ceste. Ko se je včeraj nek voznik v Stritarjevi ulici izognil električni železnici, je pri tem zadel v k^ndelaber ter ga močno poškodoval. — Istega popoldneva se je po knežji v Gosposko ulico s kolesom pripeljal mesarski vajenec Anton Skubic iz Gline. Ko pride v Gosposke ulico, pripelje takrat mimo izvošeek Fran Mlakar, v katerega voz se je Skubic * kolesom zagnal s tak~ močjo, da je padel in se na levi nogi in prsih ic^čn^ telesno poškodoval. Izvošeek ic poškodovanca takoj naložil na voz tfv pa odpeljal na osrednje policijsko stražnico, kje** je dobil prvo zdravniško pomoč, nato ga je izvošeek peljal pa domov. Izkaz, mestne klavnice liubljan-skc. Zaklalo se je od 14. januarja do 21. januarja 72 volov, 4 biki, 5 krav, 282 prašičev, 93 telet, 9 koštrunov in b kozličev. Mesa se je vpeljalo 175 kilogramov in 16 zaklanih prašičev, 43 telet Pin 4 kozlići. Zgodnji cvet. Te dni so trije paglavci potrgali z z'du pri pokopališču sv. Krištofa več pločevine ter jo potem skrili za pokopališčem. Drugi trije so jo pa naš.li in nesli prodat. Policiji so vsi znani. Znamenje časa. Včerai je bila posestnici Mariji Bečanovi iz St. V:-da t«a Marije Terezije cesti ukradena pločevinasta posoda napolnjena z mlekom. Te vrste tatvine so se jele v zadniem času prav pogosto dogajati. Zaradi prepovedanega povratka v mesto sta bila aretovana leta 1876 na Polici pri Grosupljem rojeni Ivan Knez in leta 1875 v Dunajskem Novem mestu rojeni ter v Dobrunjc pristojni Anton Mežnar. Oba so izročili sodišču. Sitnež. Snoči je v neki gostilni na Dunajski cesti fiOletni dninar Ivan Konc iz Gorenjskega beračil in bil pri tem tako nadležen, da so ga morali postaviti pod kap, potem so pa poklicali stražnika, ki je sitneža are-toval. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Macedoncev. nazaj je prišlo pa 15 Hrvatov. Iz NemčHp se je povrnilo 25, z Dunaja pa 28 Kočevar-jev. Izgubljeni so bili te dni v ljubljanski okolici sledeči eeki in s'eer: št. 9070 B °nea Oommeroinle Itolia-na. sedež Messina. 1f>000 K. fctev. 183.462 Bane* d Italia Lit 760 in št. 15 B^nea di Napoti L t .*00. Denarne zavode se prosi, da teh čekov ne izplačajo, najditelj naj pa izroči čeke mestnemu magistratn. Narodna obramba. Narodni sklad. Nabiralnik v »Narodni kavarni« je dal 7opet za narodni sklad 85 K 40 v. Razvidno je, da je Krapežova »Narodna kavarna« v resnici naredna ne le po imenu, marveč tudi po dejstvu. Naj služi v bodrilni zgled drugim »narodnim« kavarnam. C. M. podružnica za Dobravo, ^rnm», Kamno gorico, Podnart in Ljubno priredi 4. t. m. v gostilniških prostorih župana g. Antona Pogačnika v Podnartu plesni veneek. Društvena naznanila. Sokolska fanfara. Jutri v petek 2. t. m. ob poln 11. dopoldne je zadnji sestanek v restavraciji »pri Auru«, Wolfova ulica. Rndi konstituiranja pripravljalnega odbora in drugih za ustanovitev važnih vprašanj, poživljajo se vsi oni bratje, ki so se že prijavili in ki se nameravajo še prijaviti, da ge tega sestanka sigurno udeleže. Ni zdar! »Jaz Pierretta, TI Pierrot!« ta spočetka tajanstvena deviza za letošnjo veliko Sokolovo maskarado ti zazveni vedno pogosteje na uho na ulici, v kavarni, v koogu znancev; provzročila je pa tudi že marsikatero domačo žensko revolucijo, ako se srce rodbinskega očeta ni hotelo takoj za to idejo ogreti. Z ozirom na vedno naraščajoče zanimanje se prihodnje dni popolnoma nežen i rano predstavi in pokaže v javnih lokalih širnemu ljubljanskemu občinstvu Pierrot in njegova gospa Pierretta, ljubica njegova Colombina s soprogom svojim in Pierrotovim tekmecem Harlebi-noin, — ta cela in njej sorodna druž- ba, živeča v ozračju mehke zaljubljenosti, sanjavoati in nežne lahko* miselnosti. Na ta poset še danes opo-tarjanc „Društvo ieUinlikih uslužban- cev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani" vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 4. sve* čana 1912 ob pol 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih kotela „Južni kolodvor4' (Stelzer) kolodvorska ulica v Ljubljani. Narodna čitalnica v Kranju priredi na svečnico v društveni dvorani nri pogrnjenih mizah pred pust ni za-oavni večer. Sodeloval bo salonski orkester, vpriz^ri se igra »Ravni pot najboljši pot«' in končno bo ples. Gasilno drutvo v Sodražic i. Ve-prvega oddelka tega društva napovedana za dan 4. t. m. je z ozirom na veselico ribniškega Sokola preložena in bo v nedeljo 11. februarja. »Glasbeno društvo« v No"em mestu. Dne 17. febr. 1912 ob 6. uri 7"~?«*r vrši se v pisarni Dr. J. Sche-gula v Novem mestu izredni občni zbor .Glasbenega društva" v Novem mestu. Dnevni red: Tajniško in blagajniško poročilo in sklepanje o razdružitvi. Za slučaj nesklepčnosti bo ta občni zbor dne 24. februarja 1912.- - Godbeno društvo* v Idriji pri* rec^ dne 3. t. m. v društvenih prostorih gostilne Leopolda Obeda zabavni večer z godbo in plesom. Slovensko bralno društvo v Že-Isznikih priredi v nedeljo dne 11. svečana predpustno veselico z gledališko predstavo. Obenem se vrši plesni veneek v istem obsegu in s tem programom kakor ga je nameravalo prirediti Telovadno društvo Sokol, a je bil vsled bolezni in smrti staroste Sokola odpovedan. Celo prireditev izvrši bralno društvo, a Čisti dohodek je v prid Sokola. Vsled tega se prosi vse cenjene dobrotnike kateri so obljubili dobitke za Sokola naj blagovolijo iste ob tej priliki darovati. Veselica se vrši v salonu g. Thalerja. Društ o svob. slov. akademikov »Sava« na Duna u priredi 5. svečana ob 8. uri zvečer v restavraciji „Mata-loni" (Auersbergstr. I. okr.) svoj III. red. obČ. zbor z običajnim vzporedem. »Akademicno društvo slo . veterinarjev na Dunajn« priredi v soboto, dne 3. febr. svoj 4. redni občni zbor ob pol 8. zvečer Lokal: Ungar-gasse 27, t,pri sv. Trojici14. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek zvečer ob 7. Ivana Cankarja dramatska pesnitev »Ima Vid*« (za nepar). — V petek ob 3. popoVm pri zelo nizkih cenah Morrtjeva ljudska :gra s petjem in godbo »Revček Andrejčck« (za lože nepar) — zvečer Izven abonnemen-ta (za lože par) K. Weisova opereta »Revizor« pri nizki vstopnini. — V soboto se ne igra. — V nedeljo popoldne ob 3. ljudska igra s petjem in godbo »Deseti brat« (za lože par), zvečer prvič izvrstna in jako vesela, duhovita H. Bahrova veseloigra »Koncert« (za nepar). To je prva Bahrova igra na našem odru in gotovo tudi njegova najboljša. Kdor se hoče veselo zabavati ter imeti obenem resnično duhovit literaren užitek, naj si ogleda »Koncert«, ki je menda najboljša veseloigra moderne nemške literature zadnje dobe ter se je igrala povsod s kolosalnim uspehom. Na Dunaju je imela lani v Nemškem ljudskem gledališču ne-številno repriz. Predavanje v Mestnem domu. Snoči je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v Mestnem domu predavanje »O gosposkih grehih proti kazenskemu zakoniku«. Predaval je c. kr. sodni svetnik gosp. Franc Milčinski. Predavanje je bilo jako zanimivo in nenavadno številni poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili predavatelju. Natančneje o preda van jn poročamo v soboto. Izpred sodišča. Kazenske razprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Rokus, pokus — blagoslov s zajčjo krvjo. Bili so v gostilni pri Kovaču v Tomačevem v torek po Novem letu razni domačini, med njimi tudi posestnika Janez K o k a 1 j in Janez Srakar. Janez Kokalj, ki je ob enem lovee in lovski čuvaj, je imel pri sebi v navadnem robcu zavezan zajčji drob. Med pogovorom sta se sporekla omenjena pivca. Kokalju se je zdelo končno preekanje dovolj, ostal je in se odpravi) proti domu. Predno pa je odšel, je dvignil v robec zavit zajčji drob in je blagoslovil svojega nasprotnika s zajčjo krvjo i besedami: »Rokus — pokus...«, toda v tem trenotku je skočil Srakar nadenj in padla sta oba v krčevitem objemu poleg ognjišča na tla. Srakar je ostal zgoraj, toda pri padcu si je izvil desno roko. Jezen zaradi nenavadnega blagoslova in vsled dob« ljene poškodbo je izrabil ugodno pri* I liko in prav neusmiljeno tolkel na pod njim ležečega Kokalja, ki se je brezuspešno branil in skušal otresti neprijetnega nasprotnika. Ko so jih, končno ločili sopivci, sta ostala oba krvava. Srakar je bil oškropljen z zajčjo krvjo, Kokaj pa je krvavel iz nosa in ust Seveda je bila posledica tega nenavadnega blagoslova tožba, in pred sodiščem sta zahtevala oba nasprotnika po 200 kron odškodnine. Ker se je dognalo, da je bil KokaTj napaden in poškodovan, Srakar pa je zadobil poškodbo na roki vsled lastne krivde pri padcu, je obsodil sodnik Srakarja na pet kron globe in v povračilo sodnih stroškov, Kokalja pa popolnoma oprostil. Kokaljev zajčji blagoslov je vpošteval sodnik kot olajševalni moment "a obsojenega Srakarja. V gostilni. V noči na Novega leta dan je bilo po ljubljanskih gostilnah zelo živahno. Toda v več krajih se je vesela in živahna zabava končala precej tragično. Marsikateri je prinesel domov drugo jutro ne samo težko glavo, marveč tudi vidne znake, s katerimi se je bavil drugi dan zdravnik. Drugim pa je donesla hipna zabava novoletnega večera poleg teb občutnih ran, še razna povabila za sodišča, zaradi raznih nerodnosti, vsled česar je trpel njihov moš-njiček in bodo imeli korist občinski reveži. Tako se je godilo tudi mehaniku Jakobu Burgerju, bivšemu vojaku pri zrakoplovnomu oddelku v Budimpešti. Prišel js vesel in dobre volje v gostilno neke gospe — bilo je že okoli 3. zjutraj, kjer so ga, kot trdi sam, nahrulili vojaki 27. pršpolka, češ da je rekrut in smrkovec. Ni se spustil Purger z njimi v pretep, dasi je bil pijan, ker je bil sam, pač pa je od je7s stri tri stole. Pravijo, da ga je jezilo in se mu je t* malo zdelo, da bi ga sramotili z rekrutom še sedaj službujoči vojaki, posebno pa 27. pešpolka, in je od same jeze tri stole. Kakor je izpovedala gostilni-čarka, je Burger še pred ovadbo vso škodo poravnal. Zato gr je sodnik obsodil zaradi poškodbe tuje lastnine samo na pet kron globe, oziraje se tu di na to, da je bil Burger do sedaj še nekaznovan in da eo g? izzivali navzoči gostje-* Ojc*ki. Burger je kazen brez ugovora sprejel. Sovražen stric. Marija Fale t i č, delavka v papir.iiei v Goriča-nah, je podedovala po svojih starših hišico, ki so jo njeni starši sami zgradili. Droga hiša pa je prešla v last brata njeno matere Frana Dobni-k a r j a. Od tega ča3a Dobni kar Fa-letičevo sovraži in jo vedno zasramn-je. V zadnjem času je izročil svojo hišo ženi v last, in to zato, da ima sam bolj prosto roko in mu nimajo kaj vzeti. Od tega časa je postal tudi nasilen in je že večkrat Faletičevo napadel. Bil je že zaradi tega kaznovan — dobil je šest tednov zapora — toda sovraštvo mu nc da, da bi miroval. Tako je prišel pred kratkim pijan na njen dom in začel razbijati. Faletičeva mu je ušla, nato pa se je zaklenila v hišo. Dobnikar je v svoji jezi razbil okna in metal polena in cvetlične lončke v sobo, toda Fa'eti-čeve ni zadel, ker se mu je skrila za posteljo. Dobnikar, ki je prišel tudi pred sodišče pijan, ne zanika obtožnice in zahteva samo to, da mora Faletičeva priseči. In res je Faletičeva ravno tako izpovedala tudi pod prisego. Dobil je štiri tedne zapora s postom in temnico, kar mu pa bržkotne tudi ne bo pomagalo, ker je Faleti-čevi že pri odhodu iz sodne dvorane zopet grozil in je morala ona prav hitro stopiti, da je prišla pred njim •j iz sodišča, ker ni bilo izključeno, da bi jo bil še na sodišču napadel. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nevaren uzmovič. V papirnici v Vevčah so sprejeli za delavca Matijo Stofanellerja iz Dellacha na Koroškem. Ta mož je bil pri deželnem sodišču v Celovcu in pri okrajni sodniji v Spi tal u zaradi tatvine že predkaznovan. Odkar je Stafaneller prišel v tovarno, so bile tatvine v tovarni kakor v okolici na dnevnem redu. Nekemu sodelavcu je ukradel tedensko plačo v znesku 40 K iz žepa. Drugi večer, bila je nedelja, je bilo v Plavnikovi gostilni mnogo gostov. Obtoženec 6e je vtihotapil v prvo nadstropje in ukradel iz nezaklenjene sobe Francetu Plevniku več obleke, Lazarju Plevniku 45 kron gotovine, služkinji Frančiški Hodnik pa pet žepnih robcev in denarnico s vsebino 7 K. Nato je izginil. Tat je spočetka vse tajil in priznal šele, ko se je na gromadilo toliko dokazov, da je bilo tajenje brezpomembno. Dobil je 13 mesecev težke ječe. Lažnjivi pastir. Minulo leto dne 28. oktobra dopoldne je pogorel v Spodnjem Bitnju hlev posestnika Franceta Langerbolca. Po raznih okolnost i h se je sodilo, da je bil ogenj podtaknjen. Sumili so najprvo nekega berača, nato pa Langerholcn-ve otrobe. Ko so pa orožniki v drugič poizvedovali, jo padel sum na 151et-nega domačega pastirja Andreja K n r a 11 a. Po kratkem obotavljanji! je priznal Kuralt dejanje. Med potjo k sodišču je pa orožniku izpovedal, da je zažgal na poziv gospodarja, ker je bil hlev že star in premajhen ter bi ga moral prihodnjo pomlad itak popraviti. Hlev je bil zavarovan za 3000 kron. Na podlagi teh izjav je bil gospodar aretovan in je sedel 23 dni v preiskovalnem zaporu. Končno je pa le fant priznal, da je zažgal hlev sam in sicer s tlečo vžigalico, ki jo je vrgel v slamo. Trudil se je ogenj pogasiti, ali bilo je že prepozno. Obdo'žnec se zagovarja, da je vsled tega obdolžil gospodarja, ker je bil ves zmešan. Zaradi teh laži je bil obsojen Kuralt na 2 meseca ječe. Nasilen Izzivač. V Brajerjivi gostilni se je dne 27. decembra m. 1. nahajalo več premogarjev in kakih 17 delavcev topilnice, med katerimi se je nahajal tudi Leopold S u 1 a r, mizarski pomočnik iz Gradca. Topilničarji so začeli zabavljati, do tepeža pa ni prišlo, ker so se slednji deloma odstranili, deloma se preselili v kuhinjo, ki so jo zaklenili. To je Šolarja ujezilo in vrgel je steklenico v steklena kuhinjska vrata. Zadel ni nikogar. Obdolžnec svoj čin deloma priznava in je bil obsojen na tri mesece težke ječe. * s * Senzacijonalni proces v Petrogradu. Petrograd, 30. jan. Pred senatom se je danes začela tajna obravnava proti 159 članom armenske revolncijske stranke »Daš-nnkzutjnn«. Poklicanih je 330 prič. Med obtoženci je več milijonarjev, neki višji armenski duhovnik, zdravniki, odvetniki, pisatelji in večje število delavcev in kmetovalcev. Ker je večina obtožencev jako popularna v svoji domovini, se razprava ne vrši v Kavkazu, temveč v Petrogradu, da se s tem preprečijo ekscesi. Stranka »Dašnakzutjun« je bila pred kakimi dvajsetimi leti ustanovljena v Mali Aziji od armenskega ljudskošolskega učitelja Ter-Mikaeljanza in je bila njena prvotna naloga, osvoboditi Armence iz turškega jarma. V ta namen se je širila v armenskih provincah v Turčiji revolucionarna propaganda. Prebivalstvo je dobivalo orožje in strelivo. Da se pa tudi Evropa seznani s tem gibanjem, so izdajali v 2e-novi časopis »Drošak« v francoskem iu armenskem jeziku. Proti Rusiji gibanje ni bilo naperjeno, dokler ni leta 1903 izšel zakon o konfiskaciji vs°ga posestva armenske cerkve. Kongres stranke »Dašnakzutiun«, ki se je vršil v Zenovi, je sklenil prenesti revolucionarno gibanje tudi v Rusijo, v Kavkaz. Stranka je sklenila s ruskimi socijalnimi revolucijonarjt formalno zvezo ter začela na vse pre-tege delovati. Revolucionarnega gibanja se je stranka »Dašnakzutjun« z vsemi sredstvi udeleževala. Nien politični ideal je bil ustanovitev »Velike Armenije« iz armenskih provinc v Ru6iji in Turčiji. Dolga vrsta umorov in ekpropriacij označuje delovanje te stranke. Šele polagoma 6? jo ▼Jadi posrečilo, dobiti v roke vodit«*-lje te stranke, ker je armensko prebivalstvo, ki je bilo deloma terorizirano, deloma je pa z voditelji simpatiziralo, dejansko pomagalo voditelju. Razne stvari. * Nezgoda na morju. London, 31. jan. Iz Singapora poročajo, da je bo-landska linijska ladja »De Ze\en Provincen« v malaški ožini ponesrečila. * Nezgoda francoske vojne ladje. Toulon, 31. jan. Francoska linijska ladja »Danton« je pri Malti zadela ob neki parnik ter bila težko poškodovana. * Roparski napad. Pariz, 31. jun. Danes zjutraj je v Rue Meslav neki neznanec napadel inkasanta celuloidne družbe, Gouybellierja. Napadalec je inkasantu nasul popra v oči. ga sunil v želodec ter mu odvzel denarnico, v kateri je imel 150.000 srau-kcv. * Od ledu obdan. Budimpešta, 31. jan. Pri Paku na nekem malem donavskem otoku so se ledene mnsa nagromadile okoli hiše ondotnega posestnika Jcžefa Adama, vsled česar mu je vsako občevanje z okolico onemogočeno. Pet delavcev, ki so mu hoteli na čolnu dovesti živil, se ni veo vrnilo. V ogrskem zrakoplovskem klubu se posvetujejo, ali bi ne kazalo z aeroplanom preleteti Donavo ter donesti na otok živil. * Požarji. Dunaj, 31. jan. V štirinajstem stole4ju sezidani grad kneza Liechtensteina v Neulengbachu je včeraj popolnoma pogorel. — Ho-ututov, 31. jan. Tukajšnji parni mlin je danes z vsemi zalogami zgorel. Skoda znaša 100.000 kron. — Lyon, 31. jan. V neki veliki mizarski delav-n:ci je izbruhnil požar, ki je upepe-lil tudi sosedno hišo. Štirje otroci, ki so bili zaklenjeni v neko sobo, so • zgoreli. * Maščevanje zapuščene ljubice« j Budimpešta, 31. jan. Tajnik ogrskega I vrtnarskega društva Viktor Wil* fing*doriVr se je pred tremi leti seznanil s^triindvajsetletno Antonijo Engler iz Maribora, ki je bila takrat Oedenburgn. Obljubil ji je zakon ter je skrbel za nezakonskega otroka, ki je bil sad tega razmerja. Engler ja prišla tudi v Budimpešto, kjer ji je preskrbel mesto v neki veliki slaščičarni. V zadnjem času je zelo slabo z njo ravnal. Ko ga je vprašala, ali jo bo poročil, ji ni odgovoril in še istega dne je pretrgal vse zveze ž njo. ♦Včeraj je prišla Engler vsa razburjena v njegovo pisarno, on se ji je pa akril. Engler ga je pa vseeno opazila, vdrla v njegovo sobo ter ustrelila na njega iz revolverja. Zadela ga ni. Dekle se je onesvestilo. Ko je Wil* lingsdorfer videl, da mu ne preti ni-kaka nevarnost več, je onesveseene-^ra dekleta osu val ter nato odšel. Ko cesarica vdova kabinetu naznanilu, da se jo odločila cesarska rodbina za mir, iu da je že dala tozadevna navodila svojim ministrom, ki naj ukrenejo vse potrebno glede odstopa, Cifu, 1. februarja. K aretaciji guvernerja Tu poročajo iz Cifu, da J3 guverner Tu prišel v mesto z vojaki, se predstavil oblastim in izjavil, da ga je imenoval predsednik republike za guvernerja. Predsedniku republike pa se je lagal, da ga je imenovalo za guvernerja prebivalstvo mesta Tšifu samo. Peking, i. februarja.. Juanšikaj pomnožuje vojaško posadko v Pekingu. V Pekingu je 11.000 vojakov, 10.000 vojakov je na poti proti Sain-kanu, vse drugo cesarsko vojaštvo je prestopilo v revolncijonarni tabor. Revolucija v Mehiki. New York, 1. februarja. Iz Coer-navaca, 36 milj od glavnega mesta Mehike se je vršil boj med revoluci-jonarci in vladnimi četami. Revolu-cijonarci so bitko izgubili. Boji se ponavljajo že teden dni, ter so zelo kruti. Glavno mesto je popolnoma z re rc 1 ne ijc ni rano. Čin blaznega. Ihinaj, 1. februarja. V VIII. okraju je danes napadel agent Roš svojo 381etno ženo ter jo težko ranil. Pred 6 meseci je Ros zblaznel in so ga vtaknili v norišnico. Mati pa ga je vzela proti reverzu k sebi. Danes zjutraj je Res trkal na stanovanje svoje žene, in ko mu je ta odprla, jo je zabodel z nožem v prsi ter nevarno ranil. Ros je nato brez sledu izginil. Obgtavljenje blaznega. Draždane, 1. februarja. Pri draž-(imiskem deželnem sodišču so danes zjutraj obglavili morilca Gellerta, ki jc lansko leto umoril in oropal svojega prijatelja, Gellert je tik pred eksekučijo zblaznel. Šest mož ga je moralo peljati na morišče in privezati na klado. Še tik pred svojo smrtjo je strahovito zabavljal na državnega pravdnika in visoke uradnike. Eksplozija v Norimbergu. Norimberg, 1. februarja. Izmed oseb, ki so bile ranjene pri včerajšni eksploziji, je umrlo zopet 8 oseb. Sedem se še bori s smrtjo. Enega delavca pogrešajo. Vzrok: eksplozija velikega motorja. Ponesrečeni dela vel. Hamburg, 1. februarja. Lokalni parnik, ki je prevažal delavce zjutraj na delo, je v megli zadel v veliki parnik ter se prevrnil. Osem delavcev je utonilo. Hmelj. Norimberg, L februarja. 60—80, neizpremenjeno, mirno. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica Ifubljanska. Meseca januarja 1912 uložilo je 2264 strank K 1,049.083 44, 2214 strank pa dvignilo K 1,089.019*31. Stanje ulog koncem meseca januarja 1912 kron 42,167.612-10. Stanje vložnih knjižic 29.102. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju 1912 vložilo se je na knjižice in na tekoči račun kron 2,765.765*07, dvignilo pa K 2,047.90648 — Skupno stanje koncem januarja K 13,726.978*26. Izdajatelj te odgovorni urednik: Povišanje telesne teže se pri rabi Scottove emulzije da kmalu dognati ob okrevanju, ob shujšan j u ■ ali po - i hudih bolesnih : ie pa to jako zaieljenega učinka. O Jrasli vsake sta- , . Pnttno samo • rosti torej ravnajo prav, ako u» m.mk* -ob takih časih telo z lahko """««»-•■»•* prebavno, blagoslastno spanja. SCOTTOVO o emulzijo o ▼ zvišanje svoje storil ne zmožnosti okrepe in osvežijo. Pri »akupn »threvajte izreeao ScettoTO emnlrjo Zn.-,n-.\a •Scoct« j s, ki j a vpeljana 4« tai iS let in jame i m dobro kakovoat in učinek Cana anrlrni etaklanici 3 k so Dobi m • raki lekarni 4 t Praktičnost prihrani pol de* v Mnogokatera gospodinja in perica rc j veruje novim pralnim sredstvom, in to < popolnoma po pravici. Znabiti se m- I kjer ne porabi toliko ničvrednega iz- i vržka kakor ravno pri tej stroki. I Tembolj presenečena pa je vsaka go- j spodinja, ki napravi poskus t milom j Sunlight: doseže snežnobelo perilo in si dan pranja izpremeni v prijetno kratkočasje. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, piežalostno vest, da je naša pre-Ijubljena, dobra mati, oziroma stara mati in teta, gospa Alojzifa Toniti roi DolniEar trgovka, posestni ca in gosti loj čarka ki le včeraj ob xiA 10 uri zvečer po kratki, mučni bolezni previđena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspala Zemeljski ostanki predragre pokojnice se bodo v petek, 2. februarja ob 3 url v hiši žalosti v Sp. Šiški St. 20. slovesno blagoslovili in nato prepeljali k večnemu počitku k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi Marijinega oznanenja oo. frančiškanov v Ljubljani Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. 444 V Spod. Šiški, 1. februarja 1912. Ivan Ton'ch. soprog — A**a Konic roj. Tonich, hči — Dragotln Kopic, c vr. orož. straf mojster zet. L krta jati pftgrekal uto« Pr. Dokeriet FransosKo ž Brazay prežene vsako otmjenost in prenapetost. Dobiva se povsod. Mnenje gospoda dr. Markovinovicha S/aszvaros. Gospod J. Serravallo Trst. Zahvaljujoč se Vam najprej za poizkusne pošiljatve Vašega izvrstnega izdelka, Vam naznanim, da sem rabil že več let z izvrstnim uspehom Serravallovo kina - vino z železom pri bledičastih, nialokrvnih in prebolelih ljudeh in da ga pripisujem skoraj izključno imovitim krogom. Dve buteljki sta hitro koristili neki deklici., ki ni imela teka. Szaszvaro«, 7. aprila 1900. Dr. Marckovinovieh. Najboljši in najpopolnejši klavirji in pianini m kupijo najceneje proti takojtniema plačila ali a« naj manj le obroke (ttrdt za provincije) samo naraTnou - od tvoiničana - -~—- IV HENRIKA BREMITZ ^RS e. Lr. dvornem maloftnifea v Trsta, ui. Tor St Pie tro 2 Bal vede - Svctorci mktin t hrin 1998 Mjnfe atfbm)« Ante-Ognki n kjnfrjt. Katalofi in kondic fratra in tranko 2&t Dobro izvežbanega za stavbno in galanterijsko delo, sprejme takoj v službo, Kakor tudi kleparskega vajene Karel Mmm. kleim. mftn. Jesenice, fisraii:. :■ bivši sekundirij deželne bolnice v Ljubljani ordinira za vse bolezni od 9.—12. ure dopoldne od 2.—5. ure popoldne Vrhovčeva ulica št. 12, I. nadstropje na levo« Borzna poročila. LJnblfanska „Kreditna banka f Ljubljani*. 1'riiil karti tiMjsle torzt 1. tebrtarji 1912. Iflttttil paplrit. 4''„ majevi renta .... 4*2*/, srebrna renta .... 4«/« tvttr. Scroaska renta • . ffc ogr. M „ . . 4% kraitfako deželno posojilo 4*/9 k. o. češke del. banke . SFPPfcae Srečke U 1.1M0 - 1 653 7S 654 75 345-75 546 75 j !09/25 110-25 j 727*90 728 90 i 900-73 90175 408«— 4 0 — 283-25 284-25 11-37 11-40 117-55 117 75 9S-528 9567» 94 95 9515 25425 255 — Ppivezni listki. Vsled nove želez, uredbe mora imeti vsaka vreča in vsak kos blaga listek ali etiketo, označeno 2 krajem, kamor je blago name-njeno.Te listke izdeluje najceneje ljubljanska kartonažna tovarna I. Bona)!, Ljubljana. Vzorci tn cene se dopošljejo brezplačno. St ad 39205/11. 44': HeteoroloSKno poročilo. faaat aai wnfm Strt SitaaJI am&ri ftat HJ% mm ftaruar. | Čai eaazft-ttajt Staaje bart-etetra ?maa t* li > Nebo 31 • t. pop. 9. z v. 7336 732-5 •0-9 —2*2 slab jug • pol oblač. oblačno. I. 7<*r 7300 -68 si. jrah. del oblač. Slednja veerajaaja temperatura -17'. Padavina v 24 arih OD VUMW« I mm. 1 Ustanova m rci Pri mestnem magistratu bublian skera izpraznjeno je eno mesto cesai Franc Jo*efovih ustanov za realce v zneska 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravico i Ljubljano pristoini alt, ko bi tak h pro si cev ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr viSjo realko v Ljubljani. PioŠnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim liston oziroma t domovnico, u bo in im li*tor? ter s šolskim spričevalom zadnjeg* semestra in jih je vlagati in 15. mana 1.1. pri icl mto\0 Mestni magistrat ljubljanski dne 26 lanuarja 1912 Župan: Dr. I?u Tavtaft 70 49474979 Telefon atav. 10. Telefon atav. IS. Leta UST. ustanovljeM Mniika druiba 437 KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo j pisarna za arhitektura in atavbnotahniika tfelai tesarstvo in mizarstvo a strojnim obratom za stavbna in fina dela 1 opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vioai kamnolomi v Podpori! in v Opatiji. — Priporoča se za atavbna dela vsake vrste. Ve6 dobrih la isarjenih mnkih sprejme takoj 439 lafEel SalnK. trgom z urni Id zlatnine t Celjo. Špecerijske in manufakturne stioke vešča t.. ter deloma tudi kuhati zmožna :-: išče službe Tozadevne ponudbe se prosi poslati pod jrftnu ptBoCiia^tfln ležaCt Sne pri Rikifci- 365 2 dobro izurjena 43S mizarska pomočnika in učenca sprejme v trajno delo M. 0o gala, mizar na Bleda. Gosti v Ljubljani, «* z velikimi goMilniškimi prostori se odda takoj ali pozneje i nam Vprašanja pod Šifro lfD. S. 1909" na upravniŠtvo »Sloven^k^ga Naroda« stara 20 let, 379 s želi vstopiti v služba, : kjer bi dopoldne porrapa'a v kuhinji popoldne pa šivala. V službo želi vstopiti na raje v mestu. — Ponudbe aai se blagovolijo poslati na UTavni^tvo »Sl*>v. NaroHa« pod £if>o ,PrdHOSt<. 348 se zaradi smrti lastnika K zelo ugodno proda. :s Hiša je v sredi mesta* elfgantno zidana ;n se dobro obrestuje, ima tudi vrt ki se še lahko poveča. — Ona ni>ka, Naslov v uoravniStvu »Sin*. Narod*«. Oddati je s 1. majnikom 1.1. stanovanje v visokem parter u, obstoieče iz štirih sob. predsobe, kuhinje in kopalne sorV s prrfklinami; 438 stanovanje v suterenu, obstojrče iz 2 sob in kuhinje v vili na Erjavčevi cesti 24. Natančneje se poizve pri hlčnen lastnika ravnotam aH pa ▼ pisarni notara Hndovernika ——== v Ljubljani. ===== 360 3 FObe itd, I. nad-tr. v prijazni Novi ulici Štev. 3« se takoj ali pozneje ceno odda. Mu mM 390 Ona vdova, ki je odgovorila na inserat v »Slovenskem Narodu1 št 144 dne 28. junija 1010 je naproSena svoi naslov uprav vposlati. Proda se iz proste roke radi smrti lastnika 345 Milim v Radovljici blizn kolodvora. Posestvo obsega veltko moderno ure-ieno gostilno s salonom, acetilensko razsvetliavo, vodovod, kopališče, lede mco, velik senčnat vrt itd. Prostori so pripravni za gostilniško ali mesarsko cbrt ali oa tudi za vinsko trgovino — Vpraša se pri Neži Kunstelj *r Radovljici. dino MM m Jesenicah ima občni zbor dne 11. svečana L L ob 1 pop. ? se.tiloi gostila Karla Deancu u Savi. DNEVNIBEDt L Pregled računov 2. Volitev novrga odbora. 3. Vpisovanje no7ih članov. Ako bi tega dn* občni zbor ne bil sklerčen, se vrsi nov občni ^bor 8 dni pozneje, ne glede na število članov. 433 Odbor. Budilka s stolpnimi zvonci la kakovosti s 30 urnim pol in celo* urnim bilom in bu-d mikom z glasno donečtm zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v nrtmeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 zlato bronsira-nirm ute*i. 3 letno pismeno jamstvo samo K 0*03, s kazalnikom ki se po noči sveti K 7*20. — Naicenejsa kuhinjska okrogla ura brez nud'lnika. $0 ur idoča, premer 16 cm K 3. rrtkak rijITcol Zameaa 4oTo1|eaa ali ima* aaz*|! RanafKja pa r«»7PTja mil te te tesar aapre* poilfe prr/a tovaraa ar Jan Konrad, a. In kr. drorel toba^ta!*. Momi 1147, Ćtiko — tlanri katalog ■ 40M illtoral pailjea m-kun.r gratia la fraaka. Pozor! Pozor! na griču v Spodnji Sliki »< ii tati na na ti v mm nf umi M ii pili Mi Hotel |o i vsem potrebnem popolnoma opremljena Ponudbe sprejemam do 10. februarja 1912« Alojzij Zaje, posestnik in trgovec z vinom v Sp. Šiški. Fino doni kislo zelfe v sodčkih po 50 kg razpošilja vedno tvrdlra 335 J. Kuilan, Kranj! Gorenjsko. 361 Slezijske fine brikete Fine štedilniške brikete Češki visokophntfcči premog n;irt!i ii »jonib imfici. pima J. Paulin tu, Nova ulica 3. Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remington plielo, seštevalo ln odštevajo I 4> a ta =r *s •» —. e9 2TT vet Glogovski St Co. o« in kr. dvorni dobavitelji Gradit, Joaimmsriiii It. l Tiifin 114. Pojasnila breiobvoino. 210 iV| Varstvena znamka: Sidro. 3329 finiment. Carici eoraji. Nadomestilo za s sita priznano izborno, bolečine tolažeče ia odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h. K l-4u in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljeneea domačega zdravila naj se jem eio le originalne steklenice v škatlicah z nnso varstveno znamko •sidrom*, potem je vsakdo prepričan, da je dobil or ginalni izdelek. Dr. Rlehterjevs lekarna pri »Zlatem levu" i ftut ĐBfin L 5 nti tuš ,7m;i «l«nni nmvvmlalca aase drŽave i vseskozi sJovajuko-narodno upravo. »Blllll^ -fnaj Zavaruje ooslooja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje tanoi in naikulantneie. Uživa najbolišl sloves, kod« posluje Dovollujc la Čistega dobička izdatno podporo v narodne in oOčnokorittnc namena C0^D 12 U7 2985 3934 0791 17 195634 0691 90 //X 43