POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV, ŠTEVILKA 23, 20. JUNIJ 2003, CENA 269,00 SIT osrednja ŠTEVILKA m >W:4k ISSN 0351-8140 9177035 1 814014 VIKTOR KOLAR Kri sem daroval «elo sam sebi KATARINA PUSTOSLEMŠEK Še na Raduhi nisem bila, kaj še le na dopustu NOVO OD 1.4.2003 DADE DELUJE NASA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER SI NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO VEC STANOVANJ IN MANJŠIH HIS NA ŠIRŠEM OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL V Nazarjah (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLICU Telefon: 03 0981000,6SN: 041 MS 223 KopalniSki sestav z umivalnikom | Tuš kad Pearl za «zidavo, 80«80| 94.990,00 SIT 13.990,00 SIT /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21,3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREMI Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom (dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje varnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! ^ m junije do 16. julije mm Ljubija Mozirje, tet. 837-07-18 Blagovnica Ljubno, tel 584-10-20 Železnina Gornji Grad, tel. 83044-20 Železnina Luče, tel. 58440-24 Aparat za varjenje folije Severin 6.990,00 SIT Televizor Gorenje 70 STSP10 115.900,00 SIT Videorekorder Philips VB 540 z zmrzovalnikom Gorenje 37.990,00 SIT S J Garnit. za kopalnico Lotos, 75.900,00 SIT Cvrtnik Tefal Prissma 11.990,00 SIT Prenosna klima naprava Ufesa 139.900,00 SIT 7.990,00 SIT ¥ Tuš kabina TK-80-90, univerzal. 19.990,00 SIT VeliK^izbiralkeramicnih i[j[]3§3te Let ihr ginki rimes roll. skuterji šl /. JgrasSjp«motorisi oblačila zaščitne č< pnevmatike - olja - filtri - svečke — ©HYOSUNG skuterji-chopped! CBR 600 F EN 500 FlfWVfttRMWWa MOTO CENTER PROMOTOR. Drešnja vas 18, PETROVČE: 03/570 71 51 PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/422 85 70 KLE 500 www.slomoto.com CSrlE znja knjižnica CELJE ^ETIASTRAN Čeprav je danes individuum znotraj človeške skupnosti na določenih področjih dosegel visoko stopnjo samostojnosti, kar se navsezadnje odraža v njegovem odnosu do okolja, ostajajo področja, pri katerih je še vedno močno vpet v družbene vezi. Enega od vzrokov za neodvisno držo najdemo v spremenjenem načinu dela, kije od pretežno kmetijskega, od katerega je bila odvisna celotna družina in v katerega se je vključevalo tudi širše sorodstvo s sosedi vred, prešlo k razpršenemu zaposlovanju v najrazličnejših družbah in organizacijah. Posameznik seje z ekonomsko osamosvojitvijo deloma odtujil od ljudi iz bližnje okolice, od katerih za vsakodnevno preživetje ni več toliko odvisen. Seveda so razlogi tudi drugje; ljudje se povezujejo bolj na podlagi osebnih interesov in hobijev, v zadnjem obdobju postaja očitnejše ločevanje glede na družbeni položaj in s tem povezano ekonomsko zaledje. Ker smo sposobni preživeti "sami", nas tendenca po doseganju čim večje svobode mami, da si neodvisnost tudi zagotovimo, sobivanje namreč poleg koristi vedno zahteva tudi odrekanja in prilagajanja. Ljudje pa kljub vse večji individualiza- ciji v sebi gojimo tudi družabni in družbeni del. Še vedno čutimo določeno pripadnost skupnostim, znotraj katerih živimo. In še vedno smo od njih v določenih pogledih odvisni. Na primer takrat, ko se znajdemo v stiski in potrebujemo pomoč. Iz tega zavedanja se goji in napaja volja, da tudi sami pomagamo drugim, pri čemer ne gre zanikati tudi pristno in nesebično željo omiliti ali celo rešiti stisko sočloveka. Krvodajalstvo je ena od najbolj fizičnih in dobesednih oblik podarjanja dela sebe za drugega. V Sloveniji ima 50 letno tradicijo, komaj nekaj letmanjje prisotna vZgornji Savinjski dolini. Začetki akcij so bili sicer precej drugačni od današnje dobro organizirane oblike, bistvo pa ostaja vedno isto - zagotoviti dovoljšne količine zdrave in kakovostne krvi, ki je v bolnišnicah ob vse pogostejših posegih nujno potrebujejo. Nekatera podjetja so krvodajalstvo podpirala z dvema dela prostima dnevoma, drugod za akcije niso imeli toliko razumevanja. Danes je tudi to področje zakonsko urejeno, vendar, kot ugotavljajo organizatorji, vsi tudi z novimi pogoji niso zadovoljni in bi si želeli več ugodnosti. Po eni strani razumljivo, saj vrednosti lastne krvi vendar ne gre podcenjevati, po drugi strani pa bi velike bonitete prej ali slej izpodbile načelo neplačljivosti slovenskega krvodajalstva. In s tem pod vprašaj postavile solidarnostne vzgibe. j/- r ISSN 0351-8140, leto XXXV, št 23, 20. junij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,^\ 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne Z USTANOVITVIJO MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA NAJ BI ZAGOTOVILI DOSLEDNO IZVAJANJE OBČINSKIH PREDPISOV Iz papirja v življenje Dosedanja praksa kaže, da ostajajo občinski odloki in predpisi, še posebno v delih, vezanih na izvajanje inšpekcijskih ukrepov, v celoti mrtve črke na papirju. Torej, prepuščeni dobri volji občanov, ki jim je jasno, da občine niso pristojne za izvajanje ukrepov, zaradi česar se mnogi niti ne trudijo spoštovati "občinske zakonodaje". Z ustanovitvijo skupnega medobčinskega inšpektorata naj bi zapolnili pravno praznino, inšpektorat pa naj bi nadziral področja, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic, skladno z zakonom, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo. Mestna občina Velenje ima službo, ki izvaja naloge občinskega nadzorslva, redarstva in inšpekcijske naloge. Nekatere občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline so že izrazile interes, da bi inšpekcijska služba Mestne občine Velenje za njih opravljala naloge inšpekcijskega nadzorstva. Predpogoj je, da se ustanovi skupna občinska up- Inšpektorji bodo opravljali nadzorstvo v obliki rednih mesečnih pregledov oziroma na podlagi obvestila občinske uprave. rava, skladno z določbami zakona o lokalni samoupravi in določbami o inšpekcijskem nadzorstvu. V Mestni občini Velenje je že zaposlena komunalna inšpektorica, v kratkem naj bi na podlagi javnega razpisa zaposlili tudi inšpektorja za cestno področje. Z odlokom o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave "Medobčinski inšpektorat", kot so ga uradno poimenovali in ga morajo potrditi občinski sveti zainteresiranih Vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, ostaja brez odgovora. Čeprav lučki župan Ciril Rose dopušča rahlo možnost, da bo povezava pločnika skozi celotne Struge že prihodnje leto, pa je dejansko za kaj takega bolj malo možnost. Kot prvo bo moral občinski svet v občinskem proračunu zagotoviti potrebna sredstva in glede na razpoloženje svetnikov, ob pravkar zaključeni izgradnji okoli 150 metrov dolgega pločnika, lahko kaj takega pričakujejo samo največji optimisti. občin, je jasno opredeljeno inšpekcijsko nadzorstvo v posamezni občini, upoštevajoč razmerje števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Inšpektorji bodo opravljali nadzorstvo v obliki rednih mesečnih pregledov oziroma na podlagi obvestila občinske uprave. Pri izvrševanju upravnih nalog bodo za inšpektorje zavezujoče usmeritve župana in direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah županov občin ustanoviteljic. Z ustanovitvijo skupnega organa naj bi racionalizirali delo uprav lokalnih skupnosti. V nobenem primeru namreč ni racionalno in učinkovito, da imajo manjše občine zaposlene inšpektorje za izvajanje nadzora nad svojimi predpisi, prav tako je zelo težko pridobiti in zaposliti ustrezen strokovni kader za izvajanje nalog občinske inšpekcije. Še manj pa je dopustno, da skladno s sedanjo prakso občinskega nadzora ne izvaja nihče. Savinjčan Poleg tega je bil obstoječi projekt izgradnje narejen samo do avtobusne postaje, brez kompletne dokumentacije in soglasja lastnikov tudi ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Če država ni lastnica zemljišč ob obstoječi cestni trasi, se prav lahko zgodi, da bodo težave tudi s pridobivanjem soglasij lastnikov, predvideva župan Rose in dodaja, da bo glede na obstoječe norme in standarde pločnik težko pridobiti. Savinjčan MOZIRSKI GAJ Čarobna kresna no« Kres je starodaven praznik, ki je doživljal med Slovenci vzpone in padce, saj so ga včasih že popolnoma pozabili, kasneje pa je spet zaživel z veliko močjo. Tako je skoraj pozabljeni praznik osvojil Slovence v skoraj vseh pokrajinah v času sokolstva in taborov, pa tudi danes je kresov na kresni večer in raznih »kresnih noči« na pretek. Čarobna kresna noč v Mozirskem gaju, za katero je dal idejo vrtnar Jože Skornšek, scenarij pa pripravlja Mito Trefalt, bo vsebinsko izredno bogata. Človek, kije nekoč s strahom opazoval krajšanje dne, je s kurjenjem ognja želel podaljšati sončevo moč in tako je ogenj pravzaprav glavni element tega morda največjega slavja prvotnih rodov. Zaradi vere v čudežno moč pepela in ogorkov so naši podeželski ljudje še v prejšnjem stoletju razgrebali ostanke kresov in jih trosili po poljih za dobro letino. Razširjeno je bilo tudi prepričanje, da so vsi studenci, reke, ribniki in vodnjaki v krščanskem svetu blagoslovljeni in da umivanje v njih v kresni noči ni samo zdravilno, ampak da prinaša tudi srečo. Zato so seta večer posebno na Koroškem kopali, drugod pa vsaj polivali z vodo. Tega so bila deležna predvsem dekleta, ki so kar tekmovala v tem, katera bo bolj polita. Tisto, kije ostala suha, je bilo sram. Kdor bo prišel na Čarobno kresno noč v Mozirje, bo v gaju najprej lahko slišal marsikaj zanimivega o tem prazniku, potem pa se bo lahko podal na »čarobni sprehod«. V temni noči bo lahko najprej zakorakal čez kup praproti, da se ga bo prijelo kako praprotno seme, seveda nevede, saj drugače ne bi imelo moči. V parku bodo zakurili grmado. S kresišča bodo lahko vsi ljubitelji cvetja odnesli domov prgišče pepela in si tako zagotovili zdravo in obilno rast ter razkošen cvet pri svojih rožah. Tekla bo tudi voda studenčnica in njeno moč bo mogoče takoj preizkusiti. Studenec bo tik ob poti, tako da ga ne bo mogoče zgrešiti. Bezgov grm za možitve željne bo sicer nekoliko vstran (kakor se za tako potrebo tudi spodobi), bo pa pot do njega dobro označena. Mozirski gaj torej vabi obiskovalce, da si ogledajo nekaj novega in zanimivega. Čarobne kresne noči v parku bodo potekale od 21. do 24. junija od 20 do 24. ure. Nočne sprehode med rahlo osvetljenimi cvetličnimi gredami, grmi polnimi kresnic in vrtečimi se mlinčki na žuboreči vodi, bodi spremljali živalski glasovi - to bo enkratno pravljično doživetje, ki ga bodo obiskovalci še dolgo radi nosili v spominu. __________Franci Kotnik STRUGE Nadaljevanje, če bo interes S sobotno otvoritvijo pločnika naj bi se v zaselku Struge srečno končala nekajletna prizadevanja krajanov, ki so, z jasno Izraženo zahtevo po pločniku, stopili pred odgovorne pred začetkom rekonstrukcije regionalne ceste, v kateri je bila zajeta tudi izgradnja novega mostu v naselju. Pri rekonstrukciji ceste je šla država domačinom toliko na roke, da so zgradili pločnik na najbolj izpostavljenih mestih, kljub letošnji pridobitvi pa še naprej ostaja odprtih okoli 50 metrov od avtobusne postaje proti mostu, kjer bo treba zaradi prostorskih težav pločnik zgraditi na zunanjem robu mosta. SVETNIKI ŠESTIH ZGORNJESAVINJSKIH IN TREH ŠALEŠKIH OBČIN BODO MIMO LASTNIH PRISTOJNOSTI ODLOČALI O USTANOVITVI ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE POKRAJINE Korak pred neodločno državo Svetniki občin Mozirje, Nazaije, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje so oziroma naj bi potrdili predlog županov omenjenih občin za ustanovitev Zgornje Savinjske in Šaleške regije, skrajšano Sa-Ša. S sprejetjem sklepa podeljujejo občine mandat poslancem državnega zbora s tega območja: Bojanu Kontiču (ZLSD), Jožefu Kavtičniku, Milanu Kopušarju (oba LDS) in Mirku Zamerniku (SDS), ki naj bi se trojici pridružil po pregledu dokumentacije, da začnejo postopek za sprejem zakona o ustanovitvi omenjene pokrajine. Za osvežitev spomina je pomembno vedeti, da vsi trije predlogi o številu pokrajin umeščajo zgornjesav-injske in šaleške občine v Savinjsko pokrajino s sedežem v Celju, ki teritorialno obsega 31 občin sedanje savinjske statistične regije. Ker je ustanavljanje pokrajin prvovrstno politično vprašanje, prepleteno s številnimi interesi, je težko pričakovati, da se bodo poslanci odločali o njihovem številu pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Županja in župani savinjsko-šale-ških občin sodelujejo na različnih področjih že od leta 1997 in so občine praktično že sedaj navidezno povezane v pokrajino, vendarji morajo dati tudi formalnopravni status, ki naj bi ga zagotovili prav z zakonom o ustanovitvi Zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine. Za prevzem pokrajinskih funkciji so potrebne predvsem kadrovske in prostorske funkcij, tako z vidika razvoja novih gospodarskih potencialov kotz vidika razvoja spremljajočih dejavnosti, ki bodo zagotavljale in uresničevale interese v pokrajino povezanih občin, kar naj bi po zagotovilih avtorjev ideje o pokrajini ne povzročalo nikakršnih težav. Savinjčan GENERALNA SKUPŠČINA MEDNARODNE SPLAVARSKE ZVEZE Splavarji o tradiciji in bodočem sodelovanju Pred tednom dni je knežje mesto ob Savinji po dolgih desetletjih ponovno gostilo splavarje; tokrat ne samo iz zgornjega toka Savinje tako kot včasih, ampak iz desetih evropskih držav. Preko sto potomcev nekdanjih splavarjev se je udeležilo skupščine mednarodne splavarske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1989 v Barceloni, njen predsednik pa je Španec Angel Porte! Boixareu. Gostitelji srečanja v Narodnem domu so bili splavarji iz Ljubnega ob Savinji, kjer se je ohranila tradicija v obliki narodopisne prireditve vse do danes. Generalna skupščina je bila lepa priložnost za izmenjavo izkušenj in poglobitev sodelovanja zveze, ki trenutno šteje dvajset članic, odkrito pa so spregovorili tudi o problemih, s katerimi se soočajo posamezne pletno gozdarstvo, lesarstvo, trgovina, z njim so živele cele družine, nekateri so se začasno in tudi stalno naselili v mestih ob spodnjem toku Save, Drave, Donave," je zbranim povedal Generalna skupščina v Celju je bila priložnost za izmenjavo izkušenj in poglobitev sodelovanja mednarodne splavarske zveze članice. Udeležence sta poleg predsednika ljubenskih' flosarjev Franja Naraločni-ka nagovorila celjski župan Bojan Šrot in prometni minister Jakob Presečnik, ki kot Zgornjesavinjčan dobro pozna izročilo plavljenja lesa v teh krajih. "Splavarstvo ali flosarija, kot smo rekli v naših krajih, je bilo tudi način življenja. Z njim je bilo povezano kom- Prisrčna dobrodošlica na Ljubnem Presečnik. Po mnenju slovenskega prometnega ministra je splavarstvo doživelo prvi udarec z izgradnjo železnic, zato so na območjih, kjer je potekala železna cesta izginjali ne samo splavarji, pač pa tudi furmani. Splavarstvo je dokončno izumrlo z razvojem cestnega prometa, zato je nadvse pomembno, daje tradicija splavarstva na Ljubnem živa in da so ljudje z vsakoletnim oživljanjem etnografsko turistične prireditve ohranili spomin na običaje in vse prej kot lahko življenje prednikov ob Savinji in Dreti. Savinjčan, foto: Ciril M. Sem Med številnimi aktivnostmi so se člani zveze udeležili tudi flosarske maše OBČINSKI SVET MOZIRJE Do vložka z rebalansom Mozirski občinski svetniki so na 6. redni seji sklenili, da podprejo sofinanciranje Rekreacijsko turističnega centra Golte v višini 200.000 evrov. Denarje potreben zaradi nadaljnjega razvoja centra in čimprejšnje razrešitve nastalih razmer, zagotovljen pa bo z rebalansom letošnjega proračuna in manjkajočim deležem v proračunu za naslednje leto. Mozirski svetniki so se soglasno strinjali, da Golte morajo pričeti z obratovanjem, če želi mozirska občina pričeti z izpolnjevanjem načrtov razvoja turizma. Le-tega kot odpravo. Program predvideva gradnjo v treh fazah. V prvi bosta dograjeni dve učilnici, kiju narekujeta dva nova šolska oddelka. Druga faza predvideva adaptacijo Projekt adaptacije in izgradnje novih šolskih prostorov sta predstavila Anton Venek in Stane Božičevič (foto: Benjamin Kanjir) obetavne gospodarske panoge, ki naj bi v prihodnje napolnjevala blagajne različnih turističnih subjektov in posledično tudi vedno premajhno občinsko malho. Svetniki so po obsežni predstavitvi ravnatelja Osnovne šole Mozirje Antona Veneka in Staneta Božičeviča novelirali dokument identifikacije investicijskega projekta za osnovno šolo v Mozirju. Le-to so učenci pred tremi leti obiskovali še v dveh izmenah. Modernejši pristop k učno-vzgojnemu delu pa ob uvedbi devetletnega šolanja predpisuje tudi minimalne prostorske pogoje. Število učilnic mora biti enako številu oddelkov, v zadnji triadi pa se število učilnic še povečuje zaradi specialnih predmetov. Naloga ustanoviteljice, torej občine, je, da zagotovi vse te pogoje, ki jih predpisuje odredba. Zaradi vseh pomanjkljivosti so pred dvema letoma pristopili k izdelavi projektov za njihovo starega objekta in dograditev novih pro-storov, tretja pa gradnjo telovadnice. Celoten projekt je finančno ovrednoten na 890 milijonov tolarjev. Državno sofinanciranje bo znašalo okoli 25 odstotkov celotne vrednosti, ostalo pa gre na pleča sponzorjev, prodaje prostorov, občinskega proračuna, predvideva pa se tudi uvedba samoprispevka. V nadaljevanju seje je direktor Zavoda za kulturo Peter Širko predstavil dejavnosti zavoda, svetniki pa so mu podaljšali mandat do zaključka preoblikovanja oziroma uskladitve organiziranosti knjižnice kot samostojne pravne osebe, kakršno predvideva Zakon o knjižničarstvu. Svetniki so z odobravanjem sprejeli tudi informacijo, da bo lekarna od prvega julija odprta tudi ob nedeljah in praznikih in to od osme do desete ure dopoldan. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Znana imena občinskih nagrajencev Na predlog odbora za priznanje so se svetniki odločili, da ob letošnjem občinskem prazniku prejmejo zlati grb občine Martina Podpečan, Jakob Filač in Anton Zupanc. Grb občine so si po mnenju komisije, kije letos prvič delala selektivno, s svojim delom zaslužili Amalija Hren, Miha Dešman in Helena Rus, poleg teh pa so se svetniki odločili, da si občinski grb zasluži tudi Anica Stakne. Naziv častnega občana letos v Gornjem Gradu ne bodo podelili. Savinjčan \ I Bi a I S E _H mm B : ■ B HI: I v 8 \ u H_—J DEKANIJA GORNJI GRAD Sklepe sinode prenesti v življenje V frančiškanskem samostanu v Nazarjah so se 14. junija zbrali člani župnijskih pastoralnih svetov dekanije Gornji Grad. Z namenom, da pregledajo dejansko stanje na področju pastorale in sklepe slovenske sinode postavijo v življenje, so preko skupinskega dela in skupnega plenuma oblikovali zaključke, ki naj bi v prihodnje usmerjali rast župnij. Spoznavanje konkretnega stanja, v katerem se nahaja dekanijska pastorala, je potrebno zavoljo izboljšanja tega stanja. Župnijski pastoralni sveti si, kakor je dejal vodja pastoralnega dne, novoš-tiftski župnik Lojze Ternar, zaenkrat še ne upajo konkretno posegati v pastoralno delo župnije, kar pa bo potrebno v prihodnje spremeniti in seveda za vse odločitve posledično tudi odgovarjati. Člani svetov naj bi postali župnikova desna roka, ne le svetovalci, saj večinoma zelo dobro poznajo stanje v župnijah in določene stvari, ki bi jih bilo potrebno spremeniti. Župnije se druga od druge zelo razlikujejo, zato je težko oblikovati splošna mnenja in predpisovati splošne norme, ki naj bi veljale za vsako izmed njih. Od župljanov samih je zato, seveda v povezavi z župnikom, odvisno, kakšne župnije bodo v prihodnosti imeli in ali bodo lahko v njih zadovoljevali svoje duhovne potrebe. V Nazarjah so se člani župnijskih pastoralnih svetov lotili treh področij: oznanjevanja, bogoslužja in oblikovanja občestva. Skupno je bilo mnenje, da se morajo laiki več vključevati v delo in rast župnij. Naloga duhovnikov ob tem naj bi bil pravilen nagovor in pripravljenost sprejemati pomoč laikov, ki v sebi skrivajo mnoge talente. Rast krajevne Cerkve naj bi odslej temeljila tudi na srečevanju laikov, ki tako ali drugače sodelujejo pri oblikovanju bogoslužja. Gre za ministrante, bralce, pevce in podobno. Župnije naj bi oblikovale tudi župnijske dneve, na katerih bi se srečevali vsi verniki na temeljih družabnosti, zabave in športa. Seveda tudi molitev mora biti, kakor je dejal doktor Štuhec, vendar zakaj pa se ob koncu takega dne ne bi vsi skupaj zavrteli ob živi glasbi in zdravi sproščenosti. Benjamin Kanjir PRED ODLOČITVIJO, KAKO OHRANITI ZADREČKO DOLINO EKOLOŠKO ČISTO IN TRŽNO ZANIMIVO Odgovornost do lastnega okolja Odprto srečanje s prebivalci Zadrečke doline, ki ga je pripravilo Društvo za varstvo voda Dreta, na katerem je bil glavni poudarek zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na kakovost vode v porečju Drete, organizirana gradnja ustreznih deponij odpadkov živalskega izvora na zainteresiranih kmetijah in možnost vključitve projekta v občinske kmetijsko okoljske načrte, bi lahko ob izredno skromni udeležbi ocenili kot potreben, a vendar ponesrečen poskus seznaniti ljudi z možnostmi pridobivanja državnih in evropskih sredstev s ciljem izboljšanja stanja voda na Dreti in njenih pritokih. jnih programih, za katere naj bi li,davodanesmebitivečprepušče-poskrbele lokalne skupnosti, in v na neodgovornim posameznikom sonaravnem kmetovanju, ki ne in različnim osebnim interesom, za Na srečanju s prebivalci Zadrečke doline, ki ga je organiziralo Društvo za varstvo voda Dreta, so pogrešali predvsem tiste, katerim je bilo srečanje v prvi vrsti namenjeno (foto: EMS) Vodja projekta Franc Bastl je prepričan, da se z intenzivnim kmetijstvom spreminja kakovost tal in rodovitnost zemlje, manjša se biotska raznovrstnost in kakovost podtalnice. Po njegovem kmetovanje, ki ne upošteva naravnih procesov in reproduktivne sposobnosti narave, uslvarja konflikt interesov med prebivalci in ne prispeva k ohranjanju naravnega bogastva. Največji problem je predvsem v prekomernem gnojenju travnih površin s hlevskim gnojem, ki onesnažuje podtalnico in površinske vode. Zaradi neodgovornih ali nezavednih izpustov večje količine gnojevke v potok ali reko, kot pred dvema letoma v Kanoščico, je ogrožen vodni živelj, v enaki meri so kritična onesnaženja na območju vodnih zajetij, saj neposredno ogrožajo pitno vodo in zdravje vseh prebivalcev. Bastl vidi rešitve v kmetijskih razvo- ogroža drugih naravnih virov in naravnih vrednot. Udeleženci srečanja so se strinja- dosego tega cilja pa bo treba po mnenju ribičev narediti kataster onesnaževalcev voda in skupaj z njimi najti ustrezne rešitve. "Problem je v tem," pravi Franc Pogelšek iz mozirske ribiške družine, "daje izdelava takšnega dokumenta izredno draga, izvedbo in denar pa bi morala zagotoviti država, ki jo očitno celotna problematika pretirano ne zanima." Odločitev o tem, v kakšnem okolju je vredno živeti in ga narediti tržno zanimivega, je v prvi vrsti stvar lokalnega prebivalstva, vendar brez konkretnih razvojnih načrtov ni mogoče računati na sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Čeprav je v Evropi denarja ogromno, bo, po mnenju udeležencev, treba preseči ozkozapečkarstvo, ki bo v celoti pokazalo negativne posledice po ukinitvi subvencij vsem, ki ne bodo zagotavljali predpisanih standardov za skladiščenje gnojevke. Savinjčan PET DESETLETIJ OBSTOJA GORNJEGRAJSKE SMREKE ŽELIJO V PODJETJU PROSLAVITI DOSTOJNO IN V SODELOVANJU S KRAJEM Zlati jubilej gornjegrajskih lesarjev Uradni začetki podjetja segajo v leto 1955, ko seje skupina mizarjev združila in izskromnih začetkov ustvarila podjetje, kije v najboljših letih obstoja zaposlovalo preko 200 ljudi. Čeprav se podjetje praviloma ves čas sooča s precejšnjimi težavami, mu je po razpadu ju- goslovanskega trga uspelo uveljaviti svoje izdelke, med katerimi so predvsem lesene stanovanjske in vikend hiše, na vseh svetovnih kontinentih. Kljub nenehni skrbi za lasten obstoj, v Smreki niso nikoli pozabili, da so del krajevnega dogajanja, zato želijo tudi z "zlatim" jubile- jem, ki naj bi se zaključil z osrednjo proslavo 18. marca 2005, poglobiti sodelovanje z vsemi gornjegrajskimi dejavniki. Okrogla obletnica je po prepričanju direktorja Bruna Zagodeta prava priložnost, da se spremeni grafična podoba podjetja, preko Smreke naj bi se odvijale številne športne in kulturne prireditve, praznovanje bo tudi priložnost za sodelovanje z osnovno šolo, jubilej pa bo po besedah Zagodeta tudi prava priložnost za izdajo brošure o zgodovini Smreke. Savinjčan VARPOUE Srečanje ljubiteljev "fickov" To soboto bo v Zadrečki dolini zanimiv ogled številnih modelov starih, a vzorno zloščenih osebnih vozil tičkov. V kampu Menina bo srečanje voznikov od 10. do 17. ure, pred tem pa bo uradni zbor pri novem lokalu Frankys pub na Prihovi. Na svojem drugem snidenju pričakujejo okrog petdesetfičkov z njihovimi lastniki. V koloni se bodo popeljali po Zgornji Savinjski dolini, pripravili manjše tekmovanje v spretnostni vožnji, predvsem pa bodo občudovali, kako »mašine kuhajo«, kako dobro so ohranjeni in koliko kilometrov je posamezen petdesetletnik nabil. Organizator, zapečen Zgornjesavinjčan iz Velenja Zdravko Ožir, zatrjuje, da bo za tiste »slabšega zdravja« poskrbela posebna ekipa avtomehanikov, pričakujejo pa tudi posebne modele vozil, ki so ob pustnem karnevalu že razburjali duhove. Jože Miklavc TABORNIKI RODU SOTOČJE NAZARJE V znamenju visokih jubilejev Tudi letos bodo lahko vsi, ki jih veseli bivanje v naravi, spoznavali taborništvo s taborniki rodu Sotočje Nazarje na Lazah od 4, do 8. julija. Letošnje taborjenje, ki ga bodo sooblikovali s šempetrskimi taborniki, bo v znamenju 35-letnice tabornišlva v Zgornji Savinjski dolini in 25-letnice rodu Sototčje Nazarje. Taborovodja in vodniki obljubljajo pester in zanimiv program. V dopoldanskem času bodo lahko udeleženci pridobivali taborniške veščine, medtem ko se bodo v delavnicah lahko skusili v ročnih spretnostih in oblikovali izdelke iz različnih materialov. Popoldne ne bodo manjkale športne in družabne igre ter presenečanja. Dan bodo zaključili ob tabornem ognju z različnimi nočnimi aktivnostmi, možnost prijave pa je do 24. junija. Marija Sukalo V _________________________ / © LET KRVODAJALSTVA NA SLOVENSKEM Zgoritjesavinicani radi darujejo kri Letos mineva 50 let odkar je bila 9. marca v občini Zagorje organizirana prva prostovoljna krvodajalska akcija Rdečega križa. Humanitarnost in solidarnost pa ni bila tuja niti Zgornjesavinjčanom, saj so bile prve uspešne akcije v naši dolini izpeljane le nekaj let kasneje. Prvi predsednik krvodajalske sekcije pri nas je bil Franc Planovšek iz Lačje vasi, vnet aktivist, ki je k uspešnim akcijam veliko pripomogel. Razvoj krvodajalstva se je na Slovenskem pričel že pred drugo svetovno vojno, šlo pa je za posamezne primere direktne transfuzije. Po koncu vojne, leta 1945, so prve doze odvzete krvi že shranjevali v posebne ampule, ki so vsebovale konzervans, kar je pripeljalo do shranjevanja krvi. Od leta 1953 pa Rdeči križ Slovenije redno organizira krvodajalske akcije. Dolgoletna sekretarka območnega združenja Rdečega križa (RK) iz Zgornje Savinjske doline ter do letošnjega aprila članica glavnega odbora Rdečega Križa Slovenije, Marija Ježovnik se spominja, kakšni so bili začetki krvodajalskih akcij v Zgornji Savinjski dolini: "Čisto na začetku smo imeli odvzeme krvi v Zdravslvenem domu Nazarje, nato pa smo se zaradi prostorske stiske prestavili v nazorsko šolo. Na prvih akcijah je bilo od 100 do 200 krvodajalcev, sčasoma se je to število povečevalo, v Nazarjah smo imeli že tudi preko 300 darovalcev krvi. V za- Krvodajalstvo ima v naši dolini dolgoletne in trdne temelje, kar nakazuje, da so Zgornjesavinjčani pripravljeni pomagati sočloveku v stiski četku smo krvodajalce pridobivali z zbiranjem ljudi od hiše do hiše, kasneje pa smo se poslužili objavljanja vabil preko župnišč in medijev." Po besedah Ježovnikove seje letno število krvodajalcev v naši dolini gibalo med 400 in 600, kar je glede na število prebivalcev naše doline veliko: "Večina krvodajalcevje bila, in mislim, da je še vedno tako, srednje in starejše generacije. A dotok mladih krvodajalcevje bil prav tako zadovoljiv. Sem pa skozi vsa leta mojega delovanja pri teh akcijah opažala, da je večina krvodajalcev delavskega in kmečkega stanu, prevladovala je srednja izobrazba, medtem, ko je bilo med njimi le malo izobražencev. Seveda pa obstajajo tudi svetle izjeme." Ko je začela prihajati na odvzeme celjska Marija Jenžovnik bolnišnica, so Viktor Kolar iz Mozirja, eden izmed dolgoletnih krvodajalcev: Kri sem daroval celo sam sebi! Za krvodajalstvo sem se prvič odločil v vojski, predvsem zaradi tega ker smo bili nato 3 dni prosti. Ko sem prišel domov, sem ostal krvodajalec še naprej in skozi vsa leta do danes sem se akcij redno udeleževal; le dvakrat, trikrat sem bil zaradi različnih vzrokov zadržan. Vendar pa nikdar nisem niti pomislil, da bi šel v tujino in dal kri proti plačilu, kot je hodilo veliko ljudi. Tega ne bi nikoli naredil za denar, saj se mi zdi, da je zame največ vredna misel, da seje s pomočjo moje krvi mogoče komu rešilo življenje. Po odvzemu krvi sem se vedno zelo dobro počutil, glavobola skoraj ne poznam, seveda pa sem bil vesel tudi dveh prostih dni, do katerih smo bili v prejšnjem režimu krvodajalci upravičeni. In ravno ta sprememba me sedaj zelo moti, saj ljudje, ki bi radi darovali kri, tega ne morejo storiti, odkar opravičenega izostanka ni več. Res se mi ne zdi prav, da bi človek rad pomagal sočloveku, pa tega ne more storiti! Včasih je bilo ob krvodajalskih akcijah veliko bolj slovesno, bili smo ponosni, da smo krvodajalci, poleg tega pa smo bili deležni velike vzpodbude tako s strani podjetij, kot širše okolice. Enkrat sem bil tudi sam v položaju, da sem potreboval darovano kri. Pred šestimi leti sem imel operacijo na kolenu in nekaj dni pred načrtovanim posegom so me iz bolnice klicali, če sem pripravljen dati kri zase. Zakaj pa ne, sem dejal, če jo darujem drugim, bom jo pa še sebi. In prav dobro se spomnim vrečke z mojo krvjo, ki mi je počasi dotekala v nogo... Malči Berginc iz Luč: Vesela sem, da smo v Lučah postavili trdne temelje Ko so se začele organizirati prve krvodajalske akcije, smo si v Lučah takoj zadali nalogo, da bo vsak zbral nekaj krvodajalcev. Čez teden dni smo se spet zbrali in ugotovili, da smo pridobili le malo prostovoljcev. Mene je pa to tako pogrelo, da sem bila odločena, da je treba ljudi prepričati v sodelovanje. Že naslednji dan sem šla z drugimi aktivisti od hiše do hiše in zbrali smo 107 ljudi, ki so bili pripravljeni poskusiti. Za tri avtobuse jih je bilo. V Nazarjah, kjer seje kri takrat jemala, niso verjeli, da je toliko ljudi, zato so nam najprej poslali le dva avtobusa. Mislim, da takrat cela Zgornja Savinjska dolina ni zbrala toliko ljudi kot same Luče. Na začetku je bilo potrebnega precej prepričevanja, da so se ljudje odločili za darovanje krvi. Ljudem sem natančno razložila, kako to poteka in s tem pridobila njihovo zaupanje. Najprej so bili zaskrbljeni in so se igel bali, zato sem rekla, da bom prva krvodajalka, da bodo lahko videli, da to ni nič hudega. A ko mi je zdravnica pregledala kri, mi je povedala, da nisem primerna za krvodajalko, saj imam preveč holesterola v krvi. Bila sem grozno razočarana, to je bil zame hud udarec in od jeze sem raztrgala svoj krvodajalski karton. Vesela pa sem, da smo v Lučah postavili močne temelje, saj so akcije tam še vedno zelo uspešne. ■HBBHHHI se krvodajalske akcije pričele organizirati tudi v Lučah. Zanimivo je, da so v Lučah po številu krvodajalcev precej izstopali iz povprečja. V eni akciji je bilo lahko opravljenih tudi do 100 odze-mov krvi, kar je na velikost kraja in predvsem kmečko strukturo prebivalstva, zavidanja vredno. "V Lučah sta se največ angažirala Janez Zupanc, takratni predsednik krajevne organizacije RK ter njegova žena Štefka, podpore pa sta 'bila deležna s strani mnogih prizadevnih aktivistov. Tu bi omenila še Malči Berginc, kije bila ena izmed prvih aktivistov v Lučah," pove Ježovnikova in doda, da so imeli v Lučah največ krvodajalcev, ki so dali kri preko petdesetkrat, saj sta bili tam akciji organizirani dvakrat letno. Iz Luč je bil doma Bogomir Kos, ki je kri daroval preko stokrat, zvest krvodajalec ter hkrati eden izmed prvih aktivistov je bil Vinko Erce, kije še vedno predsednik RK Nova Štifta, v pričetkih krvodajalskih akcij se je zelo izkazala tudi Vida Pariš iz Gornjega Grada, ki je v tamkajšnjem odboru RK še vedno častna predsednica, na Rečici ob Savinji je bil pionir krvodajalstva Jože Repenšek, velik podpornik krvodajalcev pa je bil tudi dr. Franc Širko, predsednik Rdečega križa Mozirje. Tatiana Golob GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Novi uspehi na področju izobraževanja in usposabljanja gasilskih častnikov Stalno usposabljanječlanovgasilskih enotGasil-ske zveze Slovenije je med drugimi ena prioritetnih nalog tega segmenta sistema za zaščito in reševanje. Še posebej prizadevno in uspešno se tovrstno usposabljanje izvaja na področju gasilskih enot v Šaleški, Savinjski in Zgornji Savinjski dolini. V Velenju in Ljubljani je letos potekalo izobraževanje in praktično usposabljanje 55 članov gasilskih zvez Prebold, Žalec, Zgornja Savinjska dolina in Velenje. Donedavni gasilski podčastniki in drugi specialisti so se seznanjali v 80-umem tečaju s teoretičnimi vprašanji iz preventive, gašenja in reševanja, praktično pa so se urili v gašenju in reševanju ter ravnanju ob posebno nevarnih situacijah, nevarnih snoveh, eksplozijah in požarih. Taktično in operativno urjenjeje bilo uspešno izvedeno z vsemi vpisanimi kandidati, ob zaključku usposabljanja pa sta predstavnika gasilske zveze Slovenije Franci Naraks in Darko Koželj čestitali vsem novim častnikom in jim vročili priznanja ter diplome za uspešno usposabljanje. Jože Miklavc Člani Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, novi gasilski častniki ob krajši slovesnosti v Šaleku (foto: Jože Miklavc) čg^martno-ob'đreti Vseslovenski Šmarčani letos v Zadrečki dolini V Sloveniji se z imenom Šmartno postavlja kar osem krajev. Tako imamo Šmartno v Tuhinju, pri Litiji, pri Slovenj Gradcu, na Pohorju, v Rožni dolini, ob Savi, ob Paki in seveda ob Dreti. V vseh omenjenih krajih delujejo prostovoljna gasilska društva, ki se že enajst let zaporedoma srečujejo na šporfno-šaljivih igrah in krepijo prijateljske vezi. Tudi letos se bodo srečali Šmarčani iz različnih delov Slovenije, njihov gostitelj pa bo že drugič v petih letih PGD Šmartno ob Dreti. Gasilci se bodo pomerili v hitrosti in spretnosti v različnih igrah v soboto, 28 junija, v Račneku. V dopoldanskem času se bodo tekmovalci pomerili v malem nogometu, popoldne pa bodo svoje spretnosti pokazali še ob šaljivih igrah z gasilsko vsebino in športom. Kljub temu, da se bodo lahko gledalci ob njih zabavali, pa bodo udeležencem prinesle točke in najboljšim seveda tudi zmago. Po besedah Bojana Štruklja, ki bo ob sodnikih poskrbel za nemoten potek iger, so se srečanja pred petimi leti udeležila vsa društva, zato upa, da bo tudi letos udeležba polnoštevilna. Po končanih igrah bodo šmarski gasilci iz naše doline pripravili tudi svečano parado gasilskih društev doline in ob kulturnem programu predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo, podelili odlikovanja in priznanja svojim najzaslužnejšim članom ter se, po nekajletnem premoru, pozabavali na veselici. Marija Sukalo UREDITVENI NAČRT PODROŽNIK Intenzivno na odkupih zemljišč stavbo, v kateri sta sedaj upravna enota in občinska uprava. Osnova celotnega projekta pa je lastništvo nad zemljišči. Ustni dogovor z lastniki, da so zemljo pripravljeni prodati, je sklenil že prejšnji župan Jože Kramer. Na Ivanu Suhoveršniku pa je sedaj, da ta odkup tudi spelje. Z večino lastnikov ni bilo večjih odstopanj, z nekaterimi izmed njih pa so potekali dolgotrajnejši razgovori. Kljub temu so že sklenjeni dogovori za odkup okoli 80 odstotkov zemljišč. Za manjkajoči del pa pogovori še potekajo. Podjetje Tuš načrtuje otvoritev poslovnega objekta do praznika svetega Miklavža, torej 6. decembra. To je seveda še vedno realna možnost, saj bodo naslednji postopki po odkupu stekli zelo hitro. Občina mora izbrati izvajalca za gradnjo komunalne infrastrukture, investitorji pa lahko zatem pričnejo z gradnjami. Za zemljišča v Podrožniku vlada veliko zanimanje. Parcele za individualno gradnjo bodo verjetno na razpolago že vzačetku prihodnjega leta. Cene parcel bodo dokaj visoke. Ob upoštevanju dejstva, da bodo popolnoma komunalno urejene, z vsemi priključki, od kabelske televizije in kanalizacije naprej, pa bo tudi ta podatek zbledel, saj bo postal Podrožnik urejeno naselje z vsem, kar spada zraven. Benjamin Kanjir Občinski svet občine Mozirje je sredi lanskega leta sprejel ureditveni načrt Podrožnik, ki omogoča širjenje in razvoj Mozirja. Razdeljen je na upravni, poslovni in individualni del, celota pa se bo lahko pričela urejevati, ko bo občina sklenila dogovore z lastniki zemljišč in jih odkupila. Občinski svet je od sprejetja načrta ki so se na osnovi ponudb pretekli obravnaval že več programov, ki se mesec odločili, da bo poslovni objekt nanašajo na infrastrukturo in razdelitev območja. Znana sta že tudi investitorja ter izvajalca upravne zgradbe in poslovnega objekta. Občinski svetni- gradilo podjetje Tuš, gradnja upravne zgradbe pa je zaupana podjetju Cigrad. Slednje je nakazalo tudi konkretne rešitve, kaj storiti z občinsko Na polju, kjer trenutno valovi žito, se bo kmalu začela gradnja trgovskega centra (foto: Benjamin Kanjir) . ■ ■ — - - - ' ' ' ' ' ' " i \ Tekma z malokalibrsko pištolo Drulov Po programu tekem za leto 2003 so v soboto na strelišču Lovske družine • Gornji Grad Zagradiše imeli trening z MK pištolo Drulov, kjer so strelci opravili 28 nastopov, v nedeljo pa tekmo, katere seje udeležilo 21 strelcev. Najboljši so bili: Kolar Ciril 88 krogov, Trogar Srečko 86 krogov, Žeietnik Janez 82 krogov. Prvi trije so prejeli medalje. Tomaž Trogar v .........■ _______________________________________—J r Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo čutimo... (Ivan Cankar) A Občankam in dnevu državnosti! Župan, občinski svet in ____________________občinska uprava ^ OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 3333 Ljubno ob Savinji VABILO Občina Ljubno obvešča občane in občanke ter vse zainteresirane gospodarske dejavnike in interesna združenja, da bo dne 26.6.2003 ob 19.00 uri prostorska konferenca v prostorih Osnovne šole Ljubno, kjer vas bomo seznanili s predlaganimi in načrtovanimi novimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin občinskih planskih aktov sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od 1989 -1990, usklajenega leta 1989 za območje občine Ljubno (Uradno glasilo ZSO št. 3/00) ter predlogom širitve glinokopa s prostorsko izvedbenim aktom -Lokacijski načrt za širitev glinokopa v Homu v občini Ljubno. Prostorska konferenca se izvaja v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št.110/02 in 08/03) zaradi pričetka postopka priprave izdelave sprememb in dopolnitev za pridobljene potencialne investitorje in zaradi že evidentiranih pobud organiziranih skupin občanov in sicer za novo predlagano območje športa in rekreacije v Radmirju, območja skakalnic na Ljubnem, razširitve območja proizvodnje z novim cestnim priključkom na Ljubnem, številnih individualnih pobud za razširitev ureditvenih območij stanovanjske izgradnje ter postopka priprave Lokacijskega načrta širitve glinokopa v Homu. Županja Občine Ljubno Anka Rakun i.r. Liudie in dogodki Prireditvi, ki je potekala v sodelovanju z Radiem Ognjišče, so lahko preko omenjenega radia prisluhnili tudi širom Slovenije, odlično pa sta jo povezovala priljubljena radijska voditelja Ida Baš ter Jure Sešek. V dveinpolurnem programu je občinstvo, ki je dvorano napolnilo skoraj do zadnjega sedeža, zabavalo kar precej znanih slovenskih glasbenikov in ansamblov, po kak- ovosti pa niso za njimi prav nič zaostajali izvajalci iz naše doline. Tako so se navdušenemu občinstvu predstavili ansambel Franca Miheliča, Slapovi, Nagelj, trio Špica ter ansambel Zakaj pa ne. Za pester večerni repertoarsta poskrbela Ivan Hudnik, ki je navdušil s pesmijo iz Verdijeve opere Nabuccoter primadona slovenske opere Olga Gracelj, katere močan sopran je povsem Med številnimi glasbeniki je nastopila zvezda slovenske opere, sopranistka Olga Gracelj (foto: Ciril M. Sem) SOLO PEVCI NAZARSKE GLASBENE ŠOLE Voditelj Radia Ognjišče Janez Sešek k v vlogi Martina Krpana opozoril, da i ceniti, navsezadnje smo povezovalec prireditve je ^ Evropa Slovence bolj rešili Dunaj napolnil veliko dvorano. Graceljevo je na klavirju spremljal Toni Acman iz Mozirja. Zbranim so zapeli tudi mladi Zvončki iz Rečice ob Savinji, za ubrano zapete pesmi pa sta poželi velik aplavz tudi vokalni skupini Rožmarin, ki ga sestavljajo domačini, ter nonet Cvet, v sestavi medicinskih sester iz Celjskega. Zbrani so skozi sestavka sed-mošolke Tamare Remšak ter osmo-šolke Barbare Finkšt spoznali Nazarje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. V imenu športnikov in občanov se je donatorjem in organizatorki Veri Pečnik zahvalil župan občine Nazarje Ivan Purnat, kije Francu Trstenjaku, direktorju Radia Ognjišče, v zahvalo za sodelovanje poklonil monografijo gradu Vrbovec. Spregovoril je tudi dekan Martin Pušenjak, kije poudaril lepoto slovenske besede in pesmi, saj ta utrjuje človekovo zavest pomena lastne države. Tatiana Golob Večer samospevov, arij in zimzelenih melodij Praznovanje 12. junija, praznika nazorske krajevne skupnosti, so zaključili pevci Glasbene šole Nazarje s profesorico Katjo Gruber, ki so preteklo nedeljo pripravili Pevski večer samospevov, arij in zimzelenih melodij. KONCERT V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI Pesem za Slovenijo V petek, 13. junija, je v športni dvorani Nazarje potekal koncert, s katerim se je Občina Nazarje želela javno zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so z donacijami ljubiteljem športa omogočili cenejši dostop do rekreacije. solo petje. Vrhunec je bil zaključna pesem, kjer so nastopajoči uspeli dokazati, kako mogočni so njihovi glasovi. Svoj kamenček v čudoviti glasbeni večerje dodala tudi moderatorka večera Janja Irman. Kot gost večera je nastopil edini moški predstavnik, baritonist Samo Ivančič (foto: Ciril M. Sem) Drugi del pa je bil namenjen komornim zasedbam, ki sojih sestavljale pevke in gost Samo Ivačič, ki se je občinstvu predstavil tudi kot pianist. Pevke so namreč prepričane, da je tovrstni skupni nastop boljši recept za premagovanje treme kot V obsežnem programu so svoje čudovite glasove in pevsko zanje predstavili mezzosopranistke Barbara Čretnik, Jožica Grudnik in Anja Rajter ter sopranistki Darja Čremožnik in Jelka Juvan. Kot gost večera je nastopil edini moški predstavnik, baritonist Samo Ivačič iz Zreč. Za glasbeno spremljavo je poskrbela profesorica Katja Gruber. m VOZILI SMO: VW TOURAN 1.9 TDI Nemški enoprostorski čudež Kje ste ga imeli do sedaj? Takšno vprašanje bi lahko zastavili vodilnim možem Volkswagna, ko govorimo o novem modelu iz njihove hiše. No, takšnih vprašanj pa si zagotovo ne postavljajo pri Renaultu, kjer so z modelom scenic skoraj zasenčili celo megana. VW touran zanesljivo ne bo zasenčil izjemno uspešnega golfa, bo pa verjetno »skakal v zelje« sharanu in seveda konkurenci. Ob tem velja pripomniti, da bi touran prišel na trg že par let prej, pa so pri Volkswagnu taktizirali zaradi Oplove zatire. Zato so ustavili projekt in začeli znova. Tourana so nam za krajšo testno vožnjo zaupali pri Avtocentru Meh v Velenju. Piše: Igor Pečnik Še prejšnji teden sem ob prvih fotografijah skeptično razmišljal, kako jim je uspelo narediti tako dolgočasen avto. Na srečo je bil prvi vtis zgrešen, saj touran enostavno ni fotogeničen. V resnici deluje skladno in elegantno, res pa ne ultra moderno kot novi megane ali audi A2. Na prednjem delu dominirajo veliki prozorni žarometi, od koder dolga bočna linija strmo prehaja preko velike sprednje šipe proti zadku. Le-ta je izdelan v klasično Voikswagnovem stilu. Bolj presenetljivo je, kaj so nemški inženirji uspeli spraviti na 4.391 mm dolžine, 1.794 mm širine in 1.652 mm višine. Pravi enoprostorski čudež, ki ga krasi veliko število odlagalnih površin. Kar39 predalov, odprtin, držal za steklenice in pločevinke ter uporabnih zatičev za vrečke najdemo v novem touranu. Sedežev je lahko pet ali sedem (za doplačilo), kar pomeni, daje rešen tudi problem večjih družin. Notranjost je urejena elegantno, s kakovostnimi materiali, vendar spet nič pretresljivo. Od nivojev opreme, ki so trije (basis, trendline in higline), bo odvisno tudi vaše počutje v avtomobilu. Sedi se dobro, visoko, v udobnih sedežih in z dobro preglednostjo. Volanski obroč je nastavljiv po višini in globini, vsa stikala so na dosegu roke. Sedeži se prilagajajo številu potnikov, se po potrebi sklopijo ali odstranijo. Mizice v prednjih sedežih so namenjene mladini, predali v tleh prav tako. Klima naprava je dvokanalna (žal za doplačilo) in piha tudi skozi zadnje reže. Z motorjem TDI (100 KM) pod motornim pokrovom je vožnja s tou-ranom uglajena in živahna. Avto pospešuje gladko že iz nizkih vrtljajev in tako skrbi za užitke ob prehitevanju ali na avtocesti. Še večje zadovoljstvo predstavljajo redki obiski na bencinskih črpalkah, saj je poraba skromna. Podvozje je nemško trdo, stransko nagibanje za tako visok avtomobil pa minimalno, Le zelo kratke grbine zmotijo udobje, sicer pa se avtomobil oddolži z odlično lego. Skratka, splača se ga preizkusiti! MLADOPOROČENCA ANDREJKA VOLER IN ALEŠ GOSTEČNIK Da sta se spoznala, je kriv Alešev stri« Andrejka Voter in Aleš Gostečnik (foto: Marija Šukalo) Preteklo soboto sta na skupno življenjsko pot stopila Andrejka Vol-er in Aleš Gostečnik, Grmadnikov iz Šmihela. Sveto mašo v Nazarjah, ki naj bi le okrepila njuno zvezo, je vodil kar Alešev stric, pater Kristjan, zato bo obred še toliko bolj ostal v lepem spominu. Poroka je bila zanju velik projekt, na katerega sta se pripravljala že od septembra, saj sta skoraj za vse poskrbela sama. Andrejka, ki je po poklicu aranžerka, je seveda poskrbela za vse, karje povezano z aranžiranjem, pri peki sladkih dobrot pa ji je bila v pomoč mama. Trud jima je bil poplačan s prijetnim popoldnevom zadovoljnih in razposajenih svatov. Da sta se spoznala, zatrjujeta Andrejka in Aleš, je kriv drug Alešev stric, kije živel v Velenju v isti stolpnici kot Andrejini starši. Tista prava ljubezen pa je vzklila pred dobrimi sedmimi leti v eni od velenjskih dis- kotek. Pred letom in pol sta preizkusila tudi »koruzništvo«, ko se je Andrejka iz Velenja preselila v Šmihel. »Sama sem mestni otrok, navajena vrveža, v nočeh so ulice osvetljene, zato meje sprva v Šmihe- lu presenetila tišina, samota in tema. Kar nekako sem se bala noči. A sem se hitro privadila. Danes se ne bi več preselila nazaj v mesto.« Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 120 let organiziranega gasilstva Za Rečico ob Savinji je gornjegrajsko gasilsko društvo najstarejše v Zgornji Savinji dolini. Okrogli jubilej bo seveda lepa priložnost za pregled opravljenega dela, višek praznovanja pa bo prevzem nove moderne avtocisterne s 5000 litri vode in 500 litri penila. Gasilsko vozilo je pridobitev za vsa tri društva v občini Gornji Grad in širše, za celotno investicijo je bilo potrebno odšteti 38 milijonov tolarjev. Pet milijonov so zbrali gasilci v obliki prostovoljnih prispevkov krajanov in sponzorjev, ostalo je prispevala občina Gornji Grad. Začetek slovesnosti je načrtovan v soboto ob 18.30 s parado gasilcev in gasilskih avtomobilov, osrednja slovesnost se bo začela ob 19. uri. 120-let-nica organiziranega gasilstva pa ne bo priložnost samo za demonstracijo moderne gasilske opreme in tehnike, saj bodo veterani društva prikazali vajo z odlično ohranjeno ročno brizgalno, kije med najstarejšimi v Zgornji Savinji dolini. Med gosti pričakujejo predsednika GZ Slovenije Ernesta Oerija, prometnega ministra Jakoba Presečnika, načelnika mozirske upravne enote Vinka Poličnika in druge, novo avtocisterno pa bo predal namenu gornjegrajski župan Toni Rifelj. Savinjčan \__________________________________________________________ Premamile so jih jagode in češnje Ob prazniku Krajevne skupnosti Nazarje so športniki ob pomoči planincev in turistov pripravili zanimiv rekreativni pohod na Dobrovlje, ki so se ga udeležili tako pohodniki kot kolesarji. Najmlajši pohodnik Žan Pečovnik je štel le nekaj več kot pet pomladi, medtem ko bo najstarejši Franc Grudnik čez dve leti napolnil osem desetletij. Pot je vodila mimo Končnika, Lesjaka do kapelice pri Keceju in cerkve svetega Urbana. Mnoge so na poti premamile tudi češnje in jagode. Na kontrolnih točkah so udeleženci pohoda odgovarjali na vprašanja o gradu Vrbovec in frančiškanskem samostanu, se preizkusili v poznavanju okolja in gospodarstva ter športa in rekreacije. Rezultati so bili zanimivi, pohodniki so dokaza- li, da zelo dobro poznajo svoj kraj in njegovo zgodovino. Na cilju so najboljšim kolesarjem podelili medalje, najboljšim trojkam pa pokale. Posebna priznanja sta prejela tudi najmlajši in najstarejši udeleženec pohoda. Pohodniki so se lahko okrepčali ob obilni malici in se malo spočili. Po povratku v dolino so se ustavili v Za-vodicah pri Vrhovnikovih, kjer so srečanje nadaljevali ob pikniku in športno-šaljivih igrah. Marija Sukalo Uspehi mladih pevcev lučke osnovne šole V Lučah pesem že od nekdaj živi. Kot ostalo ljudsko bogastvo prehaja iz roda v rod kot žetev ene in prvi koraki nove generacije. Že rojak, skladatelj Blaž Arnič sije prizadeval ustanoviti otroški pevski zbor, saj je rekel, da imajo otroci v Lučah lepe "glase". Na Osnovni šole Luče že vrsto let delujeta otroški in mladinski pevski zbor, ki ju uspešno vodi glasbeni učitelj Mitja Venišnik. Otroški pevski zbor, ki šteje 65 malih pevcev od 1. do 5. razreda, dosega zadnji dve leti zavidljive uspehe. Tako so se letos predstavili na območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline, nato na medobčinski reviji Celjske regije, najprijetnejše presenečenje pa je bilo povabilo za nastop na 25, mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Zbor je na slednjem predstavil krstne izvedbe skladb nekaterih slovenskih skladateljev, pripravljenih posebej za zbornik Svet je kakor ringaraja, kije izšel ob jubilejnem pevskem festivalu. NK MEDNARODNO TEKMOVANJE Z MODELI ČOLNOV NA DALJINSKO VODENJE V VELENJU Ponagajal je veter V soboto in nedeljo je potekalo na velikem Velenjskem jezeru tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje v vseh starostnih kategorijah. Organizator, Društvo modelar Velenje, ki že vrsto let uspešno prireja takšna in podobna tekmovanja, je tudi to tekmo pripravilo domala brezhibno. Nastopilo je 47 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške ter iz vseh slovenskih klubov. Med juni-jorji je zmagal Julijan Golavšek, v razredu FSR V 3,5 Christian Kucera, v FSR V 7,5 še enkrat Julijan Golavšek, v FSR V 15 (foto: Jože Miklavc) pQ Mark0 Koban. Tek- movalcem je občasno nagajal veter, ki je povzročal valove, ti pa so bili za lažja plovila velika ovira. Jože Miklavc 2003 Turistično društvo Nazarje m I javni sklad RS za kulturne dejavnosti ■4 ß območna izpostava Mozitje ‘■'VazarJ®'*' .. , Vabita na glasbeno folklorno prireditev IZ RCIDJ1 I/ (RC>n in izbirno tekmovanje za ms v soboto, 21, junija 2003, ob 17, uri, pred gostiščem Grad Vrbovec Nazarje, PROGRAM: -revija vižarjev (godci veterani in samouki) -izbirno tekmovanje harmonikarjev -izbira in nastop grajskega godca leta -razglasitev in nastop polfinalistov SPREMLJEVALNI PROGRAM: -otroška folklorna skupina iz OŠ Nazarje -mladinska pevska skupina Pomladni odmev iz Paške vasi -ansambel Primoža Založnika -harmonikarski sestav Dareta Atelška -spremljevalna likovna kolonija kulturnega društva Gal Piše: Aleksander Videčnik V Šmihelu je živel Lovro Goličnik, kije izhajal iz znane družine Hriberskih. Na tej ugledni kmetiji je tudi nekaj časa gospodaril, ko pa je dokončno ugotovil, da z ženo ne bosta imela potomstva, je posestvo predal bratu in tako ohranil lepo kmetijo naslednjim rodovom. Ko sem ga spoznal, je stanoval že v hiši nad nekdanjim jezerom. Tam je imel malo priročno delavnico, v kateri je rad obdeloval les. Spoznala sva se pravzaprav že v času, ko sem imel v dolini Ljubije Konečki mlin v najemu in si tam uredil skromen bivak. Lovro je pogosto moral na seje okrajnega odbora v Šoštanj, pa je dolgo pot vzel enostavno »pod noge« in tedaj je prišel mimo in se pri meni v »Grabnu« ustavil na pogovor. Temu postanku je rekel, da »vasuje«. Ta izraz mi je bil zelo všeč, posebno še, če gaje izrekel Lovro. Lovro Goličnik je bil vaški kronist inje pozneje napisal tudi knjigo o Šmihelu in Šmihelčanih. Veliko je vedel in veliko doživel. Njegove pripovedi niso bile nikoli dolgočasne in tudi ne mučne. Bil je daleč naokoli znan, poznali so ga domala v vseh krajih naše doline. Pri njem v Šmihelu sem bil dokaj pogosto, saj sem vedno kaj brskal po preteklosti in ljudskem izročilu. V obeh pogledih sem se rad obračal nanj, ker je bil odličen pripovednik. Imel je tudi zbirko starih fotografij, veliko sem jih dal preslikati, saj so slike dokument nekega časa in določene sredine ljudi. Razen tega je že veliko napisal v svojo domačo kroniko. Ob njegovi 75 letnici smo pripravili v njegovem domu manjšo proslavo in jo snemali za lokalno televizijo. Bilo je zelo prijetno in Lovro je bil nad vse dobre volje, mislim, da je bil srečen zaradi pozornosti, ki smo mu jo izkazovali. Že večkrat mije pripovedoval, da si dela zapiske in da bi rad nekoč vse to izdal v obliki knjige. Nekaj tega mi je dal v branje in ugotovil sem, da so to dragoceni podatki za kraj, ljudi, običaje in dogajanja skozi desetletja in dlje nazaj. Rokopise mu je prepisal na stroj Anton Acman, Zgornjesavin-jska kmetijska zadruga pa je bila tista, kije knjigo izdala. Direktor, inž. Lojze Plaznik, je imel veliko posluha za kulturo in predvsem za narodopisje oziroma ustno izročilo o običajih in navadah v naši okolici. Tehnično sem pripravil vse za tisk in leta 1992 je knjiga zagledala luč sveta. V Šmihelu je bila predstavitev, ki sem jo na željo Lovra opravil jaz. Ljudje so knjigo lepo sprejeli, saj je dejansko dragocen prispevek k ohranjanju naše izvirne kulture in preteklosti. napreden gospodar Lovro Goličnik je bil napreden kmet. Njegova zasluga je bila, da so v Šmihelu že pred drugo svetovno vojno imeli svoje sadjarsko društvo. Vsestransko je bil razgledan, saj je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na kmetiji, ki jo je takrat še vodil, uvedel redno knjigovodstvo. Nekoč mije knjigo pokazal in v njej so dragoceni podatki o gospodarjenju tistega časa, saj je skrbno spremljal cene živine, lesa in gospodarskih potrebščin. Zelo hudo je bil prizadet ob smrti žene. Kar pogosto je govoril o tem, daje sedaj zanj življenje brez pomena. Pa vendar je dočakal še nekaj lepih let, čeprav so ga mučile razne zdravstvene tegobe. Nekoč sem se oglasil pri njem, rekel mije mirno, kot je to znal le on, daje sedaj čas na njemu. Res je kmalu umrl in ko sem mu na grobu govoril v slovo, sem dejal, daje padel poslednji viharnik na Šmihelski planini... Domače zdraoilsfoo »Deklišna« pri Podforštniku v Šmihelu. Slika je iz leta 1938, poslala pa nam jo je Pavla Gostečnik iz Radegunde. Ljudje so bili od nekdaj vražjevemi, sedaj je seveda tega vse manj. Nekoč so pač živeli odmaknjeni, posebno hribovski kmetje, in so imeli svoje pojmovanje dogajanj okoli sebe. Marsikaj si niso znali pojasniti, čeprav je morda šlo za povsem naravni pojav. Verjeli so v copranje, to pa je skrivnost, kije burila domišljijo. Vsetoje zanimivo ljudsko izročilo, tega se moramo zavedati! Mnogo zdravilcev je zdravilo z uroki, torej z zagovarjanjem. To početje so v različnih krajih ljudje različno poimenovali. Tako najdemo v Rade-gundi izraz »objezinit«, v Lepi Njivi rečejo temu »zagovorit«, v Lučah »zagovarjati« in tako dalje. V pogovornem jeziku je v Radegundi dejal Keber: »Juglova Mica je znala dobro objeziniti«, v Lepi Njivi je povedala Urbančeva, kako je»Matevžkov v Skornem uročil...«, v Podvolovljeku pa je veljalo da je »Tehant zagovoril živali«. Na Brezjah nad Mozirjem je v cerkveni hiši živel mežnarTurk, kije zagovarjal na razna mazila. Šmihelčani so dobro poznali neko Mimo, živela je v Podforški koči, ta je imela svoje »ureke«. Pri Vauherju v Ljubijskem grabnu je živel starejši mož, ki so ga imeli za coprnika, delal je z malimi kamenčki na vrvici. Baje je v Šmihelu bila zelo znana, daleč nazaj, Konečka mama, znala je preganjati ogenj iz teles ljudi in živali, ljudje pa so govorili, da »copra«. Ko je zdravilec mrmral svoj zagovor, so ljudje marsikje rekli da »modli«. Način zagovarjanja je bil torej od primera do primera različen. Seveda so bila tudi besedila pestra in različna. Zdravilci so skrbno varovali skrivnost svojih zagovorov. Poleg besednega dela so nekateri uporabljali še razne predmete. Kot primer, Centnca, ki je živela pri Podpečniku na Lepi Njivi, je preganjala gliste iz telesa z britjem po trebuhu, Zadrečan iz Kolovrata je uporabljal vodne kamne raznih barv. Tehant je opravljal določena zdravljenja s sukancem, ki ga je nato zakopal pod hišni kap. Seveda so vsa dejanja v zvezi z zagovarjanjem oprvaljali skrajno tajin-slveno in tako ustvarjali videz, da počenjajo nekaj, kar drugi ne bi zmogli! Tudi uporaba stalnih izra-zovje bila za nekatere značilna. Tako je Zadrečan govoril besede: Prtin, vergift, presiljenje, naganjal bolezen z besedami »pejd« iz glave, iz prs, želodca, s krvi, nog, rok. Bolezen pa je pregnal v Stoparjevo peč, toje bil kamnolom v okolici Lepe Njive. Prav zanimiv je bil Matevžkov v Skornem, ki je zdravil s posebno »štupo«, to je dal svojcem bolnikov in naročil, dajo doma vržejo v hud ogenj. Ta mogočni plamen naj bi prisilil tistega, kije človeka ali žival uročil, da pride ponoči in odreši uročenega. S tem kratkim sestavkom smo želeli obuditi spomin na nekatere od zdravilcev, ki so delovali v naših krajih. Tokrat v glavnem iz okolice Mozir-morda kdaj drugi še tiste od drugod. Lastniki gozdov se morajo zavedati svojih obveznosti Gozdovi v naši državi spadajo med naravna bogastva, za katera Ustava Republike Slovenije zahteva, da se z zakonom določijo pogoji, pod katerimi se smejo izkoriščati. Te pogoje je določil Zakon o gozdovih 1.1993, podrobneje pa jih določajo načrti za gospodarjenje z gozdovi. Te načrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije za vse gozdove ne glede na lastništvo, prav tako opravlja tudi javno gozdarsko službo ■ oboje je za lastnike brezplačno. Lastniki so povabljeni, da pri nastajanju načrtov sodelujejo. Gozdnogospodarski načrt se izdeluje za obdobje 10 let. Je dokument s široko vsebino. Med ostalim se ugotovi stanje gozda, na osnovi stanja se postavijo cilji in na osnovi ciljev določijo ukrepi, med njimi najvišji možni posek (etat) in potrebna gojitvena dela v tem obdobju. Gozdnogospodarski načrt je potrjen od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Lastnikom gozda nalaga omejitve in obveznosti. Tega nekateri lastniki ne vedo ali nočejo vedeti, saj je občasno še vedno slišati stavke kot so: "Moje je in lahko delam kar hočem!" Temu ni tako, seje pa mogoče o prihodnjem gospodarjenju pogovoriti, ko gozdnogospodarski načrt nastaja, želje lastnika je mogoče vključiti tudi v gozdnogojitveni načrt, katerega izdeluje revirni gozdar. V nekaterih delih našega območja vgozdu gos- Piše: Polona Šporin Obdarujemo znance, prijatelje, sorodnike, družinske člane. Neznancev ne obdarujemo, saj se lahko počutijo neprijetno ali celo pomislijo, da želimo z darilom »izsiliti« morebitno prihodnjo uslugo. Izbirajte vedno glede na priložnosti in svoje zmožnosti. Izbirajte nenavadne reči, ki ne zavzamejo veliko prostora, lahko pa prinesejo veliko veselja. Pomislite na obdarovančeve ljubiteljske dejavnosti in njegov življenjski stil. Starih in že podarjenih stvari ne podarjamo. Ko darilo izročimo, nehamo o njem govoriti, še zlasti o njegovi ceni. Darila, ki so zares originalna in ne predraga, so prava redkost. Kupujte darila na zalogo. Kadar naletite na neko originalno stvar, jo kupite, tudi če še ne veste, komu jo boste podarili. Če ne veste, kaj izbrati, se pozanimajte pri ob-darovančevi družini in prijateljih, v sili povprašajte tudi obdarovanca, vendar ne naravnost. Kadar gre za otroke, si lahko pomagate s seznamom želja. Toda nikar ne izdajte, kaj ste izbrali. Obdržite podarijo lastniki s kratkoročnimi interesi. Tam so ekološke in gospodarske posledice nespametnega početja vidne še dolga desetletja. Ker so se v preteklem letu občutno povečale kazni za kršitelje Zakona o gozdovih, upamo, da bo v prihodnje takšnih problemov čim manj. K sreči je veliko dobrih gospodarjev, ki z javno gozdarsko službo redno sodelujejo, se zanimajo za razvoj gozda in s svojim gozdom načrtno gospodarijo. Današnji koncept gozdarske stroke je trajno, sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdom. Trajnost in mnogonamenskost pomenita trajne donose lesa in trajno opravljanje vseh vlog gozda, sonaravnost pa naravnejšo drevesno sestavo, naravno obnovo, večji delež debelih dreves v gozdu in skrb za živalstvo. Pri neustreznem gospodarjenju z gozdom so ogrožene skrivnost do konca. Darilo naj bo vedno presenečenje, sicer se izgubi čar napetega pričakovanja. Rezano cvetje lahko podarimo skorajda vsakemu in ob vsaki priložnosti. Rezano cvetje ni primerno ob izrekanju sožalja, ni tudi priporočljivo, da ga prinesemo v restavracijo, kjer obdarjenec ne more ustrezno poskrbeti zanj. Cvelje lahko izbirate glede na to, kaj katera roža simbolizira, lahko izberete sezonsko cvetje, če pa veste, katero cvetje ima slavljenec najraje, se boste še najlažje odločili. Trenutek, ko nekomu podarimo šopek cvetja, ima v sebi vedno nekaj slovesnega. Ne pozabite šopka pravočasno odviti. Z besedami izrazite zahvalo, voščilo, veselje ob snidenju ali neko upanje. Moški lahko ženski prinese samo rezano cvetje, ženska pa lahko ženski prinese tudi lončnico. Navada pošiljanja cvetja pri nas ni tako priljubljena kot v tujini. Denarja ni primerno podarjati. Takšno darilo je videti kot miloščina, vendar so tukaj tudi izjeme. Če gre na primer za mladoporočenca, ki si urejata svoj življenjski prostor, se lahko prijatelji in družina dogovorijo in ju obdarujejo v obliki denarja. Če pa že podarjate denar, ga vsaj preoblecite v hranilno živalske vrste (npr. divji petelin), katerih življenje je vezano na starejše ohranjene gozdove. S premočnimi in napačnimi sečnjami gozd slabimo. Nastaja stihijsko velikopovršinsko pomlajevanje, lesna zaloga pada in gozd se slabša ne le po lesni, ampak po vseh ostalih funkcijah. V takšnih primerih je treba veliko truda, da nastale napake čimprej odpravimo. To pa seveda ne gre brez potrebnega denarja in dela. Pri umetni obnovi moramo paziti, da ne ustvarjamo čistih smrekovih sestojev, ki so občutljivi na zunanje okoljske vplive (sneg, veter, lubadar in škode po rastlinojedi divjadi). Raznim škodljivim dejavnikom in nepotrebnim stroškom se v večji meri izognemo, če je izvajanje del vgozdovih: sečnja in gojitvena dela v skladu s stanjem in zastavljenimi cilji, ki so postavljeni v gozdarskih načrtih. knjižico ali bon. Darilni bon damo v ovojnico in priložimo voščilnico s spremnim besedilom. Knjiga je univerzalno darilo, primerno tako za ženske kot za moške. Lastni izdelki naj služijo kot darilo le, kadar zagotovo vemo, da bo slavljenec navdušen nad njimi. Lastni izdelki, ki se najpogosteje podarjajo so: izdelki umetne obrti (keramika, batik, poslikana svila), jedi ali napitki (džemi, vloženo sadje, doma pridelano vino), pridelki z lastnega vrta, iz gozda ali ribnika. Redkeje, a zato nič manj posrečeno, darujemo povečane fotografije, risbe ali druge umetniške izdelke. Oblačila si praviloma podarjajo samo člani družine oziroma sorodniki. Intimno darilo lahko podari le partner partnerju. Ko sprejmemo darilo, se zanj zahvalimo, vedno ga odpiramo pred gosti. Če je povabljencev veliko, počakamo, da se gneča umiri, potem pa začnemo odvijati darila, ki smo jih pred tem skrbno zlagali na kup. Darila pokažite navzočim in povejte, kdo vam ga je podaril. Izredno lepa in originalna darila še posebej pohvalite. Če skupinskega odvijanja daril ne uspete speljati, se darovalcem v naslednjih dneh osebno zahvalite. Izbira, izročanje in sprejemanje osebnih daril Joachim Ringelnatz pravi, da naj bo darilo bogato ali skromno, vedno naj ima svojo mero, darujemo naj brez skritih namenov in naj ne pozabimo, da je naše darilo podoba nas samih. V darilo vselej vpletimo kaj svojega: lepo misel, šegav verz, izviren okrasek... ZMBIRTOVA MAMA IZ VOLOGA PESTUJE PRA PRA VNUKINJO Še no Raduhi nisem bila, kaj šele na dopustu Katarina Pustoslemšek, Zmbirtova mama iz Vologa, s svojimi devetimi križi, ki jim je dodala še poldrugo pomlad, še vedno postori to in ono. Spomladi je zasadila celo gajbico krompirja in ga tudi okopala. Prepričana je, da ga bo lahko sama tudi pobrala. Sivolasa ženica je pred dvema mesecema postala praprababica male Kaje, ki jo včasih tudi popestuje. A prizna, da se je že odvadila majhnih nebogljenih otrok v svojem naročju. Pustoslemškova se je rodila kot nezakonski otrok v Šmartnem ob Dreti, pozneje pa sta se starša poročila in Katarina je dobila še devet bratcev in sestric, zato je odraščala pri dedku in babici, ki sta za njo lepo skrbela. Otroštvo, zatrjuje,je bilo kljub nam ti požgali tudi domačijo, mi pa smo uspeli zbežati. Vrnili smo se na pogorišče, kjer smo počasi poskušali »cimprati«. Nrbilo denarja, težko smo prišli do materiala. Celo zimo smo ležali na slami, dokler nisem sama spredla in stkala rjuhe. Družina Zmbirtova mama s prapravnukinjo Kajo v naročju (foto: Marija Šukalo) pomanjkanju lepo. Veliko časa je preživela z vaškimi otroki na paši, kjer so uganjali različne vragolije. »Naredili smo si celo hišo iz vej in postavili ognjišče, kjer smo kuhali. Doma sem izmaknila nekaj jajc, eden od pastirjev pa je prinesel »zabel«. Kmalu pa nas je razkrinkal njegov oče in od peke ni bilo nič,« se smeji Pustoslemškova. V mladosti je z vaškimi dekleti in fanti hodila v cerkev in tam prepevala. Tako je tudi pri osemnajstih spoznala svojo veliko ljubezen in se pri dvaindvajsetih poročila. Rodila je šest otrok, ki so se kot odrasli razkropili po svetu. Francka in Ivan sta ostala v njeni bližini, Franc seje odpravil s trebuhom za kruhom v Nemčijo in tam tudi ostal, Marija sije ustvarila družino v Mengšu, medtem koje najmlajši Lado postal duhovnik in živi v Kopru. Zmbirtova mama je prestala mnoge strahote druge svetovne vojne. »Sama sem morala, kakor sem vedela in znala, preživljati številno družino, saj so mi moža odpeljali Nemci. Domov seje vrnil šele, koje bil ranjen na ruski fronti. Priključil se je partizanom, a sojih v eni od borb zajeli Nemci in zaprli. Pozneje so je doživela tudi tragedijo. Na Vranskem mi je avto povozil drugo hčerko Tilko, tisto leto bi bila stara sedem let,« razgrinja svoje spomine sivolasa ženica. Po vojni je življenje teklo dalje. Številna družina je živela skromno. Katarina jo je ob možu, ki je delal kot gozdar, preživljala s »taverhom« pri okoliških kmetih in skrbela za otroke. V dobrem in slabem sta bila več kot šest desetletij, vse do njegove smrti pred osmimi leti. Doživela sta veliko lepih, a tudi žalostnih trenutkov. Veselje sta delila s svojimi najbližjimi tudi, koje najmlajši Lado imel novo mašo v Šmartnem. »To je za vse bil velik praznik. Ob pomoči sosedov sem poskrbela za pogostitev več kot sedemdeset duš, napekla sem pecivo, naredila »nudlce« za »župo«. Tudi za petindvajsetletnico njegovega duhovniškega dela sem sama pripravila vse potrebno,« se razgovori Zmbirtovova mama, ko beseda nanese na najmlajšega. Prav tako, zatrjuje Katarina, ima enako rada ostale otroke in jih je vesela, ko jo obiščejo. Ko so potrebovali njeno pomoč, jim je bila vedno v oporo. Po besedah hčerke Francke, je bila mama najboljša varuška, karjih pozna, saj v času, koje hodila v službo, ni bilo organiziranega varslva otrok-vsak seje moral znajti, kakor je vedel in znal. Kristina se zdoma odpravi le zaradi dela ali ko odide v cerkev. »Še na Raduhi nisem bila, kaj šele na dopustu. Na morju sem bila, ko sem obiskala sina Ladota v Kopru,« se smeji in nadaljuje. »Znam voziti le kolo, a so mi ga pred časom vrgli v kontejner, ker sem se z njim prevrnila in malo potolkla, ko sem se peljala v cerkev.« Ob Katarininih petih otrocih prihaja na obisk sedaj tudi enajst vnukov in osemnajst pravnukov. Danes pa čas Katarini mineva v molitvi in delu. »Če ne bi imela upanja v molitev, ne bi nikoli zdržala sama s petimi otroki,« je prepričana. Živi sama v svoji majhni hišici, kjer še vedno rada peče različno pecivo. Iz njene krušne peči pogosto zadiši po domačem kruhu, rezance pa dela za kratek čas. Le v nočeh jo je strah, zato ji družbo delata izmenično hčerka in snaha. Marija Šukalo ŠTUDENTSKO KONCERTIRANJE Recital Primoža Kranjca V ciklusu študentskega koncertiranja se je 15. junija v mozirski farni cerkvi svetega Jurija z igranjem na akordeon predstavil domačin Primož Kranjc. Primož je študent Kraljeve danske akademije za glasbo v Ko-penhagnu. Primož Kranjc študira harmoniko na Kraljevi akademiji za glasbo v Kopenhagnu (foto: Benjamin Kanjir) Koncertje bil že njegovdrugi solis- glasbo in upodabljajočo umetnost tični v tem prostoru. Prvega je nam- v Gradcu, kjer je ostal dve leti pri pro- reč odigral pred letom dni, vendar z fesorju Jamesu Crabbu. Slednji ga drugačnim repertoarjem. Tokrat se poučuje sedaj tudi na Danskem, je mladi umetnik, ki je s šolanjem na Koncert Primoža Kranjca je bil klavirsko harmoniko pričel v domiselno glasbeno obarvan in s Nazarjah, predstavil s skladbami strani mladega umetnika odlično tujih avtorjev. Njegov izbor je bil pripravljen. Seveda je sakralni pros-maloštevilnemu občinstvu v veselje, torponudil vsetiste dodatke, kijih ne saj so bile skladbe resnično prijetne, ponuja noben ali redko kateri kultur-Tokrat seje odrekel »težkim« melod- ni oder. Škoda zato, da se poslušalkam, ki so umetniku v veselje, mor- ci vabilu niso odzvali v večjem šfevi-da pa malo manj tega nevajenim lu, ker so bili prikrajšani za poseben poslušalcem. glasbeni podvig glasbenika, o kater- Po šolanju na Srednji glasbeni šoli em se bo v prihodnosti še govorilo v Velenju je Primož Kranjc nad- in pisalo. aljeval s šolanjem na Univerzi za_____________________Benjamin Kanjir j Jubilejni mednarodni zbor motoristov Letos se je motorističnega zbora udeležilo okoli 500 motoristov iz treh držav (foto: Čiri M. Sem) Med veterani je izstopal dobro opremljeni Šoštanjčan Moto klub Zmaji iz Mozirja že desetletje vabi v dolino na srečanje motoriste vseh primerov. Tokrat so se v presenetljivem številu, prihrumelo jih je kar 500, zbrali na sejmišču v Mozirju, od koder so se napotili na panoramsko vožnjo po Zgornji Savinjski dolini. Motoristom, med katerimi so bili tudi Avstrijci, Italijani in Hrvati, so gostitelji ob povratku pripravili športno družabni in zabavni program, ki se je odvijal čez polnoč. Predsednik domačega kluba Franci Reberčnik je prepričan, daje za tolikšno udeležbo zaslužena tudi bližina dobro poznanega Mozirskega gaja. Vrte« v Vzgojiteljice in otroci iz gornjegrajskega vrtca, so za konec letošnjega šolskega leta organizirali izlet na Menino planino. Otroci so skupaj s starši, s pomočjo izkušenega vodiča tamkajšnjega planiškega društva, v dveh dneh spoznali številne skrivnosti, ki so razfrošene po širokem menin-skem hrbtu. Brez obveznega planinskega krsta za vse udeležence na vrhu Vivodnika tudi tokrat ni šlo. Vključno z vodnikom Frančkom, ki je otrokom na njim razumljiv način razložil, zakaj moramo paziti na čistočo in neokrnjeno naravo, kar je pogoj za preživetje predvsem njihove generacije. Pohod na Ščavnice je bil za marsikaterega malčka krepka preizkušnja lastne vzdržljivosti, trud poje bil poplačan ko jim je Franček pokazal pravi medvedov brlog v katerega seje bilo potrebno splaziti po vseh štirih. Najbolj radovedni »medvedki« so s kančkom strahu to tudi storili. Je pač treba priznati, da nima vsakdo priložnosti občudovati medvedovega zimskega domovanja in čeprav je bilojasno, da se gospodar temnega brloga klati kdo ve po katerih gozdovih, je nekaj strahospoštovanja vendarle ostalo. Savinjčan Obvezni krst za vse udeležence izleta (foto: EMS) MALI PLANINCI NA KUGLI Po poti raziskovali življenje Mladi rečiški planinci iz vrtca in osnovne šole so se ob krajevnem prazniku v spremstvu vzgojiteljice Danice in učiteljice Anke odpravili na pohod do Kugle. Njihovo pozornost so pritegnile žabe, ki so skakale po poti, kačji pastirji in cvetoči lokvanji. Na vrhu jih je kot vsako leto čakal predsednik PD Rečice ob Savinji Darko Glušič in seveda sladoled. Z vodo, kije bila sicer namenjena za umivanje rok, pa so se raje osvežili malo drugače, beri špricali. Ob sladkanju in hlajenju s sladoledom so ob pomoči Danice in Anke obnovili legendo o Kugii ter si prislužili nalepko. Utrujeni so se vrnili pred vrtec, kjer sojih že čakoli starši. Marija Sukalo Mladi rečiški planinci so se odpravili na pohod do Kugle (foto: Marija Šukaio) prejeimiiki nniviijiii pRiznnm z MAKS BUDNA _vem-veš-zlato . vesela šola - drži MASA LAMPRET - logika . zlato - angleški jezik - srebrno - vesela šola - srebrno - zgodovina - bronasto -slovenski jezik - bronasto - fizika - Bronasto - matematika- bronasto s«s* j-SSSSa-E»»1 - kemija - srebrno - - fraka - srebrno -matematika-srebrno -logika-bronasto -angleški jezik-brona VALENTINA ZALOŽNIK - vesela šola - državna prvakinja ODBOJKARSKA EKIPA OŠ LJUBNO (dekleta) - četrtfinale državnega prvenstva MATEJA NARALOČNIK ;^5nsW jezik-zteto toka - srebrno -anSk1^-ksr^mo _ - srebrno rebrno a - bronasto onasto ika - bronasto =zik - bronasto ZGODOVINSKA RAZISKOVALNA SKUPINA - srebrno priznanje TURISTIČNI PODMLADEK - srebrno priznanje MLADI PODJETNIKI - regijski prvaki PLANINSKA ORIENTACIJA - državno prvenstvo - 3.mesto SLOVENSKI JEZIK zlato: 3 bronasto: 7 LOGIKA zlato: 1 srebrno: 3 kemija bronasto TEJA TUR* - kemija ;z državna prvakinja .vesela sola-dg .zgodovina-sren» ;fmatema«ka-srebrno ODBOJKARSKA EKIPA OŠ LJUBNO (fantje) ■ četrtfinale državnega prvanestva ZGODOVINA zlato:1 srebrno:2 bronasto:8 ANGLEŠKI JEZIK zlato:1 srebmo:1 bronasto:5 KEMIJA zlato: 1 srebrno: 4 bronasto: 9 FIZIKA srebrno: 4 bronasto: 11 MATEMATIKA srebrno: 6 bronasto: 45 VESELA ŠOLA državni prvaki: 5 VEM - VEŠ zlato: 1 srebrno: 3 MLADI TEHNIK državno prvenstvo: 4.mesto ŠPORT - odbojka - četrtfinale državnega prvenstva, medobčinski prvaki, regijski prvaki ° Prometu- državni prvak osnovne sou uimno ob snvinii Sport, Liudte in dogodki ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOUE 2. Colnaričev memorial in letni kino V spomin na pokojnega prijatelja, velikega športnika in predvsem dobrega človeka in očeta Jožeta Colnariča - Colo, je športno društvo Gmajna Varpolje organiziralo njegov drugi memo-rialni turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo dvanajst ekip, po pričakovanju pa je veliki prehodni pokal osvojila ekipa kluba malega nogometa iz Nazarij. Osrednji turnir domačega športnega društva je, v sklopu programa prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, odlično uspel. Čeprav neznosna vročina igralcem ni bila naklonjena, so se ekipe najprej pomerile v štirih predtekmovalnih skupinah, zmagovalci pa v nad- aljevanju še v polfinalu in finalu. Zmagovalca polfinalnih bojev, ekipi Raduhe iz Luč in KMN Nazarje, sta v velikem finalu prikazali dober nogomet, kjer so odločile predvsem večje izkušnje in boljša telesna pripravljenost Nazarčanov, za tretje mesto pa je bila domača Gmajna boljša od sosedov iz Pobrežja. Sama organizacija turnirja je bila na dokaj zavidljivem nivoju, jo pa poskušajo vsako leto še nadgrajevati. Vse je odvisno predvsem od pogojev, ki še manjkajo njihovemu športnemu parku in tu je elektrifikacija igrišč na prvem mestu. Po razglasitvi rezultatov ter podelitvi pokalov in nagrad najboljšim so, v sodelovanju s kino sekcijo Nazarje, organizirali še predvajanje letnega kina, s hit komedijo Johnny English. Mr. Bean je v vlogi tajnega agenta privabil veliko ljubiteljev dobrega filma in zaključek tradicionalnega memo-rialnega turnirja je bil tako popoln. Franjo Pukart Damjan Rajter in David Paulič na svetovnih igrah v Dublinu Med tridesetčlansko ekipo, ki Slovenijo zastopa na svetovnih igrah Specialne olimpiade na Severnem Irskem, sta si mesto izborila tudi dva člana specialne olimpiade iz Mozirja. Damjan Rajter se bo s svojimi vrstniki iz celega sveta preizkusil v atletiki, njegov trener David Paulič pa bo vodil slovensko košarkarsko ekipo. To je res velik uspeh in priznanje tako udeležencema kot celotni mozirski ekipi specialne olimpiade VDC iz Mozirja. Seveda jima želimo obilo športne sreče in dobrega počutja, o rezultatih in prvih vtisih pa bomo obširneje poročali ob njuni vrnitvi. FP Sprejem odličnjakov Prelomnica v življenju Pretekli četrtek je ljubenska županja Anka Rakun pripravila sprejem za osmošolce, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom. Dekletom, Nadji Mavrič, Urši Hribernik, sestrama Maši in Tjaši Lampret, Mateji Kladnik ter Mateji Naraločnik, v spremstvu razredničark Milene Vršnak in Marije Grohar ter ravnatelja Rajka Pinatarja, je čestitala za uspeh in trud. Za mlade učenke je končano osnovnošolsko izobraževanje, postajajo pa bodoče gimnazijke pedagoške, škofijske in gimnazije Kajuh v Celju. Županja je izrazila željo, da bi mlade Ljubenke po končanem študiju našle svojo zaposlitev v domačem kraju. Bila pa je presenečena, da med odličnjaki ni nobenega fanta. Ravnatelj je pojasnil, da so ti energijo preusmerili v šport, in na tem področju dosegli zavidljive rezultate, zato jim je za učenje zmanjkalo časa. Marija Sukalo Z znanjem v prihodnost Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje 13. junija sprejel učence osnovnih šol Rečica ob Savinji in Mozirje, ki so zadnje leto šolanja zaključili z odliko. Z rečiške je prišlo dvanajst, z mozirske pa sedem učencev. Njihova življenja so kot odprte knjige, v katerih pa so že zapisani dobri obeti. Župan se jim je zahvalil za trud, ki so ga že vložili v svoje znanje in jim položil na srce dobre želje, da bi nadaljevali s podobnim tempom tudi v srednjih in visokih šolah. Ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek je poudaril, da so odlični učenci cvetovi občine, o katerih se bo še govorilo. Zaupanje vase in pa ponos na svoje dosežkeje odličnjakom zaželela tudi ravnateljica OŠ Rečica ob Savinji Vlasta Poličnik. Ob tem pride prav kulturni dialog, ki odpira tudi najbolj zaprta vrata. Benjamin Kanjir Ljubenske odličnjakinje (foto: Marija Šukalo) Oglasi OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad A PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD od 21.6. do 29.6.2003 SOBOTA, 21.6.2003 - ob 08.00 uri 12-umi maraton v košarki na športnem igrišču v Bočni - ob 08.00 uri Izbirna tekma SK ZLD Celje v 4-kratni lovski kombinaciji na strelišču pod Gradiščem - ob 18.30 uri Svečanost ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad (parada in prevzem vozila) pred Občino Gornji Grad - ob 20.30 uri Gasilska veselica z ansamblom Igor in Zlati zvoki HBHRšHBHHHB - ob 08.00 uri Izbirna tekma SK ZLD CELJE v 4-kratni lovski kombinaciji na strelišču pod Gradiščem - ob 10.00 uri Maša v okviru občinskega praznika v Novi Štifti - ob 17.00 uri Otvoritev razstave Jožeta Božiča; ročno izdelani predmeti iz lesa in fotografije v avli Kulturnega doma PONEDELJEK, 23.6. 2003 - ob 19.00 uri Otvoritev knjižnice in predstavitev knjige Kresničk avtorja Edija Mavriča-Savinjčana v Centru starejših občanov v Gornjem Gradu HI - ob 08.00 uri Celodnevna razstava likovnih in literarnih del učencev OŠ na temo "Pomen čiste vode za zdravje in življenje" v gostilni Menina - ob 13.00 uri Okrogla miza na temo "Trženje turistične ponudbe v Zgornjesavinjski dolini" v gostilni Menina - ob 19.00 uri Otvoritev razstave akademske slikarke Terezije Bastelj v galeriji "ŠTEKL" - ob 20.00 uri Predavanje z diapozitivi znanega slovenskega alpinista: Viki Grošelj "Najvišji vrhovi kontinentov" in predstavitev videokasete "Zimovanje 2003" v Kulturnem domu Gornji Grad SREDA, 25.6 2003 - ob 08.00 uri Ekipno in posamezno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču pod Gradiščem - ob 15.00 uri Turnir v odbojki na mivki mešanih ekip na športnem igrišču v Gornjem Gradu - ob 17.00 uri Otvoritev obnovljenega spomenika padlim borcem med 2. sv. vojno v parku v Gornjem Gradu ČETRTEK, 26.6.2003 SHHHHHBHHHHHHI - ob 17.00 uri Tekma v športnem plezanju na Gradišču PETEK, 27.6. 2003 BHHHHBHI Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Luče objavlja Občina Luče javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2003. I. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; - vrhunski šport; - športne prireditve; - športna dejavnost invalidov in upokojencev; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; - vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. II. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti ali občani Občine Luče iz klubov s sedežem izven občine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež oziroma stalno bivališče v Občini Luče; - so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; -imajozagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva); - redno letno dostavljajo občini podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. III. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 20 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Luče, vsak delovni dan v času uradnih ur. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na nasjov: Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče, s pripisom "Javni razpis Šport 2003". IV. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Meril za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v Občini Luče. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 20 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Luče sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2003. Občina Luče - ob 19.00 uri Osrednja proslava in podelitev občinskih priznanj v Kulturnem domu Gornji Grad - ob 07.00 uri Pohod po opuščeni poti mimo Strmčnika na Menino; zbirno mesto na trgu pri trafiki v Gornjem Gradu - ob 15.00 uri Nogometna tekma na travnatem igrišču v Spodnjem trgu - ob 08.00 uri Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad na športnem igrišču v Spodnjem trgu - ob 10.00 uri Tradicionalni triatlon Lepenatka 2003; zbirno mesto pri Prodniku - Interdent VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! župan Toni RIFELJ KINO MOZIRJE Sobota, 21.6. ob 20.30 in nedelja, 22.6. ob 19.00: VROČA BEJBA - komedija Režija: Tom Brady Igrajo: Rob Schneider, Rochel McAdams, Anna Fari Keegan, Matthew Lawrence KINO NAZARJE Sobota, 21.6. ob 20.00 in nedelja, 22.6. ob 19.00: JOHNNY ENGLISH - akcijska komedija Režija: Peter Howitt Igrajo: Rowan Atkinson, John Malkovich, Ben Milli Imbruglia JOHNNY ENGLISH Ko tajna služba zasluti, da se nekje kuje načrt za krajo kronskih draguljev, nalogo takoj dodeli jzanesljivejšemu agentu. Agent 1, Češnjica na smetani veščevalne, se nemudomi sledi. In skoraj enako konča pod rušo. Naveliko ske obveščevalne, se mu hi še vsi ostali agenti, poza: ije na pogrebu. A kdo jo Morda isti zločinski um, ki jo kronskih draguljev? Le ostal. En mož, ki lahko posj movino, maščuje smrt bril tov in razkrinka zločinca, liko zaroto. na-nske ob-po udoma lost britan-pridružijo eksploz podtaknil? kra-možješe rešiti do-agen-stoji za ve- VROČA BEJBA Priljubljeno in nesramno, včasih celo zlobno, gimnazijko Jessico urok spremeni v moškega, roparja bencinske črpalke Cliva. Ko se zjutraj prebudita, je seveda presenečenje popolno. 24. TRADICIONALNA PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA Drobec veselja za vsako dušo Rečiški turistični delavci letos pripravljajo že 24. tradicionalno prireditev od Lipe do prangerja, ki jo bodo pričeli v soboto, 28. junija, z otroškimi igrami na igrišču ŠD Mladost Rečica in zaključili teden dni pozneje z rajanjem na trgu pod trško lipo. V tem času se obiskovalcem obeta pester program tako na športnem kot na kulturnem področju. Že v nedeljo, 29. junija, bodo poskrbeli za vse ljubitelje umetnosti in odprli razstavo likovnih del različnih avtorjev, ki ustvarjajo v likovnem društvu Gal. O umetnikih in njihovem delu bo spregovoril akademski slikar Alojz Zavolovšek, kulturni program bo obogatila kitaristka Suzana Hebar. Etnografska razstava bo namenjena veleposestniku in lesnemu trgovcu Ignaciju Za-volovšku iz Okonine. Otvoritev razstave bodo popestrili rečiški osnovnošolci z bogatim kulturnim programom, medtem ko bodo za kulinarične dobrote poskrbele članice okoninskega društva podeželskih žena Toplica. Petek, 4. julija, bo športno obarvan. Na športnem igrišču na Rečici se bodo v malem nogometu najprej pomerile ženske ekipe, nato pa bo sledila zabavno glasbena prireditev. Vrhunec letošnje prireditve Od lipe do prangerja bo vsekakor sobota, 5. julija, ko bodo člani turističnega društva z Rečice pripravili Večer pod trško lipo. V goste so organizatorji povabili Goter žur band, pred tem pa bodo podelili plakete najboljšim izdelovalcem zgornje-savinskih želodcev. Eden izmed vrhuncev sobotnega večera bo nedvomno tudi veličasten ognjemet. Marija Šukalo r ; \ Poslovni prostori: Ljubljanska 45b, 1240 Kamnik Tel.: (01) 839 45 87 in faks: (01)839 45 88 E-mail: isp@siol.net www.isp.si Kot priznani zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: ► takojšnje posredovanje okvirnih ponudb ► svetovanje, projektiranje, servisiranje ► izvedbe strojnih instalacij ► najem ugodnih kreditov, popusti ter vrsto drugih ugodnosti Iščemo več novih sodelavcev na področju montažnih del. Interesenti pokličite na telefon (1) 839 45 87 ali pošljite vaše podatke na zgoraj navedeni naslov. IZKUŠNJE SO ZAŽELENE. v_____________________________J CRNA KRONIKA I OB OKRASNE KAPE Nazorje, Mozirje: V noči na 10. junij sta bili izvršeni dve tatvini okrasnih kap na osebnih avtomobilih. Oškodovanec iz Nazarij ima zato za okoli 20.000, oškodovanec iz Mozirja pa 16.000 tolarjev škode. PRETEPAČ Mozirje: 10. junija okoli 22.00 ure je prišlo v Lepi Njivi do hujše kršitve javnega reda in miru. Kršitelj je pretepal svoje domače, naključnemu obiskovalcu pa je poškodoval tudi osebni avtomobil. Kršitelj seje ak-tivno upiral tudi policistom, zato so ga zadržali in zoper njega napisali predlog na tožilstvo. RAZBIL VRATA Nazarje: 10. junija malo pred polnočjo je znani kršitelj v lokalu Izoles v Nazarjah namerno brcnil v vhodna vrata in jih poškodoval. POSTREGLA STA Sl Gornji Grad: 11 junija dopoldan sta se dva neznana moška s tovornim avtomobilom pripeljala na delovišče stanovanjske hiše v Dol pri Gornjem gradu. Delavcem, ki šotam opravljali dela, sta povedala, da sta se z lastnikom dogovorila;dd lahko odpeljeta staro železo Na vozilo sta naložila več starih radiatorjev, razne aluminijaste profile, rabljene vodovodne cevi, rebraste železne palice in sito za pesek. Koje lastnik prišel na objekt je seveda ugotovil, da gre za tatvino. ZAGORELO V DELAVNICI Ljubno ob Savinji: Zaradi žarečega ostružka je 13. junija zvečer zagorelo na električni napeljavi stružnega avtomata v Puškarstvu Podkrižnik na Ljubnem ob Savinji. Ogenj je pogasil lastnik sam, materialna škoda pa znaša okoli 150.000 tolarjev. STRELA POBILA ŽIVINO Gornji Grad: V noči na 14. junij je na planini Lepenatka nad Lenartom pri Gornjem Gradu, zaradi udara strele v drevo poginilo 10 krav. Lastniki črede so oškodovani v skupni vrednosti okoli 2.000.000 tolarjev. OB KOLO Moziije: V noči na 14. junij je občan iz Mozirja ostal brez gorskega kolesa. Nezaklenjenega je imel parkiranega pred stanovanjsko hišo, vredno pa je bilo okoli 250.000 tolarjev. NESREČA MOTORISTA Nazarje: 15. junija malo po polnoči je prišlo do prometne nesreče pri OŠ Nazarje. Oškodovanec je zaradi neprimerne hitrasfi padel s kole-, som z motorjem in pri tem utrpel telesne poškodbe. KRADLJIVCI MOTORJEV Nazarje: V noči na 15. junij je brez kolesa z motorjem ostal oško-. dovanec iz Kokarij. Kolo je bilo vredno okoli 50.000 tolarjev. (foto: Benjamin Kanjirj OB KOLO Z MOTORJEM Mozirje: V noči na 12. junijje oškodovanec iz Mozirja ostal brez kolesa z moforiem. Parkiraneaa ie imel v Moziriu. oolicisti Da so aa izsledili NEMIRNA SOSEDA Luče: 12. junija zvečer je prišlo do nesoglasij v Podveži. Zoper enega izmed njiju sledi predlog za uvedbo postopka. SMRT PLANINCA Ojstrica: 14. junija popoldan seje pri sestopu iz planine Ojstrica smrtno ponesrečil 37-lefni planinec iz Grlišč pri Šmartnem pri Jelšah. Na mesto nesreče so prišli celjski gorski reševalci, ob njihovem prihodu pa je bil ponesrečenec že mrtev. Z vojaškim helikopterjem je bil ponesrečenec prepeljan v Mozirje. Mozirje: 13. junija popoldan je prišel na mozirsko policijsko postajo občan, kije pred tem dvignil 20.000 tolarjev na bančnem avtomatu. Denar je pozabil vzeti, ko pa se je vrnil, je imet že drugega lastnika. OB DENAR Spoštovani g. Koren! V 21. številki Savinjskih novic ste mi postavili nekaj vprašanj na katera vam odgovarjam. Kontracepcija so metode za preprečevanje nezaželjene nosečnosti, namenjena je doseganju ustreznih razmakov med porodi in števila otrok, za katere se družina odloči. Mednje nikakor ne spada splav! Splav ni metoda kontracepcije. Zdravstveni delavci ga obravnavamo kot "nujno" zlo in kot posledico svobodne odločitve ženske, na katero pa nikakor ne smemo vplivati. Se pa proti splavu borimo tudi s kontracepcijo. Vaše slabe izkušnje, ko so 40-letni ženski predlagali splav, zato ne morem komentirati in kakršnokoli vplivanje na njene odločitve ni primerno niti dovoljeno. Tudi sama poznam kar nekaj mamic pri štiridesetih ali še čez, ki so uspešno donosile in rodile zdrave otroke. Zanesljivost posamezne kontracepcijske metode so določali na velikem številu žensk, ki so določeno metodo uporabljale eno leto. Izražena jevštevilu nosečnosti na 100 žensk v enem letu uporabe določene metode. Zanesljivost ni odvisna le od metode, ampak tudi od natančnosti pri uporabi, zato tudi prihaja do razlik v zanesljivosti. Urgentna kontracepcija po nezaščitenem spolnem odnosu pa nikakor ni abortivna in ne povzroči splava. Mehanizem delovanja je enak kot pri klasični hormonski kontracepciji - prepreči ovulacijo in s tem oploditev jajčeca. Odločitev o uporabi kontracepcije in številu otrok, ki se bodo paru rodili, je izključno odločitev ženske oziroma para. Na njihove odločitve zdravstveni delavci ne vplivamo in ne smemo vplivati. Lahko jim samo pomagamo, ko se odločijo in kakorkoli se odločijo. Lepo vas pozdravljam, Edita Arh dr. med. Foršt 28, Ljubno Pa kaj me briga Dreta je odplavila še eno priložnost. Seveda bo za vse odplavljeno in zamujeno kriva Dreta ali nekdo tretji, če v prihodnje ne bo tako, kot pričakujemo. In kaj pričakujemo? Karkoli, samo da nam ne bo slabše, država pa nam mora zagotoviti v vseh pogledih varno prihodnost. Ona nam mora tudi z EU izpogajati vse privilegije, sicer ne bomo vstopili v Evropo in bomo kar doma. To grožnjo so slišali 'evrokrati' in nas brž povprašali, kaj v Zadrečki dolini želimo. Najprej prevod v slovenščino, ker smo enakopravni kandidati! Pa smo ga dobili, ampak sama vprašanja. Če oni hočejo naše odgovore, to ne more biti zastonj! In smo jim specificirali predvidene stroške: svinčnik, črnilo, dve radirki, papir, več kaset in stroške ozvočenja, najem dvorane, fotokopiranje itd. itd. Vse so odobrili in nakazali avans; priznali so celo delno amortizacijo naših jezikov, samo zato, da bi se mi lahko uspešno dogovorili. Prvič so nam poravnali stroške izvedbe srečanja v januarju 2002, ko smo ob številnih razvojnih idejah iskali najustreznejši način oz. pristop k reševanju lastne zaostalosti, da bi v prihajajočih novih razmerah našli čim boljšo pot in se na primeren način medsebojno povezali v ustvarjanju. Pri tem so nam pomagali zunanji eksperti, ki so hkrati tudi dobri poznavalci doline. Na drugi javni razpravi v dec. 2002, katere stroški so prav tako bili poravnani iz sredstev javnega razpisa, so se v razvojno problematiko aktivno vključili domači strokovnjaki gozdarske, kmetijske in vodarske stroke kot dobri poznavalci treh najpomembnejših naravnih bogastev te doline. Tudi te dragocene ugotovitve in priporočila so bolj ali manj ostala v krogu že prepričanih, da bi res bilo potrebno zastaviti širši in stalni dialog o trajnostnem razvoju doline ter doseči soglasje o odpravljanju največjih ovir. V tretjem poskusu smo si zastavili konkretno nalogo: doseči soglas- je o razumnem gnojenju kmetijskih površin, postopnem zmanjšanju stranskih učinkov dejavnosti kmetijstva na kakovost vode v porečju Drete in projekt izgradnje ustreznih deponij gnoja in gnojevke vpeti v razvojne programe lokalne politike. O smiselnosti tega so spregovorili predstavniki zavoda za varstvo narave in ponudili nadaljnjo podporo. Temu srečanju so izkazali pozornost tudi predstavniki ribiškega in gozdarskega društva, javnega komunalnega podjetja, ozaveščeni posamezniki in nenazadnje župan in tajnik Občine Gornji Grad in Nazarje. Le tistih, katerim je bilo namenjeno reševanje njihovih problemov, pa je, ob vidni predstavnici KSS, tudi na tem srečanju bilo komaj za vzorec. Izgovorov bo seveda vedno dovolj, pripravljenost za strpni dialog in dogovor je majhna, alternativne dejavnosti iz programa razvoja podeželja, zelenega turizma ipd. pa tako ostajajo negotov projekt lokalnih oblasti. Onesnažena podtalnica in pitna voda, potoki brez vodnega in obvodnega življa in Dreta kot priložnostni zbirni kanal bodo še nadalje učinkovita vizitka promocije doline in nas samih. Denar, ki so ga 'evrokrati" odobrili in vložili vto, da se mi dogovorimo, kaj sami v bodoče sploh želimo in pričakujemo, je ena od njihovih najboljših naložb. Sedaj smo dokazali, da se nismo v stanju niti zbrati v zadovoljivem sestavu, kaj šele doseči kakšen konsenz in predložiti zahtevke za subvencioniranje in ugodno kreditiranje iz sredstev domačih in EU skladov niti za tiste razvojne možnosti in odpravo v preteklosti storjenih napak, za katere nam oni sami ponujajo denar. Mi že vemo, saj smo (bili) flosarji. Če je voda nekdaj nosila flose in vso svinjarijo, potemji je danes lažje, ko flos-ov ni več. Mi smo torej že opravili veliko delo, sedaj naj svoje dodajo še EU, država in občina; pa naj nikar ne sprašujejo, kaj, za kaj, koliko in kdaj. Najbolje kar v gotovini, v evrih, sprejmemo tudi tolarje. Očitno jim razvojnega denarja v porečje Drete ne bo treba vlagati in prav nič ne bodo jokali. No, zaradi gospodarske, socialne, kmetijske in še kakšne skupne politike pa bodo zagotovo znali pokasirati vse davke tudi od nas. Sedaj so na potezi občinski svetniki, da selektivno podprejo predvsem posameznike, ki so kooperativni in s svojo dejavnostjo ne ovirajo vsaj tistih širših razvojnih programov, za katere so občinski sveti sami sprejeli odločitve. Društvo 'Dreta' ostaja odprta nevladna organizacija za vse dobron- amerne pobude prebivalcev. Ktemu je društvo še posebej zavezano tudi zaradi presenetljive podpore ohranjanju vodnega bogastva doline, ki so jo z likovnimi in literarnimi deli množično izkazali učenci OŠ Gornji Grad in Nazarje. Njihova zdrava pamet je res še nepokvarjena in kljub mladosti že modro ugotavljajo, kakšno dediščino jim zapuščamo njihovi starši. Osnovnošolci so sposobni odzivanja, komunikacije in kulturnega izražanja svojih misli. Le od kod jim zgled? Franc Bastl Društvo za varstvo voda Dreta MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Portal Savinjske dolina Šla si mimo kakor tihe sanje. In ob uri tisti sem spoznal, da sem sam ostal. In v naših srcih ostaja njena podoba-lepota in blagost. I. Cankar ZAHVALA ob smrti ljube žene, mame, babice in prababice Slavice NAPOTNIK (19.4.1922 - 31.5.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Glasbene šole Nazarje, II. Gimnaziji Maribor in mizarstvu Mikek za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala župnišču Nazarje in ministrantom za lepo opravljen obred, Dobroveljskim fantom, zboru Nazaret in Tadeji Cigale za lepo petje, gospem Marinki, Barbki in Malčki za poslovilne besede in Damjanu za zaigrano žalostinko. Posebno bi se radi zahvalili osebju Zdravstvenega doma Nazarje, zlasti sestrama Darji in Marti za medicinsko pomoč in obiske na domu, ga. Cvetki Kadliček in ga. Ivanki Kramer za nego v letih težke bolezni. Hvala vsem, ki ste jo dolga leta obiskovali in ji kakorkoli pomagali, zlasti sosedom, patru Jožetu in Frančiškovim otrokom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Jože, sin Slavko in hčerki Olga in Nada z družinami. E Al KĆI? Vsi se sprašujejo, zakaj to poletje tako kurim, nihče pa ne plača položnice za nižje tempera ture! iieiweiAHe SANJ? Janez je neprespan. "Vsako noč sanjam, da sem spet pri prometni policiji in merim prekoračitve hitrosti," pove prijatelju. Ta mu svetuje: "Sanjaj raje lepa dekleta." "To ni rešitev. Lahko je tebi, ko si v pisarni, meni bi pa ta čas, ko bi se podil za krili, uhajali norci za volanom." N?i?USKI B?F?I?HBIN Simona pripoveduje prijateljici o svojem življenskem ritmu, v katerega je nepričakovano padla: "Sama delam na dve smeni, mož ima še nočno, otroci so več na igrišču kot doma, vidimo se samo še ob nedeljah..." "To je pa res žalostno," ugotovi kolegica. "Niti ni tako hudo. Ker delam v trgovini, so nedelje še kar kratke." Sindi Kal List No, če je pa res tako nujno, ga grem pa zbudit! I?KMA § CAS6H "Tri ure že igrata ta presneti šah! Kaj temu ne bo nikoli konca?!" se jezi Bepova žena. "Ne veva kako nadaljevati," skuša Šimen pojasniti kočljivo situacijo. "Zmenila sva se, da bo vsak prinesel svoje figure, pa sem jih jaz na poti izgubil." N?VYI»?YN?EA "Hojla, sosed! A se kaj sliši, ko ob enih zjutraj tolčem po steni?!" Joško zbada novega soseda. "Nič ne vem za to," sosed odkima. "Takrat običajno z ženo majeva posteljo." "Potem pa jutri malo bolj prisluhni, kdo bi rad ponoči spal." Če nimate jagodnega sladoleda, grem pa kar drugam! VBtENIKI "Šef, s tiralico sem pri koncu," reče policist. "Tiste tri pobegle zapornike sem opisal. Ali naj zapišem še kakšna vidna znamenja?" "Da ne boš dvakrat pisal isto še, kojih primemo, zapiši kar, da imajo vsi trije odrgnine, modrice in buške!" YIB?E YABANJA Roberta rada pove, da samo ona prav ve, kje jo tisti lepi šolenček, ki ga je omožila, žuli. "Pa kaj ni tvoj mož dec in pol?!" jo vpraša teta. "Res je! Kar poskušaj ga prenašati!" N? Y?UA EA NAJV IYA "Mama mi je prepovedala, govoriti s tabo," Tinka žalostno pove novico Petru. Peter išče nove možnosti: "Kako se bova pa potem zmenila za zvečer?" Tinka pa že ima idejo: "Imela bova kratek telefonski pogovor. Če ti bom omenila besedico 'pižama', to pomeni da za nocoj velja." feg? “O r-* ^ Cvetke in koprive FLOSARSKI MARŠBATJAK Franjo, krmaniš ljubenskih flosarjev: »Anka, daj si dopovedati, da boš ostala doma in ahtala, da ne bodo kure razkopavale za faroškim plotom. Jaka, ti boš sprednek, ker se znaš zaugibati skalam in pluti v megli, ti, Bojan, pa ne boš kuhar, ker vse prismodiš, pač pa zadnek, ker hočeš vedno imeti zadnjo besedo!« (POSADKA ZA TRETJE TISOČLETJE PRESS) PREDSEDNIŠKI KANDIDAT Jože, vaški posebnež in glasnik ulice: »Priznam, da sem ga posral, ker sem "podpulco" Riflja za župana. Čeprav mi je obljubil tajniško mesto, sem nazadnje zvisel tudi na volitvah za načelnika upokojencev. Na naslednjih volitvah bom kandidiral za Milana Kučana, en podpis in njegovo velikost že imam.« (USPEŠNA KARIERA PRESS) POMARAN- ČA §K j ___ GOZDNA ŽIVAL Z ROGOVI PERZIJSKI KRAU UMRLI BRAZILSKI F1-DIRKAČ- AYRTON I JAMA V JUŽNEM URALU mm ITALSKI, RIMSKI NOVČIČI CELJSKA TOVARNA POSODE AMERIŠKI KITARIST- STEVE M TRAPA, NEUMNICA NEKD. KONG. POUTIK-JOSEPH AFRIŠKI NAJEMNI VOJAK POTOVALNI NAČRT TOMISLAV NERALIĆ REKA V SRBIJI POPOLNA ZMEDA, NERED EDINEC AEDONE V GRŠKI MITOLOGIJI RIŽEVO ŽGANJE ARTHUR (KRAJŠE) BRITANSKI IGRALEC- ALAN BORZNA ŠPEKULA- CIJA SKANDINAV- SKI DROBIŽ SRBSKA IGRALKA IN PESNICA- EVA MAJHEN DEL LESA, TRSKA SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Beograd, antraks, Romana, Arad, ds, Skornšek, vlak, jama, Amon Ra, ekarit, napotnica, Ajo, Oconnor, Nadal, Elea, Istra, uretroskop, SO, LA, jr, ananas, Oca, okov, drma, Mikuž, Sta, Ast, Ejadema, navoj, Kane, at, Koine MINI SLOVARČEK: KAPOVA- jama v južnem Uralu ILEO- nekdanji Kongoški politik- Jospeh KANAAN- biblijsko ime za Palestino DOL- kraj pri Hrastniku ITILOS- edinec Aedone v grški mitologiji AŽIOTAŽA- borzna špekulacija 52j==sr- UAVAVMA7IDIII TRGOVINA ZA KOLESARJE /T\ Foltova 3320 Velenje ■ IllVülliW f I A Tel.: 03 897 58 13 m Podjetje BREMIS D.O.O. iz Velenja je za vas v Mozirju odprlo novo poslovalnico. Nudimo vam storitve na področju: - POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU IN NAJEMU NEPREMIČNIN - PRIPRAVA POGODB PRI PROMETU NEPREMIČNIN - IZVEDBA POSTOPKOV NA DAVČNI UPRAVI IN PRI NOTARJU - CENITVE NEPREMIČNIN - PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOUENJ -VPIS NEPREMIČNIN VZEMUIŠKO KNJIGO Kje je naša poslovalnica? Najdete nas v GRABNERJEVI HIŠI Na Trgu 7 v Mozirju, I. nadstropje - prva pisarna desno. Za vse informacije smo vam na voljo v času od 8. do 15. ure na telefonu 03 839 56 50, na mobitelu 051 307 035 HELI 03/5841 055 otroška, bmx, mestna, potovalna, cestna, gorska kolesa SCOTT, SCHWINN, MARIN, GT, FELT, FAMILY BIKE... oprema od pet do glave SIDI, CASTELLI, POLAR, MET... PREDNOST KAKOVOSTI IN IZKUŠENJ! Andrej MAROVT HELEŠIČ s.p.. Plac 20, Ljubno ob Savinji ŽIVALI - PRODAM Prodam kozlića. Tel. 5841 -803. Prodam telico sivko brejo 8 mesecev, cena po dogovoru. Informacije na tel. 03/5841-395. Ovna z rodovnikom, star 2 leti, prodam. Gsm 041/411-229. Prodam leto dni staro telico s.r. barve, A kontrola. Tel. 5835-207. Te lic kabikca fr izika 7 dni star-ega prodam. Tel. 5841-785. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063. Ugodno prodam hojco, komplet za sv. Krst, oblačila, obutev za 10.000 sit. Tel. 5832-485. Zelo ugodno prodam nove, zapakirane kuhinjske elmente, opuščen program Gorenje. Gsm 041/650-908. Prodam bazen za mleko 2ÖÖ I, prevozni. Gsm: 041/410-457. Prodam strešno kritino - šikn-le po ugodni ceni. Pokličite zvečer, gsm 041/990-734. AVTOMOBILI Kupim jugo koral 55, dobro ohranjen. Gsm 040/611-572. Prodam Škodo forman LX kar-avana, letnik 93, dobro ohranjen. Gsm 041/783-977. Prodam renault clio 1,2,1. 97, reg. Do 2/04, bele barve, prevoženih 77000 km. Gsm: 041/940-918. PioddrfTgolf II 1.3,1.88, bele barve, dobro ohranjen, registriran do 4.9.2003, cena po dogovoru. Gsm 031/642-646. Prodam viso club, 1.82 z novimi zimskimi gumami, ga-ražirano. Gsm 031 /642-664. STANOVANJA IN HIŠE Kupim novejšo enodružinsko hišo. Tel. 57-26-319. Napovednik • Od 21. junija do 24. junija. Mozirski gaj Sen kresne noči • Sobota (21. junij), ob 8.00. Športno igrišče Bočna 12 umi maraton v košarki • Sobota (21. junij), ob 17.00. Grad Vrbovec Nazarje Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2003 • Sobota (21. junij), ob 19.00. Planinski dom v Marija Reki 1. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline • Sobota (21. junij), ob 18.00. Mestni stadion Velenje Mednarodno atletsko tekmovanje - Evropski pokal 1. liga, B skupina • Sobota (21. junij), ob 10.00. Kamp Menina Varpolje Srečanje ljubiteljev “tičkov” • Nedelja (22. junij), ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave Jožeta Božiča • Ponedeljek (23. junij), ob 19.00. Center starejših občanov Gornji Grad Otvoritev knjižnice in predstavitev knjige Kresničk Edija Mavriča - Savinjčana • Torek (24. junij), ob 21.00. Igrišče ob Savinji v Mozirju Kresovanje ob dnevu državnosti • Sreda (25. junij), ob 15.00. Športno igrišče Gornji Grad Turnir v odbojki na mivki mešanih ekip • Četrtek (26. junij), ob 18.00. Glasbena šola Velenje Svečana podelitev priznanj dijakom Šolskega centra Velenje ZAPOSLIMO za nedoločen čas kvalificiranega ali priučenega kuharja-ico za delo v pizzeriji. Tel.: 041 689 865 Matevž Zavolovšek s.p., Podhom 8,1242 Stahovica MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p, - Avtoprevoznišlvo, storitvez gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstaiacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. DIMNIKARSKI MOJSTER Dimnikarstvo, servisi gorilnikov, sanacije dimnikov, energetsko svetovanje v okviru stroke. TEL. 89-77-999, GSM 041/616-751. Pečnik Peter s.p., Šalek 108,3320 Velenje. IŠEM PREDSTAVNICE-KE Za uporabo in/ali prodajo vrhunske kozmetike. Informacije 031/668-274. Ancon Renata, Za tjubnico 53,3333 Ljubno ob Savinji. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN ime in priimek________________________________ NAROČ. ŠT. naslov_______________________________r~r~r~n BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO KREDIT ZA BELO tehniko in televizorje GORENJE NA 6 ali 12 MESECEV EOM7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! - RTV SERVIS, - POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK ALIANSA NA NOVI LOKACIJI S SALONOM KUHINJ GORENJE IN MARLES. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO Bela tehnika: Gorenje, Candy, Bosch, Mille, Elektrolux, Zanussi itd. m ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE F 247 C 81.700 sit HLADILNIK GORENJE R1927 BAC 47.900 sit POMIVALNI STROJ CANDY CD 675 S 104.900 sit PEČICA CANDY F 2420 76.900 sit VELIKA AKCIJA KOLES od 23. junija dalje Rezultati nagradne igre, ki je potekal v mesecu maju ob otvoritvi novega prodajnega centra Aliansa: 1. nagrada: TV Gorenje: paragonski blok števika: 13000397 2. nagrada: pralni stroj Gorenje: paragonski blok števika 13000143 3. nagrada: sesalec Siemens paragonski blok števika 13000842 AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE! VLJUDNO VABLJENI V NA§© KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter) TELEFON» 703 84 7© FAKS» 703 ©4 0® DeiovnS Sas» pen» = pet»» od 3»00 de 1®»00 ure, sob» od 8»00 do 12»00 ure ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!! .C/3 »O 05 05 o J5 o o Q_ Q_ Q_ Q_ > CÜ c/) 'c *o o O CD C < o o „ c ro o c = -o o c JI z 5 o ® ’> >o .2 o o > C Jr O K) 5 C O 2Ü J E >w B >M S S3 N > S £ i >w L m m , Celje - skladišče D-Per 7/2003 dnevnih sob ■ predsob 5000012489,23 ■ računalniških m«_ ■ komod COBISS 0 W*M NOVO: od 23. iunija dalje poletni delavni čas: vsak dan od 8.-19. ure in v soboto od 8.-12. ure. - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob - spalnic Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si e-mail: prodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * taks: 03 58 32 341 SLA ifU 1 1 IPI 1 r n Nazarje, Lesarska 10, y III I -L J- JL Tel.: 03/83-98-550 VBNO POHIŠTVO S TRADICIJO S4M SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 AKCIJA!!! Strešnik BRAMAC do prodaje zalog dodatni 15 % POPUST! DODATNI POPUSTI TUDI NA: ■ Opeko modul - Dimnike Schiedel - Demit fasade - Tondach bobrovec Širok asortiman barvnih in sivih tlakovcev, plošč in robnikov za ureditev vrta in okolice. Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA. NA 24 OBROKOV! mmmAEAvmmmMMnmmm OSREDNJA KNJ CELJE