256. številka.
LjnblJMA, v petek 6. novembra 1896
XXIX. leto.
IthHja vsak dan aw»>#»rt iaimii nedelja in prasnike, tet velja po posti prejeman sa avstro-ogersks ddSela ea vse leto lt» gld., ea pol let« 8 gld. ca^ftetrt leta 4 {>ld., sa jcden A9MM 1 Slo. 40 kr. — Za L j obijano broš potitjasja na dom sa vse leto 13 gld., ca ietrt leta 8 gld. 30 kr., sa iodea raoeoo 1 gld. 10 kt   Za pošiljanje na dom rafinna se po 10 kr
oa roeseo, po 80 kr. ta Četrt leta. — Za tnje deielo toliko vo6. Kolikor pogtniua raafia Za oinanila plačajo m od itiriatopne prUt-vrst« po 6 kr., fte ee oznanilo jedenkrat liskn. po B kr, e* a« dvakrat, in po 4 kr, fie ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se itfrolo bankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu It. 12, O pravniitvn naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. rte administrativne • tvari.
Pacakov Jezikovni predlog.
Vladi nt po volj«, da je mladočeški poslanec stavil svoj jezikovni predlog. O tičijo zna .Re.cbs* wehrs, ki se odlikuje po svoji pristranosti, imenuje bas* ta predlog prazno salo in pravi, da bode njega najnost odklonjena, ker naš državni zbor za take Šale ni pridobiti, ki nimajo druzega namena, kakor poslancem pri volitvah pridobiti popularnosti. Da predlog ni m negim po volji, je vidto še iz tega ker se je razprava o njega nujnosti odkladala od seje do seje in pride sele danea na vrsto, če se lopet ne odloži.
Mi danes ne bedemo razpravljali predloga samega, je-li dobfr ali slab. O tem so celo mej ćehi različne sodbe. Tudi o tem ne dvomimo, da se za najnost ne dobi potrebna dvotretjinska večina. Brez levičarjev take veČine ni mogoče dobiti. Levica pa ne bede za nujnost glasovala, <ve tudi bi bilo dosledno, da bi fo storila. S tem bi levičarji najbolje grofa Badenija prisilili, da v jezikovnem vpra-Janja zavzame jasno stališče, in potem uravnali svojo politiko. Tods, kakor se kaže, boji se levica jianttti, ker se ne more odločiti za opozicijo. Mi ne mislimo, da bi gnf Badeni morda tako se izrekel, da bi zadovoljil Čehe; a prepričani smo, da nemških zahtev indi odobravati ne bi mogel. Za nas je pa stvar v nekem dragem ozira pomenljiva. Ob svojem časa se je bilo v državnem zbora stavilo več predlogov o tem, kako naj se nredi jezikovno vprašanje. Dotični predlogi niso bili ngodni Slovanom, ker so prihajali od nemške strani. Dalo bi ee pa jih tedaj tako predelati, da bi bili popolnoma odgovarjali ustavi. Tudi ni bilo pove« nemogoče, večino dobiti za kak Slovanom pravični predlog, da le Čehi in Poljaki niso stali na stališču, da stvar spada v delokrog deželnih zborov. Baš to čeftko in poljsko mnenje je mnogo krivo, da ee Še do dandanes jezikovno vprašanje ni rešilo.
Po našem mnenja stvar spada v državni zbor, ako se režnje potom zakona. Ćlen XIX ustave je državni zakon in je le naravno, da se tudi njega iivtšilni ztkon sklfpa v državnem zboru. Za tak iavržilni zakon ni treba dvotretjinske večine, ker se i njim ne preminja ustava.
Za nas Slovence bi bila tudi največja nevarnost, kobi se jeaikovno vprašanje propustilo deželnim zborom, da je nrede. Koroški in štajerski deželni zbor bi gotovo nemščino proglasila skoro za iz* ključni uradni jezik, ieterski in tržaški pa italijanščino. Pa tndi Čehi, če dobro premislijo, nimajo zase pričakovati kdo ve kako ugodne rešitve jezikovnega vprašanja, dokler vladajo sedanje razmere v deželnih zborih. Moravski in šltčki bi gotovo nemščini zagotovila velike predpravice. Se celo na Češkem bi morda stvar tako ugodno ne šla, kajti odločitev je v rokah veleposestnikov, ki se pa navadno ravnajo po željah vlade. Kakor sedaj razmere stoje, itraino venci nekaj več upanja, da se stvar ugodno reši v državnem, kakor bi se v deželnih aborih.
V tem ozira je nas razveselil Pacakov predlog, ki je nam pokazal, da so ae že Mladočehi postavili na stališče, na katerem je jedino možno priti do povoljne rešitve tega vprašanja.
Ie Pacakovega predlega najb:ž ne bode nič, ker ao Poljaki proti njemu. Tudi smo že sedaj preveč proti konca državnoiborske zakone davne debe, da bi se megla tako važna stvar rešiti. Prepričani smo pa, da se vprašanje, ki se je sprožilo, več ne spravi s dnevnega reda.
V novem državnem zbora bodo razmere morda nekoliko ugodneje, ker je pričakovati, da poslanci iz nove kurije večinoma ne bodo nasprotni asm Slovanom. Spoznanje, da je treba jezikovno vprašanje rešiti, vedno bolje prodira tudi pri Nemcih, kar se je videlo pri moravskih deželnozborskih vo litvah. S časom bode pa tudi vlada morala epoznati, da ee stvar ne da odlašati, če pa vlada pokaže količkaj dobro voljo za pravično urejen jo tega vprašanja, bode dobila večino.
Napredni življi pa morajo še iz nekega druzega ozira delati na končno rešitev narodnega vprašanja. IUzpor mej Slovani in Nemci izkoriščajo razne reakcionarne stranke. Ko se reši jezikovno vprašanje, ee bodo lahko vse stranke, katere so za napredek in svobodo, zjedinile v bojn proti reakciji. Tako skupno delovanje bode kmalu zajezilo sedanji reakcionarni tok. Seveda rešitev jezikovnsga vprašanja je pa mogoča lena podlagi narodne jednako
pravnosfi, kajti vsaka draga rešitev bode zadela na nepremagljive ovire.
Tndi od vladne strani se je že včasih slišala želja, naj bi ae stranke v državnem zboru ločile pO političnih načelih, no pa po narodnostih. To je pa jedino mogoče, ako se prej reši jezikovno vprašanje. Potem ne bjdo osnovale v državnem zbora večje politične stranke in delovanje parlamenta bode uspešneje in ugledneje. Dobila ee bode zanesljiva večina, s katero bode mogoče izvršiti večje socijalne in gospodarske preosnove. če se pa jezikovno vprašanju ne reši, bodemo vedno imeli sedanje zmedene razmere, ki naši državni poluvici zlasti mnogo škodujejo pri vsakem pogajanji z Ogersko. Će se n pravi sprava mvj Nemci in drugimi narodi, ne bodo do?go Madjuri igrali odločilne uloge v naši monarhiji, temveč nato državna polovica pridobi si ogled, kateri jej gre.
V aU)iiblJ»ni\ 6. novembra.
Protisemitske agitacije na Dunaja. Krščan-skeaccijalm ali prot«s«mitika ttfattka na Dunaju se je navzela slabih navad od Židovskih liberalcev. Ko je v državnem zboru 4 vso odločnostjo grajala ura ino nplivanje pri volitvah, je dunajski ma-gis'rat sam nplival. V ob rajih, v katerih sta za deželni zbor kandidirala Strobach in dr. Lueger so slugo DOSill volilne 1 stke volilc^m, n-\ kr.terih je bil že zapisan pretisemitski kandidat. Nenavadno veliko število židovskih voMcev ni dob lo volilnih legitimacij. To ae gotovo ni zgodilo hIučhjuo. Seveda žnpan Strobach in podžupan dr. Lueger bo-deta rekla, da o vs"iu tem ničesa no vesta, a kake oetre preiskave zaradi tega gotovo ne bodeta odredila T« dogodek pač kaže, da je jako potrebno, da se upelje strog zakon proti zlorabam pri volitvah, ki ni j bi se pa tudi odločno uporabljal bre^ ozira n i to, kakfinega stanu je dotičnik, ki 8e je zlorabe zakrivil. Suveda v deželnem zboru bodo že liberalci stvar spravili v razgovor, a ne bodo nič pomagalo, ker protisemitnka večina bode vse volitve gotovo potrdila.
V Moravskom veleposestvu je voljeno v deželni zbor 1 7 liberalcev, 5 pristašev srednje stranke in 8 konservativcev. Voljeni 80 vsi jednoglasno, ker
Slovensko gledališče.
GVojska v miru", veseloigra v petih dejanjih. Nemški ■pisala Aloser in Schdathan, poslovenil Podravski.
V vseh kristijansko*germanskih in tem sosednih P< krajinah, koder cvete moškim sicer navadno jako malo simpatični militarizem, ima .dvobarvno sukno" velikansk upliv na ženska srca, naj so že mlada zli stara, slasti pa velja to za Prasko, kjer se uganja ■ vojaštvom pravi kultus. V Nemcih se je po uplivu vojaštva razvila posebna vrsta pripovedne literature, vojak, sploh zlasti pa vedno plemeniti ali smešni poročnik je v vseh romanih in povestih, v rodbin Mih žurnalih in humorističnih listih stalna figura, ker igra v socijalnom življenju odločujočo ulogo.
Tudi znana pisatelja veseloiger za srednji stan Mlinar in Sol ontban sta se udala tej struji v nemški literaturi. V igri »Vojska v mira" sta z dobrim ha-morjem in veliko rutino naredila eliko o uplivu vo-Itfttva na meščanstvo v malih mestih, katera slika J« lahno satirično pobarvana, sicer pa pisana tako *lv<> in zanimivo, da zabava vsakogar, tudi tistega, ki išče v veseloigrah ne samo drastičnih značajev, kolčnih situvacij in humorističnih dogodeb ter dovtipov
iz .Fliegende Blatter" — kar se najde vse v igri „Vojska v miru" — nego tudi nekoliko „e^prita", katerega pa v tej igri ni preveč. Vzlic tej pripomnji pa priznavamo radi, da je ta igra jedna najboljših nemške literature, in da se je jako prikupila tudi našemu občinstvu, ki je sicer skoro prav tako zavreto za „dvobarvno sukno" kakor občinstvo „im Reiche der Gottesfurcht nnd frommen Sitte*.To se je pokazalo pri včerajšnji predstavi, ko je gledališče kar odmevalo smeha in živahnega ploskanja.
To ploskanja je bilo popolnoma zasluženo, dasi moramo priznati, dz niso vse uloge prišle do popolne veljave, ker nekaterniki takim alogam še niso kos, diugi pa so zopet pozabili, da je prva dolžnost vsakega igralca, dobro memorirati. To je posebno potrebno pri veseloigrah, kjer se mora vse gladko in točno vršiti, ker sicer ni efekta, zakaj v takih igrah je vsaka beseda in vsaka najmanjša atvarioa važna.
Ob sebi je umevno, da se je občinstvo posebno zanimalo za novega člana naša drame, kateri je sinoči pri nas prvič nastopil, za gosp. Pavlov ekega, novega mladostnega ljubimca. Gosp. Pav-lovski nas je prav prijetno iznenadil. Zunanjobt njegova je kaj simpatična in ga predestinira za
ljubimca, organ ima zvonek in prijeten, kretanja sigurno in dobro premišljam), slovenskega jezika se je pa 2e tako dobi o naučil, izgovarja tako pravilno, da je njegov učitelj ž njim lahko zadovoljen, kakor ju bilo zadovoljno vs> občinstvo. Sinoči je nastopili v majhni ulogi, a igral je nerodnega zaljubljenca tako karakteristično in srečno, da jo dosegel popoln uspeh in si pridobil aploauo naklonjenost Občinstvo ga je koj po prvem prizoru odlikovalo z živahaim aplavzom.
Mej damami, katere so pri «;uočni predstavi nastopile, je gospč. Polako va igrala najvažnejšo ulogo ter nje značaj jako dobro pogodila. Igrala je ognjevito in s pravim „ehicom", a vendtr nikjer prekoračila mejo dopustnosti, bila vedno naravna in šarmantna ter tako dosegla lep umetniški uspeh, saj pa je tudi imelu ulogo, katero bi težko katera druga tako pogodila kakor ona, ker ima za predstavljanje takih značajev potrebno figuro in potrebni temperament. Ostale žennke uloge ne dajo njih predstavljal kam prilike, odlikovati se posebno, zato zadoščaj, ako na kratko omenimo, da sta gospodični Slavce v a in Terševa bili kaj fini in ljubez-njivi družici živahne llko in da fita goapa Danilova   in goppč. Ogrinčeva svoji mliva'ežni
se je bil dogovoril kompromis. V prejšnjem dežel- i uem zboru je srednja stranka im^la 8 gUiov, kon servati.ci pa la 5 v veleposestniški kuriji. Nem5kft večina &e je v d*iž( !r.e.'n zboru močno nkrčila. Sicer je pa pričakovati, da bode velepose^Lvo se organi-zovalo ko! sarn^etejua stranka, na kar dala vlada. Nasprotje mej liberalnimi in konservativnimi vele-posen'-iki je vedno manjše. Politična načela tako dosti v- iepojeHtnjkov ne vodijo, kar se najbolje vidi pri kompromis-h, ki m* letos sklepajo. Liberalni in konservativni veleposestniki z največjo lahkoto zataje svoja načela. Veleposestnikom je B-daj v prvi vrsti na tem, da si branijo svoje predpravice, katere so jako neprimerne za sedanji čai Sicer so pa veleposestniki bili pripravljani podpirati sledajo vlado bodisi ž« konservativna ali liberalna.
Klerikalizem in ljudsko šolat/o na Bavarskem. Na 111 v a r ■< k • m ima duhovščina vse šolsko nadzorstvo v svojih rokah.   Duhovmk je krajevni šolski nadzornik in sme vsak trenotek iti v šolo in nadzorovati pouk učiteljev. Oa ie načelnik kraj • nomu Šolskemu svetu, d »vo'juje oprolčeojaod šolskega pouka. Okrajni šolski nadzornik je zopet duhovnik. On  kvaltfikuje učitelje,   nadzoruj«   šole, predlaga vladi kandidate ob imenovanjih, izreka svoje mnenje o prošnjah učiteljev.   Će je s lolo le zvezani* cerkvena elnžha, se učiteljsko  mesto nadomesti le v sporazumljenju z višji ni duh )vskimi oblastvi. Vzlic temu tudi bavarski duhovniki še niso zadovoljni s svojim uplivom v šoli   J zi jih, da učitelji še niso popolnoma dubovaki hlapci in imajo svoje društvo, katero kolikor je meč varuje samostojnost učiteljskega stanu   Vsi klerikalni listi knče, da je to učiteljsko   društvo   nevarno   veri      Kakor   smo že omenili, so bili poskusili to društvo izpodkopa^i 8 tem, da so osnovali neko  konkurenčno društvo, v katerem bi b.ln imela duhovščina glavno besedo. Novo drultvo je pač dobilo mnogo članov, a skoro nobenega u itel|a.   Ko tako niso uičesa dosegli, so začeli drugače hud boj proti ataremu učiteljskemu društvu. H .jska SS proti druUvu prebivalstvo z iec po vnej deželi. Duhovščina razn h dekanatov je začela ulagati prolaje do učaega ministarstva,  v katerih  Humnii-i učiteljsko  društvo,   da  je nsvarno cerkvi in drJuvi.   Škofje so se obrnili do princa regenta, da bi to društvo zatrl   To p-ičenjauje bavarskih kle-ikalcev kaže, v kake razmere prile uči-teljstvo, Če bode vlada je!a prijeujavati klerikalcem V šolskem oziru. Tako dolgo klerikalci ne bodo od-J »mi a i  da bodo učitelji popolni  hlapci duhovščine, ki ne boJo sami sm-li storiti samostojnega koraka. Sprva   se   zahteva   le  duhovsko   sonadzorstvo, a pote-n se  b .de dajalo,  da ae drž-tvno nadzorstvo odpravi, na to bodo akulali dobiti odločilen upliv pri imenovanja aoitelj v in tako pojde dalje.
Kuez Bismarck je raakril d plomatične tajnosti, ker je cesar Vijem pregovoiil oarj t Nikolaja, da ni obiskal kneza Bi smreka v Fr eirichs-ruhe. To jo st*r>ga <• »stihlepnega kancel^rja jezilo. Razkril jn laj-ioht1, s kat~riuji je mislil vlado spraviti v zadrego. Nemški vladni listi sevala taje, da bi bil oesar Viljem odgovarjal carja Nikolaja, naj
ne bodi k Bbamarcka   Beveda vladnim listom ni
ulou'« igrali na občno ladovoljnoat Omenimo naj tud i, da 10 b.le todette jako elegantna.
I«mej rroskib predeta v^alcev gre prvo mesto vrlemu režiserja g. Inemannu, kateri je opetovano in v najrainovratnejtih uli-gah dokaz »I, daje izredno nadarjen, .-cisbič in samostojno s'variaječ umetn k. [gral je dobrosrčnega, naivnega in vender đomiš'JAVeg« } oročn ka s prsnim in neprisiljenim humorjem, naravno Ijnbeanivo ia vojaško koVetno ter jaku karakterietlčoo v hoji i< v maski, v k n tan,u ia v govorjenja in svojo ulogo tako It to in raznovrstno oijancial, d a je bilo pravo vesdje ga gledati. Ob lastvo so mu jo izkazalo h/aležno in ga odlikovalo pred vsem diugim t s bj°oi. Qoep. Lovšin je svojo ulogo j tko dtbio Hal in tudi igral prav dobro, g. D a n i I o je svojo u'ogo igral z njemu lastno eleganco, a tudi g*. Perdana, kateri je pr.v mar)ji I in v tokih ntogab, kakršno je sinoči igral, prav poraben in vesten igralec, in Ve rov A k« moramo p. hvaliti.
Na ■ • Iba o: da fe b lo nekaj *eč skušenj — k.r pa v nalik ai ae rab akoio ni mogoč« — in da so nekateri predstavljalo! manjših ulog bolj«' memorirali! Imeli bi bili tagledno predstavo, doč im je b Ia lo deloma • tgls Ion, d-ilorna pa ne-zrdnihia. jjjr
dosti vorjoti.   Knez Blsuarck ima še ve.d.io take zveze, da je izvedel resnico.
Gmotno stanje slovenskega učiteljstva.
Občni zbor „Zaveza slovenskih učiteljskih društev", kateri se je vršil letos v Opatiji, je vzprejel naslednjo, po g. nadačitelju I. Ravnikarju utemeljeno resolucijo:
./> ozirom na vedno rastoči duševni in telesni napor ljudskega učitdja terja se dandanes cd njega toliko, da pri sedanjem žalostnem položaju, glede službenih, gmotnih, družbenih in pravnih razmer, nikakor ne more, kakor do sedaj, vseh svojih močij posvetiti z uspehom vzvišenemu poklica. Nepovoljni odnošaji v učiteljskem stanu no že tako neznosni postali, da se je mnogo učiteljev vsled postranskih opravil ugonobilo; drugi zopet, ki nimajo prilike s takimi postranskimi službami izboljšati si svojega slabega gmotnega stanja, zro z nekako nemo ob-upnostjo v še bolj žalostno bodočnost — in le redki so mej nami, katerim je osoda bila vsaj toliko mila, da se jim godi malo boljše. — Kolikor pa se je do s daj storilo za učiteljstvo, je tako bore malo, da še vredno ni kake omambe. Vsa uravnanja učiteljskih plač po ratnih kronovinah bila so dosedaj samo sledilo proti ljudstvu, češ, za učiteljstvo se js storilo dovolj, več se ne more. Ne pomisli pa se, da večina učiteljstva živi v največji bedi in revščini. Posledica temu je vedno pomanjkanje učiteljev, kar pa se je še posebno v najnovejšem Času jelo občutno kiztti. Sicer nameravajo temu nedostatku nekoliko pripomoči z ustanovitvijo deželnih kon viktov (' dgojišč) za učitelje, kar pa baje ne bode dosti pomagalo. Nasprotno smemo o tem že danes izraziti svoje pomislite, kajti marsikateri mladenič se vsled tega ne b de maral posvetiti učiteljskemu poklicu. S takim duševno nezrelim učiteljskim naraščajem se tndt narodavi naobrazbi ne bode koristilo. Šoia, narodna izomika, ljudsko blagostanje ohrani se le t daj na površju čisa, ako s » tudi učitelj v službenem, gmotnem, družabnem in pravnem oz ro vzdržuje na povišju časa.
Nas lunjaj- ee n . to izjavo danes tukaj zbrano slovensko učiteljstvo terja:
1 ) Uvaževaje pr^žalostao gmotn > stanje vsega slovenskega Ijudnkosulskega učiteljstva — in glede na to, da v kratkem izboljšajo plače c kr. urad i: k m in častnikom, zahtevamo, da se tudi ljudskim in meščanskim učiteljem, ki so za državo in deželo vender najvažnejši činitelj, letni dohodki uravnajo Tako, da bodo jednaki onim c. kr. uradnikov v 11., 10- in 9 plačilnem razredu za učiteljstvo ljudskih ter v 10., 9. in 8. plačilnem razreda za učiteljstvo meščanskih šol.
2 ) Predno stopi ta uravoava v veljavo, do-vo'ijo naj se v ta namen povaodi iu takoj primerne dregmjske doklade.
3 ) Ker d^žnlni zbori najbrže tudi v prihodnje ne b d i o(>. S e ali § 55. državnega zagona z dne 11 vel travna 1869. I., da bi nčiteljem plače uravnali tako, da bi ti zamogli vso svojo moč obračati v svoj poklic, ter d i bi jim tudi v resnici bilo mogoče, SVOJO r< dbmo živiti primerno okolnost m do-tičnega kraja, ekipne se, visoko c kr. vlado naprositi, da blagovoli šjIo vzpre eti v svoje področje, to je, tj., t •*a šola naj se podržavi.
4 ) V dosego tega naj „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" stopi v dogovor z drugimi deželnimi učiteljskimi dr št vi v Avstriji, da ukreuejo akltpBO vse potrebno.
5.) Vea ta društa naj visokemu c. kr. mini-st*rs'vu za uk m bogočastju podložš „«kupno sp )-m&nioo", v kateri  na)   se razkrije g rje in preža-koHtno gmr.tno stanje veega ljudsko šolskega u atelj stva po avstrijskih deželah.
6 ) Ako d -želna učiteljska društva — oziroma „zaveče tu drust-v* —sj>osnajo za potrebno, pošlje naj se v ta namen posebna deputacija do minister-ekrga prfdadnka, neumega ministra — in celo do Nj»govHga Veličanstva, presvetlega cesarja in vladarja. Manjše dežele bi bde zastopane po jednem, večje po dveh ali treh odpoBlaucih
7 ) Službena leta naj se vsled težavnega iu napornega dela, ki g* ima učitelj pri v/goji in pouku mladine skrčijo na 35 let, nstevši tudi leta začasnega službovanja.
8 ) Naslov apodučiteIjev" naj se odpravi brezpogojno
9.) T; ji..t kval litacija je nekaka nenravna in nepotrebna uredba, torej naj ee odpravi.
10) Šolski zakon o nadzorovanju šol predela in popravi naj so v tem huk mi, da se krajnitušul akun setooi vztrne  pravica  nadzorstva v p'dago-giškem in didaktičnem oziru;  prepusti   pa  naj so j i m Famo oskrbovanje  stvarnih   šolskih potrebščin.
11) G edo ra to, da pri sedanjih družbenih razne rah dobm vzgoja mladine posebno blagodejno vpliva v koiiet iu blagor državi in deželam, siirbi naj se za večjo izobrazbo učiteljstva. Ako bi država to / • I <• vii odklonila, naj potem dežele to vele važno
vprašanja prevsasnajo sam« v svojo skrb po vzgledu
Duuajakegn mesta..
12) Posel nobčinskega tajnika" je časten in tak, da ga sune učitelj v prostem čsau opravljati; torej mu tega višje šolske gosposke tudi ne morejo in ne smejo 'zabraniti, ker ne ua<protuje zakonito d ločemm naituibjm.
13 ) Pri bodočih volitvah v d :želne zastope naj se po vseh slovenskih pokrajinah postavi v i ,j jeden kandidat iz vrste učiteljev v imen k pijancev, da ti notem kot izvedenci v šolskih zalevah pri sklepanju novih šolskh zakonov, ali pa pri preesnovi že obstoječih, za morejo vedno svoje mns. nje izražati s pedagogiško-didaktičnega stališča. Ti zastopniki iz učiteljskega stana bili bi torej naši pravi zagovorniki in nekako poroStvo za boljšo pri-hodnjost vsega slovenskega učiteljstva."
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 novembra.. — („Slovenou" ▼ spominsko knjigo.) .Slovenec" si je naročil novo metlo, dajo vihti po svojih   političnih   predalih.   Navadno  pometajo nove metle dobro, toda o ,S ovenčevi" novi metli tega na moremo reči. Raskava je ta metla kar  ae da, pometa pa tako nerodno, da odlete vse smeti na ka-tolisko-narodno stranko in jo omažejo ali osramote. V si nočnem .Slovencu" čitamo dolgo opravičevanje glida postopanja klerikalne stranke pri deželnozbor ski volit vi v Kočevji. Bistvo tega članka je: da je z narodnega stališča nemoralno, družiti se z Nemci; da klerikalna stranka ni odgovorna, da so klerikalni volilci ponujali Nemcem svoje glasove in   da se ta klerikalno-nemški   kompromis ni  posrečil,  ker ga klerikalni volilni možje niso hoteli. Kar se tiče n&-rodnjaštva klerikalne stranke, je znano, kako mnenje imamo o njem. Voija klerikalne stranke in njegov zastopnik v dež šolskem svetu sta obilokrat dokazala, da sta načelna nasprotnika vBakemu napredo -vanju kranjskega prebivalstva  v  narodnem oziru, tako, d i bi bila narodna stranka opravičena, ako bi ne delala mej klerikalci in Nemci razločka. Klerikalci so zopet anarodni*1, odkar jih narodna stranka z dobro taktiko izpodriva ia njih pozicij.  Sinoči piša „Sluver.ec" :   „To je   in  ostane  gola zgodovinska resnica, da se naša stranka ni in se ne bode družila z Nemci, ker vsak  p r o t i n a r o d e n kompromis per-horescira....   Nikakor ni moralično, da se stranka,  katera se šteje za narodno, pa slučajno nima več kot dobro četrtino slovenskih volilcev z s boj, druži ■ narodnimi nasprotniki samo zatega delj, da izpudbije kandidata, katerega želi ogromna večma slovenskih volile »v. Mi take politične morale ne poznamo in jo z narodnega stališča odločno obsojam o". To je strahovita predrznost klerikalne stranke, d o k a z , d a je klerikalna stranka politično demoralizirana. aSlo venec" obsoja tako politično moralo, dobro, a to ni resnica, da je ne pozna.   Se prav dobro jo pozna ! Kuko pa je bilo L 1892 , ko je bil voljen dr. Papež za dež. odboru ka V   Ali   se m  takrat klerikalna stranka  zvezala s Nemci aoper narodno stranko, katera je glasovala za dr. Bteivvdisa? Dokler je veljal kompromis klerikalcev z Nemci in je dr. Papež bil dež. odbornik, takrat zveza Klun - S-.diw.-g-1 ni bila nemčurska in protinarodna, tak kompromis je postal šele nemoralen, odkar bi se bil sklenil mej N imci in narodno stranko ! In kako je klerikalna stranka poBtopala pri hnaki dežeinozboraki volitvi?  Gle in Višn.karja pravi: „Mi stojimo na stališči, da kjer je večina slovenikih  volilcev — ia le ti pridijo za nas v postev — na naši strani, je dolžnost naša, da postavimo svojega kat.-narodnega, dolžnost na-prednjaške stranke pa bi bila, da v takem e-uftaju s h v 11 mi slovenskimi  glasovi  podpira našega kandidata" — lani pa je ta kat. narodna stranka postavila kot kandidata v dolenjsk h mestih bivšega imiii .ko liberalu, ga puritanca Sawin8chegga kot kandidata zoper dr. Tavčarja, dasi je bila preogromna večina  slovenskih volilcev na strani dr. Tavčarja! To, kar je dovoljeno klerikalcem, to naj ni dovoljeno tudi narodni stranki? Novi metli .Slovenčevi* eve tujemo, naj v prihodnje malo bolje preudari, kaj delal J »ko zanimivo v sinočuem   „Slovenčevem" članku je nadalje fiao razločevanje  mej stranko in volilci. „Slovenec" odklanja v imenu stranke vso odgovornost za postopanje klerikalnih  volilcev pri volitvi v Kočevju  R zon dveh ali treh Merhetjevih osebnih prijateljev so bili vsi klerikalci pripravljeni glaso vati za eoliulvereinovega načelnika dr. Scboppelna, le Kočevci niso bili jedini. Klerikalni volilci iz prizadetega okraja, torej klerikalna stranka v okraju, je po svojem priznanem voditelja  ponujala Nemcu mandat, če pa ti volilci niso stranka — kdo je p» potem to? Mar samo tista peščica ljubljanskih duhovnikov, ki piše „Slovenca", s škofim vred?!! Naj se torej „Slovouec" brani, kolikor hoče, klerikalne
stranko ne opere, in mi jej ne rMamo nik !r.r. krivice, ako trdimo, daje pri zadnji volitvi kot stranka ponujala Nemcem mandat, da m ni ravnala po tistih načelih, katera .je sinoči razvijalo nje g??isilr, katerih pa se etranka nikoli in nikn-r ai držala. ffSlovenčevia novi metli svetujemo, naj v prihodnje nikar preveč ne rcoralizuje, da svojo etranke zopet preveč ne blamira ; ako pa mož msli, da mu drugače ni obstanka, mu vemo tato hvaležnejši predmet: : Nuj p o i b v n pri svojih vzglednomo-ralnih pristaših Povšetu in dr. S n -gteršiču, n i h o - i i klerikalci trkali na m e r o d a j n e m mestu na Dunaju in prosil', naj jim vlada pomaga zoper Višnika rja! M
— (Dhljani puBtoloveo) kateri je v torek Macani*ya 4e povzd<govnl v deveta nebesa, in slavil njegovo objektivnost, treznost in pravičnost katoliški cerkvi, včeraj pa mu o oda njegovo prote-stantstvo, se spodtika ob tem, da smo minolo soboto, ko smo Macan b-ya c tirali, zrn i slu primerno popolmii na sebi nepopolni stavek. Stavka vkar ee je mej kristijanskimi narodi stordo ta napredek, prosveto, svobodo, b5agistanje in umetnost, vse se je s'orilo njej klubuje", vender nismo mogli postaviti kot m«>t<>, cele strani iz Macaulaveve knjige tudi ne, torej smo ta stavek zmislu primerno popolnili. S tem ui-mo storili nikake falsfikacije, kakor je ni storil »Slovenec", ko je preložil besede „der w »hlv/ollende Geist der christ-lichen Moral11 z „btsg-*dejni krščanski duhu, kar se tndi do pikice ne Ujerua z originalom; a je v smisla originala. M< .Slovencu" nismo očitali, < a je tu Macani«y* fnls ficiral, pač pa smo mu dokazali, da je to storil na dveh drugih mestih. Ako nhljani pustolovec, čigar velikanska bUm.»ža je vzradostila celo najstarejša kaoonike, ker jim puhlo renomirauje tomistiouega filozofa že davno preseda, ee vedno svojo gode — bodi mu! B^atmran je tako, da bo pomnil, in če nas zato zmerja za so vražnike katoliške cerkve, nas to prav nič ne mot;.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Razmere v našem gledališči so take, da jo težko mogoče kdaj mižati običajno ustopnino, zakaj čim bi se to v.\\> diio oastal bi d-ti.r, kateremu m* pi mora gledališko vod-t*o na vsak način ogniti, naj je d« ficit jedina in največja nnvaroost obstanku slo venskega gledališča. Vodstvo pa se tudi zaveda dolžnosti, katero ima naše gledališče kot naroden zavod in da ponudi kolikor moč širšim slojem priliko, seznaniti ee s krasnim izvirnim delom, z opero, katera ima v«a svojstva, da upliva na občinstvo kakor samo resnični umotvori uplivajo, eato je za sobotno pced*<a»o Posveti rjeve opere „G o r e n j s ki sla v ček" določilo znatno znižane cene in zajedno začetek predstavi določilo na 8 uro zvečer. Želeti bi bilo, da ne posreči ta prvi poskus prir>jati predstave s toliko tniža-. imi cenami, da ee eamn dnevni treski pokrijejo, prijatelji slovenskega gledališča ia vsi tisti, kuterim jo na tem. da bi tudi masa prebivalstva postala deležna plemenitega nmet nifikeg* užitka uaj pa akroe, da bode gledališče v soboto kolik«.r »»ojr-iče dobro obiskano.
— (Zbor »Glasbene Matice") ima danes v pet-k zve er isitodao nk\i&< ju en ukudemijo katero priteče IjabljKriske ženske podružnice družba bv. Cirila 10 M-t</dn V „Nandaeui domu, iu eict-r ženski ab >f *»to p«lu 7  »r. »noski pa nb 8 uri.
— (Folioijska vest) af*et«a policija je ar* tovela iu d-».. audincu i sročila dva pisarja Lid«.vika Jereba in Karo!« Vola, na katera leti suni, da s'a zamazala G. ti nov *pi>me-nk.   Aretovana  pia rja ta
I it.i, da b; bila storila pobalinstvo iu d rektoiti dokazov ho doslej še ni posrečilo dobit?. Naš« narodni nasprotniki  ekuš«jo to pobalinstvo že fcuktifi .irati
— (— 1* R) imeli so»o v Ljubljani letos prvič Včeraj v jutro; izv^Uioa drogom, ki nimajo nič dela, je b lo to preden t do'gim razpravam.
— (Promet na Dolenjskih železnicah) je
bil v preteklem SSeason  \8estransko precej ugoden.
— (Pr'aaičja kuga) knnatntovau je uradno v v.-, .i Su . 11« i...   o* č   Pijava gv ra a v ljubi   mol <n pa      ne razširi, ho ue avinjeki semaji za Grosuplje, Smaije iu Ig zausta-.ili in za preprečouju bolezni vse drugo DOtf"tMK) ukrenilo.
— (Potrjena volitev) Ceeac je potrdil izvolitev f<o~p. dr. Franci J ur tele nučeluikom okrajnega zastopa Anarijskega in gosp. Fr. A n d r i -n«ka njegovim namestnikom.
— Dopolnilna državnozborska volitev na Goriškem.) Državna iu d. žolna posanca gg. dr. Anton Gregorčič in Alfred grof C j roni u i sta »a OOnolnilao  volitev  jeduega  poslanca  v državni
zbor iz skupine n,e*k in fr^ov ter kupč'.iake in obrtnijske zbornice goriške izdala na slovenske vo-: liice saslednji oklic: V torek dne 10. o o ve udira bo i treba stopiti volilcom iz skupine mest in trgov i z^pet na volišče, da si izberejo za čas, dokler bo sedanji državni 2bor skopaj, poslane* v ta zteitop. Dasi i-najo v tej volilni ekupini goriški Italijani in prebivalci v Furlaniji izdatno večino, vender ne kaže, da bi se slovenski volilci izognili volitvi. Goriški Italijani so ni postavili kandidata odvetnika dr a. Fr. Miranija, čegar mišljenje o našem narodu je dobro znauo, ker je je večkrat izjavil v mestnem za sto pu goriškem. Temu kandidatu ne more dati glasu noben Slovenec, ki ljubi svoj narod in ki ima iskric.) narodnega ponosa v svojem srcu Fur-lani so si izbrali moža iz svoje srede, ki pozna njih deželo in potrebe, viteza Edvarda Bujattija, ki ni Slovencev u i ko 1 i žalil. V takem položaju je slo venskim volilcem izbiranje jako olajšano, posebno ako pomislimo, da vitez Bujatti je bil vedno od ločen pristaš predelske železnice in da sedanja volitev daje priliko hI ž lemu postopanja dveh naro dov v deželi, Slovencev in Farlanov, kar od nekdaj želimo in do česar mora priti, ako hočemo doseči prepotrebni mir v deželi in znosne cdooŠije v deželnem zboru. Zato priporočata zgorej omenjena poslanca, naj se slovenski volilci prav gotovo udeležijo vo'itve dno 10. novembra in naj zapišejo na svoj volilni !• "t - t ime kand<data: Eivard vitea B■ ■ a t i Voli'ci! Poslušajte naj n glas iu bodite prepričali da ae ne boste kesali. V Gorici, 4. novembra 18'J 6
— (Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju) ima v soboto 14. nov. t. 1 ob sedmib z.euer svoj letošnji občni zbor v dvo rani Parti^ove restavracije, Dunaj, I S,j egelgasie 21 Vupore i: Poročilo ffcjmkovo, blagajnikovo, pre gledviikov, volitve, slučajni predlogi. Po občnem zboru zabavni večer slovenskega kluba, katerega se smejo udrdeiit eaocc oui, ki so povabljeni a.'i pa po udih upeljam.
* (Boj za dedščino.) Znano je, da je nad vojvoda 1 na odpovedal se vsem pravicam kot član cesarske r db ne, s navzlel ime Ivan Ortb in po etal pomorski kapitan. Svoje premoženje je naložil v inozemstvu, za dedinjo pa imenoval svojo ženo, bivšo nemško igralko Lori Stub^l, rojeno S ovenko, katera, das> vzgojena na Dunaj1, je prav r da in preoej dobro slovenski govorila, kakor nje še živeča ekstra, lvao Orili in njegova žena sta najbrž utonila in sestra pokojne Lori Stubel je začela zd-»j celo vrsto pravd pri švicarskih ia nemških eodiš>ih, da se jej >zpl<*čajo milijoni, katere je Ivan Orlh v iuozemstvu naloži.
* (Ljubavna tragedija) L pa Rečanka iz ugledne iboeiji K*rineia (-i-urini, imela je dlj« Aaaa ljubavno zvezo z nekim uradnikom parobrodnn rJruibfl „Adrija". Z>doji čas pa te je dotični uradnik naveličal evo e ij ibiaike in se jej umikat. Karrnela ga je rb skali v njegovem stanovanju, a ljubimec j^j je na kratko povedal, da je več ne mara. Dekle je tO tako UŽaloetilo, da si je vpričo nezvestega ljubimo* eabodla nož v srce
* (Skesan volileo ) V Nyiregyliazi ee je pri državnoabotaki volitvi neki vonlec dal podkupiti Za 50 gld je prodal svoj glas liberalnemu kandi datu, Njgovi uanprotniki so ga vsled tega hudo p< dajali in mož i t tko zmešdi. da je na zadn e res verjel, da je SVOJO d'išo hudiču prodal. To ga je tuko ialoatilo, da se je — obiisd.
* (Lepe razmere) vladajo v Srbiji. ,Trgo vin->ki G'ajuik* javlja, da h d , > ljudje, kateri imajo na poštna nakatn co dobiti kaj denarja, že v>č me aaoef na poš'o, a — zjman. Denarja ne dob-«, ker bo vsa blagajnice prazne. Trgovci in obrtniki so vsled t >•..» v največji fadregi io, kar je oajbujiie : nič n pa Ci a ni. d* se te razmere premene.
* (Dinastični abiturijenti ) V K mu je me aaoa  julija veđ aO.tunjentov  pri  m turi pripadlo. Doočnik  so milili, da jim uuičui miniater o pr 1 ki poroke   prestolouasli dn kn h prmcezinjo Heleno od-pus'i nov izpit  in izpielnj   s kraljevsko naredbo, naj ee iim da maturit dno apričevalo, ne da bi novic delali im.turo  Ker »e to ni zgodilo, vložili so proš njo in v ijej ministra opozorili, da pričakujejo tudi oui „amnestije".   A skopih i-o  jo!   Minister jo na njih pn šoje ed^ovord z okrožnic, v kateri pravi: Žalostio-, da fe mladi ljudje postavljajo v iato vih:o h hudodelci, eamo da dosežejo, kar je plača za mar Ijivo učenji ; t., (»r ni je radostna dog alba samo povod, da i/poeiujejo od uiuosra spričevalo, katerega po hotbi smj li učitelje? niso zaslužili.
Dni*lla i
Podporno društvo za slovenske visoko-šoloe na Dunaju )>• zaduje mesece prejelo raan li đar I. Iz Novega mesta je g. Mdau Škerlj, pravnik, po*l«l 25 gl 30 novč, kot polovico čistega dohodka akademije, katero so uovomeški visokošolci priredili v korist podp druš vu na Dunaju in pod,.irni nalogi v Giulcu.   In Novega mesta je daljo društvu
poslal g. Ah kg. Sesek,  sedaj  jnr  caod  v Gra lou, I 15 gld, 50 novč, katera so darovali gg.: J. Ger-\ <ieač, o. kr. okr. sod. nredeedmk. dr. Gestrtn, c: kr. j srdiu iivetnik, dr   V. Ž tek, odvetmk, pn 2 gll, go-j sp dična Iltrmma S idi.  poHerito c     g. Fr  Dr fe a, j c. kr. jium. ravnatelj, g. Reb-k.  v ^ji davčni nad-j zornik g. J. Sedi, trgovec, g. J  Mobar. ravnatelj pomožnih tirado^, s«   Perko, trgovec, po 1 gld., nadalje so darovali: Gjfo.ia Mura N v>*k, gg. Končan, trgovec, Jos M bora, trgovec, J Trdina, c. kr pn f. v pok, Martin P teliu, c. kr. prof- so", vsi v N».eia meita,  g. Josip  Petrič, trgovec v Ljubljani  in g. Valentivj Oofak, trgovec v No-era meHtu po 50 novč
— Na Dunaju so darovali: Gospa M*nja Primožič, ces kr. prtd soproga 5 gld.. g. J. Navratil, vodja pomožnih nradov pri na>višjem sodišču 5 gld., Slovenec, ki ne želi biti imenovan 20 gld. — Siavno hranilno iu poaojilno druš~vo v Ptuju je p h' do 20 gld, slavna ormoška posojilnica 15 g'd. — Vč. g. Anton Pipan, ki plan c. kr. mornarice v Pulju je mej taoaošnjimi Slovenci, ki ne želijo biti imenovani, nabral 10 gld. — G Alojzij Pavlin, c kr. ž. vinozdravnik v Rogatcu je za društvo na i ral 7 gl., katere so darovali: Vč gg Jožef Tomboli duh. svet, dekan itd., Jožef Crjsk, vikanj, Jož. Trafeik, duh., gg. A'eks. Orožen, davkar, Alojzij Pavbn, ži-viuozdravnk (po 1 gl.) in gg. Franc in Ivan Ogrizek, Simon Sjkirmk in J .ž. B^bzg (po 50 novč.). Dalje so daroval* : Vč. g. dr. Aodrej Karlin, c kr prof v Ljubljani; G. dr. Janko Hočevar, adv kand. na Dunaju 5 gld. G. Jož. Premer, c. kr. uradnik na Dunaju 3 ^ld , g. dr. KI. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju 7 gld (drugo darilo). Iskrena bi d« hvala vsem darovalcem I — Dalj« darove epre-jema društveni blagajnik vč. g. dr. Fr Sedej, c. in kr dvorni kaplan, ravnatelj Agudmeju, Daaaj, I. AugUstinitrasse 7.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gosnod Fran L u z u a r v Kranju 22 k r o u , kate e je z'ožila družba pri g. M ye ju ml. ob navzočnosti gOMoe Fran k ć tova na din rojetva dvojčkov C rila in M-b da. — Trije slov dijaki v Ljubljani 1 krono.
— Pod naslovom ftntovšline g Lijza Subica vesela družba v Ljubljani 10 kron 20 vin. za pobiti okna Velikovške šole — Skupai 3 3 kron 2 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I
Književnost.
— Venec slovanskih povestij.   Prevodi is
ruščine, poij-ćme, češčme, sbivasJina in arbohrva-Hčine 1 V Goiei. Tuokala in z ložila nG>riška Tiekarnn A Gabršček. 189b* Str. 174 V pnču o"ri, čelno oj r tuljtni knjigi je zbranih »»■■»■ .i jako lenih povpsbj, preloženih iz raznih slovanskih jeiiaov. Th piveiii so bde že natisnjene v wKoled.*rju go-roš*.h ».adšHoti-M* in v p-dbstku „S'če" ia „P^i-ttiOrca", ztjane pa so vsled tega največ le na Go-pMk-:u Itilajuteij e čitajnčemu obinatvu, katera pogreba ie vedno zlrave hrane roono ustregel, da je te poventi zbral v posebne knjig*, kar le tako jim je odprta por po vseh eloveuskili krajih, t 'ena knjgt s poštnino vred je 55 kr
Brz oj a,T7*3s:e,
Duliuj 6. novembra. Poslanska zbornica razpravlja daoei 0 dra. l*ac ika nujnem predlogu, naj se v deželah Čeike krone uvede čoščina k< t notranji uradni jezik. P a ca k je svoj predlo obširno utemeljeval. Badeni je iajavil, sklicuje se na svoje govore v proračunskem odseku, da si je postivil kot smoter uredbo jezikovnega vprašanja, da pa se s takimi važnimi rečmi ni smeti prenagliti. Zoper predlog sta govorili Soharschinid in Rey, za predlog dr. S t ran s ky iti L e w a k o ws k i. Dr Ferjančič pride najbrž še danes na vrsto.
Dunaj G. novembra, lttvnokar je imel poljski klub sejo glede glasovanja 0 Paca-kovem predlogu. Vsled Rideiiijeve izjave je klub sklenil, priporočati toplo meritorno stran Pacakovega predloga, nujnost predlogovo pa odkloniti. Jaworski jioda v tem oziru v imenu kluba utemeljeno izjavo.
Dunaj 6 novembra. Ožja volitev v notranjem mestu In v drugem okraju se vrsi ob jako mnogoštevilni udeležbi. Zupan Strobacb je prišel v drugi okra in sam ag toval. Ukazal je redarjem, naj aretujejo nekaj židovskih agitatorjev , a redarji t. ga niso hoteli storit«. Končno so židovski volilci Strobacha pregnali z volišča, JJičoč, da nuna tam nič iskati. Me-rodajnl vin dal krogi so že precej nervoani ia> radi nerodnostij, kavere uganja Župan Strohach.
Atone G. novembra. Včeraj so je s-šla narodna skupščina na izredni nasedanje, kateremu se v političnih krogih pripisuje največji pomen za raiVOJ balkanskih ruzsner.
Razitrjeno domačo zdravilo.  Vedno večja po-praScvanja po ..Moll-nvem francoskem žganja in soli11 do-
kflnrojejo uspešni upliv tcgft zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoč>, dobro znino antirevmatic.no mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poiitnem povzetji razpošilja to mazilo lok ar A. MOliL, C. in kr. dvorni založnik na DONA JI, Tachlattben i'. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOIJj-nv preparat, zaznamovan z varnostno znamk'* in podpisom. 4 (1756—15)
t*roti li i*i |>*LVO!*»» ti
učinkujoče, kašelj omehčujoče,  lUz razkrajajoče sredstvo jo
prani sirup lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta), kateri se  uporablja prav uspešno.   Cena steklenici 35 kr., 12 steklenic 8 gld. 60 kr. 3 (3202—1)
75.000 Uron je glavni dobitek velike ino-mostske f) O-k raj ca rak c loterije, ki se izplača samo b 20°/„ odtegljajem v gotovini. Svoje čitatelje opozarjamo, da je žrebanje žo »Ino 7. novembra.
štev. 16.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.739.
ffC Začetek ob 8. url.   Znižana vstopnina. "W V Mol»oto, «In«? 7. no*enibra I slMl.
Tretji k rat:
Gorenjski slavček.
Lirično - komična O para v dveh dejanjih. Spisala Lttjisa Pesjakova  in   Emai ncl   Ziingl.   Uglasbil   Anton Foerater.
Kapelnik g. Hilarij BeniSek.   Režisčr g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob 8. uri. Kunec po 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v torek, dne 10. novembra 18%.
Umrli ho t Ljubljani:
Dne 3. novembra: Apolonija Gorjanc, perica, »JO let, Marije Terezije oesta (Kolizej), rak. — Marija Rogol, dim-uikarjeva hči, lb' mes , Rožne ulice fit. 23, vnetje hrbtnega mozga
Dn6 4. novembra: Ivana Herher, zasebnira, (54 let, Rimaka cesta tt. 9, otrpuenje pljuč.. — Ivan Ropret, delavec, 3f) let, Pred konjušnico St. i», jetika.
Dne 5. novemt)ra: Marija  Gantar, pleskarjeva hči, 4'/4 leta, Kravja dolina St. 10, otrpnenje vsled krča. V h i r a 1 u i c i:
Dne b. novembra:  Jernej Jerko, zidar, 35 let, rak.
Meteorologično poroko.
November	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ratiira v C	Vetrovi	Nebo	Mokrice v mm. v 24 arah
5.	9, zvečer	7480	58	ar. svi'h.	oblačno	
6.	7. zjutraj	747 7	50 '	sr. sv/.li.	oblaCno	0-0
9	2. popol.	745'8	7-3	sr. jjvzh.	oblačno	
mulom
Srednja včerajšnja tecnperator« 15*9*, za 0'2° pod aor-
dne$ 6 novombra 1896
Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru    . . Avstrijaka zlata renta ....
Avstrijska kronska renta     ,, ... Ogerska zlata renta 4" „.   .   .   .   . .
Ogerska kronska renta ■> Avstro-cgorske bančne delnice
SLreditne delnice........
London vista..........
NemAki drž. bankovci ta 100 mark
90 mark...........
JO frankov..........
'talijmm--.ki bankovci.......
C. kr. cekini..........
ini	gld. 25		kr
t"t	i»	15	r
1S2	%	35	
101	t	10	r
121	d	75	
?9	m	20	c
937	d	—	
»65	u	75	^
1 19	t	75	
r..8	a	75	p
it	t	75	t
9	1	62«	1 •
<4		45	3
	•	68	
priporočajo zdravniki posebno pri
bronhijalnom kataru otrok, ki se
tako često javlja v zimskem času. 3  dele  Giesshiibleea  se zmeša z 1 delom vročega mleka in se zmes pije mlačna. (81428)
Izvod iz voznega reda
•valjet-van.egra. od 3_. olctolsra 1898,
tfaetopno omenjeni  prihajalul ln odbajalnl oail   oinačenl  10 y ■rednJeevropMkem ćiuin. (1705-266] Odhod Is I,Jnl»IJantt (juž. kol). Proga Čez Trbiž.
0b 12. uri 5 min. po nooi oaobni Tlak r Trhli, Beljak, Oeloven Franaenafeeta, Tjjubno; čez Sel».th»l v Auaeoe, raohl, Omunden, Solnogr* če* Klolii-Iloifliiig ▼ Stojrr, IjIiio, na Dunaj vi* Amatettnu. — Ob 7. ari 10 min. zjutrnj oaobni vluk v Trbii, Funtubol, Bnljak, Celovec, Vramena-frf te, Ljubno, Dunaj; ćea Solatbrvl v Solnn*rnrl, caa Amitottan na I>unaj. — Ob 11. url 60 min. dopolnilna oaobni vlak t Trbiž, PonUbel, Beljak, Oe-lovoo, Ljubno, Selstlinl, Dunaj. —Ob 4. uri pouolmtne oniihiii vlak t Trhla Boljak, Celovec, Ljubno; uoa SoliMial v S-iliiotfrail, lionu-Gaitein, Zeli nn Jeroru, Inomoat, Ilregono, Curili, Oonovo, 1'arla j čoa Klein-Roininif v Stnyr Iiinc, Budejevice, Plzonj, Marijino raro, Ilob, Franoove varo, Karlove vare* Prago, Iiipsko, Dnii.-.j via Amutntten.
Proga v Novo mesto ln v Kofievjo.
Ob 6. uri lb min. cjutraj moAanl vlak. — Ob 13. uri 68 miu pu. polnilno m»>,•.»!i i vlak. — Ob G. uri 30 min. /.vočor moianl vlak.
Prllio«! v i.juUi j »no  juž. kol.). Proga Iz Trbiža.
Ob ft. uri ''J miu. zjutraj oaobut vlak ■ Dunaja vi« Amatottau, Llpakeira, 1'rage, Kr.mr ; \ ih varor, Karlnvib rarov, llobn, Marijinih varoT, Planja, Hu.lrj.-vlu, dolnograda, Lilnua, Stejrra, Gmuuilona, lauhla, Auaioaa, Ljubna, Celovca, Beljaka, FrauaauafuHts. —Ob 11. uri ili min. dopolnilne oaobui vlak a Duuaja via Amatutten, Karlovih varov, lioba, Marijinih i» Planja, tiudejerio, Rolnogradik, Linoa, Blnvra, Pariita, Ooneve, Ourlha, Ur*. gonoa, Inomoata, Kella na jeaoru, Iioml-Oaatoina, I.jttbin*, Oelovoa, I.lnoa, Pontabla — Ob 4. uri r>ri min. popoluilne oaobni vlak a Dunaja, !.!•.-BelathaJa, Boljaka, Golovca, Kranaeuafeate, Poutabta. — Ob >. uri 4 min. r vi-, ur oaobni vlak ■ Dunaja via Amatetten, Ia lijubna, HuIJaka, Oelovaa, PouUbla.
Proga lz Novega mesta ln Iz Kočevja.
Ob 8 url 10 min. »ju t raj metani vlak. — Ob 1. uri 39 min. po-poludno meiaul vlak. — Ob 8. url So min  avo('>er meaaui vlak.
Otllio«! Ib LJubljane (drž. kol.) y Kaitinlk.
Ob 7. uri      min. ajutraj, ob 9. uri n min. popoludna, ob   I. ur 60 miu. avečer, ob 10. uri 96 min. avećer.   (Poalnduji  vlak la v ok lob ob nedeljah la praaulklh.)
I"rlho«l v L)ubl|ano  drž. kol.) I« Kamnika.
Ob 6. url i.o miu. zjutraj, ob II. uri 10 miu. dopolnilne, oh 0. url 90 min. avečor, ob 9. uri 66 min. avečer. (Poalcdnjl vlak la v oktobru ob nmlelj**   In |>ra»nlkil. 1__
Stenografa
za alovennčino in nemščino vzprejmom tako.] za dobro plačo. — Tuli iščem aprt-tu^ga
pisarja
za takojšnji vstop.
Dr. Valentin Krisper
(3914—li advokat v Iijubljani.
Za t koće Ir-to podeliti je pri ljubljanskem mestnem magistrata sltdeče natnnnve:
I )   Jan. l{«'riiiar«llnl-|evo v znesku 3)5 gl«!. 0~* lir., 2.)   Jurij Thtilniolner-|evo v znesku s<; KUi. *Mi kr„ 8.)   Jon. .lak. s«li lili n-^o v o v znesku s«; I<k kr., ■ii   .In n  JoAi  W t'lMkr-;<-\ o v znesku 1IO u        S>'-i  'i i-..
do katerih imxjf> pravico hčere ljubljanskih mefičanov, ki so te letcs omt žiTe in so ubogo, pa lepega vedenja.
6. ) .lun. Ml*. Mraslon i< o \ o v .n-sl.u 71) ^1«!. SO kr., do katera ima leton pravico ubogi kmet iz SontptoVrske fnr*1.
• i.)   Jak. v nI. iHiicojcto v znesku <»7 —kr.. do katere
ima pravico nbnpn, poštena nevesta mesčanskega ali niijega stanu.
7. ) .Ion. 1 cIIUs Nin-ovo v znesku IH ^I<l. :iO kr., katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane.
8) II. Auf. litmb <»to v znesku 1 ul«f. Pravico do jedne pt lo-vice te ustanove imajo uboge in pošteno vdove lmbljanakih mt-sčanov, do droge polovice pa uboge, dobro vzgojene hčere Ijobljanskili meščanov*, ki so su letoa onaoiUe.
».) TI i Ina«-1 Pnklč>evo v zneskn l'.»s ghJ. 14» kr„ do katere imajo prav eo ubogi obrtniki meščanskega staru ali pa njih vdove.
10.)   Jim. Iirs(. koiur-too v znesku  Lil  ultf. U.O kr«, ka-
t-ro je rrzdel ti mej štiri v Ljubljsni bivajoče revne očtte ali vdove matere, ki lnp}<j po več otrok in uboštva niso sami zakrivili.
II ) llcleiie > »lei»tiiil-|e« v znesbu HI »{lat., lc>.t^ ro je razdeliti mej otroke, rojene v frrtnčiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in de niso 15 let stari.
13.) JlHriJts I4oMmjit*-4»ve v znesku 100 g!<!.. do kitt«re Imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljano, ki so ženukegi spola in pa lepeg.4 vedenja.
13) I siiuiinu ah poale v znesku ."»O irkl. I<> kr«, katero je razdeliti naj štiri uboge posle, ki več delati he morejo in so na dobrem glbsu.
Frcšuje za jedno ali drugo t>h ustanov uložiti je opremljene s potreb n mi dokazili d.© Icor^ca, tegTSL meeeca pri magistratnem vlož-nem z«p sinku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 181)6.
Velika S0~krajcarska j       loterija tt efnomostu. \	Žrebanje jutri!
| (80&7-20)                   f.lavni iloUitek. 1 ' 375.000* Mrrt'kc po ftO kr. pripo*oca j. C Mayer,	Lron^SS r g-otovein *^BB ao°/0 odbitka, banka v Ljubljani
I
Habitc vender
Doerlng-ovo milo s
sovo
Čestita gospodična I   Parfum tega mila jo fm, kvaliteta nje-^(►va i/.lmrna, učinek na lepoto in nežnost  kožo občo znan. To izborno toaletno milo za (bme lahko dobite novsod pO 30 krnji-, komad VI. Iet854—9)
V Ljubljani proiUjiiji. na 0i«ti..li>   Av«. Aui>r, Ant. Kriapor iu Vaao 1'otriili!. eioucraluo zaatopatvo : A. Mutach .t Cn., Dunaj, I., I.ugeek S.
i
O)
t
3K^^30898StS! Trnk6Cty, Dunaj, V.
15-
Doldorja p?. Trnk6czy-ja
želodčne kapljice
krepčujoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne in tek vzbujajoče
1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld, 3 tati 4 gld. 80 kr.
prodaja in ra/.pošilja na vse krajo sveta h prvo po&to;
Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. (8064-6) Trnk6czy, Dunaj, Margarethen. Trnkoczy, Dunaj, Landstrasse. Trnk6czy, Dunaj, Josefstadt. „    Trnkoczy, Gradec, Štajersko.
^MKffiSBKl   L«^arna Trnk6ozy v Oradon.
55
L Luser-jev obliž za turiste.
«;«»lov«t  in ti ilt o upli-
vajo&e  Hrt'tlHtvo proti
/u ! j« •••   Da OOd- v^v^ia^V^ platili, petah m    S^i&r' JPS Veliko dniKiui trdim ^^j^J1^, priznalinb praakani ' piaem jo na
kože. ^'v"'^    OglOđ v
W      ^ srfavni nipoilljlllici:
k $chwenk-a lekarna
^vjj^ 1860*48 Moldllngr-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in ^nJc obliž varhtvono zramko in podpis,
f. V      S     R' i° ln *ravon; tort»j   naj se pazi in zavrne vao manj VTed.no ponaredbe.
ToM?tTn^^i^Jii^lj»amB?J^X*
Mayr, Mardetschliiger, U. s| ul.TrnkOoay, (i. Hio^oli, L. Grecel; f Kuilulfovem S. pL BladovlA, F. (laika; \ Kamnika .1 Mofinik; v Olovel A. EKK"r> W« riiurmwald, J. Birnba-uber; v Hresiftli A.. Aicli-inger; v Tricn (na Koroškem) C. Menner; v Beljaku F. Sctiolz, Dr. E. Kuinpf; v Oorlel G, li, Pontoni; v WolfH* Imtkii A. Hulh; v Kruli) i K šuvuik; v Ka«l-Koui C. E. Andrion; r i.lriji Josip Warto; v ICiaaluvl|l«l A. Roblek; v t VIJI K. Oela; v ii«»ml;n: F. Haika.
ladajutelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
26
65
6671