VARSTVO «ARAVE INATURE OTSEBVATIOfl)| VOL. 13 Il?87)i7?"92| UUBUANA 79 Bela štorklja ( C i G o n k ü k ß ä i L) ? SlofeEiJi ^ M u IS7i T h e w h i t e e t o r k (Cloonlä o!coni& L J In S l o v e i a in t h e y _ a r 1979 M A T J A 2 JEŽ KLJUCME BESEDE? bela štorklja, Cicorna ciconia^ Zlovenija^ popis^ 1979 KEY HDRDSž white stork^ Ciconia ciconia^ Slovenia, survey^ 1979 Sprejeto? 5.3«1984 IZVLEČEK Pri popisu bele štorklje (Lic oni a cicoiiJB L.) v SlDVEniji v ietu 1979 sirio ugotovili 166 zasedenih gnezd. Doraslo je 359 fnladičev, ki BO skupsj 5 356 odraslimi tvorili jato 695 štorkelj. Povprečrfo število doraslih ffiladičev na eno gnezdo je bilo 2.145 irsdeks uspešnega doraštanja (raznierje sed številom i z val j en i h in številom doraslih) pa 76. Primerjava B števi- lo® štorkelj v letu 1965 kaže. da je število zasedenih gnezd rahlo narss- lo, upadel pa je indeks doraščajočih Hfladičev̂ število doraslih mladičev in skupno število štorkelj« Ocen juje- FFIO, d a je bela š t or k I j a v S i D ven i j i ogrožena živalska vrsta. A B S T R A C T A survey of i-ihits stork iCiconia cicordB) carried out in 1979 in SID- venia has given the following dataj 168 inhabited nests wer e -found, with 359 {mature youngs together î jith 365 adult birds, the total population amounted to 695 white stork. The average rsufsber ot rsature young per nest was 76. Comparison i'lith data trom ths survey of 1965 shows a slight increase in inhabited nests and, at the saroe time-i a reduction in the fsaturing index ̂ in the nufTiber ot ycfung and in the total number ot î hite stork. ÎJe consider the white stork to be an endangered species in Si ovenia. 1. UVOD Bela štorklja i C i c o n i a c i c o n i a } sodi med zavarovane živalske vrste (Odlok o zavarovanju redkih, ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik, ör. list SES, št. 28/1976), Štor- klje je prepovedano loviti, ubijati^ prenašati^ zadrževati v ujetništvu ali pa namerno vsnemirjati ter uničevati ali poškodo- vati njihova gnezda in jajca. Poleg omenjenega odloka varujejo štorkljo še Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o ii- pravijcin.ju lovišč (Or» list SRS^ št, 25/1976) in posredno še dve iM^dnarodni konvenciji Konvencija o močvirjih, ki so mednarodne- ga pomena^ Elasti kot prebivališča močvirskih ptic {Ur. list SFRJ J št, 9/1977)^ in Mednarodna konvencija za varstvo ptic (ür. list SFRJ, št. 6/1973). 80 H. m i Bala itorklji iCicni?^ f J m d ž L) v Slßvtniji v litis If?? St-evilni predpisi in iz njih izhajajoče obveznosti so gotovo odsev spoznanja družbe, da je štorklja ogrožena in hkrati odsev resničnih želja^ da bi jo ohranili kot živalsko vrsto ter kot sesta\nii del naše kulture in pokrajine. Med prizadevanja za ohranitev,štorkelj sodi spremljanje njihove- ga števila. Mnoge evropske dežele že desetletja redno ali občas- no opravljajo štetje štorkelj. Na osnovi teh podatkov so bila ugotovljena močna nihanja številčnega stanja. E„ T. Gilliard navaja 1968. leta, da se je od konca prejšnjega stoletja do leta 1928 število štorkelj v Evropi zelo zmanjšalo, nato se je do leta 1937 večalo, odtlej pa se spet manjša. Dodatno navajata S, D. R i p 1 e 7 in P. B a r C 1 a y - S m i t h (1972), da se je na Danskem in na Nizozemskem zmanjšalo število štorkelj v letih od 1958 do 1969 za dve tretjini in v Alzaciji za pet šestin. Po navedbi istih avtorjev je smcinjševanje števila štorkelj v osta- lih deželah podobno ali manjše, medtem ko število štorkelj v vzhodni Evropi stagnira ali celo nekoliko narašča. Iz novejših podatkov iz Madžarske (1978) je razvidno, da se tudi na Vshodu njihovo število manjša. Za razumevanje populacijske dinamike štorkelj v Sloveniji je pomembne! primerjava s sosednjimi deželami. ZBLI imamo podatke le sa. avstrijsko Štajersko. B, W e i s s e r t je 1978. leta obja- vil pregled številčnega stanja v letih 1950 do 1978. Število giiesdečih parov štorkelj je od 15 parov leta 1950 naraslo na 100 parov leta 1965, nato pa je njihovo število nihalo med 80 in 100» Stanje 1978 kaže, da so imeli 98 sasedenih gnesd, vzletelo pa je 192 mladičev. Število glede na prejšnja leta nekoliko narašča. V Sloveniji je bil prvi in do sedaj edini popis opravljen leta 19€5 (M, S o š t a r i č). Že takrat je bila napovedana ponovi- tev popisa, ki smo jo lahko izvedli šele leta 1979. Domnevamo., da bo primerjava obeh popisov dala odgovor na nekatera vpraša- nja, tako da bo raogoče ustrezno usmeriti naravovarstveno politi- ko in ukrepe sa varovanje štorklje. 2. METODE DELA Odločili smo se za sbira:n.je podatkov s pomočjo osnovnih šol. Ma priporočilo republiškega zavoda za. šolstvo so delo prevzeli naravoslovni krožki pod vodstvom mentorjev. Ta metoda se je pri prejšnjih podobnih akcijah v Sloveniji pokazala kot organizacij- sko rasmeroma enostavna in finančno nezahtevna, hkrati pa dovolj zanesljiva. Polê g dragocenih sbranih podatkov ima tudi ugoden vzgojni in isobraževalrii učinek. Easpis akcije je bil objavljen v Pionirju^ poljudnoznanstveni reviji za mladino (Pionir, 1978/79, št. 9). Pozneje sta bila objavljena še sprotna ocena o poteku a.kcije in prirejeni povze- tek rezultatov. Da bi dosegli čim večjo zanesljivost popisa, smo akcijo popula- rizirali v radiu in tisku (Delo, Večer^ Pomurski vestnik). Za neposredno zbiranje podatkov smo uporabili popisni list, ki smo ga razvili na podlagi izkušenj pri popisu 1965 in s sodelo- vanjem ornitologov Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Oblikovno in vsebinsko je popisni list prilagojen opazovalnim možnostim in sposobnostim osnovnošolcev (glej si. 1). VARSTVO M M W IHATÜRE COHSERVATIONI, VOL. I3 Ü987I, LJUBLJANA Ii z: 1 ^ C) V ^ UJ ^ ^ -VdO VD: fNovr wnivQ uGh^-oe BtbrB'Z >C3 Q < . Hnsvaoa 011A31$ N " T n i i ™ = 3Ayd wnivo sm-fsk Qm'fSi' HINdflVÄa CO K) as ONHDSndO — öFSaSvZ ONSVOBO w ONTilSVZ ONQBd kr OHSmO 0N3a3SVZ OlAHd Sißk z l e g - ^ g t s flHMaOlS VfN VTVdD VOBAyd WOiVQ Gi6r£-n 6£By£ -tZ J i i i ! ! 1 1 t j % tii 1 Ul S § ^ § UJ ^ ci ^ O 1 g < y • Q < 2: g ö g K ^ i i S ' s s a s ^ s ^ 1 ! ! I ^ § 1 .1, f 3 ^ g ^ Š ^ illA3iS VNOMkiVZ V K") S K 1 - PDpisnik za Ebiranje podatkov o gnezdenju bele žtDrklje leta 1979 Fig» 2 - Questionnaire for the survey of white strok in 1979 62 ru m i Bela Itorkljž iCimii dcoaii LJ v Eloviraji v ittit 197? 2.1. Kontrola rezultatov.. Rezultate učencev smo dopolnjevali 2 lastnimi opasovanji. S kontrolno metodo enkratnega obiska smo zajeli prek 50% vseh gnezd. Ker so se naši podatki povsem ujemali s podatki učencev, menimo, da je zanesljivost rezultatov popisa vsaj 95-odstotna. Visoka ocena zanesljivosti se nanaša zlasti na podatke o številu gnezd, njihovi namestitvi in kraju gnezdenja. O fenoloških po- datkih in podatkih o številu izvaljenih mladičev menimo, da dosegajo 90-odstotno, podatki o starosti gnezd pa 75~odstotno zanesljivost. 3. REZULTATI Popisovalci so svoja sedemmesečna opazovanja zapisovali v popis- ne liste in jih ob koncu akcije poslali Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Na ta način je bilo zbranih več kot 4000 informacij. Obdelali smo jih in zbirne rezultate posameznih rubrik podajamo v enakem zaporedju, kot je v popisnem listu. 3.1. Zaporedno število gnezd Število vseh gnezd, ki smo jih popisali, je dalo odgovor na navidez najzanimivejše vprašanje, koliko gnezd štorkelj je v Sloveniji. Registrirali smo 168 zasedenih gnezd. Ce podatke takoj primerja- mo s stanjem v letu 1965, ugotovimo, da jih je bilo takrat 146. Na tem mestu je potrebno pojasniti: popis leta 1965 je zajel nekoliko manjše območje kot leta 1979, zato se realna razlika v številu gnezd zmanjša od 22 na 18. Povečanje števila gnezd pre- seneča, saj je navidez v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem o izumiranju štorkelj. V nadaljevanju razprave bomo skušali zadovoljivo pojasniti to navidezno protislovje. 3.2. Kraj gnezda Po podatkih iz te rubrike je bil izdelan zemljevid razširjenosti bele štorklje v Sloveniji v letu 1979 (si. 2). Polni krogi ozna- čujejo zasedeno, prazni pa opuščeno gnezdo. Medtem ko se lokaci- ja zasedenega gnezda nanaša le na stanje v letu 1979 pa oznake za opuščeno gnezdo temeljijo na daljši časovni primerjavi, zlas- ti glede na stanje v letu 1965. Primerjava nam takoj pokaže bistvene spremembe. Iz doline Pesni- ce in Sčavnice je izginilo 15 gnezd, v Podravju, zlasti še v Pomurju, pa se je njihovo število povečalo. VARSTVO NARAVE INATÜRE COrâ ATION)̂ VOL, 13 (1907), ÜÜBLJAHA 83 Dogajanje povezujemo s agrotehničnimi ukrepi. V zadnjih desetih letih so bila v dolini Pesnice in Sčavnice izvedena obsežna osuševalna dela» Iz osušenih predelov so štorklje migrirale v ugodnejša območja, tam pa je prišlo zaradi povečanega števila gnezdečih parov do pomanjkanja hrane in torej do povečane morta- litete mladičev ter zmanjševanja celotne populacije štorkelj. 3.3. Namestitev gnezda V času popisa so bila gnezda nameščena takole: na dimniku 75 gnezd (44%) - na električnem drogu 79 gnezd (47%) - na drevesu 10 gnezd ( 6%) - drugje 5 gnezd ( 3%) Največ gnezd je torej na električnih drogovih. Ker je bila leta 1965 večina gnezd na dimnikih, ugotavljamo^ da je prišlo tudi pri namestitvi gnezd do bistvene spremembe. Selitev gnezd s dimnikov na drogove štejemo za negativen pojav, saj povzroča celo vrsto nevšečnosti, tako štorkljam kot ljudem. Veje, ki štrle is gnezda, večkrat povzročijo kratki stik. v omrežju ali celo požar. Tako je na primer zgorelo gnezdo z zarodom leta 1978 v Pečkah. Zaradi bližine žic so 1ahko usodni tudi padci mladičev iz gnezda ali nerodni pristanki pri prvih letalnih vajah. Tudi kadar se padec iz gnezda srečno konča, je mladičeva možnost, da bi ga ljudje vrnili v gnezdo, dosti manjša, kot če je gnezdo na dimni- ku. Gnezdo na električnem drogu pod napetostjo je namreč nedo- segl jivo za lestev, izklop električnega omrežja pa je zapleten in dolgotrajen postopek. Prav poučen je primer iz Ivanjcev pri Negovi. Vihar je vrgel gnezdo z droga in lovci, ki so ga hoteli vrniti nanj in ga oja- čiti s podstavkom, so čakali skoraj mesec dni na izklop elektri- ke . Gnezdeči par je sicer dobil novo gnezdo, je pa očitno samu- dni ča3 gnezdenja in ostal brez zaroda. Gnezda, na električnih drogovih so nedostopna tudi za ornitološka proučevanja (število, velikost in teža jajc, število izvaljenih mladičev, obročkanje mladičev itn.). Tako je sedaj več kot polo- vica gnezd neprimerna za strokovno ornitološko proučevanje. Razloga za to, da se štorklje selijo na električne drogove, sta vsaj dva. Prvi je sprememba gradnje hišnih dimnikov. Stari so bili široki, s stranskimi dimnimi odprtinami. Novi so ozki in z dimno odprtino na vrhu. Drugi razlog je postavljanje umetnih gnezd na drogove. To akc i j o smo v začetku ocenjevali kot pozi- tivno , vendar nastali položaj kaže, da bo nujno usmerjati gnez- denje štorkelj na ugodnejše lokacije. 3.4. Datum prihoda štorkelj (si, 3) Pri beli štorklji je ločevanje spolov z opazovanjem na daljavo nezanesljivo. Zato smo se v konceptu naše akcije tej podrobnosti odrekli, čeprav je znano, da se samci vračajo pred samicami in bi selektivno zbiranje podatkov o prihodu pomenilo dodatno obo- gatitev rezultatov. Zato pomenijo podatki v histogramu datum prihoda štorkelj na gnezdo ne glede na spol. 84 Kil Bela itorklji, ICicßRii cicmii L J v Sloviniji v ittu iflf . i / ^^ s S -,, / oKS- 'J I 4 J/S S •J- I 1 K - s.) 1 \ ! .. 11' r J /1/ VARSTVO »ARAVE IHATUEE CONSERVATION), VOL 13.11987), UUBUAHA 85 o c: o O in SLI d! CT O K-O ta ai o; m m Gi C OJ m o-»M JC O r̂ r̂ c: «M ^ Cr-jr Cr- "-i a. s o e Of rs a T3 ^ c ai Oi J.' m JZs —? fS c: TvS CJ-Of o r: -'-t a; O O'. C > a: C Ü! o •X3 'T? c; f.' > CO ai r-i Os a •it re; tz at c: fli i-J? cn IL PJ ct. i nI H, JEŽ? Bela i t o r k l j i iCimii cicenia LJ v Sloveniji v letu 1979 BI. o - Časovna in številčna razporeditev prihoda bele štorklje v letu 19'79 Fig. - Arrival of the white stork in s.pring 1979 (number of birds in vertical coiufTins) 3.5. Datum prvega poleta mladičev (si, 4) Največ jih je začelo letati od 10. do 20. julija, prvi že junija, zadnji pa 20. avgusta. konec 3.6. Datum zadnjega opažanja štorkelj na gnezdu (si. 5) Tudi pri odhodu štorkelj is gnezda nismo zbirali podatkov ločeno ,po spolu ali po starosti (starši in mladici). Omeniti je treba^ da mladiči navadno zapuščajo gnezda pred starši. Zbirajo se v večjih skupinah in se pripravljajo na odhod v Afriko. Posamezni popisovalci so navedli taka zbirna mesta, ni pa bilo mogoče ugotoviti vseh in tudi ne datuma odhoda večjih jat. 3.7. Sprememba zasedenosti gnezd do leta 1978 Uvodoma naj omenim, da preseneča redna zasedenost gnezd. Več kot 95% zasedenih gnezd je namreč redno zasedenih. Iz odgovorov v rubriki "prvič zasedeno" smo ugotavljali starost gnezda. V tem primeru starosti ne smemo razumeti v fizičnem obsegu, zlasti ne pri zelo starih gnezdih. Verjetno je, da so bila v desetletjih večkrat uničena (neurje, požar, prezidava dimnika ipd.), vendar obnovljena vedno na istem mestu. Ugotovili smo, da je najstarejše gnezdo pri Štefanu Kreslinu, Dolnja Bistrica, št. 94, občina Lendava. Na dimniku te hiše je gnezdo že od leta 1908, torej celih 72 let. Več kot 50 let stara gnezda so še na gradu v Dornavi, v Kogu št. 134 in na župnišču v Ljutomeru. V Beltincih in Turnišču sta gnezdi stari po 42 let, v Tešanovcih in 5ratovcih prek 30 let itn. VARSTVO NARAVE (NATURE COraVATION), VOL, 13 (1987), UÜBUAHA 87 SI, 4 - časovna in številčna razporeditev speljevanja fri I a d i u e v bele- štorklje v letu 1979 Fig. 4 - Fiedg&iing ot the whit& stork in summer 197? (number ot birdE are in vertical colufiinsl SI. 5 - Časovna in številčne razporeditev odrioda belih štorkelj v letu 1979 Fiq. 5 - Departure ot the white stork in suiTHTiSr and autu/im 1979 (number of birds in vertical c o i u m n B) H. JEŽI Bslä fttorklji CCicönia cimk LJ v Bioveniji v Ittu im V občini Lendava ni samo najstarejše gnezdo, ampak je največja tudi povprečna starost gnezda. Oglejmo si jo v primerjavi s povprečno starostjo v drugih občinah: 1. Lendava 14,8 let 2. Ptuj 13,5 let 3. Lenart 12,0 let 4. Murska Sobota 11,2 leta 5. Maribor 9,6 let 6. Ljutomer 8,2 leta 7. Ormož 5,5 let 8. Gornja Radgona 4,8 let 9. Slovenska Bistrica 3,0 let 10. Ostalo (SI.Konjice, Šentjur pri Celju in Brežice) 2 leti Primerjava nam jasno kaže, da so gnezda starejša na vzhodnem kot zahodnem delu slovenskega areala štorklje. Iz tega sklepamo, da imajo v obrobnem delu areala slabše življenjske razmere. Zato že po letu ali dveh gnezdenja na enem mestu spoznajo lokacijo kot neprimerno in skušajo poiskati boljšo. 3,8„ Število izvaljenih in doraslih mladičev Število isvaljenih in število doraslih mladičev sta podatka, ki se vsebinsko tako dopolnjujeta, da ju bomo obravnavali skupaj. Zraven sodi tudi razmerje med številoma ali indeks doraščanja mladičev, kot smo imenovali to razmerje. Podatkov o številčnosti mladičev nismo dobili za vsa gnezda, ampak le za 99 od omenjenih 168. V teh gnezdih se je izleglo 279 mladičev, doraslo pa jih je- 212. Indeks uspešnega doraščanja je torej 76, ali z drugimi besedami, od isvaljenih 100 mladičev jih je doraslo 76. Povprečno število mladičev na eno gnezdo je 2,14. Na podlcigi tega podatka smo ocenili, da je na. preostalih 69 gnezdih, sa katera nismo dobili podatkov, doraslo še nadaljnjih 147 mladi-- čev, ki dajo skupaj z omenjenimi dvestodvanajstimi, jato 359 mladičev. 3.9. Skupno število štorkelj K ugotovljenemu številu mladičev smo dodali še po dve odrasli štorklji na vsako gnezdo, to je 356, in dobili skupno število 695 štorkelj, ki so konec poletja 1979 bivale v Sloveniji. Ta ocena pomeni minimalno vrednost, saj je mosno, da kako gnezdo ni bilo popisano, vštete pa tudi niso odrasle štorklje, ki niso gnezdile in so se kot klateži v manjših skupinah sprehajale po Sloveniji. Tako so na prim.er v Braslovčah, to je v kraju, kjer štorklje sploh ne gnezdijo, več dni v avgustu opazovali skupino desetih štorkelj. Ker v tem času mladiči še ne zapuščajo gnezd, je verjetno šlo za skupino klatešev, morda lanskih mladičev. VARSTVO MARAVE mwm OTSERVATIÖH), VOL» 13 11987), LJÜBUAHA B? 4, PRIMERJAVA S STANJEM LETA 1965 Za lažjo primerjavo številčnih rezultatov obeh popisov smo pri- pravili skupno tabelo (tabela 1). Ce analiziramo stanje po občinah, vidimo, da običajnemu poveča- nju števila gnezd (izjema je le občina Lenart, v kateri se je število zmanjšalo za 50%) sledi padec indeksa doraščanja pov- prečnega števila mladičev in skupnega števila štorkelj. Posebne pozornosti so vredna tudi štiri gnezda v vrsti "ostale občine"» Iz podatkov o starosti teh gnesd vidimo, da jih leta 1965 ni bilo (v Brežicah je bilo 1979 prvič zgrajeno). Zato sklepamo, da gre za delno širjenje štorkelj proti sahodu, kar se morda nakazuje tudi v povečanju števila štorkelj v občini Mari^ bor. Z gnezdom v Brežicah in Šentjurju pri Celju so štorklje prodrle v slovensko Posavje in tako osvojile (ali bolje z-ečeno ponovno osvojile) novo pokrajino« Popis is leta 1965 nam omogoča primerjavo številčnega stanja zasedenosti gnezd tudi po pokrajinah' število zasedenih gnezd 1965 1979 Pomurje 111 131 Podravje 35 35 Posavje - 2 Skupaj 146 168 Menimo, da rezultati naših popisov dajejo predvsem dvoje: 1. potrjujejo J da je štorklja ogrožena živalska vrsta^ 2. usmerjajo varovalne ukrepe» Poleg tega smo pri obdelavi rezultatov in slasti pri poskusih razumevanja nekaterih pojavov izoblikovali mnenje, da bi bili sklepi na podlagi teh dveh popisov neutemeljeni. Zlasti velja to za stopnjo odvisnosti populacijske dinamike od antropogenih de j avn i kov o ko1j a. Za veliko zBianjšanje indeksa uspešnosti doraščanja mladičev v letu 1977 glede na - leto 1965 verjetno ni bilo odločilno samo splošno osuševanje zemljišč^ ampak tudi izjemno sušna pomlad in poletje v tistem letu. Orientacijski podatki^ zbrani v letu 1980, ki je bilo v nasprotju s prejšnjim izredno deževno, priča- jo o selo velikem, številu doraslih mladičev. Y občini Maribor» v kateri smo popis v skromnejši obliki opravi- li tudi leta 1980, smo ugotovili povečanje števila gnezd (od 8 v letu 1979 na 9 v letu 1980) in i^ovečanje povprečnega števila doraslih mladičev (od 1,8 v letu 1979 na 2,6 v letu 1980). Menimo, da bž bi 3 o -i.p.r-l/15 kovrvr. tuv.liro'̂'ooniih vcrovaliiih ukre- pov potrebno večletno Konn.iMxii-ano in pogJ.obljeno proučevanje življenja štorkelj, zlest.' povr-ĝ avi x antropogenimi vplivi v prostoru„ 90 H, ̂EŽJ Belg itorkljfi iCimii ciconiB L ) v Sloveniji v letu ,197? w o r-3: cn p»-o -D crj r~ o o fD C o rr; i—:. ri- )—1 Oi' m ,r~t w o n- rt- C C D —1 o r> zr cu J.n OJ rt- C. < o p .'D UJ.. O f.4" £T n}- < Ä' P-' B C -C cr X:' tx» m 21' n C. tio i-j. J:> rn a cr C. fii Iff p? rr O- B C? iC; -n Ö o ! lis R uv -O ro n rr ri Ä' rr ^ Ji. v--. ̂ Cr- m n rD iT; in Ki c,-̂ -fe* o r-o Cs- Cf! r-j m < m "5 Zi CL d. t— C rj -G ft» S r: O cn -t' ct er--̂J o '-o C-i cn CD -43 rs -s rr .r r? o I-+- Sr, irn r-j äiD M o Ji tr CI! rt Cr- P s O U1 m a-it} iti ».n .U C-',' o- -̂i -»JD ̂ M O d cn rn srr rt- o CL < IT-r-4 r-< in HI S in n r! i-j. ,CL d. iri n .r> H— S fB -C s: c: S w Ci r» D -tu-, K.' D -a CT < L.-4 Lri 4> ̂ vG »—• rc m -'J CL D rt~ S! UV -43 D ZT ri--̂-t -ii C.-.i s— D- C W JU •C fij CXJ w O-- ün C.-4 ̂ CM C" rr D-SJ < iD • —-J UT! j-r c: rn . -C n s fl! ro O hJ o- w ZT cr D cn K-: -O nn -̂J C-4 -C JU m £X -s rr v— C o EX. « t— i— C,-4 C--! ̂ tJ- o rt-o -<5 C-i"! Ĉn KI O-CD cn flj rn -«C o. 5X! < D z? J.n -D o C rh >0 — i— B 03 - o C.0 Ln Ki -v.! ̂ O- ro cn s Cr- ZT ys rD O ur-m Cl. C vC. O' o -H:! -1 O m s C-4 o tr- o Cr- O C" D n D.. a» -CI C. •< K Tf rp rn o s».'. m X I.TH iT»-C jn n-r>- in C' Cf- D- rs O iTi o cn s--:* C- c> O' 4:=, Cr-CO -T". -K < Zä m in C C w-rf-s-». -S X! C.V hO 3-v- r-0 C-v -'D H! O rr- £ ZT- N O B , • , « « * O- ^ IT. š? •IV li: < ft5 < r-j c< CD KO cn Cr- CÜ CT O. < "n iTi »T: 53; Ci-D i-.:. m ft- < o O rt-i-.- • n> m rr. P.-! C Ti-n D < n ri to w ro C-.' t>i r̂ rr Ä' »-'• o o OD rr •<1 Cr- ̂ 0-- o Ji. o CLI G.. .15 ... r-^ r.- E3-irt̂ t.-i w Ki ô C-4 W •"i:! O rr .C •.r c r-i-o e K « 1 . « CT- tli S5 rn a. fD < C cri cn ro cn C- rji a. cr CX. S.I < *C5 o UD R? a. i.r> C < rv Ti' f— ru C- O hO hO i—W ro ro Ki --C! i.n UD o < rr r; rf-ir. z? D Ol en -Pi -M ca o vc o —i a' Sb O" cr n?-ro 1—' ^ r:i T' B a' rt! UJ. IJ! S-' O < D X-! D r!-in ir. O < 5-rr z:-rr' m fD fi m rt-cr C f-T ?r JD in« rc n-i.r; O r+-"-I in J-.. m < i n? f-f O 0.' -"i Ti •ND in E?-cn r5 i—• vC D---•D M:; VARSTVO NARAVE (NATURE COHSERVfiTIOĤ VOL. 13 (1987) ^ UÜBUftNA H 5. POVZETEK . Bela štorklja (Cicorsisi c i c a n i a L . ) j e v Sloveniji aavarovana živalska vrsta. V sklop ohranitvenih prizadevanj smo sajeli popis stanja njene populacije v Sloveniji v letu 1979. Akcijo popisa je organiziral in vodil Zavod sa spomeniško varstvo v Mariboru. Podatke smo zbrali s sodelovanjem krožkov na naravoslovnih šo- lah. Za te potrebe je bil izdelan poseben vprašalnik (si. 1) in ustrezna navodila. Registriranih je bilo 168 zasedenih gnezd. 74 gnezd je bilo nameščenih na dimnikih (44%), 79 na električnih drogovih (47%), lu na drevesih (6%) in 5 drugje (3%). Ker je bila 1965. leta večina gnezd na dimnikih, ugotavljamo, da je prišlo do selitve gnezd na električne drogove. Zaradi številnih negativnih sprem- ljajočih pojavov ocenjujemo ta premik kot negativen. Razlogi sa selitev so antropogene narave (spremenjena gradnja dimnikov in nastavljanje umetnih gnezd na drogove). Rezultati fenoloških opazovanj so razvidni iz tabel med besedilom. Najstarejše gnezdo je na hiši Štefana Kreslina v Dolnji Bistrici št. 94 v občini Lendava. Staro je 72 let. Podatki o starosti gnezd kažejo, da so gnezda v vzhodnejših pokrajinah starejša kot v zahodnejših. Povprečna starost gnezd na območju posameznih občin se giblje med 2 in 14,8 let. Ostale številčne podatke vsebuje tabela 7. Iz nje povzemamo ugotovitve, da se je kljub povečanemu številu gnezd zmanjšalo število mladičev (izvaljenih in doraslih), da se je zaskrbljujo- če zmanjšal indeks doraščanja mladičev kot tudi povprečno števi- lo izvaljenih in doraslih mladičev na eno gnezdo. Sestavni del rezultatov popisa je tudi zemljevid (si. 2). Polni krogi kažejo zasedeno, prazni pa opuščeno gnezdo. Zemljevid jasno kaže, da štorklja opušča gnezda tam, kjer so bila večja osuševanja zemljišč. Obenem kaže, da gnezdi štorklja v Sloveniji v treh pokrajinah: v ir̂ omurju, Podravju in Posavju. Sklepna ugotovitev popisa je, da je štorklja v Sloveniji ogrože- na živalska vrsta. Za ugotavljanje natančnih vzrokov zmanjševanja populacije in za načrtovanje ustreznih varstvenih ukrepov bi bilo potrebno nada- ljevati s spremi janjem populacijske dinamike in z raziskovalnimi akcijami. Ti H. Êži Bili itorklji ICi£f?sii cicöiii L J v Sloviniji v ittu 1979 6. LITERATURA Makatsch, W., 1974: Die Eire der Vogel Europas Weisert, B,, 1979: Der Bestand des Wisstorches, Ciconia ciconia L. in der Steiermark in Jahre 1987. Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joaneum, Graz Ripley, S.D., P. Barclay-Smith, 1972: Appeal for assistance in a Third International Census of the White Storch. International Rat fur Vogelschutz Brelih, S., J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije /I y tor Je y n ss I o v / A u t h o r ' s a d d r e s s : hatjaž 3EŽ, prot. bi DI. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Haribor SI DID 5 k D v trg 6 VU-62000 MARIBOR