58. številka. Ljubljana, v petek 12. marca 1897 XXX. leto. liha.]« vsak dan m* eter, izimSi nedelje in prasnik« te' veiiu po polt I praieinan za avitro-ogcrske iežele M vbe leto lfi gld., za pol leia K gld., ta fetrt lota 4 gld., za jeden aaiM 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano bita pošiljanja na dom zu vse leto 13 gld., a* Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jedtn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom nCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitmua /.nafta. . • Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po »i kr., će se oznanilo jedei.krat tiska, po 5 kr., če M dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravništ vo je na Kongresnem trgu St. lii. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volitev v Ljubljani. i. Volilni Bhod narodne stranke je, ali bi vsaj moral biti velicega pomena za Ljubljano ! In marsikomu, če mu je se kaj mar na narodni organizaciji, morale bi se odpreti sedaj oči, da bi opustil neplodno in nebvaležoo hujskanje, ki se te dni vsled nekake divje agitacije po naš&m mestu bujno razvija. Dobro pa vemo, da gotovi gospodje ostanejo gluhi in trdovratni, kakor so bili do sedaj. Nad namen torej ni, z ginljivimi besedami posezati do srca ti gospodi, o kateri vemo, da je že nekaj let, dasi pripada formalno Se k narodni stranki, trdno sklenila, vse razdreti in razsuti, kar je ta stranka v Ljubljani v teku let s trudom in na* porom zgradila. Mi hočemo mirno in stvarno, ali tudi brez vsacega pretiranja pisati o Ljubljanski volitvi, ker je če le sedaj, ko je izrekel volilni sbcd svojo scdbo, pravi čas, da se nas list peča s to volitvijo in z osebami, ki stoje za njo. Naj značilneje pri volilnem gibanju v Ljubljani je pač to, da se je po nerodnosti nekaterih gospcdov, ki se pri vsaki priliki silijo v ospredje, cela stvar zasukala sedaj tako, da se ne bije boj toliko za osebi kandidatov, kakor za obstanek narodne stranke in njenfga vodstva. Stvar pa se je nalašč zasukala tako, ker je znano, da gospodje, ki pcdpitujejo s poetično fantazijo pisane plakate za gospoda Vencajza, že nekaj let sem ne prikri vajo svoje nakane, da se mora narodna stranka v Ljubljani uničiti, in da se imajo razven dr. Gre-goriča, mladega Turka in dr. Krifiperja vsi drogi izbrcati iz mestnega sveta. Nadin se je hrumeča tolpa znanih agitatorjev, ki raznada omenjeno nakano po celem mestu, ter obklada pri tem člane izvr&evaln'g« odbora s psovkami, ki se rabijo jedino le v neolikanih družbah. Krakovo in Trnovo se je ti divji agitaciji vdalo popolnoma, prav tako, kakor tiste dni, ko je botel priti v mestni svet kanonik Knl.ni. Temu se ne čudimo! Krakovo in Trnovo sta bila neprestano najbujda nasprotnika narodni stranki in sedanjemu mestnemu zastopu. Če je bilo treba kdaj kamne metati na omenjeni zastop, tedaj 80 Krakovčaoje in Trnovčanje stali kakor jeden mož ▼ vrsti kamnarjev. Tako je bilo in tako je tudi dandanes! Mi obžalujemo to postopanje, posebno, sedaj, ko hi> od prav iBt»h Krakovčanov in Trnov-čanov, ki po volilnih shodih besnijo proti narodni stranki, prcsi pri mestnem zt-. stopu, da nej bi jim pomagal pokriti izdatni primanjkljaj pri gradbi Trnovskih stolpov. Kaj se hoče! Ta primankljaj se bode pokril, in Krakovčanjo in Trnovčanje m j b'do prepričani, da jih narodna stranka tudi v ti stiski ne bede zapustila, ker dobro v d, da so zapeljani in preslepljeni po gospodih, katerim je pri agitaciji vsako sredstvo v&eč, in naj je de tako podlo I Agitacija, kakor Bta jo uprizorila Kridper in Erzin je torej živ dokaz, da so elementi zbrani okrog gospoda Vetoijza za trdno sklenili, narodno stranko v Ljubljani strmoglaviti v propad, s kojega naj bi je nič več ne bilo. Zabavljanje proti županu Hribarju, proti dr. Tavčarju in drugim članom iz vrševalnega odbora narodne stranke je glavni argument, s kojim gladijo gl .sni agitatorji pot kandidatu Vencajzu. Ta in tam — nerazsodnosti nam tudi v Ljubljani ne primankuje — ima ta argument veliko prepričevalno moč, posebno ker so napadeni odsetni, ter Be jim braniti ni megoče. Z obžalovanjem pa moramo nagladati, da je gospod kandidat Vencajs v prvi vrsti največ sam zakrivil, da se je razvnela strantna in robata agitacija, ki s« ne obrača toliko proti nasprotnemu kandidatu Kndarju, in katere glavni namen tudi ni oseba gospoda Vencajsa; katere skoraj jedini namen je pa ta, očrniti in oblatiti narodno stranko pred Ljubljanskimi volilci. Gospod Vencajs je sicer oglasil svojo kandidaturo pri izvr-devalnem odboru narodne stranke, ali ta oglasba bila je bolj navidezna ter tudi kandidatu Bamemu ni prihajala iz srca. Takoj, ko je gospod svetnik zavil se v kandidatsko togo — in tega je že skr raj pol leta — takoj prišel se je priporočati trdeč, da kandidnje v imenu nazavisoih meščanov, in da se za mogotce — i p s i s s i m a verba, — se-deče v i z vrdev a 1nem odboru narodne stranke čisto nič brigal ne bode. In sedaj, ko se mu je dopcslalo vabilo, da naj se oglasi tudi pri volilnem shodu narodne stranke, od pisal je gospod svetnik, da priti ne more, češ, da je z dotičnim časom že drugače disponiral. In njegovi trije privrženci so nabili po Ljubljanskih voglih lepake, v katerih se smeši izvrdevalni odbor narodne stranke. Ni torej dvojbe: da se jestranka Vencajzova ločila od narodne itranke, in da vse njeno postopanje na to meri, kako bi zanesla razdvoj v kroge, ki so do danes jedini bili. Volilni shod, na koj'ga gleda narodna stranka s ponosom, pa je zepat dokazu) da volilci v ogromni večini obsojajo hero«tratično to postopanje, in ravno v tem leži veliki pomen nadega volilnega shoda 2 Državnozborske volitve. Socijalisti ulože ogovore proti vsem volitvam na Duuaju v peti kuriji, ker je protisetnitska stranka neki pri volitvah močno sleparila. To je bilo tem ložje, k. r socijalistov ni bilo v vseh volilnih komisijah. Več slučajev kupovanja glasov so bode dalo dokazi t*, tudi bo komisije odvrnile več socijalistov, ki niso dobili legitimacij. Govori se, da so njih legitimacije debili proti semitski gospodarji, in ž njimi dli velit. * V Jablanci na Češkem je voljenih pri ožji vo lit u za peto kurijo 17 socijalnih demokratov in 12 nemških liberalcev. Na Čedkem imajo socijalisti upanje, da dobe v peti kuriji kake tri ali dtiri mandate. * V več krajih na Dolenjem Avstrijskem se je prišlo neki protisemitski volilni slepariji na sled. Da bi mogli nadzorovati, ki ko je kdo volil, so nekateri županje na zadnji strani z vijolčastim svinčnikom prav drobno na vsak volilni listek zapisali številko dotične legitimacije. Seveda bi potem delavce, ki bi protisemitski ne volili, odpuščali iz službe, kjer bi to bilo mogoče. Socijalisti so pa to zapazili in naznanili okrajnim glavarstvom. Le škoda, da v Avstriji ni nobenega zakona, po katerem bi se tako postopanje moglo strogo kaznovati. Državnozborska volitev v Lbvovu se bode vršila pod varstvom vojakov ; če tudi je temu ugo varjalo županstvo. V vsakem volilnem prostoru bode postavljen oddelek vojakov. — V Przemvalu v Ga liciji imajo menda učitelja iz stare šole za šolskega vodjo. Ta mož še menda ne ve, da je kazen s te-penjem v Avstriji odpravljena. V volilni sobi je več volilcom dal klcfute, ker so opozicijski volili. Ko so se proti takemu ravnanju pritožili volilci pri okrajnemu glavarju, je ta jim odgovoril, da je uči telj popolnoma prav ravnal. Ne vemo, bi se li bolje čudili postopanju šolskega vodje ali pa okrajnega glavarja. — V Podgorju v Galiciji so volitve po noči 8 plakati objavili in zjutraj zgedaj so au vršile. Vladne privržence so Beveda posebej povabili k volitvi. Vzlic temu ae je pa drugo jutro zbralo toliko opozicijskih volilcev. da 80 imeli večino. — Štiri državnozborske kandidate v Galiciji so zaprli, jad« nega so pa skudali zapreti, a ja iz Galicije pobegnil. • V IJiihljuiil, 12. marca. VorHka dola v češkem deželnem zboru. Klerikalci so tudi v češkem deželnem zboru sprožili vprašanje o verski šoli. Posebno goreče je versko šolo priporočal krščanski socijalist Opitz, za njim pa grof Schonborn. Pokazalo se je, da so češki veleposestniki pripravljeni podpirati vsake reakcijo-name težnje. Od češke in nemške strani se je pa oglasilo več govornikov za sedanjo šolo. Pokazalo se je, da v tem vprašanju so pa Nemci in Čehi popolnoma jedini, na Češkem se šola ne sme dati klerikalcem v roke. Poslanec Pacak je svaril veleposestnike, naj nikar več ne sprožijo te stvari sedaj, ko so videli, kako hitro so Nemci in Čehi jedini, kadar gre za novodobno šolo, drugače utegnejo do tega pritirati, da se obe narodnosti obrneta proti njim. Veleposestniki so Be za svoj poraz glede verske šele Čehom s tam maščevali, da so glasovali zoper češki pred'og, naj se le takim zasebnim Šolam dajo deželne podpore, katere ne \ sprejemajo otrok, neveščih nčnega jezika. S tem no češki veleposestniki zopet pokazali svojo nezanesljivost v narodnih ozirib. Razpuščena oerkvena občina. V Sarajevu je vlada razpustila pravoslavno cerkveno občino in imenovala vladnega komisarja. Povod temu je to, da vladi ni ugajalo, ker je ta občina se bila udeležila deputacije, ki se je bila Šla na Dunaj prito-ževat, da besenska vlada ruši pravice srbske cerkve. Vlada razpust utemeljuje s tem, da je bil že za etopn te občine potekel Čas, a se vz'ic vladnemu pozivu niso izvršile nove volitve. Solnograški deželni zbor jo pred svojim razidom naročil deželnemu odboru, naj prihednje leto predloži dež zboru načrt zakona, po katerem se pomnoži Število dežtlnozborekih mandatov, u peljejo direktne volitve v kmetskih občinah in razširi volilna pravica tako, da bode volil za deželni zber vsakdo, ki kak direktni davek plačuje. Ustaja na Kreti Grki s Turki nič posebno lepo ne delajo, kjer jih dobe v pest. V nelih Dafneau, Alhaniji, Sivi in Episkopi so Grki po zatrjevanju konzulov 400 oseb pobili. Mnogo Turkov je pobitih tudi v Kanniouiju. Mohacrednnci zahtevajo, naj se osnuje posebna preiskovalna komisija, ki bode preiskavala t« dogodke in skrbela, da se krivci kaznujejo. — Kristijani napali so Hiero Petra. Italijanska ladija v pristanišču jih je odganjala, a vzlic temu je kacih 2O0O kristijanov zaselo strategično važne kraje. Tudi blizu Kandije je bil boj mej kri-8tijani in Turki, v katerem je bilo 5 Turkov ubitih, 25 pa ranjenih. Nič ne pomaga, da so evropske vojne ladije v obližju; Turki in kristijani se vzlic temu koljejo mej seboj. Pomnoženje nemške mornarice. Nemška pomorska uprava namerava mornarico tako pomnožiti, da bode močnejša nego francoska. To se bode težko posrečilo Nemcem. Francozi bodo gotovo napravili mnogo novih ladij, če bodo slišali, da jih Nemci nepravijajo. Franciji je to ložje, ker je v ugodnejših denarnih razmerah, kakor Nemčija. S pomnoževanjem svojih ladij Nemčija no bode dražega dosegla, da jih pomnože [še druge evropske držav«, in razmerje sil oatane prejšnje in davki se pa povsod pnmcože. To je običajni uspeh vseh oboroževanj v Evropi. Nemčija bi rada igrala prvo nlogo v Evropi, zato pa pomnožoje svoje vojne sile, a kakor ee kaže nima sreče. Politična veljava Nemčije se vedno bolje manjša Odkar je odstopil knez Bis-marck in se je sklenila zveza mej Rusijo in Francijo, Nemčija prav malo velja v krogu velevlastij. To je skusila todi v krščanskem vprašanju. Z nasprotovanjem opravičenim grdkim težnjam, si je izgubila le spoštovanje omikanega sveta. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 11 marca. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči iz redno javno sejo, katere se je udeležilo 20 občinskih svetovalcev. Otvorivši sejo, prečital je župan Hribar dopis, da je fiaančno ministerstvo pri' pravljeno, za posojilo v znesku 900.000 gold., katero bode mestna občina najela za gradnjo elektrarne in artilerijske vojašnice, legistativnim potom izposlovati pristojbinsko oprostitev. Nadalje naznanil je gospod župan, da je ministerstvo ugodilo spomenici mestne občine glede uprave regulacijskega fonda in da bode dotični re-gulativ sedaj sestavljen popolnem v zmislu sklepa občinskega sveta. Oba naznanila vzel je občinski svet z zadovoljstvom na znanje. Konečno naznanil je župan Hribar, da je deželni odbor v nasprotju z deželno vlado ugodil rekurzu nekolicine davkoplačevalcev glede progresivnega zvišanja mestne doklade k direktnim davkom. Po nasvetu gospoda župana aklenil je občinski svet soglasno, da se preti temu odloku deželnega odbora uloži rekucz na minifttersivo. Ko se je prestopilo na dnevni red, poročal je občinski svet. lir.i < k v v imenu stavbinskega od seka o svlcšuih načrtih za zgradbo cesar Fran Jo sipovega (sedaj mesarskeg*) mosta. Izvršujoč svo-ječasni bklep občinskega sveta, povabil je gospod župan tri prve mo»tovne podjetnike avstrijske in in s cer Praški mostarno, alpinsko dražbo in Ig. Giidla, Dftj predlože splošne načrte in ponudbe za železno konstrukcijo mostu, ki se ima zgraditi na mestu sedanjega lesenega mesarskega mestu. Pod laga te konkurence bila je od občinskega sveta d< ločena in dosedaj veljavna niveleta mostu z 292 60 hi m.dmorske višine in sedanji neukrajšani pri fil Ljubi in niče pri veliki vodi z 40 hi svetlobe. Vse tri tvrdke odzvale so se povabilu gospoda župana. Pri ogledu na lici mesta spoznalo se je, da bi omenjena niveleta v primerju s frančiškanskim mostom bila previsoka in da bi vsled tega b lo premagati velike težave pri ureditvi ul c in na-brežnih ramp. Ker pa je z.* vozni promet potrebno, da imajo mostne rampe, koitker mogoče neznaten padec, pretresal je stavbinski odsek vprašanje, katera najnižja niveleta bi se določila za mostno površje. V tem cziru jo merodajno, da ima b.ti spodnji rob konstrukcije uložen 1 m nad najvišjo mano j vodo A ker se bode najvišja voda L ubljanice znižala že s tem, da cdpad^jo pileti sedanjega lesenega mostu, jasno je, da bode novi most popolnem siguren, če 8h določi spodnji rob 0.7.0 hi nad najvišjo vedo. Niveleta najišje znane vode znaša pri me ef rskem mostu 288 50 m torej naj bi imel spodnji reb pribodne k« nštrukc je 28850 4- 075 = 289 25 m nadmorsko viš n°. Pri predloženih pro\ektih znaša višina konstrukcije pri atpinski družbi 3 GO m, pri Gr:dlu 3 40 m in pri Praški naostarni 2 70 hi. Pri posledji ni veleti ne bode treba poeebnih raunp in bode tudi odkup hiš dosti oeneji. 1 mej predloženih načrtov je projekt Prašteo mostarne tudi v este-tičnem oziru nailcpši in v statičnem najugodnejši. Odsek torej predlaga: 1. Mestnemu magistratu se naroča, naj povabi Praško mostarno, da izdela podrobni m ' in proračun na podlagi njeno ponudbe z določbo, da naj zuaša svetloba vozne cesta 10 w, obojestranska hodnika pa po 2'5 m. Cs bi se z zgradbo tekom treh let ne pričelo, povrnejo se tvrdki troški za izdelanje načrtov po tariiu društva avstrijskih inženerjev. 2 ) Mestnemu magistratu se naroča, naj da po stavbinskem uraiu izdelati načrt in proračun za rco-itne glfve ter za uredbo ulic in nabrežja, v kolikor to spada k mostu, in naj takoj razpiše ofertno obravnavo, o katere uspehu naj poroča občinskemu svetu. — Oba ; redloga sta bila brez ugovaii Hribar je odgovoril, da je slaba plinova razsvetljava v Prešernovih ulicah , kakor tudi sploh notorična. Boljšo razsvetljavo dobili bomo menda še le, ko uvedemo električno razsvetljavo, kajti plinovodna mreža je že jako poškodovana in bi bilo jako težko, \s • nedostatke odpraviti. Potem je zaključil gespod župan javno sejo. V tajni seji rešile so se razne personalne zadeve. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 marca — (Volilno gibanje v Vodmatu.) Z Ved mata, se nam piše: Komaj smo ee priklopili naši beli Ljubljani, že ste nam pokazali, kako nae ljubite, in kako smo vam prirašeni k aren! Dan za dnevom letajo okrog nadih hiš Ijubljaneki agitatorji, kakor izvošček Turk, zasebnik Erzin in drugi taki gospodje. In ti nam pripovedujejo, da bomo imeli čez pol leta v Vodmatu nebesa, da nam bode ostajalo vs*ga — samo če glasujemo pri državnozborski volitvi za uradnika. Bodemo Ii potem še kaj davkov plačevali, se danes za gotovo še ne ve; prej kot ne pa jih ne bo treba plačevati! Ker pa Bolčevemu gospodu in gospodu Erzinu, dasi sta popolnoma zanesljiva poštenjaka, vendar ne verjamemo vsega, sklenili smo nekateri, povabiti gospoda Kušarja v svojo sredo, da Be seznanimo Ž njim. Dvajset volileev nas je, ki smo storili ta sklep in prav hvaležni smo gospodu Koširju, da se nam je predstavil dne 11. t. m. zvečer v gostilni na Martinovi cesti. Ko pa smo ee posvetovali v svoji sobi, ter vse lepo vredili, kar smo vrediti hoteli, prihrumeli eo nasprotni agita torji, ter z najetimi nevoltlci zasedli veliko pivniško sobo. N k lo jim je bil povedal, da hoč« imeti g. Kušar javen volilni shod, in takoj so zbobnali vse ekupaj, kar čuje po različnih predmestjih na ko mando dr. Gregoriča, paaarja Kregarja, mladega Turka in Ivzina. D i ne bi mislili, da se plašimo pred njimi, šli smo še v pivoiško sobo, ter čakali, kako se bode razvil nvolilni shod". Bilo jih je tri dolge mize. Prt prvi je zapovedoval dr. Gregorič — kje ta človek le čas dobi, da neprestano voha po naših kočab? — ali nima v bolnici ničeea opraviti ? — adjntant pa mu je bil Tandlarjev Nacek; drugo in tretjo mizo je imel pod svojo oblastjo g. Tark, Nace Čamernik pa je bil šef generalnega Štaba Ob poldevetih je prišel dr. Val. Krišper — živahno pozdravljen — ter prevzel vrhovno povelje nad zbrano armado. Bila je zidane volje ta armada in pod vodstvom Ignacija Čameroika zapela se je najprej navdušena himna: „Dekle, povej, povej!..." Na to se je izvolil predsednik: pasar Kregar, radi česar je Turk ml. nekam pisano gledal, ker je smel — tudi po našem prepričanji — z vso pravico so d i i, da je sposobnejši za predsedniški stol, nego pa Kregar. Ali Kregar se drži svojih stolov, če je je-denkrat izvoljen, in zategadelj so morali Bolčev gospod ukrotiti svojo častihlepnost. Predsednik Kregar je torej pozval našega kandadita, da naj ogovori zbrane volilce. G. K u š a r je kratko omenjal, da se je svojim volilcem že predstavi), in da se mče nikomur usiljevati. Videti je bilo, da je govor meščana do meščanov dobro uplival na navzoče, kar pa ee veda ni bilo všeč dr. Gregoriču. L ita je izprosil pri predsedniku besede, vstal, ter — podoben avtomatu — spustil iz sebe svoj znani govorček, katerega izpušča pri vsakem volilnem shodu. Kekor je najslabši deželni p imarij, tako je dr. Gregorič tudi jeden najslabših govornikov, kar se jih obeša dan-danes na suknjo svetniku Vencajza! Dr. Gregorič je povedal tudi v Vodmatu vse tisto, kar je že povedal desetkrat v Trnovem, pri Virantu in drugod. Kdo jih ne pozna teh dolgočasnih litanij t Ni torej čuda, da tudi nam v Vodmatu niso ugajale. Na to je govoril gosp. Turk ter ponovil vse tisto, kar je ravnokar premleval dr. Gregorič. Mahal je z rokama okrog sebe, kakor bi pobijal muhe po zraku, — ah tudi Turkov govor ni napravil nikake škode Vol,L i in nevolilci so ostali hladni, mirni, z jedno besedo: iz govorov Gregoriča in Turka niso mogli zajeti potrebnega navdušenja. V ti krizi je vzel dr. Krišper zastavo v svoje roke, ter stopil na čelo svoji za spani koloni. Povedal je najpoprej, da ne more v Ljubljani nikjer do pameti priti — lep poklon za belo Ljubljano l — i n d a j e b i l zato prisiljen, jo priti iskat v Vod-mat. Potem je zabavljal dr. Tavčarju, ter pripovedoval, da ima sedaj dr. Ifan Tavčar — kratno ime je pačil satirično zaničljivo, prav tako, kakor bi moral biti vsak na svetu za Balanta krščen! — v mestnem zboru prvo besedo, da je pa knaalo ne bode imel več. (Turk: „Dobro, saj sem ga že odstavil ! Na njegovo mesto pride Mandelj iz tobačne tovarne!*) Na to je dr. Krišper končal, ko je še parkrat naglasal, da dr. Ifin Tavčar k malo ne bode imel več prve besede, da on — dr. Valentin Krišper — prevzame vse poroštvo, da bode Vencaja dober poslanec in da ga zato Vodmatčanje morajo voliti! — Ali tudi sedaj se pri Gregoričevih, Kre garjevih in Torkovih agitatorjih ni kazalo nikako pravo navdušenje, dokler ni brenknil žeaijalni Turk aal. na pravo struno, rekoč: „Rodica, kaj bi govorili! Pepca, prineei šest Štefanov vina I" Ko ao romali .Štefani" na mizo, amo o išli i zato ne vemo, do kakega vrhunca je doepelo navdušenje Častitih agitatorjev v Topolavčevi gostilni. Valic temu pa bodemo Vodmatčanje v veliki večini glasovali za meščana Kušarja! —i— — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode na korist heroine gdčne. T e r Š e v e predstavljala priljubljena drama „Valensk* svatba". V nedeljo pojde, kakor že znanu, operni eneemble v Celje, kjer se bode pela opera ,Ri-g o l e 11 o". — (II redni koncert „Glasbene Matico '. ki ae je vršil sinoči v telovadni dvorani 9 Narodnega doma", je vspel v vsakem oziru prav dobro. Koncerta se je udeležilo mnogobrojno občmstvo in peviki zbori so bili dovršeoi. Obširnejše poročilo objavimo v prihodnji številki. — (Gospodična Polako vaj naša vrla su-breta, je za poletno eezjco angaževana na nemško ljudsko gledališta v Prbg'. — (Koncert tamburaškoga zbora Sokolovega,) kateri se priredi dne 27. t. m. na last ustanovitelju g. Josipu No i h ju, obeta biti v v a km oziru si>ajen. Na programu bodo izključno samo novi komadi. NajkrasnejŠa točka bode m n da igra za dva brača s spremljevalcem glasovira in harmonija, česar v Ljubljani do s* daj še nismo čuli. Natančen vspored priobčmo prihodnji teden. — (Podpore škrofuloznim otrokom.) Kakor v preteklih lenti, bo deželni odbor tudi letos nekaterim h krofu ioz n> otrokom podelil podpore po 50 gld. iz dežnlnrga zaklada, da jim bo mogoče, iti v more hude jeze. 2. France Hudorovič, po ciganski ,čor", f»lse Matija BrajdiČ, je 57 let fttsr, rojen pri Postojni, še nekaznovan in tudi po cigmski oženjen. M ž je očiv>dno melacholik, ndan v svojo usodo. Postave je velike, gosto zaraslega, pravilnega, čednega obraza s pristno ciganskim izrazom. Obaaša se jako dostojno, govori le, če ue ga vpraša in do sobote t. m. pljuval je le v svoj klobuk, pozneje pa se je že tobko udomačil, da so mu tudi tla dvorane več ne smilijo. 8. F.ance (false Pavi) Hulorovič, sin Luke (tudi Pavine), rojen na Hrvatskem, je 37 let star in ne neoženjen. Po svoji obrti je kovač, sedaj pa kaznjenec v Gradiški Obraza je neprijetnega s precej potuhnjenim izrazom. 4. Andrej (false Janez) Hudorovič, po cig'nski imenovan „.J »ndra", ne sliši na nobeno teb imen, meneč, da se s tem »dj bolj zagovarja, če identitete ne prizna. Vender mu to nič ne pomaga, ker ga vsi ostali agnoscirajo za nJandro". Star je 25 let ter zaradi tatvine Že kaznovan. Rojen je na Kukuljanovem ter še ni ožeujen. Pravijo, da je brat tretjetoženega, toda v tem oziru ni najti potrdila dozdevnih bratov. Drug druzega nočeta pr: poznati in „Jandra" celo meni, da nima sploh nobenega brata Vender, če se ju primerja po obrazu, sta si oba podobna, kakor si morata le brata pudubna biti; le to je, da ima Beio Luke" ščetinaete lase, „Jandra" pa bolj voljne. Poetave riii pa jednake, kakor tudi izraza v obrazu. 5. Zvita buča in malopridnež v nežni mladosti je Matija reete Matevž Hudorovič tudi Hudorobec, sploh „Matijče" imenovan. Star stoprav 17 let je vender že udeležen pri mnogih, osobito konjskih tatvinah. Imel je pa pri tacth prilikah tudi smolo, ker se je zapored zgodilo, da ga je ukradeni knnj vrgel raz sebe. Toda to ga ni plašilo, ker je fant energičen in dosleden, tako da utegne postati še poseben virtuoz v ovoji stroki. Postave je bolj majhne in goste in Živih oč-j, sicer pa je jako zgovoran. Nastopa skrajno predrzno in sem ter tam tudi izzivlje priče, če vidi, da ga ne morejo agnoscirati. Ko ga jedna piiča odločno agnoscira, odreže se: Govoriš, kakor kak Kinezar. Rojen je v Kamniku in obtožba trdi, da so si tretje- in č^trtotoženi ter „Matijče*1 rodni bratje, kar pa vsi trije zanikujejo, češ, da se niti De poznajo. Kakor je mlađ, ven.Jer se je bil že seznanil s temnicami okrajnih sodišč. 6. Pavel Ha-dorovič (false Janez Le*akovič), po ciganeki pra-tiki imenovan „Rankiaa", ja rojen v S.nanji, 32 let star in de neoženjen. Radi tatvine je bil že dvakrat kaznovan, radi javne sile in vlačnganja pa po jeden-krat. Zdi se, da ina precej besede mej svojimi rojaki. V istini je nekoliko bolj civilizovan od drugih in tudi bolje opravljen. Poetave je zelo krepke, vel kih pogumnih očij v gosto zaraslem obratu in energičnega nastopanja, kakor tudi sonor-nega glasu. — Pri njem so ljudje videli časih po 500— 600 goldinarjev denarja. Gostilničarji ga hvalijo, da rad za pijačo daje. V iatini ga vidimo večkrat pijanega, pri katerih prilikah vskipi tudi njegova narava do očitne sile. Tako ee je nekoč napil, se posvadil e prijateljem „Tucijem" ter ga slednjič ud nI s kolom po glavi; a takoj Bta se zopet pobotala in danei nikdo o tej po skodbi nič vedeti noče; niti >Taci niti ,Rankina". Vprašana, kako to, da sta se takoj po pretepu pobotala, ne dasta nobenega odgovora. Mestu njiju izpregovori oče .čr", č*š ncigani ee potolčejo, pa se zopet pomirijo". 7 Katarina tudi Ana ali Barbara Hudorovič po ciganski „Dava", je 25 let stara, v Podgori pri Gorici rojena ter po ciganski s „Tuc jeouu omožena. Ima par o'rok in je bila radi vlačnganja in tatvine že kaznovana. Obraza ni ravno pristnociganskega in skoraj zopr nega, vender velja mej cigani za krasotico ; menda ravno radi tega ker je ciganom nenavadnega obraza. Govora je osornega m trdega noglašanja. Postave je mcčae in dobro rejene. Taji vse, tudi tam, kjer jej stoji po več prič nasproti, ki jo spoznajo; vedno trdi svoj alibi in zahteva še drugih prič itd. Hudo je vedno indignirana. če jo priče ?a trdno in go tovo agnoscirajo. Glede beračenja pravi, da je to ciganska pravica. Počesana je jako ekrbno in ko-ketno. 8 Njej družica je njena mati Katarina (false Marija) Hudorovič starega, po Ciganski „Katica" imenovana. Stara je 50 let, rojena v Kužlji pri Brodu, pravi protitip stare grde ciganke. Govori malo m še tisto nerazumljivo, njen zagovor so le bolj vzd hi in živo zanikujoče geste z rokama. B la je že kazaavaca radi vlačngauja, beračenja, pa tudi Že radi tatvine 9 Celo drug ciganski tip, popol noma različen od dosedaj opi-amh, j« 23 let stari na Korošk»m v Mitterwinkelu rojen Held. Pravijo, da še ni bil kaznovan nikdar. Je pač srečo imel, da ga žtdftzna roka pravice še ni dosegla! On trdi, da je muzikant, vender pri DJeoa mso našli nobenega instrumenta za godbo, pač pa puško dvocevko. Rasti je visoke in viko; okroglega obrata, črnih las uprav ciganske ruance. Izpod nizkega izbnhnje-nega čeha gleda dvoje nepravdno ustavljenih črnih svitlih očij predrzno in togotno v svet. Majhen malo nav*gor zavihan nos in napete ustnice dajo temu junaku precej drzen izraz. Is tudi v besedi je drzen; kadar spregovori, je gotovo zabavljanje in jeza na jeziku; govori pa tako bitro, da mu kar besede zastajajo v goltanc>. Dočim ee prej imenovani cig»ni morejo ponašati z lepo in prijetno izgovarjajo elovenščino, ne pri tem juntiku tega ne more reči. Mešanica nepravilne slovenščine s še bolj nepravilno nemščir.o napravlja na poslušalca slab utis. kateri ee še s tem poveča, ker \odi njegov govor jezna indignacija zaradi njegove, po krivem na obtoženo klop po4av|jeve nedVIžnoeti. 10 Simonu II lin po obrazu popolnoma podobna je Jo žefa Held, o kateri se ne ve, jeli je njega prava sestra ali pa po cigansko poročena žena. Stara je 22 let, rojena pa nekje na Koroškem, kje, ne povedo nobene knjige. Krščena je, kje, se pa tudi ne ve. Kakor je mlada, vender je bila že trikrat kaznovana radi vlačuganja in b-Mčenja. Njena Una« njost ni napačna lasa posebno lepe, črne oči stasa je vitkeg*, fjrroe so precej čsdne i u tudi obleka bolj skrbno zbrana. Frizura njenih las pm je cigan-skomoderna. Glas je čist, vender se jej b-*ede zaletavajo veled hitie govorice in mešanja nemščine s slovenščino. Nautop je drzen in obtožouka ne spfoh čudi, kako pride ona v to meftano družbo. 11. Marija Held, 60 let sta'a v Št. Pttru pri Novem mestu ali pa v Kanalu pri Gorici rojena je baje mati Simona Helda in menda tudi Jožefe Held. Zineš Ijivo pa t^ sporočilo ni, ker se eploh ne ve ali sta Simon in Jož*fa brat in sestra, ali pa mož in ž^na, ali pa oboje Marija Hdd je vdova i« prava pravcata .stara koketa". To s»edoči ž« f. izura njenih las, ki je tako nekako mladostno prirejena, namreč na polžke zavita in na jedui Strani v pokončni še p razčesana. Tip je pristno ciganski. Iz črnth očij šviga ra'; dostui ogenj Saj pa tudi sama z zadoščenjem trdi, da ni vlačugarica, nego si pošteno služi kruh s tem, da malo poje, pa tudi še pleše, če je treba. Seveda je glas vae drugo nego Čist in zvonek; ali gibčnost pa še prebiva v njenih udib, saj se je v dokaz izvrševanja plesu pred sodiščem kar zavrtela. Kaznovana je žo tudi bila. Govori slabo slovenski in sta bo nemški; pravozapravo ne zna nobenega jeziku, razuu ciganskega. Barve v Obrazu je črno-rujave, tako, da o njenem ciganskem pokoljenju že na prvi pogled nikdo ne more dvo miti. 12 Zadojetoženi je France Hudorovič sin Antona; fant je 16 let; star, v Ka?cih rojen in še Bt-kaznovau. Na vsak način napravlja najboljši utis "zmej obtožencev. Dobrovoljnoga, močno rojenega obraza, nekoliko zaspanih očij, čedne močne postave, skrbno obritega obraza z nekoliko brade ob ušesih, še precej dobre obleke in ponižnega, skoraj prostodušnega nastopa, napravlja obtoženec utia kakor ne bi spadal v to čudno druš ino. Ia res je morda le slučajno prišel v Tucijevo tovar- no, ker so mu očeta zaprli m se 16>etai fante ni imel obrniti nikamor. Kaznovan še ni bil nikdar, kar pa pri ciganih ni posebnega pcmena, ker je desetkrat več kaznivih dejanj storjenih, nego sojenih. — Taki so torej naši znanci na zatožni ki >pi Poleg t-h pa nas obdajajo meRlene podobe drngih ciganov, koph imena: Luder, Miha, Mijo, Jože, Pipi in bogati J.n-z (kralj ciganski) so se pač imenovala, osebe ee pa nahajajo daleč od tod na L:škem in drugod v var noflti Naravno je, da valijo zat^ženci na t« neznano kje v prostosti se nahajajoče vso krivdo, vedoč, da bi bilo vsako zasledovanje zaman. Tudi mej pričami se nahaja par ciganov, mej njimi neki Pavel Brajdič, ki se je pa pri neki izpnvedhi sam «jel in prišel tako pod obtožbo. Obtoženci taje trdovratno vas. Tj-' čas in prostor in je sploh njih zagovor zgolj in m mo taienje, vedoč, da bi sicer izdali to ali ono skriv.iofct Taji pa vsak na svojo stran tako. da so tajenju o jedai in isti stvari različna. I\-v so jim sovrežne aii pa neznane; ciganski s^edoki pa urno nič vredni, kajti po izpovedbi vseh obtožencev, se ciganu n« sme nič verjeti, ker se vsak cigan laže; ciganske prisega pa že celo ne nme računati na ve rodostojnost, ker Hcgm priseže za jed*n krom p r desetkrat". Tako je povedala plesalka Marija HM in jednako potrd 1 je to tudi stari Cor. Na ta način za vladu la je tudi v „Rankmi" zavest, da se njemu ne verjame, k^r je cigan. Valed tega rekel je v oteti jezi porotnikom, da si ne more vež pomagati, kajti B<'e se I (.■•■ni, mi ne verjamete, če na resnico govorim, tudi ne " Cal cegovor je torej jako priprost, in za ohtožitetja najtežji. Obtožence straži 5 orožnikov. Prič sa je zaslišalo 168 Poroiilo glede posamezuih dejanj pneb^imo pr hodnjič. Danes (12 marca) je resume predsednikov. S. da i h • utegne jutri v soboto proglasiti. — (Kromof tograf) ta najnovejši izum. sicer ni novost za Ljubljano, vender se mora priznati, da takih „živeeth fotografij" še nismo vid-ili. Te živeče fotografije", katere je zdaj videti „pri Milicu" so res izborne in tako naravne in plastične, da se jim gledalec ne more načnditi. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28 februvaria do G. marca kaže, da je bilo novorojencev 21 (= 31*18 °/80), mrtvorojene* 2, umrlih 21 (=3118%o)» mej njimi 'ta umrla za tifusom (legarjem) 2. za dušlj vim kasnem 1, za jetko 2, za vnetjem sooilnih organov 1, za različ i: m n boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=38 8 %), iz zavodov 11 (=52 3%). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, t n sicer: za ošpicami 1, za tifuzom 2, dušljivim kašljem 9, za vratino 3 osebe. — (Iz Krškega) so nam piče: Pri kmetijski podružnici Kreki vršil se bode ponk o Rchem cepljenji ameriških trt v ponedeljek, torek, sredo in četrtek dae 15, 16, 17. in 18 marca. Pristop k pouka je vsak-mu prost; udeležiti 88 ga pa morajo vsi tiati vinogradniki, ki dob jo podporo in trte od kmetijske podružnice. Pouk se prične vsak dan ob 8 uri zjutraj, Trte se bodejo delile: 1. v ponedeljek, dn* 15 marca, posestnikom fara Krftko in rv. Duh ; 2. v torek, dne 16. marca, posestnikom fare L* »kovec; 3. v sredo, dne 17. marca, posestnikom t lik-; 4. v četrtek, dnn 18 marca, poaestjitiora fara Bučka Cerklje in Slu ^nec. — (Okrajna posojilnica v Krškem) je imela v minulem ietu 930 ...-d uiaikov. Aktiva so znašale 114.025 gld., pasiva vštevši ftietl dobiček v znesku 681 gld. 70 kr. isto ttliko. R'zer^ni zaklad znaša 4918 gld. 90 kr. 01 čistega dobička je darovala posojilnica: Učencem vseh šol v Krškttm sodnem ekraju 25 gl., kmetijski podružnici v Krškem 25 gl., pedag. drostvu 10 gld., Ciril Metodovi družbi 5 gl. in Slov. plan. društvu 5 K, poprej pa že za obleko revnim učencem m^š'-anske aole 20 gld. — (Okrajna posojilnica v Mokronogu) rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj letni ob m zbor 31. sušoa t. I. ob treh popolndne v čolekeip poslopju v Mokre nogu. Dnevni red : 1. Poročilo načelmštva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Potrj*nje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5 Izvolitev načelstva in nadzorstva. 6. Na sveti in predlogi. Ako bi ob določeni uri na bilo zadostno število zadružnikov navzočih, vrši se občni zbor pol ure kasneje br« z ozira na štavilo istih. * (Nova kolajna) ali „medalja" se bo kovala po naročilu našega cesarja za ljudi in društva, od likujoča se z dobrotijivostjo in humaniteto. Nos ti tako kolajno bo pač res največ, a in zaslužena odlika! * („Potopljeni zvon") se imenuje najnovejša drama najgenijatnejšega nemškega pisatelja Gerh. Hauptmanna. Ta drama slavi sedaj po nemškem najsgajnejše triumfe, vsi kritiki so polni hvale. Isto dramo so igrali minoli teden v Parizu, kjer je pa sramotno pogorela. Občinstvo se je mej predstavo glaeno rogalo in — zdehalo, „F'garo" pa nazivlja Hauptmannovo dramo p neokusno salato najrazličnejših pravljic". Nemci trdijo, da je po raza kriv škandalozno slab prevod in francoski šovinizem. * (Pravica, kali?) V uradnem gališkem listu sta bili razpisani nedavno dve aluzbi. Jedna za davčnega eks?kotorja, droga za učitelja. Ekeeku-torju treba znat: pisati in brati, a letne plače sprejme 500 gld. Učitelj, ki ee m ra izkazati s spričevalom usposobhenosti za ljudske in meščanske šole, dobiva pa le 300 gld. * (Posebnosti koledarja) Naslednje poseb nosti koledarja so znane gotovo le samo malemu številu oseb. Mesec oktober n. pr. pričenja vedno z i^tim dnevom tedna, kakor januvar, aprd kakor Mih; a deceaaber z istim daevom, kakor september. Mesec februvar, marc in november pričenjajo vedno z jednim in istim dnevom tedna, maj, junij in avgait pa mejsobno vsak z drugim dnevom tedna. Toda prslednji dve pravili ne veljata za prestopna leta. Nadalje: novo stoie^je ne more nikdar pričeti s srtdo, petkom ali soboto. Navadno leto se izvršuje vselej z ist m dnevom tedna, s kaferim je pričelo. In slednjič: I ta ee ponavl|KJo v (oliko, da se vselej po 28 let»h vrača jeden in inti koledar. * (Prevara za dedščino milijonarja) Na Dtmaji, bo zaprli oOiHtno B rbo H6rl, eoprogo upo kojeoeg* železniškega uradnika, ki je živela od 24 leta v intimnem razmerju z milijonarjem Wal cherjem. Da bi bila nj»»g )v dedič, kupila je od noke delavke 8 mesecev staro dvte in nalagala Wal-cherja, da je niegov oče. Stari milijonar je b I te vesti tako venel. daje pr pisal svoje milijone otroku, ljubici 100 000 gld., svojim sorodnikom pa samo neznatne svo'e. Anon mno pismo je razkrinkalo eleparstvo Horlovke, katero so na to takoj izročili sodišču. * (Premeteno sleparstvo ) MinoU teden je poštni in brzojavni ur. d v Munakovu dobil iz In-golstadta brzojavno nakazilo , naj izplača nekim osebam 2000 mark. To se je zgodilo, a nekaj dnij potc-m ae je izkazalo, da je bilo uprizorjeno premeteno sleparstvo. Neki bivši brzojavni uraknik je bil pri Ingols adtu ponoči prerezal brzojavni žico, jo zvezal z eparatom in brzojavil, n^j se izplača rečena svota. Vse jn tako spretno nnpravil, da uradniki v Mrjnaku>u n s » imeli ni najmanjšega su m«. Darila, s Z ".h val Slavna kmetska posojilnica na Vrhniki blagovolila je gasilnemu društvu B rovniškemu podariti znesek 30 gid. za koji ve'-.kodnšni dar sa tem potom najrop.'eie zuha'aljuje „Gaailno društvo v Borovnici", dne 11. marca 1897 Fr, Papler, načelnik; A Pire, b'pgajnik. Književnost. — „Vienac". Broj 10. ima to • le vsebino: MorB NjvpIh Nap sel K* 8 »nlor Gjalaki. — Not tur no Gj. Ar.iold — U • a k Kliment. Hamor^eka. Nap S šman Keglev o* Bruner. — Spomen list. Spjev Iv vitev Trnski. Uglasbil Fr. S Knhač. — Jos. Š 1 e z i n g e r. Piše Fr. Š Kuhač. — Kazališni glasnik: V. Parma, Ksenija. (Obširna, j«ko pohvalna ocena ) — L'stek. — „Hrvatska misao1. M^seouik hrvatske mladme, ki uhaja v Pragi {.od urelništvom Č-ha Frana Hlavačke (Prag. Vinohrady, Korunni trd* Či8. 841. I.), se bavi večjidel s socijalno vedo in z literaturo. Obs^g II št^v. i« ta le: Prva naša životna potreba Stj R*d c*: N. Kare iv o samostalnom naobrazavanjn. Ivanov: O hrvat knjiž. prilikama Iv. Lirkovč: S-euči'išt* S*. Korporic: 0 indclencji i pesimizma u hrvat, mladeži Fr. Hla-vaček: Seljački pokrvt u Galiciji. M Heimerl: Iz noviie p-Jit. po v jesti češ. nar. d i. Fr. Poljak: Pitanje slovensko. Slovenakim vehkotolcem ,Hr. M." top'o priporočano. Radovljica 12. marca. Sinoči je bil tukaj volilni shod, na kateri je prišel tudi dr. FerjančiČ. Shod je s 34 proti 2 glasoma proglasil dra. Ferjaučiča kandidatom za državni zbor. Dunaj 12. marca. V petem mestnem okraju, kateri je doslej zastopal dr. Lueger, kadiduje župan Strohbach. Lvov 12 marca. V peti kuriji sta bila v Krakovem in v Lvovu izvoljena socijalista. Dalje je izvoljenih 9 kandidatov centraluega odbora, 1 Malorus, 1 kandidat ljudske stranke In jeden pristaš Stojalowskega. V jednem okraju je potrebna ožja volitev. Line 12. marca. V peti kuriji so bili izvoljeni sami klerikalci. Inomost 12. marca. V Bolcanu je bil izvoljen danes D i pa uli, v Inomostu J5rg. Atene 12. marca. Vlada predlaga velesilam, naj Turčija umakne svojo vojsko s Krete, velesile naj v družbi z Grško pacifici-rajo Kreto, Turčija in Grška umakneta jeden del sv< je .vojske od tesalske meje, po prt teku treh mesecev pa naj odloči plebiscit, se li Kreta združi z Grško, ali se jej podeli avtonomija. I iiirl i so r I Jubljanl: Dne 8. marca: Marija Repic, posestnikova hči, 10 mesecev, Kolizejske ulico gt. 16, pljučni edem. — Ivanka Ke-rar, posestnikova hči, 9 mesecev, Opekarska ceBta 6t. 32, bofcjast. — Ivana Jaj*er, mesarjeva žena in posestnica, 48 let, Sv. Petra cesta St. 84, kap. Dne 9. marca: Ana Makove, delavka, 75 let, Koli-zejska cesta fit. 18, vodenica. — Franc Jankovič, čevljar, 31 let, KadeckegA cesta 11, jetika. Dne 10. m ■n-a. Mtnia Gosti, postnega kontrolorja soproga, 59 let, Cesarja Jožefa trg St. 8, akutnj pljučni edem. — Valentina Jevc, kajžarjeva hči, 3 leta, Crna vas št. 50, davica. Dne 11. marca: Julijana Simonfiic, Šivilja, 41 let, Hrenove ulice St. 6. vnetje možganov. V deželni bolnici: Dne 8. marca: Anton Bezlaj, brodar, 39 let, jetika. — Neža Sepid, miz. pom. žena, 4f> let, jetika. Dne 9. marca: Andrej Cot.ić, delavec, 72let, pljučnica. V hiralnici: Dne 7. marca : Fran Šknbic, gostac, 61 let, jetika. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Marec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. tempa-' ralura i Vetrovi v C i Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 11 12. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738-9 738-6 735-8 29 -15 101 sr. jng sr. zahod p m. jzah. jasno megla del. obl. 00 malom Srednja vfierajSnja temperatura 48°, za 20° nad nor- H)-u.2^.aosls:a, "borza, dne 12 marca 1897. Skupi: i državni dolg v notah..... tkupni državni dolg v srebrn , . Avstrijska zlata renta....... \vstri]Bka kronska renta 4#/„ . , 3gurska zlata renta 4°/0 . . . Dgerska kronska renta 4% , . Avatro-ogerake bančue delnice ivreditne delciee ... o •»H a (O o 00 03 > U 00 'S d > -o X) <£ ee a o "o? o U o, 3 8 3 IT Doering-ovo milo !-i SOVO. jfiL ! tri ; Od I. 1897 zopet po dodaji dragocenih tvarin zboljšano, tako da se vsem damam in materam ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo. MjacMfeelle Si. 3 sL >: >: y. £ 5, Ji, j}. Varčno v porabi Izborno v kvaliteti. Povsod se dobi po 30 kr. Q genob, Inomoata, Zella ua Jeaeru, L>end-Qaatelna, i.jut.na, OaloToa, Idnoa, Poutabla — Ob 4. ori 8S min. popoludne oeobni vlak a Dunaja, I.jiilmt. Belathala, Beljaka, OeloToa, Pranienefeate, Pontabla. — Ob 0. nri 4 min. BTeder oeobni Tlak a Dunaja vla Amatetten, ia Iijnbna, Beljaka, Oelovoa, PonUbla. Prog:« is Novoga mest« in lz Ko6evJa. Ob S. ari 19 min. ajutraj meianl vlak. — Ob 9. url 89 min.-p poludn« metani vlak. — Ob 8. ari 86 min. BTeder meianl Tlak. >«lltt>«l !■ Ii|nl»l(nti(» (drž. kol.) v Kamnih, Ob 7. ari 98 min. mjutraj, ob 9. nrl r« min. popoludna, ob 6. ra 60 min. r.v.Mi-r, ob 10, uri 96 min, nvmur (Poaledaji vlak 1* t oktol, , ob nedeljah in praanlkita.) Prihod v L,|abl|»no (drž. kol.) la Kamnih«. Ob t. ari 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoludne), ob 0. nrl 10 min. BTeder, ob 9. uri 66 min. »večer. (Poiladnji rlak la t oktobra ob nedeljah ln praanlklh.) Koncertni glasovir nov s 7kratno železno preprego, veliko železno ploščo, glasovnimi luknjami, križnostrunast železen vglasovnik (crn), izboren v toou kakor v opravi, posebno pripraven za društva, ■e z« izredno nizko oeno prod«. — Istotam se tudi 9J9T~ prodajajo in posojajo vjaj pianino, novi in stari kratki glasoviri. Tudi Be priporočam najuljudneje z« ubiranje in po pravljanjo (385—1) z velespoštovanjem Ferd. X>ra.g*n,tin Sv. Florijana ulice št. 50. V salonu ••pri Maliču". Kromofotograf živeča fotografija ki je v Gradeu z velikim uspehom se kazala v redntni dvorani, dajala bodo tudi tukaj na potovanju v orijent svojo predstave. I. II. III. IV. V. Projrram: Na prodovini. Kolodvor sv. Lazar v Parizu. Tovorni voz. Železniški vlak. . Serpentinska, plesalka (barvaMta). VI. Naskok s preprekami eskadiena francoske konjice. VII. Ženski dvoboj (barvast). Pridržujejo se premembe programa. Cene prostorov: I prostor 30, II. prostor 20, za otroke lO kr. Predstavljanje je slednji dan točno ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri. (357—6) Ravnateljstvo. priporoča Narodna Tiskarna I Št. 2406. (340-y) Najboljši fabrikat: I. banjski lanenooljnati firnež m L kranjsko čisto laneno olje j Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (130—14) Adolf Hauptmann 1 H prva iranjsla tovarna oljnatih barv, firaežev, laka in ileja $ v EJublJniti, na Sv. Pelra cesti. S Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje sledečo slite OaToaik zararnitov na Kranjskem: 1. ) v Bohinja^! i KlNtrl«:>i p letno plačo SO« j^ltl. in ^OO letne doklade od zdravatenega okrožja; 2. ) ■■» Itrdu z letno plačo (»OO eventuvalno SO O 3) v Krikeiu z letno pfa^o UHO 4. ) v Kočevski Iteki z letno plačo SOO kI<1. ; 5. ) V l.otfiiit-i z letno plačo OOO g Ida % G.) v ŠinarlH pri I^|iil»l|ani z letno plačo SOO gl