230. številka. Trst. v četrtek dne 9. oktobra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" It h a ji enkrat na Han. mzim nedelj in praznikov, ob 4. uri po[»olu je p1»«Vvati naprej. Jfa na-roćbe brer priio/ene naročnine se uprava ne ocira. Po tobakarnah v Trstu ne prodajajo po-Mm«ne številk«' j t» 6 stotink (3 icren Tr«tM p* j*. 8 ^totink (4 nvf i Telefon Atr. S70. UlAlo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi «e računajo po vrstah v petitir. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslanu, osmrtnice in javne zalivale domači ogi»>i itd., se računajo po jw>godl>i. Ys»e ne sprejemajo-Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglu«' spr«3-jema npravniStvo. Xarpi:nino in oglase je plačevali loco Trst Uredništvo in tiskarna se nalia v ulici Carintia >tv. 1 '2. Upravniatvo in sprejemanje inseratov v uli-i Molin piccolo -iv. M, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Laatnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vsenemčije ljubezen in sovraštvo! IV. ..Un mai"fa<-n wlr aber mit dt-u rt-iclilit-h sieben Millionen Prenid^n. die wir von Oesterreieh-Unjrarn uiiernebmen miissen Kaj naj počne bodica Velikonemčija s tistimi obilo sedmimi milijoni Nenemcev, katere vspiejiie cd A vstro Ogrske ? S tem vprašanjem se bavi avktor brtšure »O da me n Oesterreich !« v XIII. poglavju. M '/. si potem l>olj konkretira to vprašanje : ali naj l>oča Velikonemčija glede teh »tujcev« nastopi isto pot, katero je hodila Avstrija, to je: alt naj goji njihovo narodnost, ali jo ce!<5 pospeeuje umetno? Odgovor avktorja je resoluten, kakor se spodobi ljudem, ki so trdno prepričani o izvedljivosti svojih gigantskih načrtov. Kaje — pravi — nego da hi Velikonemčija sledila izgledu A vatri j?, raje naj ostane vse pri starem, kakor je danes! Pottm razvija svoje misli : »Najmanj«* >krbi nam bodo delali Italijani, kster.h je kakih 200.000 duš. I talij« t*» v severni Afriki vrš ti velikanske j naloge in trebala slehernega svojih sinov. Ialijani bodo v ma»ah drvili iz i nože m sira j v d »ve afrieanake pokrajine in ne bo teži o sporazumeti se s prijateii-kiin sosednjim kralje- | stvi m /a iiravnaio odhoda naših Italija-! II o t tjakaj !« »Stilno -e b. g( lo s 135.000 Srbo- Hrvat v Primorjj in 3<».000 Hrvati v jugozapadni Ogrski. Njihovim sorojakem je gotova prva uloga v novo avstrijskih balkanskih pokrajinah. Oii si ue hoda smeli dovoljevati luksuza, da bi bil pre istraže na zgubljenih jtostojankah, marveč bodo morali up »rabiti -leduj*ga moža. da nad -meste neizogibni odhod mohamedanskega prebivalstva ter da lH>d> zmag »valno prodirali v Albanijo!« (Ali kaj poreče k temu »prijateljica Italja? Ka-Čuni se ne vjemajo prav ! Op. ured.) »M o 1 d a f e obrne tjakaj tudi m a 1 del o n i li l.lHMK 10 Slovencev; ali vensa večina n h ostanejo v deželi, kakor f> in pol milijona Cehov in 1*0.000 slezkih Poljakov.« Ali to ne plaš avktorja, ker gi tolaži < kolno*f, da teh 7 milijonov Sovsnov ne tvorijo homogene nii-e, ampak so ločeni j>o jez ku in |K> prostoru in eo tudi glede svo- jega duševnega in gospodarskega življenja na različnih višinah. Za izgled navaja : dočim šolska izobrazba i ehov ne zaestaja za ono nemških sorojakov, pa čtejejo Slovenci kakih 35 odstotkov ljudij, ki ne znajo ne pisati ne citati. Kaj bo torej bodoči Velikonemč'ji storiti s temi Slovenci, Cehi in Poljaki, ki ostanejo v njenem območju? Indirektno je avktor dal odgovor na to vprašanje že gori, v uvodu, ko je rekel, da Velikonemčija ne bo smela slediti izgledu Avstrije, ki je negovala narodnost teh plemen in jo cel6 umetno pov-speševala ! A kar je gori povedal, sicer povsem jasno, ali vendar le indirektno, izjavlja pa v nadaljnjih izvajanjih direktno. Nasproti avstrijskim Slovanom more imeti Velikonemčija le en sam cilj: germanizacijo!! Mož pa je — kakor smo povdarjali že večkrat — temeljit in poseza stvarem do dna. Oo ne zatrjuje saioo, ampak so njegove trditve spremljane po obrazloženjih. Cint je izrekel eentenco, da Velikonemčija mora po-nemČiti svoje Slovence, Cehe in Poljake, prihaja že z odgovorom na vprašanje: ali ima narod nemški toliko asim licijeke sile, da bo mogel vsprejeti va-se in prebaviti toliko število ptujega plemena?! In ker potrja to vpr sšanje, govori tudi, kak h poti in sredstev se bo morala oprijeti bodeča Velikonemčija za čim vspešneje in br/eje ponemčenje Slovencev, Cehov in elezbih Poljakov!! ■ Ob iflii istrski železnici Po ti slapinskv. (Zvrsetek.) V tej šoli razlaga učitelj po italijanski, a otroci ga ne u mej o... Ker je s krčmo združena ob enem pro-dajalnica, prihajali so otroci kupovat raznih stvari, io pozdravljali so vsi brez izjeme z »Btion giorno«. Solze S) mi posilile v oči in zdelo mi se je, da te u bege otročiče gonijo v — mesnico... Kaj nam treba hoditi v V7rešen gori v Poznanj, ko imamo toliko Vrešenov doma...! Prišli smo v razgovor tudi z nekim posestnikom z Grožnjanščine. Takrat so se ravno pripravljali za nove volitve na Grož njan^Čini in m( ž nam je povedal marši kako zinimivo. Kmetje so bili siti gospoJstva signorov, pa so t-e postavili na lastne noge. ji ton i, k i p r o s t i t u i ra j o poj m kulture Mož je prij ovedova), da je učitelj zaprl nje-; govega sinka, ket je ta poslednji, gredo iz šole, govoril »slovi n -s k i !« Podal se je — čim je to dozual — takoj proti šoli, a s:e5al svojega sinka na etsti. I)a se to ni zgodilo, bil »bi ja čapav kašlig, a oni učitelj ne bio bi nikad više učio školu<. Tako je govoril mož, stiskaje pesti... Io dalje je rekel mož doslovno: »Ako i'iimo dobit mi (aa obe. volitvah namreč), čemo si sve nuše pojesti, a zgraditi ćemo si jednu »slovineku« školu za našu decu«. In možu so iskrile oči navdušenja... Ako se med ljudstvom samim pojavljajo .s .t e m, da v nje i tu e n u g a /. ; j o — kulturo, ta tema se bo in orala skoro umakniti dnevu, ki ga nam že oznanjaj u t-ranja zarja! Zato pa rojaki: naj je naš položaj še tako žalosten, naj je na^-a borba še tako obupna in naj se tudi tu pa tam zdi brezupna — proč z malodušjem in kvišku srca! Vsak greh, storjen nad eelira narodom, »e maščuje enkrat nad onim, ki ga je storil, ako le ta narod ni izgubil vere v samega sebe. la tu li nad oligarhijo, ki je nDŠBinu narodu prizadela neštet»h krivic in usekala neštetih raa, iz katerih tudi Bedaj še krvavi ti siro- Pravica ne more umreti! Kvišku srca! taki nazori, znamenje je to, da se pripravlja mak : tudi nad to oligarhijo pride splošna reakcija proti vladajoči kliki. maščevanje! Znamenje propadanja gospodstva oligarhije je videti tudi tu... Le žalibog, da je ljudstvo prepuščeno popolnoma sitnemu sebi...! ^ Približala se je noč. Priponudene nam postelje smo odklonili in legli na seno pod milim nebom... Zaspali smo kmalu in že pred tretjo uro smo bili zopet napoti proti Hujam. Bila je krasna noč. Tam doli se ješ,rilo v nedogledno daljavo Binje morje Adrijansko: ne d ogle d no, kakor je neizmerno trpljenje naroda, ki živi ob teh bregovih.. Politični pregled. V Trstu, i>. obtobia 11*02. Otvoritev zasedanja avstrijskega parlamenta. Korespondenčni urad naznanja, da se zasedanje avstrijskega parlamenta otvori dne lo. t. m. Današnja »Wiener Zeitung« da prinese dotični cesarski patent. Soj za nagodbo. Včerajšnja skupna avdijencija ministerskega predsednika dra. Nočna tema je obdajala vso pokrajino. Koerberja in ministra za vnanje stvari, grofa Tam v daljavi pa je že počela svetliti jutra- Goluchowskega, pred cesarjem je trajala tri nja zarja, oznanjevalka svetlega dneva... In 5etrt ;ire- Zaupnica Koerberjeva, »Neue IV. ž e b e prikazuje tudi zarja, ki 1'resse«, povdarja, da dr. Koerber ni le prežene mrak in temo, ob.laja - označil monarhu stališča avstrijske vlade glede jočo to nesrečno, ali v jedru s v o- sedanjega Ftadija pogajanj za nago Ibo, ampak j j e m p o š t e n o, - zapuščeno, ali ^^ Je izrazil avstrijska vlada ne more ! o d . P, o g a z nenavadno i n t e 1 i - odnehati od tega stališč. genco obdarovano ljudstv o... Z isto neizprosnostjo pa zatrja tudi g. Z,ra puca, bit će dana! Še je žalostno j Saell, da je ogrska vlada že šla do skrajne v naši Istri, še se godi nam neizmerna kri- možne raeJe popustljivosti in da dalje ne vica, še se vrši tam - očitno in pred očmi Goapcrft Szell in Koerber ne le dasta onih fiktorjev, ki bi bili poklicani, da po- torej oddaljena eden od druzega, ampak iz- sežejo vmes - in zaustavijo zločinsko rolco, I Javljata tl,df' (la se ne moreta bhžat! eden ohranivšo se iz nekdanjih čas.v suženjstva drugemu, ^o naj s3 sestaneta torej? našega naroda — še se vrše v naši Istri No, »Neue Freie Presse«, ki se vedno atentati na humaniteto in kulturo! Še s.* nadeja v interesu svojega prijatelja Koerberja, vrše taki atentati, da si dobri genij človeštva tolaži, da v političnih krogih prevladuje mora žalretno zakrivati svoj jasni obraz, ali mnenje, da še niso izcrpljeni vsi posredovalni — jelo fe je daniti tudi tam doli ! In tema, predlog'. v kateri jedini morejo vspe vati Pa še neko drugo vest čitamo v listih, ) Kakor sem doznal, je na volitvah tudi res je važna z ozirom na dejstvo, da se dr- /magala kmetska stranka. V koliko je pričakovati od > iavni zbor enide bržkone že 16. t. m. Oti-t etra kake spremembe v narodnem oziru. ne morem i .. . .. . . ,r XT r ............,la cjozni madjarski list »Magvar Nemzet« pov- P O D I, I S T S £ 112 MELITA. oveat iz naše d*t>e. ^-Jiaal J.Miip K»r« n Tomi«; prevedel Radi. Drugi del. JX. Maman ! je v-kliitnila Me!v, opazivša olrj'1 t in z grez » smrti prevlečeno 1 svoje roatere. in glasno iokaje se je vrgla preko pMaman! Ali me ne poznaš? Jaz sem tu, tvoja Me)v ! — je kričala v joku žalostna hči, ali zaatonj. Mesto odgovora je grefiea globoko vzdih-nila in se ločila od življenja. Na Deli dvoru so za plapola le s stolpa črne zastave in naznanjale smrt njegove slednje gospodarice — Vojnovićevega plemena. Malo časa po grofičini smrti so se zbrali novi črni oblaki nad Deli-dvorom. Dunajska banka, ki je bila glavni upnik grofa Oifea, ter tiaančni erar eta zaprosila eksekncijsko prodajo Deli-dvors. Gr< i' je imel plačati okolo dvajset ti^oč goldinarjev zapadlih anuitet in zaostalih davkov, a denarja ni bilo. Žetev je bila sicer dobra io kmetje so dobro plačali veliko zakupnino za travnike, no, ves prihodek je bil potrt š n brez sledi po ko-peljih, kjer se je gr^-t' zdravil od rheume. On je svoje ljubavne stranpoti vsikdar drago plačeval in ni čudo, ako je v iatih dveh mesecih, kar jih je prebil v kopeijih, vrgel več tisočev goldinarjev na žrtvenik svojega vsik dar mladega srca. Sedaj pa ran je voda d( šla do grla. Uvidel je, da ni rešitve zanj in da on ni v stanu, da bi Deli dvor oh ranil svojim otrokom. Denarja mu ni bilo možno dobiti od nikjer, ker ni bilo varnosti za povračilo. Imetje je bilo že več preobremenjeno, pa ni moglo nositi novih bremen. V tej nepriliki prišla mu je na um srečna misel. Spomnil se je, da ima zeta, ki bi mu mogel tu pomoči. Nekega dne je dal z^preči in se je odpeljal v Zagreb naravnost k Branimiru. Ta je že vedel, da gre za eksekucijsko prodajo Deli-dvora. ali se namenoma ni utikal v to stvar, ampak je čakal, kaj stori njegov tast. ki je bil po dobroti pokojne svoje soproge solastnik po polovici Deli-dvora. >odiii. ker razmer ne poznam zadosti. Zdi se pa, so bili kmetje zopet prevar j eni. Op. pisatelja. Cim je Oileo stopil v. njegov kabinet, takoj je znal Braoimir, po kaj je prišel. Gr 1* je bil tako potrt, d t bi človek m >gel imeti usmiljenje žajim, ko ne bi vedel, da ima ne poboljsljivega grešnika pred seboj. »Prišel sem, dragi sinko«, je zač?l grof takoj p» prvem pozdravu, >da se ti izpovem. Z mano je huda.....Š3 kateri dai in jaz bom berač.....da, berač brez s'.rehe in brez gi ude svoje zemlje. « »Cital sem v novinah : Deli-dvor se prodaje«, je reke! Branimir mirno. »Kako je prišlo do tega ?« »Po moji krivdi !« je priznal gre t' skesano. »Jaz sem lahkomištjeao trosil vespr.ho-dek, s katerim bi bil mogel poplačat' banko in erar. Moja lahkomiš'jenost n ma mej . . . . jaz sem nesrečen človek.« »Kaj si torej namenil storiti?« ga je vprašal zet. »•Jaz ? Nič! Kaj bi mogel storiti ? Nimam denarja, nimam kred ta.....ničesar ! Ali ti moreš storiti mnogo, vse.« » Da čujem ! »Kupi vse imetje! Da V3aj ostane v ro-dovini, tvojim otrokom..... Branimir je slutil, da pride do tega ;n je bil pripravljen na ta predlog. Njemu, ki se je v glavnem bavii z industrijo in trgo- darja namreč, da med gospodoma S^ellom in vino, s'cer ni šlo v račun, da bi si nakopa-val na vrat še eno veliko ali zapuščeno imetje, v katero bo treba uložiti velikih svot, ali bal se je, da bi ga svet obsojal, ako ne stori tega, a v stanu je bil storiti t >. D.-uga polovica Djli-dvora je pripadala po pravu nasledstva grcfiČinima otrokoma : Meliti in Arturju, pak je radi tega Branimir hotel vedeti na vsak način, da-M je Melita zadovoljna s tem, da on kupi zapuščino njene pokojne matere. »Vprašajmo Melito«, je odgovoril Branimir tastu, »kaj ona misli o tej stvarii, Ako je zadovoljna, pjtem kupim imetje, samo da ne pride v tuje roke.« Šia sta takoj k Meliti in sta je; razložila, za kaj gre. »Seveda sem zadovoljna !« je rek'a brez razmisljeDja. »Papa ni zmožen za upravljanje takega imetja.....Kaj ne, papa ?« »Tako je, moje dete !« je potrdil on. »Jaz sem že star, a gospodarstvo je veliko breme.« »In ti bi pal še globlje v dolgove, kaj ne, papa«, je dostavila Melita zlobno, ali smeljajočim licem. »Ne mislim, ma chere«, pariral je grof ta udarec, »ker kdo bi meni posidil denarja v tem disperatnem stanju ?!« (Pride še.) Koerberjem niti govora ni !>ilo nobeokrat o tem, da I »i se gospodarska nagodba izvela na podlagi ^ 14, torej mimoidši parlament. Ali z drug mi besedami: če pride do sklepa nagodbe, morata jo odobriti oba parlamenta. Na Ogrskem pa je parlamentarno razpravljanje nagodbe zagotovljeno. Drugače pri nap. Pri ras je vse odvisno od vsjm ha |>ogajanj vlade e parlamentarnimi skupinami. Ako bi hoteli soditi po izjavah posamičnih parlamentarcev z vseli strani o dispoz cijah v strankah, potem ne bi mogli reči, da so dopustne dobre nade za parlamentarno razpravljanje nagodbe v avstrijskem parlamentu. Vsi pojavi silijo človeka v skrajni pesimizem, da si skoraj ne more več prav misliti, kako bi se bilo možno izogniti češkemu odporu, ne da bi izzvali nemškega. A Nemci in C^bi imajo mo5 v rokah, d» lahko zaustavijo parlamentarno mašino. Sedanje stanje negotovosti in večne krize v gospodarskem razmerju med obema polovicama monarhije tudi ne more trajati dalje. Kajti gotovo je dajati prednost gotovosti gj-spodaiske ločitve pred negotovostjo v omahovanju med to in ono možnostjo. < i t »rej g. Koerber absolutno ne misli no £ H — in v tem zmislu se je že opetovano si tvesno izjavil — in če se mu ne posreči, d jseči kakov aranžement med Nemci in Cehi (a mii na to stran niso nade najbolje) : potem nam visi tako rekcč v zraku mi--ter-ka in parlamentarna kriza ! Danes zatr-jajo s cer še vedno, da ni govora o minister-ski krizi, ali čim Be snide avstrijski parlament, bodo gotovo d« godki silili na kakov izhod z te neznosne situvacije : če se vrata tega izhoda ne bodo hotela odpreti, pa jih bodo moral: vdreti ! Ozirom na vprašanje obnovljenja trozveze poroča glasilo a^rarcev na Ogrskem nekaj Hotnih stvari iz poslovanja našega m n istra za vnanje stvari, grofi Golu-chow*kegf*. Italija da se je dlje časa upirala obnovljen u trozveze. To pa deloma zato, ker jej trozveza nalaga prevelikih vojaških bremen, katere da so jej neznosne v očigled neugodnim gospodarskim razmeram ter nje 'oanc jeinemu položaju ; deloma pa tudi zato, ker je metulj, da bo s pomočjo Francije ia Rusije laglje dosezala svoje cilje na Bjlkanu, glede kitviih je naša monarhija Italiji na poti- Z druge strani pa se je Italija z >pet baia, da po svojem izstopu iz trozveze izgubi ti*te '£osj>odarske koristi, ki so jej zajamčene ravno po tej zvezi. Slednjič je vendar podpisala pogodbo, ali s pridržkom, d a glasovita klavzula ostane v veljavi v vsem nje obsegu. In grof G o 1 u e h o ws k i daje m i r n i m s r c e m privolil v t o z a-h t e v o 1 A potem je zašel v nemalo za-'irego. ko je ogrska vlada tekom pogajanj za nagodbo zjavila, da mora zahtevati, da še italijhn-ka vina izključijo z ogrskega tržišča ! Tedaj da je bil moment, ko so stvar; stale tako, da bi moral pasti: ali grof G >-luefcow-ki, ali gospod Szell. Dotični madjar-ski liet men', da najjednostavneja rešitev bi bila ta, da bi bil odstopil grof Goluchowski. Al: temu *o se protivili oziri na vnanjo polit* ko. Kako sc je stvar res la pizneje, ni še znano. Opravičena pa je bojazen, da je po-t >m kakega nesrečnega kompromisa prišlo do rešitve. In ies se je govorilo o ta&em kompromisu nep< -redno pred obnovljenjem trozveze. Govor lo -e je namreč, da je naša monarhija privoli ia Italiji uvoz pel milijona hektolitrov vina po zmanjšani carini <».40 K. Seveda bi bilo to vedno več, nago more prenatiiti produkcija na vinu v naši državi. Ali nič manje žalostno, nego je vedenje gr fa Go-luchG\vskega na škodo neše produkcije, ni njega beračenje za prijateljstvo Italije. Koliko da je vredno to prijateljstvo, o tem nam pač najjasneje pričajo spletkarenja te »zaveznice« naše v Albaniji, v Dalmaciji ;n v vsem avstrijskem Pri morju sploh. Tudi obnovljenje trozveze n;"* »e moti Italije v tem nje spletkarenju. Po takem je mogel tem manje zahtevati naš interes, da se lovimo za Italijo, ko smo z Rusijo glede Balkana v dogovornem razmerju n se vsled tega tudi od strani I* rane je nimamo ničesar bati. I eeveda : v Beroiinu s j želeli, da se obnovi trozveza. ker interes Nemčije tako zahteva, a kar žele v Beroiinu, je grofu Goluchowskemu — v zapoved ! Viharna seja ogrske poslanske zbornice V če raj se je sešla ogrska poslanska zbornoj. Zasedanje se je začelo z velikim šitandalum, ki je bil deloma naperjen celo proti — dinastiji. Posl. Barabas je očital vladi, da je sklicala državni zbor še le sedaj, da se jej n bilo treba udeležiti Košutove slavnosti, da je mogla morsko oko prodati Poljakom, o na-godbenih pogajanjih Ogrsko prodati Avstriji. Tega ni kriva le vlada, nego... tu je sledilna pad na krono. Ko je predsednik poklical govornika na red, je isti ponovil svoje napade na krono in je prijel potem tudi grefa Goluchou-skega. Ko je vstal rainieterski predsednik Szell, ni mogel dolgo priti do besede, ker so opo-z:cijonalci silno razgrajali. Szell je opravičeval zaključenje zasedanja in kraljevo odsotnost o otvoritvi zbornice. Kar se tiče neudeležbe vlade na Košutovih slavnostih, pridržal si je Szell odgovor za takrat, k ) neodvisna stranka spravi ta argument na dnevni red. PoDovna prigovarjanja poslanca Kako-cija so irzvala predsednikovo grožnjo, da zaključi sejo. Szell je v nadaljevanju svojega govora zavračal napade na kralja, ki je tu ii avstrijski cesar in ki da tako objektivno in ne pri-s'ransko izvršuje oboji vladarstvi, da zaslužuje največe spoštovanje. Govornik je povdarjal tudi, da minister za vnanje stvari, grof Goluchc\vski, ni nikoli prekoračil svojega delokroga. Opominjal je opozicijo, naj se vede dostojno, da ne l>o krona prisiljena razpustiti zbornica. Na ponovno vprašanje poslanca Rako-cija, je izjavil Sr.ell, da se vlada ni mogla udeležiti Košutovih slavnosti zat}, ker isti ni priznaval do zadnjega trenutka habsburške dinastije, vsled česar je bil v nasprotju s pragmatično sankcijo in s konstitucijo. Zbornica je nato, ob razgrajanju opozicije, vsprejela na znanje kraljevi reskript, ki sklicuje zbornico. Posledice izgredov v Zagrebu V listih čitamo, da bo mestni zastop zagrebški razpuščen, čim bo odpravljeno izjemno stanje. Ob enem se govori, da bodo nove volitve še le na spomlad. Sedaj ne vemo : ali bo izjemno stanje trajalo do spomladi, ali pa bo na zagrebški občini trajal nekak interre-gnnm. Prvo bi pomenjalo izredno strogost, ali tudi drugo bi bilo kazen, kakoršnje niso trpeli nekje drugje po sličnih ali morda še hujih okolščinah. -1? pač nekoliko daleč Zagreb od — Trsta ! Generalni štrajk>udarjev v Franciji. V predsinočnji seji za veznega odbora so nekateri delegati priporočali, naj bi se na vladi napravil še slednji poskus, predno se stori tako odločilen sklep glede generalnega štrajka. Končni sklep se je odložil na včerajšnji dan. Včeraj zjutraj je imel v Parizu sejo narodni odbor rudarjev, v kateri seji pa se ni ničesar sklenilo. Odbor se je eestal tudi popoln dne. Generalnemu štrajku sta nasprotna samo še dva odbornika. V popoludanski seji je narodni odbor sklenil vprizoriti generalni štrajk, katerega priČetek se je določil za danes zjutraj. Izdal se je proglas na vse ru larje, kijih poživlja v generalni štrajk. Proglas dokazuje opravičenost tega sklepa in se obrača do rudarjev v >aga sveta, naj jih pod p rajo v tem boju ! Načina podpore pa proglas ne določa, marveč prepušča določitev istega posamičnim skupinam rudarjev po vsem svetu. Slednjič ee obrača manifeBt tu li do vojakov, katere poživlja, naj se o generalnem štrajku ravnajo po svoji vesti, kakor je storil tudi polkovnik Saint Remv, ko je dobil ukaz, naj asistira zapiranju kongregacijBkih šol, a ni hotel izvršiti tega ukaza. Generalni širajk so sklenili radi tega, ker posestniki rudnikov niso hoteli imenovati delegatov, kateri bi se z delegati rudarjev pogodili radi urejenja najmanjših dnio in delavnih razmer. Štrajk premogarjev v Ameriki. Iz New-Vorka poročajo, da postajajo posledice štrajka premogarjev vedno bolj nevarne. Hidravlične dvigalnice v brooklvnski luki imajo premoga le še za štiri dni. V tiskarn! časopisa »\Vorld« so že v ponedeljek morali žgati leseno pohištvo iz pisarn, da so greli vodo v kotlih parnega stroja, ki goni tiskar ski stroj. Prem g se prodaja po nezaslibano visoki ceni ; dogajajo se tudi zelo pogosto tatvine premoga. Oboroženi tatovi so celo ustavili nek parnik na morju in ga oropali premoga. V Pensilvaniji, kjer je generalni štrajk premogarjev, je 1^.000 vojakov pod povelj- vedeni list hvali porotnike in njih načelnika ništvom generala Gobi na, ki varujejo in skazuje vso čast tudi predsedniku sod- rudnike. nega dvora ! Barski generali v Evropi. Včeraj Zakaj so tedanji porotniki izrekli svoj so si [buraki generali, spremljani od velike > tri v« ? Menda zato, ker so bili uverjeni, množice, ogledali municipij v Bruselju. Po- <*a je obtoženec res storil, česar je bil ob- govarjali so se jako prijazno z osebami, ka- tožen ! tere so jim bile predstavljene. Vsi častniki. Lastna vest, lastno prepričanje, dobljeno kateri so jih srečavali na ulici, so jih vojaški na razpravi — po pričah in drugih dokazi - pozdravljali. Popoludue so se generali odpe- lih — to mora voditi porotnike. Ali ne slu- Ijali v Gand, kjer so imeli konferenco. tijo oni, ki se zaganjajo v dra. Gregorina, Burski odbor v Bruselju je naprosil češ, da je njega slovenski obrambeni govor pristojne oblasti za dovoljenje, da bi smei kriv, da so porotniki obsodili Škrka na ve- po vsej deželi pobirati darove za Bure. šala : ali ne slutijo, kako kruto, kako krvavo De\vet je hotel obiskati zgodovinsko žalijo ^ tem sedanje porotnike, ker vzbujajo bojno polje pri U'aterloo, ali je na nago- domnevanje, kakor da so se, o b s o d i v š i varjanje prija^ljev opustil to namere, da ne e 1 o v e k a n a s m r t, dali voditi o l dru- razžali domovinskega čuta Francozov. zih motivov, ne pa od prepričanja, doblje- Iz Amsterdama poročajo, da je sam nega iz zaslišanja prič in drugih dokazili: cesar Viljelm prišel na idejo, da bi burske Ali pa morda izpovedeb prič in drugih trenerale vsprejel v avdijenciji. Vladni krogi dokazil porotniki niso umeli 1 ! No, potem bi v Londonu da niso imeli nič proti tej bil to le kričeč dokaz, kako neizogibno namen- potrebno je bilo, da je dr. (-reirorin Nasprotno trdi berolinski »Localanzei- slednjič nastopil tako kakor — je 1 1 ger«, ki prinaša iz Londona dopis, v katerem : Tudi — popravek! Pišejo nam: Ne se zatrjuje, da toliko angležki vladni krogi, ustrašite se, gospod urednik'. Ne prihajam kolikor angležko ljudstvo nima vtč zaupanja vam s tistim nesrečuim ^ 19. tiskovnega za- v burske generale, odkar so isti izdali am- kona. Saj vem, da priobčite moj popravek sterdamsko proklamacijo, v kateri da je več ozirom na poročilo v »Rdinosti« o zadnjem fraz, iz katerih se daje sklepati, da Buri ne p otestnem shodu »Patrie«. Vi ste pisali, da mislijo nabranega denarja porabiti v huma- sta gg. Spadoni in Hortis govorila. To tarne, marveč v politične namene, naperjene ne odgovarja resnici, ker rečena gospoda sta proti angležki politiki v južni Afriki. — čitala! Ako nemški cesar vsprejme burske ge- Kar se tiče g. Spadona, bodi mu odpu- nerale, moglo da bi to postati zelo škodljivo ■ ščeno. Mož je bil poročevalec in je za Anglijo. Bure da bi ta čin gotovo vapod- mlad politik. Ali Hortis ! »Zvezda« tudi med še za- budil k anglofobiji, ker bi napačno tolmačili pomen avdijencije. Vsled tega bi se pomirje-nju med Nizozemci in Angleži v južni Afriki postavile še veče ovire. V Londonu pričakujejo na vsak način, da cesar Viljelm, iz obzirov do Anglije, ne vsprejme burskih generalov. In kakor trdi »Berliner Tageblatt«, se na kompetnem mestu zatrjuje, da se res Izpolni to angležko pričakovanje, da namreč buraki generali ne bodo VBprejeti v avdijencijo. Tržaške vesti. stopniki naroda italijanskega, parlamentarec — njegovi občudovalci trdijo vsaj tako — comme il faut! Da tak mož, taka glava, tak govornik — čita (ko je imel ^časa, da se priprayi za tisti govorČek), to ne daje najboljega spričevala italijanskim — zvezdam ! Zato pa tudi imajo vse te laške skupščine na sebi viden znak narejenega, prisiljenega, insceniranega od več ali manje spretnih rt žiserjev. Čitana beseda ne užiga kakor govorjena. A če se niti prvaki-govorni ki nočejo potruditi — ali pa so sploh nespo-i sobni v to — da bi govorili živo be-! sedo : česa je potem pričakovati od občinstva, Himen. Gospod Pavel T r i p c o v i c h, | ^ jtgk notoligao popoiaoma zanemarjeno, uradnik firme D. Tripovich ter brat gospoda ^ ae dogtaje političae dozorelo«ti ! Bogdana Tripkovicha, lastnika b rodov in po- ^ smo enkrat vide\i7 celo na takem morskega posredovatelja, venčal se je včeraj protestQem 8hodu> ki že po svoji nravi _ pr> z ljubeznivo goapico Marv G o i c h, hčerjo gospe Ane Goich in pokojnega Ivana Goicha, posestnika brodov ter hiš v Trstu. Novoporočenca in njiju sorodniki pišejo svoja imena po starinski, a so Hrvatje. Mi kličemo od srea : Da bilo dobro in srečno ! Imenovanje. Bivši koncertni vodja »Glasbene Matice«, gosp. dr. Jjsip Cer in — dobro znan tudi tržaškem Slovencem, je imenovan profesorjem na dunajskem konser-vatoriju. Iskrene čest-tke ! Humaniteta in šarlatanstvo I Ker so tržaški listi vseh barv toliko strastno vzrokih, radi katerih je sklican — mora biti slovesen, glasoviti Hortis !e čita svoje »govore« : ali ne napravlja na nas ntis kome -d i j a š t v a, ako čitamo enkrat pozneje, da bo g. Hortis«, kje, na primer v parlamentu — govoril ? ! Da ste videli gospoda Hortisa na shodu »Patrie« ! To je bilo »za poč't!« Kako seje predstavil! In nekam nervozno si je vihal rokave gori proti komolcem. Bilo je kakor da se pripravlja grom na l Siidmareko: a potem je začel pohlevno — čitati! To se ie seveda jako lepo čitalo v »Piceohi« naslednjega dne, ali za onega, ki je moral poslušati napadali g. dr.a Gregorina, ker se je predrznd ] ^ ^ je _ 0 jej : obtoženca Skrka, ki ne zna niti besed cs ita- . pa ^ y Qekem pf(gledu je bjlo vaše lijanski, braniti v njega (obtoženca) lastnem ; gporo5i]o pomanjkljivo in je moram jaz spo-jeziku, torej — slovenski, in so očitali dr.u ^ ^^ govornjke je holj pi6lo Gregorinu, da je s tem spravil Skrka tako ^^ obginstvo _ tudi >Patl.ia< ne >vleče« daleč, da so ga obsodili na vešala, moramo ^ ^^ ^ __ poZ(|rav]jalo lirecej vprašati danes vse tržaške liste in njihove g,agQ0 . ali ko je zablestela »zvezda«, pardon : informatorje in dopisnike: zakaj so pa v sredi ^ ge ^ ^^ ogiagjl za bege(l0) bilo je vse meseca junija ltta 1S7G. obsodil: nekega Josipa Skrka na vešala, ko ga vendar ni branil noben slovenski odvetnik ? Pred sabo imamo namreč list: »Mikez e Jakez« štev. 10 od 17. junija 1376, ki piše : »G I U S K P P E S K E R K. Condannnato a morte. je nortis ogiasil tiho. Ali tudi po dovršenem — čitanju je aplavdirala, da ali ne, komaj polovica poslušalcev. Tudi »zvezde« zatemnevajo včas-ih. Tudi-zborovalec. No. ta pa je zopet lepa ! V »Piccoluc čitamo nekaj, kar nasceuplja. Včeraj so imeli — tako pripOT eduje »P.ocolo« — štrajkovci v Mirni shod, po katerem s3 se pjdali v A nulla gli valse : i giurati ad unani- Kupo, kjer so demonstrirali pred hišo tovar mita di voti e dop3 brevissima deliberazione, narja Andreja Jakila in kjer so klicali > Doli z lo dichiarrono colpevole di omicidio proditorio, Italijani!« Orožniki da so demonstrante raz-consumato la sera del 14 novembre 1875- gnal', a ti so se podali potem pred hišo fra le ore 5 e le sulla persona de Koce- Frana .Jakila, kjer so nadaljevali demonstra-man, ed in base a tale verdetto, letto con cijo. Ako to poročilo odgovarja resnici, po-v i si bile commozione del capo dei giurati tem res ne vemo, kaj uaj si mislimo! Ako Sgnor Scorcia, II Tribunale, presiedutto že delavci, pod tako internacionalnim vod-dall' on. Gandmio, a cui va trioutato un stvora, kriče »Doli z Italijani!« — potem elog'o piu amp o e schietto, pel riassunto pa so že nastopili slabi in zadnji časi za — fatto delle risultanze processuali, eon impar- internacijanalizem 1 stalit rara, con otdine e lucidezza mirabili Za trgovsko izobrazbo ! Trgovsko _ pronunziava, contro Skerk senteaza di izobraževalno društvo razpošilja sledečo okro morte.« žnŠco : Slučaj imamo torej. tu, da so iržsš^i; Vaše Blagorodje! porotniki tudi leta 1876. obsodili nekega S k e r k a na smrt! Kje je bila tedaj — humaniteta ? ! Ozircma : je-li kdo grajal te- Začetkom oktobra t. 1. se prične tretji tečaj pouka na trgovinski šoli, katero je UBtanovilo podpisano društvo. Odveč bi bilo danjega branitelja radi tega? Narobe: na- govoriti o potrebi, koristi in važnosti trgov- -ke izobrazbe za raladeniče naše narodnosti v mestu, kakor je Trst 1 Vsak stan stremi dandanes za tem, da «i v zasebnem in javnem življenju pridobi kolikor mogoče veči ugled : to pa je mogoče le tedaj, ako pozna vsaj svoje stanovske potrebe in rarraere, ako je svoji življenBki nalogi kos : trgovec poznaj trgovino! V dosego tega pa je potrebna teoretična in praktična trgovska naobrazba in splošna omika. To pa se more zadobiti le v šoli. Podučuje se za eedaj pamo ob nedeljah popoludne; namerava se pa (in to bi bilo skrajno |*>lrebnf t razš riti pouk na nekatere ve'-ere med tednom. l>a se pa more uvesti, treba je, da gg. trgovci gospodarji druš'vo podpirajo vsaj s tem, da svoje uslužbence, vsaj pa vajene«, silijo, da zahajajo na preda vanja in da jim dajajo za to potrebni čas. Podpisano diuštvo se torej obrača do Vašega Blagorodja s prošnjo, da se zavza-inete za našo narodno čast, za napredek in korist n: ~ega trgovskega naraščaja, posebno pa še tz Svoje lastne uslužbence in podrejene, da vplivate nanje, naj se vpišejo v našo trgovsko šolo in jo »bisknjejo redno in pridno. Pouk prične v nedeljo dne 12. oktobra ob 3'.. uri |>op. v dvorani »Slovanske Čitalnice« v uiici S. Francesco šL 'J. Ob tej priliki se bo tudi vpisovalo. Nadejamo se, da se Vaše Blagorodje odzove našemu vabilu in zastavi ves svoj vpliv tudi mej znanci in prijatelji, da se nam težka naloga v prid in korist naše narodne stvari olajša kolikor mogoče. Blagodejne in koristne posledice ne izostanejo ! Stavbinski podjetniki, pozor ! Opozarjamo one gospode, ki se zanimajo za grad n'o »Narodnega doma« v Trstu, na današnji inserat »Tržaške posojilnice in hranilnice«. Za mož ko podružnico družbe st. Cirila 'n Metedija v Trstn. Vrla gospica Ivana Gerk v Skednju nabrala je o priliki godu svojega brata Frana 3 K U' stot., k temu dodala gg. Gerk Štefan 5o st. in Cr-kvenič K ran 4<> st. ^ospica Ana Kobler nabrala o priliki sestrine poroke v Brezovici o K, katere so darovali gg. : Renko 2 K, Ko-terš n 1 K in različni svatje 'J K. — Srčna hv rh.a ! Blagaj ništvo. Nenavaden vzrok konfiskacijam. Kadi [>oročila o včeia šaji seji ogrske poslanske zbornice so bili malone vsi današnji tižiški listi zaplenjeni. To porodilo je namreč navajalo doslovno govor ogrskega opozicijonalnega poslanca Barabasa, ki se je nedostojno izra žal <> vladarjevi osebi. Med zaplenjenimi listi je tudi »Trieeter Tagblatt«. To je pač za beleženja vreden slučaj, da je bil ofv-ijozen list zaplenjen, ker je prinesel poročilo c. k. k o respondenčnega urada! Zaustavljeno kazensko postopanje. V noč; med 5. in f>. septembrom t. 1. je grški parnig »Aghias Trias« blizu svetilnika zadel v neko čožotsko jadreni.*<\ katera se je vsled tega potopila. Iz med oseb, katerih je bilo pet na ladiji, sti dve — namreč mornar Angel BjscoIo in 9-letni deček Josip Rcs-setti — utonili, ostali trije pa so se rešili. Iia, preskrbimo kalsega slovenskega de-lod ijalca. Mi se obračamo do naš. h gg. krojače v s prošnjo, da oni, ki potrebuje kakega delavca, pride v naše uredništvo, kjer mu damo potrebna pojasnila. Draftbe preMićnln. V petek, dne lo < kr. ob 10. un predpoludns se bodo vsled aared*>e tuk. c. ar. okrajnega sodišča za ji vilne stvari vršil« sledeče dražt* premičnin : uli *a della Loggia ~>, kuhinjska omira tč stekleno omaro ; ulica Giulia 3, 30 parov odbranih čevljev: ulica Kandler 5 IV. n., h>na oprava : ulica Korni 7 a, hišna oprava ; ulica R »ssetti 4 a, hiš ia oprava; ulica Giulia 27, hišna oprava. > remenskl festnlk V6«r»j: toplumtr ob 7. un zjutraj 13.4 ob 2. uri popoluun« 2«».«» C.1 — Tlakomer ob 7. uri cjutraj 76«» '.» — UaDw plima ob o.52 predp. ia oi» 3.0 p« p.; ceeka ol 10.57 prcdpoludna in ol. 10 21 pop ?ludn«. Društvene vesti. Vabilo na izredni občni zbor »Delavskega konsumnega društva pri sv. Jakobu v Trstu«, ki se bo vršil dne 26. oktobra H?02 ob 4. uri po|K>ludne v slovenski šoli pri sv. Jasohu, ulica Giuliani {»o sledečem vspo-redu: 1. Otvoritev izrednega občnega zbora. 2. Prememba zadružnih pravil po nasvetu odsekovem. .'». Ždje in nasveti (glej >j 21. pravil). Opomba: Vabljeni »o vsi p. n. udje, da se izglase v društveni krčmi do 16. t. m., da naznanijo svoje bivališče te sprejmejo vabilo na izredni občni zbor. ODBOR. Izredni občili zbor delavskega kon-sunineira društva pri Sv. Jakobu, napovedani za »lan 12. t. m., je nadzorništvo preložilo na dan IV*. oktobra. Zbor je odložen iz razlog«, da morejo mej tem zadružai ki imeti svoja posveto vanja. Zadružniki delavskega konsumnesa društva pri Sv. Jakobu so vaoljem na posvetovanje, ki bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. uri pop. na vrtu družbine šole pri sv. Jakobu zastran izrednega občnega zboia, ki bo v nedeljo dne 19. t. m. A. Andrejčič, M. Hrovatin, Zlobec, Murovec. Vesti iz ostale Primorske. X Dijamantno ma^o« je zapel dne 5. t. m. v Tolminu občespoštovani zlato-mašnik Kari Pencin. — Iskrene Čestitke ! X Italijanstvo — Dalmacije! To je predmet, o katerim laški listi kaj mnog.) razpravljajo te zadnje dni in sicer ob intenzivni azistenci izvestnih nemških listov. Fantomu, fikciji, bi hoteli dati meso in kri. Dokler so »italijanstvo« Dalmacije tvorili — Hrvatje, je že slo! Ali sedaj, ko bi dalmatinski Irali-jani sami morali nosili to italijanstvo, je Dalmacija slovanska zemlja in italijanstva ni ! Vsi poskus* za oživljenje ne pomagajo nič. ker italijanstvo brez Italijanov — bilo pa že lastnih ali ukradenih — je neziiisel. Vse z:stonj! Te dni so imeli italijanski dijaki Djlmacije v Zadru svoj sestanek. Iz vse dežele jih je dnšlo — 1^! B>lje n so mogli demonstrirati, da Dalmacija ni italijanska zemlja! X Vse pride na dan. V »Soči« čitamo ta le poučni dogodek : Znani in renomirani slovenski fotograf Jerkič je bil pustil pred 2 letoma svoj bicikel v pritličju neke hiše v gosposki ulici v Gorici. Ko se je iz svojega sLanovanja povrnil v pritličje — kolesa ni bilo več. Vsa poizvedovanja so 03tala brez vspeha. Miuolo sobot > pa je nekdo pripeljal svoj bicikel k goriški tvrdki Saunig in Dekleva. Tu pa se jim je začelo z leti, da je to ukradeni bic.kel Jerkičev. O >vestili so redarstvo. Prišel je redar in vzel kolo seboj, dotičnik pa, ki je je privel kolo k tvrdki, je izjav. 1, da je kupil od nekega neznanega človeka. Kolo ostane na redarstvu, dokler stvar ne pride popolnoma Da jasno. X l*elagra v Furlaalji — Vladna komisija, ustanovljeaa v pomoč proti pelagri, je odločila v svoji zidnji seji dati občinam, kjer se nahajajo bolni na pelagri, nattopne {»odpore : občini Oglej K 1400 ; obč. Joanis z Ajellom in Camp^longo K oOO, obČ. Viško s Št. Vidom, Crauglio in Nogaie lo K 425; Červinjan K IOpO ; Fiumičel K 1300; Štra-eold K 50H; Ruda z Villa Vicent;na K 4f>0; ŠKodovaka K 320; Pert^ole K 350: Terzo K *0<> : Turjak s Pierisem K 650; Gradišče z Faro in Št. Martin K 550 : Tržič s Strancanom K 220. Skupaj K 866« >. S temi zneski so obvezane navedene občine preskrbovati bolnike, počenši od 1'». t. m., skozi .">«> dnij ob pomoči zdravn kov ter, kjer mogoče, tudi ozdravljenih. X Iz Nabrežiue smo že pred več dnevi prejeli tu doli sledeči dopis, ki pa se je zakasnil po neljubi pomoti : Veselica, ki je bila dne 2*. septembra v naši Nabrežini, se je sponesla izborao v vsakem pogledu. Bilo je gostov tudi iz Trsta in Gorice, a tudi okoličanov je bilo lepo število. Na okusno prirejenem vrtu gosp. Nemca, bil je prirejen oder za pevce, igro in ples. — Pod spretnim vodstvom našega vrlega in in za godbo vnetega gosp. Friškoviča, so godbeni diletantje z živahnim »l'j Juh« otvorili veselico. Na to je predsednik pevskega društva * Nabrežin«-«, gosp. Ivan C^haiija, pozdravil dešle geste a petem so se vrstile pesem za pesmijo. — Nenavadno težavni mešani zbor ( »Marcel Prevost!« je vs'cliknila razočarano, »Križaci na morju« je proirvajal »Hajdrih« Pisatelju se je to dobro zdelo, ker bržkone s Prošeka tako preoizao, da mu gre vse ni slišal, ko je angležka gospica, bolestno Ah, jas sem si ga priznanje. Pevci na deželi, ki se sploh morejo lotiti tacega zbora, se že smejo |>onašati. Nabrežinski pevci pa so zapeli »Na planine« zašepetala svoji družbi : predstavljala tako — lepega !« Statistika madjarizacije. Ogrsko mini- tako divno, da smo menili, da je ta zbor sterstvo zt notranje stvari je razposlalo pod-iišel iz ljubljanske »Glasbene Mitice«. Medirejenim oblastim popis imen, ki so se madja-vsako pevsko točko pa so naši neumorni god- j r!lJrala v prvi polovici leta l'.M»2. Teh imen beni diletantje proizvajali razne skladbe, za lj€ 214S. Madj ari zato rji izbirajo sama kore-kar so tudi želi popolno zasluženo po- nita jmena> kakor: Asttalos, Meszaros, Cu- li valo. Igra »L »kavi snubač« nam je dala do- krasz, Kovacs itd. Ali zveni to po — ma-djarski! Najbolj iščejo madjarizacijo imena: volj užitka. S pravo naslado emo poslušali, fllau, Braun, Weiss, Kohn. Tako je n. pr. kako naravno in neprisiljeao je govorila g^o v enern mesecu 95 Kohnov dobilo ma-Minka, s kako zvijačo je mati Marjeta svo- I Hjarska imena. Da li sti s tem res postali jega soproga župana prekanila in kako je Madjari ti — Žirije?! zvito ljubimec Ivan prišel do svoje zaroke. 1 Le žal, da se je proti koncu igre stemnilo in da je neugodna burja odnašala glasove. Užitek, katerega so nam napravili vrli diletantje toliko v igri, kolikor v godbi je bil nas res v za Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 0. (B.) »NViener Zeitttng« ob-pravo razvedrilo — krtjti javlja najvišje ročno pismo, s katerim se drž. uekaj časa sem smo bili re9 že kar dolgo- 7kor na zopetno delovanje za dan IG. časni. oktobra. Pa tudi gosp. Nemec je svojo težko na-j Štrajk! na Franeozkem. logo rešil imenitno, kajti, ako upoštevamo, PARIZ 9. (B.) Kakor se čuje, je mini- da je bilo ljudstva nad 600, Bmemo reči, sterski predsednik Combes telegrafično nada je bila postrežba zadovoljiva na vse jožii prefektom onih 12 denartementov, v ka-strani. , terih je štrajk premogarjev, naj ukrenejo vse Ko je legel mrak na veselo družbo na predpisane vojaške odredbe, planem, pa so v notranjih prostorih gostilne PARIZ 9. (B.) Govori se, da so členi orile pesmi, a iz ust naših narodnih barit8- 0dbora premogarjev, potem ko so včeraj sto-Ijev smo čuli krepkih besed. V navdušenih r;ij ek|ep za generalni štrajk, odpodali mini-govorih so na* bodrili k nadaljnemu delu. sterskemu predsedniku in premogarskim druž-Da, tako naj bo ! |,ara pismo, ki je bilo še en "poskus za po- Govoril je tudi gospod CutiČ, ki nas je ravnavo. Zastopniki premogarjev departementa bodril, naj čuvamo last svoje rodne zemlje pag f]e (jaia;a sr> i)aje izjavili, da bo štrajk V pesmi, ki jo gojimo, je moč, pesem zrna- trajaj dalje, dokler ne bodo izpolnjene zahteve guje kjer beseda govornikova ostaja obne- jQ tU(j^ ^o bi odbor zvezi narodnih premo-mogla, a mi i>otrebujemo moči za ohranitev garjev sklenil sklep štrajka, svoje narodnosti. Izlasti je govornik z radostjo PARIZ 9. (B ) »F garo« javlja iz I/lle, pozdravljal sobojevnike s tržaškega ozemlja, (ja 8e veiiko število premogarjev ni pridru-; vrlo pevsko društvo »H-ijdrib« se svojim žij0 gtrajku ter da hočejo ti ustanoviti pi-neumornim pevovodjem na čelu, ki so došli selJne zadruge, da se bolo branili proti ! semkaj, da posvedoČijo bratsko solidarnost štrajku, med tržaškimi in goriškimi rojaki Franeozki episkopat senatorjem in p»- Da, tako naj bo ! | slaneem. Na stran s straakarstvom ! Vsi pod PARlZ o. (B.) Nadškofje in šk- fje jed-n prapor, pod prapor naše narodne misli ! frflneozki 9Q odpoMl ^natorjem in poslan-Potem bomo Nabrežinci res napredni. , ^ pigm0f v k,t<,rem 3zražajo naio; da ____________" parlament, v Fm:slu načel svobode ve^ti . » , ustreže prošnjam 500 kongregacij za avtor:- vesti iz i\ran SKe. zacijo. Šiotje ™ti4, da se ima takoj začeti generalni hrvatskega Škota Gašparic«. Zapustila je pre- štrajk. 20 odposlancev ni glasovalo._ cejšnje premoženje; glavni dedič je »kranj-ska hranilnica«, ki dobi kakih 60 0<>0 K v namen, da pospešuje s tem denarjem nemško šolstvo v Ljubljani. Elizabetna otroška bol-niča dobi 6000 kron, ljubljanski reveži 100 K. n * Svojega prijatelja ubil ! V soboto JJ zvečer je bilo več fantov v neki gostilni v | Cerkljah. Med temi sti bila tudi Anton Ster X in Petrovčevega A'eša sin. Fantje so šli po X pijači v gostilni v Cešnjevk, najbrže klicat druge fante ca korajžo, kajti Anton S:er je privezal sinu Petrovčevega Aleša na volovsko žilo »šteselje«. da bo inoel v rokah za vse slučaje kako orožje. V Cešnjevk u je res prišlo do pretepa, toda v tem je sin Patrov-čevega Aleši udaril po glavi svojeg i prijate-lja Antona Stera in ga tako nevarno ranil, da je poslednji predvčerajšnjim umrl. Smrtni udarec je bil namenjen Kopošovemu fantu. * Šuopsarjeva smrt. Pred včeraj popo-ludne je v Peteičevi gostilni na Dunajski cesti v Ljubljani nagloma umrl delavec Ant. Jenko iz Savelj št. 4. Kupil si je bil žgaaja in je v gostilni zaspal. Ko se je zbudi), mu je prišlo s1:iIk> in je parkrat omedlel, padel je in bil je mrtev. XKKKKKKttXXKKK*XK K Razne vesti. Razočarana miss. »Cri de Pariš« pri-naša sledečo mično dog« dbico : Franeozki romanopisec Marcel Pičvost sedel je pred kratkim v Lucerni na verandi nekega hotela in pil svojti črno kavo. Nihče ga ni poznal, ker Pievost ima navado, da vedno potuje v najstrožjem ineognito. Kar se je njegovi mizi približal neki postrežČek z brzojavko v roki ia je vskliknil : »Za gospoda Marcela Piu vosta ! c Neki mladi angležki miss (gospiei) je na to padla čaša iz rok od razburjenja. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Sorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Ccrnigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) st. 1. hisa Marenzi. Največja tovarna pMstva primorske defele. .Solidnost zajamčena, tajti les ae oauSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- * — K derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. K X K X n K X X X X X X X X xxxxxx Št. 13:53. Razpis službe tajnika. I'odpisa n m županstvo razpisuje služIl obrin^kega tajniku z letno plarr> -t<><► kron in pri m ornim stanovanjem. Prošnje z dokazili n zmožnosti za to službo je vložiti im podpisanem do konca t. in. Zahteva se znanje slovenščine, italijanščine in lieinšrine v irovorn in pisavi. Županstvo v kanalu. dne X. oktobra 1JM>2. M. Zega. župan. *KttKttKKKXKKKXKKKKKKKKKKKXKKMXKttK o o o e o o Krasen slovenski »•o a skladni koledar X X x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o°o o o o o o o za osveženje in čiščenje krvi •°o A o°o prof. nečak pokojnega profesorja Hleronlma Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka ilier.>niu*a Pagiiano izkljin.no pravico postopati proti vsakomur, ki bi ra>peča val ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrd ki v»e eo< l ne troške in odvetniške troške provzročene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter bianimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo v^akrgar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo sm<» vedno ti (lili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. Napolj 4-, Calata S. Marco. x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Prodajalnica »zgotovljenih oblek = „Mla cltta fli Trteste1 = tvrdke mmma EDVARD KALASCH « Via Torrente št. 34 nasprotf gledališču ..Armonia" s krojačnico. kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotcvljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. o e o XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK za trgovine, obrte, urade, pisarne, sole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca v Mani. (ena je vilic okusni vezavi zelo nizka. 5amo 7*» vin., s poŠto 20 vin. vte. 1'rekupci ) > ) > > > > > » > > > > > ) > > TOl/flRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni zaloznik. — Ustanovlj. 1848. Prodaja h de siaie in po ar v ul. Boschetto štev. 20. riufliifBiiii ciuvcJlc. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKeto9ijevo cikorijo. F I L 1 J A L \ A c. Kr. pri?, avstr. Kreditira zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napeteonih na 4-dnevwi irkaz 2* • 30-dneroi o-lkaz 2*..V Trst, Via Nuova štev. 18- Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Sarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Naj zmernejše cene. 3van Semulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hisa) priporoča slavnemu občinstvo v listu in okolin kakor tu
ro ulica Cassa di jtfspartnio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na šalite vanj t — —--— — brezplačno. — — — — ■— — Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fra nz-J ose fs-Q u a i >t. 1 si (t lastni lii>i>. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva , in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, i z plača v ši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso št 7. Telefon 469. Mihael Zeppar 30- 3' 3-mesečni 6- 2\\l 21 • ri pif-ma. katera »f morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, st.^uijo nove obrestne taksi * krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni o d d e 1. v »reda. papirjih 2#„ na vsako svoto. V napaleonlfc brez o brest L Nakaznice tfc ] 10 aj, }'ia£0. Pe^lo, Brnu, l.vuv, Tropav Keko kako v Zagreb, Arad. Uielitz. Gabhmz. Grade v tibinj, Inomostu. Czovee, l.jubljaiio, lJnc, Olomcu Keiehenberg, ršaaz in Solnograd, brez tro&kov. Kupnja ln prodaja bitku 1 provizije, lakaso vseh vrst pod najuuiestnejsiuii pogoji. Predujmi. J »revne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugib mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nas a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo ae v pohrano vrednostni papirji, zlati da ;~lij> itiijfki l ankoAt-i itd. po pogodb S in izurjenega odvetniškega pisarja > prejmeta v s ln/Ho s I. novembrom t. 1. I>r. A hram in !>r. K v bar v Trstu. Via S. $pirit. 3. oo oo S8 OO 88 OO ..TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" .........JM.01 ~TKOV.\ s A Z AI»ltl'«.A ■/. OMUK.MM IHlittSTVO.M......... ULICA SAN FRANCESCO ŠTV. 2 ^ C vabi one gg. stavbinske podjetnike, ki bi želeli prevzeti t-radnjo njene hiše v Trstu na trgu pred vojašnico (Piazza Caserma) štv. 2, da se pismeno prijavijo do 14. oktobra t, i., na kar se dostavijo potrebni podatki, da bodo mogli v 1 o ž i t i svoje ponudbe. V Trst n. 'h; >. -ftnl.ni 1 !»>_>. m i r «§!§> oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 ima zalogo peČ j od majelike v velikeir. izboru, pp.ma novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov se-ttaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnozoane in odlikovane tovarne za peči Bratov Schfitz v Bianskem (Morava ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 500/° na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih j>e^i iz železa ali ude'anih z majoliko. Izvrši c v j o meri in nizkih cenah. ;xxxoxxxxxxxxxxxxxxxx2* %'jrr G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavbMo in umetno fcljnčarstvo. ^ •V Delalnica za konštrukcijo železa itd. "•G Sprejema narocbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor : kompletna ohia za cele stavbe in isložna okna na vreteno, vrata, portale, oprace za prodajalne in dru zega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinsJ:a kovaška dela. stopnice, Xigraje, sične mteše, želesne satvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Harripra vrcHiia. (vogal Androoa deli'O'mo). Veliku zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecurij. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naro(H»e >e >t;tvi jo raz v en cinhala/.t trunko na kolodvor ali brod v I r>tu. Biiione Adriatica di Sicrnla v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morji: proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; arušiva qd£ 31. 4eresnr 1892. : ld. •J^KMRf)*— Glavnica društva . • • • • PreniijDn reserv« zaviirovanjn ua življenje....... Premi j na reservsi zavarovanja proti ognju ......* - Pipniijna rezerva zavarovanja Ula-a pri prevažftDju..... f Rezerva na razpolaganje . . ' Keserva zavarovanja proti premi-njan u kurzov. bilanca {A y . Kese rva zavarovanja proti prenii- njanju kurzov, bilanca i li) Rešerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . . I rad r;n nalrlj^Ua : Via Valdirivo St. 2, (v lastni hlSi;. 1 .•».'>2.'246*"2-' i)\y UHU-— 243.331 i 1,1 S 7.1 <>4-6».