PRHO CA
DOMOVINI
Leto III
V Ljubljani, dne 21. julija 1927
Stev. 29
Ob desetletnici krfske deklaracije
Sloveni, ki so s& naselili za časa preseljevanja narodov po raznih krajih Evrope so bMi mogočen narod, ki pa ni imel skupnih vladarjev, marveč le svoje kneze. Radi različnih, deloma medsebojnih prepirov in pritiska okoliških narodov niso bili skupni, marveč so se združili v večje in manjše kraljevine, katere so bile kesneje zopet porušene in zasužnjene od raznih tujih narodov. V prilog tujih, so-
sednjih narodov je bilo, da so Slovene kolikor mogoče oddaljevali medsebojno in jih po možnosti raznarodovali. Pod takimi razmerami so Sloveni 'mnogo trpeli in večkrat se je pojavilo zanimanje za skupno delo, kar je pa žal navadno razpadlo že samo od sebe ali pa bilo uničeno in zatrto od krutih sosedov. Tako zvani separatizem, to je razdruštvo, borba proti skupnemu delu, ki se Se dan-
danes pojavlja v veliki meri med nami in to največkrat radi sebičnosti posameznikov, je bila odsihdob največja rakrana Slovenov.
Rodoljubni Sloveni, ki so zatnetavali svoj osebni dobrobit in se zavedali, da je le v. skupnosti moč in da je mogoče posamezniku bolje shajati v večji družbi svojih, kakor pa ločeno, so bili sicer precej redki, a bili so pa med Rusi, med Srbi, deloma tudi med Bol-
Predstavniki srbske vlade in Jugoslov. odbora po sklenitvi sporazuma na Krfu. Spredaj od leve na desno: Dr. Vasiljevič, dr, H. fKn-
kovic, dr. Irumbic, Pašič, Acainkovič, Savič in Milorad Draškovič. Zadaj: dr. Vošnjak, dr. Trinajstič, dr. Potočnjak, dr. Ninčič, Voja
Stanojevič, Stojan Protič, Ljuba Davidovič
tari, kakor tudi med vsemi Sloveni, ki so »ili odtrgani od svojih večjih plemen in pod-jarmljeni od Avstrije in še nekaterih drugih dTžav. Veliko zanimanje za svoje zasužnjene brate je bilo posebno med Srbi, ki so težko čakali prilike, da jih osvobode. S takim bo-drilom so odšli srbski vojaki tudi v svetovno vojno, smatrali so to za pravi čas, da osvobode svoje zasužnjene brate.
Prav na isti zadevi, pa so delali tudi razni avstrijsiki Sloveni. Zavedajoč se, da so sinovi odnosno bratje Srbov, nahajajočih se v lastni državi, so Slovenci, StM in Hrvatje želeli priti i njimi v skupno državo, Cehi in Poljaki fcot severni Sloveni pa, da ustanove svoje neodvisne države. Ker niso mogli delati javno
doma, kjer bi bili gotovo usmrčeni radi vele-izdaje so, ako niso bili že preje v inozemstvu, odšli tjakaj. Tamkaj so se združili v razne odbore. Tak klub je bil tudi Jugoslo-venski odbor. Dočim so bili Srbi v prvi vrsti za priključitev pod Avstrijo in Ogrsko se nahajajočih pravoslavnih, je bil Jugoslovenski odbor za združenje vseh Jugoslovenov pod žezlom naše današnje vladujoče dinastije. Nadalje so bili. Srbi po večini za to, da bi se razširjena država imenovala velika Srbija, člani Jugoslovenskega odbora pa, da se imenuje Jugoslavija in da se priključijo ne kot zavojevani, nego na podlagi samoodločbe.
Da se pa končno veljavno dogovorijo o zadevi, so se sestali vsi predstavniki baš pred
10 leti na otoku Krfu, kamor se je umaknila Srbska vlada pod predsedstvom sivolasega, srbskega veljaka, pokojnega Nikole Pašjda in zadevo uredili. Pri tej priliki je Pašič spremenil svojo smer in takozvana Kriška deklaracija« je tvorila podlago sedanji Vidovdanski ustavi. — Največji nasprotniki deklaracije so bili nikdar siti Italijani in to največ radi tega, ker so nameravali pobasati vse Slovence in velik del Hrvatov in pa ker glasom iste odpade njih gospodstvo nad Jadranskim morjem, katerega so hoteli dobiti v svojo popolno oblast. Zaradi bojazni pred mogočno Jugo-slovensko državo, so hoteli nekateri zavezniki junaške Srbije omenjeno deklaracijo razveljaviti, kar pa jim je uspelo le deloma.
Jugoslovanski odbor I. 1916 v Londonu. Sedijo od leve proti desni: Gazzari, P. Popovič, De Giuli. B. Vošnjak, dr. A. Trumbie (predsednik.)., Hmkovic, -Meštrovič -in Jedfovski. Stoje: Ntko Zflpanič. Kamenarovič Srskie, N. Stoianovič, Potočnjak, Banjanin, Supilo in
V:l«itt£viČ
Levo:
Desno:
Tedanji prestolonaslednik
regent Aleksander na izprehodu z dr. Triimbiče;u na Krf«.
Joško Tonejc, sin znanega ljubljanskega ka-varnarja, ki se je v Kranjski gori z motorjem srrirtno ponesrečil.
Desno:
Ulica v mestu Krfu s staro trdnjavo
Franja Koširjeva, najboljša prijateljica pesnika Frana Levstika in drugih naših slavnih pisateljev, je umrla v Šmartnem pod Šmarno goro.
Desno:
Andrej Brumen, župan v.Černem, ki ga je finančni stražnik Kojič brez povoda z bajonetom smrtno zabodel.
Levo:
Mesto Krf, kjer je biia v svetovni vojni srbska vlada — gledan z morja.
Levo:
Rožnati dijamant Conde imenovan, ki je bil ukraden in ga je zopet našla mlada sobarica v jabolku.
Desno:
Brzovozni parnik »Dubrovačke Plo-vidbe« «Dubrovnik», ki vozi med Splitom in Kotorom
Polotok Sv. Martin na otoku Omišlju.
kjer so na počitnicah otroci, ki jih je poslalo na morje Kolo jugoslov. sester. — Mem njimi je tudi deset deklic, ki jih je na predlog svojih naročnikov poslalo «Jutro».
Desno:
Motorna brizgalna GaSJnega in reševalnega društva v Kranju pri poskušnji pred Mestnim domom v Ljubljani. Cevi so bile napeljane na Grad
Brzovozni parnik »Dubrovačke Plo-vidbe« «Kumanovo», ki vozi med Kotorom in Trstom
Kranjska motorna brizgalna je gnala v Ljubljani vodo izpred Mestnega doma na Grad in metala curek čez grajsko streho
Desno:
Desno:
DeSiio:
Princ Waleški, angleški prestolonaslednik, je radi svojega ljudo-milega nastopa splošno priljubljen
Levo:
V Ženevi so te dni opa žali na ulicah mladega noja, vpreženaga v dvokolesni voziček. Nenavadna vprega je seveda med prebivalci vzbujala veliko pozornost

Mlad umetnik. Dvanajstletni deček Michael Candela je nastopil pred nekaj dnevi na pariškem konservatoriju, to je najvišja glasbena šola, in tako lepo igral na gosli, da so ga občudovali stari najimenitnejši goslarji.
Solnčni mrk v juniju, kakor so ga videli na Angleškem. — Na levi: Delni mrk. Vidi se le
eno tretjino solnca. — Na desni: Venec ob popolnem solnčriem mrku. — Popoln solnčni mrk se je videl v severno ležečih pokrajinah, zlasti na Laplandskem, kjer so ga učenjaki iz cele Evrope proučevali in fotografirali. — Pri nas je solnce mrknilo le deloma, vendar tudi delni mrk ni bil viden, ker je ravno ob času mrka oblačno nebo zastiralo solnce.
Desno:
Francoski letalec Cos-tes, ki se je odločil leteti iz Francije v Ameriko
Levo:
Justična palača na Dunaju, ki so jo pri zadnjih velikih delavskih nemirih demonstranti zažgali, da je pogorela do tal