21. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27. jannvarja 1896. XXIX. leto. Ir.haja vsak dan «v«-*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po8ti prejeman za a vatr o - o g er s k e dežele «a vbo leto l.r> gld , za pol l kr., če se dvakrat, in po 4 kr, ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankiratj. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in uprav nifttvo je na Kongresnem trgu at. 12. Upravnistvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. i Iz verifikacijske debate v kranjskem dež. zboru. ii. (Govor posl. Ivana Hribarja.) (Po stenogiafičnem zap sniku.) Visoki deželni zbor! Tovariš Kersnik je v splošnih besedah omenil tistega strastnega agitovanja proti narodni stranki, katero se je letos pri deželnozborskih volitvah pojavilo; jaz pa si bod h in dovolil poseči nekoliko obširneje v debato in spustiti se sem ter tje tudi v kak detail, ki utegne zanimati visoko zbornico in o katerem mislim, da je zadosti važen, da ostane zabeležen v stenografičnem zapisniku, zato da bodo potomci naši vedeli, na kako strasten in brezuzdan način se je pri letošnjih volitvah vodila borba jed-nega dela narodne stranke proti drugemu. Predno pa o tem govorim, naj mi bode dovoljeno, da se nekoliko ozrem na izjave gospoda poslanca kanonika K luna: Dejal nam je, če se smatramo za katolike, da bi bili to lahko s tem pokazali, da bi se bili udeležili katoliškega shoda, na kateri smo bili povabljeni tudi mi (Poslanec Povše: Gotovo!) Seveda, gospod poslanec se ga je udeležil — bilo je v teh prostorih, kjer sedaj zborujemo — in je na tem shodu svoje katoličanstvo pokazal na nedvoumen način, pokazal s tem, da je naglašal, da se kot dober kristijan, kadar vstane, vselej po-križa. (Veselost v središči.) Posebno skromno tako naglašanje svojih verskih čutil ni, zato mi nismo imeli potrebe, zbirati si takih lavorik, ker vemo, da je boljši kristijan tisti, ki opravi svojo versko dolžnost na tihem, v zakotji, kakor pa tisti, kateri pred vsem svetom trka na prsi in pravi, kako dober kristijan da je in kako velik pred Gospodom. Da se prav označijo besede gospoda poslanca kanonika Kluna glede tega, da se nismo udeležili katoliški pa shoda, moram opozarjati na neki inter-mezzo, kateri se je izvršil pri tem katoliškem shodu. Duhovnik — katolik seveda, ker drugih pri nas nimamo — je vstal takrat, da bi branil družbo »sv. Cirila in Metoda, katera se je bila napadla. (Poslanec Kalan: To ni res!) Prosim, to je res. Dotični duhovuik je vstal in branil družbo sv. Ci- Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Nis Vodorati.) III (Dalje.) Ko sem prišel neko nedeljo opoludne k teti a obed, našel sem pri njej mlado, debeluhasto gobico, katero mi je teta predstavila kot svojega gosta " obedu. Gospića Maslenkova je imela lepe črne ii in lase, krasno čelo, majhna ustica, rudeče itnice m še mnogo drugega lepega, in vendar ni >ila lepa; nedostajalo jej je onega blagodejnega ražnja, katero strinja pojedine lepe dele v jednoten larmoničen vtisek. Pogovor, ki se je s tetino pomočjo dokaj gladko tekel, ni kazal one izobraženosti, tatero pričakujemo pri damah boljšega stanu. Naj-*J*> je govorila o gospodarskih Btvareh, in to mi B bilo razumljivo, ko sem zvedel, da je podedovala ►o svojem stricu, ki je umrl brez otrok, jedno naj-"P*ih in največjih posestev v trgu. Bila je prej »efijidel pri svojih roditeljih v Trato, zdaj pa je •revzela a svojim očetom kot postavnim varuhom ■*ds6ino, ter iskala primernega ženina. rila in Metoda, ker je bila napadena. To je noto-runa istina in ne vem, kako more temu oporekati gospod Andrej Kalan, ki je bil takrat tudi navzoč. Ta mož je vstal in je moral braniti eminentno katoliško družbo sv. Cirila in Metoda pred gospodo, katera se je bila zbrala na katoliškem shodu. In kakšno je bilo vaše obnašanje proti tistemn duhovniku? Če danes mu niste odpustili in ako pravite, da bi bili na katoliški shod lahko prišli tudi mi, ako se smatramo za prave kristijane, opozarjamo Vas, da bi tudi mi morali, ko se je napadla drnžba sv. Cirila in Metoda, vstati in braniti to prekoristno katoliško družbo, katera tudi v narodnem oziru deluje, s tisto odločnostjo, kakor je to storil dotični duhovnik in da bi nas vsled tega Vi bržkone ne smatrali za boljše kristijane, kakor nas smatrate danes. Gospod kanonik Klun je govoril tudi o škofa in izrekel gorostasno načelo, da škof naš mora biti tudi voditelj v političnih rečeh in da tisti, kateri ga in politicis ne uboga, ne izpoveduje prave vere. (Poslanec Klun: Ni res, tega nisem rekel I) Prosim, to so ipsissioua verbe gospoda kanonika Kluna in tako jih je rabil, češ, da so škofje postavljeni od sv. Duba in zaradi tega moramo jih ubog: ti tudi v političnih rečeli. Ta trditev je silno smela in se gotovo ne strinja z verskimi dogmami, o katerih je sicer gospod kanonik Klun bolje poučen kakor jaz, ampak vender sem prepričan, da bi te svoje trditve ne mogel zagovarjati pred učenjaki, kateri poznajo dogme katoliške vere. Prečastiti gospod poslanec kauomk Klun pravi, da so škofje od sv. Duha postavljeni in da jih moramo radi tega ubogati tudi v političnih stvareh. (Poslanec Klun: Tega nisem rekel!) To ste rekli, beeede te našli bodete v stenograličnem zapisniku. Gospodje, poglejte no, kako škofie delujejo, če je to roa, kar trdi gospod poslanec kanonik Klun. Škof Flapp je v Istri odločno zabrani! katoliški duhovščini, da se ne sme utikati v volitve, knezo-škof ljubljanski dr. Missia zapoveduje svoji duhovščini, da se mora z vso silo boriti za njegovo stranko pri volitvah, kardinal Srh (in bom pa na Češkem prepušča svoji duhovščini, da sme svobodno agito-vati za katerekoli kmdidate, tudi za Mladorehe, kateri sami naglašajo, da so najbolj svobodno misleča stranka v Avstriji. Gospoda moja, če so škofje od sv. Duha, kje se v teh treh slučajih sv. Duh moti, pri Missiji, pri Flappu ali pa pri Schonbornu? (Živahna veselost in odobravanje v središči.) Vsekako je trditev prečastitega gospoda poslanca kanonika Kluna silno smela. Omenjalo se je lepili besedi), s katerimi je prečastiti gospod deželni gla var otvoril sedanje dežel-nozborsko zasedanje. Zares so bile to lepe besede, besede miru in sprave; ali gospoda moja, prečastiti gospod deželni glavar moral bi bil te besede miru in »prave, katere je sedaj rabil, rabiti žo nekoliko poprej, moral bi jih bil rabiti pred nekoliko meseci v katoliško-političnem društvu, kjer njegova avtoriteta precej velja — pa nsj tudi prečastiti gospod deželui glavar odkimava. Ako mu je srce res tako polno miru in sprave, moral bi bil že tam stopiti pred gospode, ki so se pripravljali na huronski boj proti narodni stranki in jim reči: „(iospodje, čas je, da se vseli bratovska ljubezen v Vaša srca, čas je, da mislite na mir in spravo;" ali ne samo, da takrat prečastiti gospod deželni glavar tega ni storil, pripravljal se je, ko je na vsej liniji v kmetskih občinah zmagala njegova stranka, ž njo vred na boj v mestih in trgih, in sedaj še le, ko je v tej skupini njegova stranka podlegla, ko je izprevidel, da imajo meščanski volilci nekoliko več politične zrelosti, kakor na kmetih, tedaj šele je prišel do prepričanja, da bi bilo dobro vpeljati mir mej obe stranki, s^daj, ko se tako grenke reminiscence vsi-Ijajo v srca nam vsem, ki smo bili svedoki tega boja. Sedaj Vas pa vprašam, gospoda moja, ali ho bile besede, katere je izustil gospod dež» Ini glavar miru in spravi, odkritosrčne? Jaz mislim, da niso bile odkrtosrčne, temveč, da so bile le fraza, katera se je izpregovorila le zaradi tega, da ostane zabeležena v stenogratičnem zapisniku. Da je temu res tako, gospoda moja, potrjuje nadaljni apel gospoda deželnega glavarja do vsega spoštovanja vrednih gospo lov na tej (desni) strani visoke zbornice, apel, s katerim j" razločno vabil častite gospod zastopnike veleposestva, da naj se združijo z njegovo stranko proti sredini. To je bilo jasnovidno iz njegovega nagovora; vidno pa je iz njega bilo tudi, da on in njegova stranka nikakor ne misli v resnici z nami delovati v tisi i spravlji- Ko sva bila s teto zopet sama, bilo je njeno prvo vprašanje: „No, kako Ti je všeč gospica Maslenkova? — Ta bi bila zate, lepa, mlada in bogata jeu — in začela mi je pripovedovati o njeni dedščini in njenih razmerah na dolgo in široko. „Ali prosim Vas, teta", — dejal sem — Bsem se li lato toliko učil in trudil za svoje magisterstvo, da bodem zdaj pšenico sejal in krompir sadil?" .Saj ni treba, da se Ti nbijaš z gospodarstvom; ako te ne veseli, posestvo lahko prodaš, ali pa daš v najem" — menila je teta. nPotem bi rad, ako bi se že ženil, da bi moja nevesta ne bila na pol omikana" — drznil sem se pristaviti. „No, saj ni, da bi moral ravno njo vzeti; jaz le tako mislim. Sicer si pa stvar še premisli. Sile ni; ako boš baš hotel, vdobi se zate tudi bolj uglajena in izobražena nevesta". Tri tedne pozneje dejala mi je teta pri obedu: „ Danes popoludne pojdem k gospej okrajnega gla* varja. Proti večeru pridi pome, da me spremiš domov." „Kaj pa je tam?" — povprašam. „Prišla je moja prijateljica, sestra gospe gla-varice, s svojo hčerjo iz Ljubljane v poset, a jaz komaj čakam, tla jo vidim. Že šest let nisva se vi-dili; njena Pavla mora biti že cela dama". Ko pridem zvečer po t*to k glavarjevim, pridržali so naju pri večerji. Gospoda okrajnega glavarja ni bilo doma, gospe so se zabavale mej seboj — saj si so imele toliko povedati — meni pa je bila izročena naloga zabavati gospico Pavlo. Nerad sem se lotil te«*a posla, kajti neroden sem bil pri tem, ali kaj sem hotel? No, stvar tistikrat ni bila tako težavna, kakor se mi je dozdevala, kajti gospica Pavla je blebetala za tri druge. Oči vidno hotela i« pokazati svojo omiko, o umetnosti, kulturi, glasbi, slovstvu, gledališču, operi, pesništvu, romanu itd. letelo je vse vprek — vmes p;i nemški in francoski citati, kakor da se jih je naučila navlašč za ta večer. Po večerji pa se je vsela h glasovirju, ter nam tu pokazala svojo izurjenost. Seveda riuo ploskali, da so nas roke bolele; v zahvalo zapela nam je nekoliko pesmi. Kaka je bila vprašate. > '.krajno in najverneje Vam jo opišem, ako Vam rečem, da je bila, v vsakem obziru laka, kakor bi jo izrezal iz modnega lista. Drugi dan je bilo isfo žensko društvo zbtnno pri moji teti. Zopet sem moral poslušati iste fiuze vosti in tistem miru, kateri nam je priporočal. Sicer 8e je pa ta spravljivosf. nekako pokazala takoj v prvi aeji pri nastopu njegove stranke v tej zbornici, ko so gospodje — stvar je sama na sebi malenkostna, pa ima vender nekak pomen — zasedli sedeže v cen-trumu, katere smo imeli poprej mi (VeseloBt v središči), in še le potem, ko smo se mi temu odločno ustavili, biti so gospodje tako ljtibeziiji vi, da 80 se nam umaknili in po *kali svoje stare sedeže. Bil je nekak boj en miniature že takrat v tej zbornici. (Poslanec Kalan: „To so važne reci!") Ne, sam pravim, da niso važne, ampak gospod kolega Kalan, tudi Vi budete bržkone v tej bornici še mursikako nevažno povedali, (Živahno odobravanje in veselost v središči) zato pa pustite druge, da govore po svoje in kar hočejo. Posebnega pomena ta mali dogodek ni, važnejo je pa, če pomislite, da je tisti dan, ko j* prečastiti gospod deželni glavar govoril o miru, bil tepežni dan. (Veselost v središči.) Bog ne daj, da bi to ne bilo kak pomen, temveč jaz želim, da bi se res počasi udomačilo mej nami neko večje mej seboj no spoštovanje in neka večja mejsebojna ljubezen, kakor se je pojavljala do sedaj. Toda, gospoda moja, od kodi pa je prišlo, da si narodna stranka prav za prav kot dve stranki stoji nasproti? To je prišlo od Vaših strastnih volilnih priprav in govorov, katere ste govorili na volilnih shodih Vaših. Rekel sem že lani v prora-čunski debati, da pričakujem strastnih volilnih govorov, da bodo to pravu politične kapucinade, in nisem se varal. Vlogo oberkapucina je prevzel gosp. tovariš Žitnik, ki si je pridružil še dva druga gospoda, katera sta se borila za službice in želela priti v deielni cdbor. Ž njima je potoval po vseh krajih dežele na:še, prirejal volilne uhode in pri teh shodih govoril drzovit ne reči proti narodni stranki, tako da .se poslušalstvo moralo najhujše razvnemati in priti do prepričanja, da ni za kmetski stan bolj škodljivih ljudij na Kianjskeiu, kakor srno mi liberalci; kajti za take so nas razglasili. Ne rekel bi ničesar, ako bi se bilo to godilo zato, da ste gospodje označevali stališče Vaše stranke in povedali vol.I • :n, kaj namerava stranka Vaša storiti, s čim namerava delovati za blagor naroda slovenskega v tej kronovini in s čim se more pohvaliti iz svojega prejšnjega delovanja. Toda Vaša agitaciji je bila vsa drugačna. Vi ste, dasiravuo ste poprej složno z nami šli in soglasno glasovali za ntpravo nove deželne bolnice, zgradbo tega tako silno potrebnega dež inega zavoda, bo-/, katerega ne vemo, kaj da bi bili začeli po potresu, porabili proti nam, da ste na vso moč udrihali po nas, češ, koliko denarja se je za bolnico ven vrglo in vse to da urno zakrivili mi liberalci« No moram si je misliti večje brezvest-nosti. kakor je ta, da Vi, ki ste z nami glasovali za vae te redi, imate drzno čelo, da sedaj agitujete proti temu zavodu. To je hresvestnost, kateri ne vem para (Zvabno odobravanje v središči.) Potem gospoda moja, govorilo se je o gledališči. O gledališči govoriti našemu kmetu, kateri ga skoraj nikoli ni videl in ga ne pozna, je jako hvaležna reč, zlasti ako se reče, da je to nepotreben zavod, v katerem se meščanje zabavajo; toda govoriti, da je zgradba deželnega gledališča stala čez 200.000 gld., kakor je trdil gosjiod tovariš dr. Žtnik in da so vse to plačali kmetje s svojimi žulji, to je zopet in oitate, kakor prejšnji večer. Ko bi bilo še nekoliko več.rov tako šlo, znal bi bil vuo zabavo na pamet, kakor gospica Pavla. Na srečo sem se osvobodil daljnjih sestankov z goepioo Pavlo. Prosil sem namreč teto pri prvi priliki, naj me ne vodi več v to družbo, katera mi nikakor ne prija. Teta se je hodovtla, ter me zvala nehvaležneža, in precej dolgo je trajalo, dokler sem jej dokazal, da gospica s tako omiko, a BfSI ali le z majhno doto ni zame. Četrt ure od našega trga ima, kakor vsi veslo, baron Prodan svoj grad in krog njega lepo zemljišče. Takrat, ko sem prišel z Dunaja, zapodil je bil svojega oskrbnika, ker ga je preveč varal, ter posestvo dal v najem nekemu Fišerju, ki je bil došel iz gornje Štajarako. Gospod Fišer je bil mož po-BOSen i" energičen. Bil je oženjen, ter imel šest otrok, izinej katerih je bila najutarša dvajsetletna Lenora. Za L noro sem zvedel in se seznanil ž njo tudi s posredovanjem iAo Lucije. Ko je zvedela, da so Filerjevi prišli, ni mirovala, dokler se ni seznanila z go-po Fišorjevo. Obiskovali sta potem drn>ra drufjo. K teti Luciji začela je zahajati tudi Lenora, včasih z materjo, votlih pa sama. (nAye pila,) taka brezvestnost, kateri para ne najdem. Na nekem volilnem shoda je celo trdil nekdo izmej vaše stranke, ki nosi tudi duhovsko suknjo, da se je za gledališče potrosilo čez pol milijona in vskliknil: „Glej, ubogi kmet, in vse to si plačal s svojim žulji lM (Smeh v središči.) Gospoda moja, ali to ni skrajna brezvestnost, ako se kmetu, ki samo nekoliko tisočakov več davka plačuje, kakor ga plačujejo mesta in trgi na Kranjskem, reče, da je gledališče plačal on 8 svojimi žulji, ako se mu pa ne pove, za koliko velikanskih dobrot se ima kmet zahvaliti meščanskemu davkoplačevalcu, da se mu ima na primer zahvaliti, da je prost postal od tlake in desetine. Tretjina vseh stroškov za odkup tlake in desetine se je leta 1854. naprtila meščanskemu davkoplačevalcu, stroški so se razdelili na vse davke in milijone in milijone je moral plačevati meščan za to (poslanec Klun ugovarja), da je kmet postal deležen velikanske dobrote, da se je oprostil tlake in desetine. In sedaj pa pravite kmetu, da ga odiramo! Torej, gospoda moja, taka so bila Vaša agi-t.injska sredstva. Narodna stranka je tudi poskusila, poučiti narod 8 svojega stališča in pojasniti mu, koliko da je resnice na govoricah, katere Vi trosite. Prvi poskus napravila je v Starem trgu pri Ložu. Jaz sem bil takrat očividec in moram reči, da dežela naša ne pomni tacega škandaloznega nastopa, kakor ga je provokovala Vaša stranka, Vaši agitatorji, kateri so sami naravnost povedali, da so pripravljali ljudstvo, da onemogoči naše zborovanje. In kaj se je ljudem ve« govorilo? Da smo brezverci, kajti ko sem jaz proti ljudstvu začel govoriti in jim povedal, da želim pojasniti delovanje naše v deželnem zboru, odzvala se je vsa tista tolpa in kričila: „Mi nočem) poslušati, mi smo za vero!" Vse to je s pričami dokazano in če je tolpa kričala: , Mi smo za vero", moralo se jim je rsči: da smo mi brezverci. Ko je bil shod razpuščen. šetala se je velika množica ljudij po cesti od Starega trga pa do hiše zborovanja. Navado imam, da rad zahajam mej ljudstvo, in tudi takrat sem šel mej množico, dasiravno ho mi pesti kazali in sem marsikatero zabavljico vjel. Neka žeuska me vidi in si misli bržkone: „ čakaj, čakaj, poskusi, ali je kristijan" in ko me sreča, pozdravi me s pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Jaz na to, kakor vsak kristijan, nisem imel drugega odgovora, kakor da sem rekel: „Na vekomaj, Amen" in ženica je vsa začudena ozrla se za mano ter vzkliknila: „Oho!u (Veselost v središči.) Če bi brezvestni gospodje, ki so množico poučevali, poprej ne bili povedali, da smo udeležeuci shoda brezverci, bi si ženica tega ne bila mogla misliti, in bi se ne bila mogla začuditi na mojem tako naravnem odgovoru na njen pozdrav. Pa še drug dokaz imam za način Vašega agitovanja. Tisti dan, ko je bil napovedan volilni shod v Starem trgu, bil je tudi misijon v Grahovem in ko smo se vozili iz Starega trga nazaj, namreč kolega, ki sedi tukaj v zbornici, potem drug kolega državno-zborski poslanec in moja malenkost, so nam na Bloški Polici kmetje grozili; v drug voz pa, ki se je pozneje peljal iz Starega trga in na katerem so se vozili tudi udeležniki volilnega shoda, Cerkni-canja, metali so kamenje (Poslanec dr. Tavčar: Krš'ansko socijalne kamne!) in polena — očiten sad misijonskega delovanja v Grahovem. (Klici v središči: Tako je!) * Da se je pri Vaši agitaciji vera zlorabljala, naglašal je že častiti tovariš Kersnik. Da se je vera zlorabljala, vemo vsi; vemo, kako se je zlorabljala in znano je to po vsej deželi naši, in marsikdo, ki je poprej mislil, da ima izpostavljeuje sv. Rešnjega Telesa kak vzvišen pomen, začel bode sedaj dvomiti o tem, ko je moral priti do prepričanja, na kako brezvesten način se je Najsvetejše rabilo kot sredstvo v boji proti lastnim bratom. V naši deželi se Najsvetejše še nikdar ni pro-fanovalo na tako podel način in postavljalo na ulico; to rečem na vos glas, pa naj je to tudi za-ukazal škof, kateri je Vaš politični voditelj iu katerega bi tudi nam radi vrinili za političnega voditelja. Vere pa niste zlorabljali samo s tem, da ste izpostavljali sv. Hešnje Telo v strankarske namene, ampak tudi še na drug način, ki je tako nevreden, da se mi zdi potrebno, da ostane zabelježen v stenografičnem zapisniku. Vaši agitatorji — in teh imate veliko, ker imate veliko gospodov kapelanov, ki bi si radi priborili dobre fare, in veliko župnikov, ki bi radi dobili boljše fare . . . (Kanonik Klun: In kanoniki?) Gospodje kanoniki sede že bolj na toplem in se zaradi tega niso toliko brigali sa volitve; vsaj o gospodu kanoniku Kluna mi je znano, da je svojo stoj i č no mirnost obranil si tudi mej volitvami. Pad pa imate veliko drugih mož, ki so štreberji in ki so dobro vedeli, da se jim bode njih štreberstvo posrečilo, ako delujejo v smislu škofovskega pastirskega lista, kateri so pač prav dobro umi li. Ti gospodje, ki imajo vsi skoraj po 24 ur na dan na razpolaganje prostega časa, letali so od hiše do hiše in delovali na vse mogoče načine proti naši stranki. Tem gospodom nobeno sredstvo ni bilo preslabo, da bi ga ne bili uporabili. Nekoliko tistih agitacijskih sredstev imam tukaj zabeleženih, vsi slučaji se dajo dokazati s pričami. Neki duhovnik na Notranjskem, je dejal vo-lilcem, ko je agitoval, da bi volili kandidata katoliške stranke— bila sta dva kandidata —: „Možjel Tistega otrok, ki bo volil liberalca, ne bode letos opravil prvega svetega obhajila I" (Poslanec Kalani „To ni res!") To so besedo, ki se dado vsikdar s pričami dokazati. (Poslanec Kalan: „Ni res!") Res je, prosim go.spod Kalan, pustite, da bi veljale tudi drugih ljudij besede, ne pa vedno samo Vaše: „Ni res". (Poslanec Kalan: „Ime povejte!") Imena bodem povedal, ako bode dotična oblast to zahtevala, zato sem vedno pripravljen in poživljam in pooblaščam visokorodnega gospoda deželnega predsednika, da me pokliče eventualno, da mu navedem priče. Taka agitacija je šla po vsej deželi in dovoljeno naj mi bode, da navedem visoki zbornici nekoliko vzgledov. Na Dolenjskem se je bilo ljudstvo strašilo s tem, da so duhovniki ljudem pravili, da otrok tistih starišev, kateri bodo volili liberalce, ne bodo poučevali v krščanskem nauku in neki kaplan je šel tako dal*č, da je rekel: „Ko bode prišla zadnja ura, koga bodete potrebovali, nas ali škrijca? Klicali nas bodote in zdihovali po nas; a nas — ne bode". Gospoda moja, ali to ni zlorabljenje svete vere, ali ni to tako zlorabljenje, da bi Odrešenik, izveličar človeški, ako bi v drugič na svet prišel in videl, kako trgujete z vero, vzel bič in Vas vse zapodil iz tempeljnov (Burn o odobravanje in ploskanje v središči in na galeriji, glasno ugovarjanje na levi). Vzeli smo na znanje, da se ne sine odobravati govorov poslancev narodne stranke; pri gospodu kanoniku Klun u in pristaših njegovih bi seveda gospod deželni glavar nikdar ne rabil takega opomina. Sicer pa priznavam, da je gospod deželni glavar formelno opravičen. Govoril sem o tem, kaka agi-taoijska sredstva je uporabljala duhovščina pri volitvah. Da so duhovniki na deželi tako postopali, temu se ni čuditi, ker so vedeli, ds imajo ljudi pred seboj, kateri jim na prvi mah verjamejo. Pa tudi po mestih in trgih so poskušali take stvari. Pred sabo imam dokaz za to, pismo preprostega volilca iz gorenjskih mest, katero si bom z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja, dovolil pročitati, ker je značilno za način agitacije, ki se vodi od strani duhovščine. Glasi se: „Predragi gospod poslane! Obžalujem, ker bode po izreku gospodou duhounikou krajnskiga in loškiga volilniga okraja, usse tiste katteri niso Žuštarja volili hudič usev, za take poštene voliloe je tako govorjenje prenapeto, kazni uredno, duhovniki so iz Prižnic ludem naznanili in iz von postaulenem sv. Režnem tele-sam, tudi otli persilit, de bi bil Žuštar izvoljen, tudi so jem grozili de jeh na Šmartno uro nabodejo otli previdit, in še več druziga žuganja pa Gospodje volilci se taciga žuganja nisso ustrašili, so gospoda Globočnika volili koker je Vam znano, gospod poslanz, na to vi delejte, de Loških in K rajnskih volilcou ne bo hudič vzev, ker so poštenjaki". Gospoda moja, kaj sem jaz mogel odgovoriti možu, kateri se je bil z najboljšim namenom obrnil do mene. Sedel sem, in odpisal sem mu, da nimam moči do hudiča in da ga ne morem obvarovati, da bi ga vrag ne vzel, da pa tisti gospodje ki ljudi grozijo s hudičem, te moči tudi nimajo, ker bi si bili sicer že davno izbrali najbolj črnega in kosmatega in ga poklicali, da bi mene na ljubljanskem trgu pred klerikalno gOBpodo na rajžnju ovrl, (Živahna veselost v središči.) (Koneo prih.) "V 1 Jnhljuill. 27. januvarja. Vlada in nemški liberalci. Nemško liberalni listi prete vladi z opozicijo, ker Mladočehom izpolnjuje želje, ni česa pa ne stori za nemške liberalce. Mladočehom na ljubo je odpravila izjemno stanje, pomiloatila omladiate in žrtvovala Tinina Liberalci popolnoma pozabljajo, da je jim na ljubo vlada odrekla potrjenje dr. Luegerja za dunajskega žnpana, mestni zbor razpustila in avtonomijo ustavila. Liberalci si bodo pač še premislili, predno začno opozicijo v državnem zboru. Samo češki deželni zbor bi utegnili ustaviti, kar bi vladi bilo neprijetno, a vendar ne nevarno. Liberalci vedo, da bi za Bade-nijem zanje težko kaj ugodnejega prišlo. Utegnila bi se potem upeljati Taaffejeva volilna reforma 8 cesarsko naredbo in liberalna stranka bi bila za smiraj uničena. Zato pa smemo biti prepričani, da do rešitve volilne reforme, levica ne pojde v opozicijo. Tudi bode gledala na to, da jo podpira vlada pri novih volitvah, ker brez vladne pomoči nima nobenega uspeha pričakovati. Protisemitje in uradniki Krik, katerega so zagnali protisemitje zaradi cesarjevega nagovora na plesu šolskega društva za uradniške hčere, je napravil slab utis na uradniške kroge. Mnogi se čutijo žaljene, ker jih protisemitje zmatrajo za tako brezznačajne, da bi premenili svoje mišljenje na vsak migljaj od zgorej. Uradnikom bode baš sedaj težje voliti protisemite, kot bi bilo sicer. Da niso protisemitje spravili stvari v razgovor, bilo bi vse kmalu pozabljeno, naj je že potem dotični nagovor pristen ali ne. OJgovoren zanj je tako le grof Badeni. Poprej tudi ni bilo tako jasno, da je naperjen proti krščanskim socijalistom, nego sedaj, ko vender krščanski socijalisti hočejo veljati za dobre Avstrijce. Ložje ga je bilo tolmačiti, da se njega ost obrača proti nemškim nacijonalcem. Nemški nacijonalizem z njega prusofilstvom pa pač ni umesten mej avstrijskimi uradniki. Nova trozveza. Italijanski veleposlanik na Dunaju grof Nigro je nakrat poklican v Rim. Govori se, da je to v zvezi z novim političnim položajem. Avstrija in Italija se baje hočeta bolj približati mej seboj, ob jednem pa tudi bolj približati se Angliji. Snuje se namreč nekaka zveza mej Avstrijo, Italijo in Anglijo. Dobrih odnošajev z Nemčijo Avstrija ne misli kar pretrgati, a zanaša se pa na Nemčijo ne več tako dosti, kar se je Nemčija približala Rusiji in se celo govori, da bi Nemčija, Rusija in Francija utegnila kedaj skupno postopati. Stara trozveza bode polagoma preminola in nova se sklenila. Mi za novo zvezo tudi nimamo nobenih simpatij. Približanje Italije bo slabo vplivalo na notranjo politiko na Primorskem. Angleških posestij pa tudi ne kaže Avstriji braniti, ker Anglija ni nikomur zvesta zaveznica in tira preveč sebično politiko. Sedaj je v nasprotstvu z Rusijo, Nemčijo, Ilolandijo in Zjedinjenimi državami. Vsak čas si lahko zamota v kako vojno. Ker pa nima zadostne vojske, bi Avstrija zanjo mora la pošiljati vojake ni bojišče. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. januvarja. — (Deželni zbor) imel bode jutri, 28. t. m., •vojo X sejo. Na dnevnem redu je mej drugim: utemeljevanje samostalnoga predloga posl. Ivana Hribarja glede davčnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjetbe v mestu Ljubljaui in v bližnji okolici; poročilo upravnega odseka o samo stalnem predlogu posl. Pfeiferja glede legalizacije in poročila upravnega odseka o vladnem predlogu in načrtu zakona glede razdelbe skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja, vrh tega pa še poročila o raznih prošnjah za podpore itd. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Zaradi priprav za razne novitete, katere pridejo v kratkem na vrsto, izostane za jutri, v torek, 28. t. m. določena predstava. — (Slovensko gledališče.) Mej vsemi igrami našega repertoirja se je našemu občinstvu malo katera tako priljubila, kakor „Materin blagoslov ali nova C h o n c h o n", saj pa ima igra res zdravo jedro, jasno orisane značaje, logično razvijajoče se zanimivo dejanje in prav toliko sentimentalnosti, kolikor je prenese nane občinstvo. Tudi pri včerajšnji predstavi je bilo gledališče skoro razprodano. Predslava je dobro uspela, dasi so se tu in tam pokazale nekatere pomaukljivosti; zlasti so se nekateri pred stavljale i borili s spominom. Glavno ulogo je igrala gdč. S 1 a v č e v a ter je lepo in dosledno izvedla in se celo povzpela do pravih tragičnih akcentov. Mimo nje se je najbolj odlikoval gosp. 1 n e m a n n kot komander. Gdč. P o 1 a k o v a je igrala Chonchon z ljubeznjivim humorjem, dočim je bila gospa Danilova prava aristokratinja. Nov je bil g. D a n i 1 o kot marki de Sivri; rešil je svojo ulogo prav dobro, kar se mora reči tudi o gdčni. Nigrinovi, g. Podgrajskem in gosp. V e-r o v š e k u. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima danes ob 1/,J8. uri zvečer v „Narodnem domu" svoj letošnji občni zbor, na kar opozarjamo vse č. gosp. društvenike. — (Umrl je) včeraj zvečer tukaj po kratki bolezni v 58. letu svoje dobe vpokojeni c. in kr. stotnik-računovodja I. razreda, dekoriran z vojno svetinjo, g. Vincenc Jo s. Nolli, najstarejši brat iz znane obitelji Nolli-jeve. Služil je nad 30 let in se udeležil vojin 1. 1859, na Laškem in leta 18G0. v Kraljevem Gradcu. Pogreb bode jutri po-poludne ob 4. uri iz Študentovskih ulic Naj v miru počiva v domači zemlji! — (Prosimo pojasnila!) Mariborski „Popot-nik" piše mej drugim v zadnji svoji številki: Nekaj dnij pred volitvami (namreč kranjskimi deželno-zborskimi volitvami) smo dobili v rok,* znan Kiel-manusoggov ukaz. Drug sličen ukaz je pa spremljal mnoge tovariše, ki so bili oni čas premeščeni na novo mesto, sevede, kakor „Begleitadresse" glaseč se: N. N je dobil službo v N. voliti ima N. N. ali se pa volitve vzdržati (punetum). N. N — Po volitvah je bilo tudi nekaj tovarišev prestavljenih iz — službenih ozirov." To skrivnostno namigavanie nam ni povsem razumljivo. Ali je kdo uradnim potom pritiskal na učitelje, da morajo voliti N. N.? Ali je kdo storil to privatnim potom? To bi bilo treba določno pojasniti! Tudi nam ni znano, da je bil kateri učitelj zaradi deželnozborskih volitev premeščen — ako se je vender zgodilo, naj se to pove natančno. Pričekujemo pojasnila, ker je stvar zanimiva. — (Mušica) Glavar Detela : Čemu klerikalce kličem k redu, ko je vender stranka, ki hoče Dre-ineniti sedanji red. — (Liberalen atentat na fajmostro v o peč ) Iz Šenčurja pri Kranji se nam piše 2G. januvarja: Mnogo se je v minolili dneh govorilo široko na okrog o šenčurskih liberalcih, liberalnih in njihovih činih, prav kakor je moderno sedaj na Kranjskem. Da, prišli so naši ljubi nasprotniki tako daleč, da pravijo: „Šeučnrski liberalci so postali anarhisti, ter delajo atentate z dinamitom, ali vsaj s smodnikom. In kaj se je zgodilo tako strašnega? V župnišči je bila grozna (?) eksplozija. Dekla je pokurila grmado za peko in zaprla peč. Kar najedenkrat precejšen pok, pečna vratica odlete z veliko silo v kuhinjo, peč se pa dobro zrahlja. In glejte, ker zlobni jeziki vedo, da Šenčurci od zadnjih občinskih volitev ne žive z gosp. župnikom v najlepši slogi, zbobnalo se je takoj mej svet, da no ti zlobni liberalci zavrtali smodnik v poleno. Ker se pa smodnik ne da utajiti in ga izda duh, preobrnili so hitro in rekli: dinamit je bil! Da pa vendar svet izve, da nismo taki hudobneži, kot bi nas nekateri radi imeli, povprašali emo veščakastrokovnjaka o označeni eksploziji in ta nam je odgovoril, da pečne eksplozije niso redke prikazni in da jo je gospod že sam doživel v svojem etanovanju, a dasi je stvar povsem naravna, vender razširjajo pobožni obrekovalci govorico o liberalnem atentatu. Da se razsodni ljudje takim katoliškim pošten]akom le smeje, to je pač ob sebi umevno. — (Veselica prostovoljnega gasilnega dru štva v Mokronogu) se t>o zaradi bolezni gospoda krčmarja gostilne „pri lipi" vršila v gostilni npri kroni". — („Veseli Planinci") prirede dne 1. febru-varja v prostorih g. II. Kovšče veselic« s plesom in šaljivo loterijo. Pri plesu bo svirala godba ua lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Llstopnina za osebo 1 krona, za družiuo 2 kroni. — (Čitalnica Ilirsko Bistriška) priredi dne 2. februvarja v prostorih Jelovaekove gostilne v II. Bistrici veselico z dram. predstavo, igranjem na citre in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld , za rodbino 1 gld 50 kr. Pri veselici bode sviral del mestne godbe reške . — (Dvojen uboj) Iz Vipave se nam piše: Na Gradišči, mali vasi nad Vipavo, obstojita kakor povsod mej fanti, dve stranki ki se večkrat mej seboj pretepata. V nedeljo, dne 19. t. m., popivali sta obe stranki v Andlovičevi krčmi na Gradišči. Bili so fantje precej dobre volje. Okolu 6. ure odšli so, razun "J Vet tuli fantov Franceta Uršiča in Gregorja Lavrenčiča vsi iz krčme, vsak po svoji poti. Omenjena dva fanta nič zlega sluteč, napotila sta se potem tudi proti domu. Ko pa prideta do va- škega napajališČa, stopi 20letni dninar Alojzij Jež iz Gradišča št. 27 najprej proti Gregorju Lavrenčiču in ga zahode brez vsacega vzroka trikrat zaporedoma v trebuh s tako silo, da je ta le še v 39 korakov oddaljeno Petričevo hišo št. 60 prišel in se tam brez zavesti zgrudil; potem pa 8e je Jež zaletel še proti Francetu Uršiču in ga z nožem tako močno sunil v trebuh, da je ta le še zajočal in se zgrudil v na-pajališče. Usmiljeni ljudje prenesli so ga v Petričevo hišo, kjer je čez */4 ure umrl. Gregor Lavrenčič pa je umrl dne 21. t. m ob 1,'iS. uri zjutraj. Njujin pogreb je bil jako lep. Žalost starišev je nepopisljiva, to tembolj, ker je UršiČ bil staremu očetu kot jedini sin tudi jedina pomoč. Storilec prijavil se je drugi dan sam orožnikom. — (Imenovanje.) Notar v Kranjski gori gosp. Vincencij Ko I še k je premeščen v Idrijo. — (Trtna us) se je uradno konstatovala v občinah Stoperce, Nova Štifta, Malovce in Spodnja Sečovn na Štajerskem. * („Narod" — obrekovalec škofov.) Poročali smo, da je znani učenjak Vircbow pozval šenpol-tenskega škofa, naj mu dokaže, kdaj je on govoril in pisal tako, kakor je škof trdil. „Slovenec" je bil tako ljubezniv in nas je opozoril, da je škof Ro^sler na Virchovva poziv odgovoril in da je bil dotični odgovor natisnen v „Salzb. Volksblattu", „Vaterlandu" in „Reichspošti" — žal, da „Slovenec" ni povedal, kaj je škof rekel, je-1i dokazal, da je Virchow tako govoril a!i pisal, kakor mu je očital, ali pa priznal svojo zmoto * (Razbojniška oeta) kakih 40 mož je v noči od sobote na mdeljo prestopila rusko mejo in napadla poznanjsko vas Strzenivvczice. Razbojniki no oplenili vse prodajalnice in zganjamo ter dotična poslopja zažgali. Ogenj se je hitro razširil po celi vasi. Kdor se je razbojuikom ustavil, tega so ustrelili. Dvanajst etrok jo bilo ubitib, več otrok je pa zgorelo. Razbojniki so utekli čez rusko mejo. * (Novodobna Karmen ) V tobačni tovarni v Sevilli so se primerili veliki izgradi. Tobakarice so bile nezadovoljne z nadzorovalko in so jo napadle, jedna iz njih pa jo je nevarno ranila. Is tega je nastala krvava bitka, kateri so šele vojaki konec naredili. Dunaj 27. januvarja. Hrvatski in slo-venski deželni poslanci isterski so poslali mi-nisterskemu predsedniku grofu Badeni ju spomenico, v kateri so natančno popisane brutalnosti, katerim so bli izpostavljeni slovanski poslanci v deželnem /boru in je tudi popisan način političnega postopanja laške večine napram Slovanom. Slovanski poslanci izjavljajo v svoji spomenici, da jim je v takih razmerah nemogoče udeleževati se še nadalje deželnozborskih sej. Slovanski poslanci so že zapustili Poreč. Dunaj 27. januvarja. Javlja se, na se je vlada odločila za stvarne in personalne preme tube v celi Primorski. Dunaj 27. januvarja. Ministerski predsednik grof Badeni m iinančni minister dr. Bi-linski sta se včeraj odpeljala v Lvov. Za Četrtek se pričakuje velik političen govor grofa lladenija. Sofija 27. januvarja. Ministerski predsednik Stojlov je v sobranju izjavil, da prestopi princ Boris Se mej zasedanjem sobranja k pravoslavni veri Koburžan se mudi sedaj v tej zadevi v Rimu. Uerolin 27. januvarja. Profesor Beh-ring, izumitelj seruma zoper davico, je našel novo sredstvo zoper kolero in tuberkulozo. Popis novega sredstva se raglasi te dni. Narodno-gospodarsKe stvari. — Našim vinogradnikom na pomoč Znesek 20.000 gld. ki se je postavil za loto 1896. za brez obrestna posojila v proračun, je popolnoma nezadosten. Samo pri kmetijski podružnici (Koški napravilo se je 211 proAenj, za katere znaša potrebščina približno 70.000 gld. Odbiti se bode torei m>rJa polovica, če ne dve tretjini zaprošene vsote. S- zneski kakor so 20 000 gld., oziroma, ker da vlada tudi jednaki znesek, 40.000 gld. dogotovljeni bodo vinogradi kranjske dežele v 25 0 letih. Kmetijnk* podružnica Krška vložila je o tem obziru sJ«d**OQ prošnjo na visoki deželni zbor. Naj bi bila ta pr <šnj& povod, da sklene visoki deželni zbor odločne korake v reSitev in prospeh vinarstva kranjske dežele. Prošnja se glasi: Visoki deželni zbor. Pri občnem zboru kmetijske podružnice Krške dne 15. decembra L800. 1. naložilo se je podružničuemu odboru, prOS t< pri visokem deželnem zboru: 1. pri visokem deželnem odboru naj se napravi poseben, zadosti založen zaklad, iz katerega bi se dajale podpore in hr«»a• obresta posojila vinogradnikom, ki zasujajo svoj- po trtni uši uničene viuograde. 2. prošnjo za podpor« in brezobrestna posojila naj »e rpžujejo najhitreje, kar je mogoče in dovoljena posojila naj ee takoj izplačajo, ko je proAuik izpolnil pogoje, pod katerimi nin je bilo dovoljeno posojilo. 8. posojila naj se dovoljujejo v tako visocih zneskih, da hode pros-nikn mogoče zasaditi parcele, za katere je prosil posojila. 4. pri dovoljenju posojil naj se ne postopa pretesnosrčno, tterbdattja je parcela, za katero se proBi, ne pa oseba, katera prosi posojila. Udano podpisani odbor prijavi te želje visokomu deželnemu zboru, ter jih podpira s sledečimi razlogi: Na Kranjskem je 11,(331 ha vinogradov od katerib je 7*887*59 ha urilosnih. Ako računamo škodo vsled trtne uši le toliko, kolikor stane zasRjenjo vinogradov in njihovo obdelovanje tako dolgo, da zasajeni vinogradi zopet, rodijo, in ako računajo te stroške za jeden hektar le 1000 gld , znaša škoda že sedaj 7,387.590 gld. Ker pa ni dvoma da bodo uničeni v malo letih vsi vinogradi, znašala bo škoda 11,681.000 gld Ako se noče tej nezgodi z uspehom v okom priti, ako se hoče rešiti in zopet podpreti veliki del narodnega gospodarstva Kranjske dežele, treba bode velikega napora, in zdatne sistematične podpore. Ako se vsako leto za obnovitev vinogradov darujejo le majhno vsote, čakati bode predolgo na nove vinograde; ako so porabi v ta namen n. pr. 100.000 gld. vhhko leto, dogotovljeni bodo vinogradi šele ▼ 100 letih. Neko tako sredstvo bi bil zaklad, namenjen samo v to, da bi se iz njega dajalo podpore in brezobrestna posojila vinogradnikom, ki zasajo svoje po trtnt uši uničene vinograde. Se ve, da bi moral ta zaklad tudi tako založen biti, da bi deželni odbor v vsakem slučaju lahko pomagal hitro in zdatno. Ako bi imel deželni odbor tak zaklad na razpolago, lahko bi se uslreglo tudi drugi prošnji, da se naj rešujejo prošnje za podpore in brezobrestna posojila najhitreje, kar je mOgOČe. Sedaj se prošnje ne morejo rešiti, ker nima deželni odbor na razpolago potrebne svote, in mora vsako leto čakati, da je odobrena finančna postava. Tako pa preide lahko najugodnejši čas za delo, kakor n. pr. letos, ko čaka rešitve svojih prošenj samo iz Krškega okraja nad 900 prosilcev, ki prosijo približno 70.000 gld. posojila. Ako bi imel deželni odbor na razpolago zadosti naložen zaklad, lahko bi se vstrpglo tudi tretji točki dovoljevati posojila v svotah, ki bodo zado štovale za zasaditev dotičnih parcel. Sedaj so dobivali prnšnjiki posojila v največph zneskih 300 gld. S to vsoto je mogoče zasaditi k večemu 8000 m J. Vinogradniku pa bode le pomagano, ako dobi toliko Hvoto, s katero mu bo mogoče toliko vinograda zasaditi za kolikor se je odločil. Nemogoči bodejo tudi sledeči slučaji, ki so se pri izplačevanju dovoljenih posojil pripetili. Prošnji k prosi za posojilo v znesku 1000 gld., da bi mogel zasaditi svoj 1 ha obsegajoč vinograd. Dovoli se mu posojilo v znesku 300 gld., to je vsota s katero mu je mogoče zasaditi 8000 mJ. Posojilo je izplačljivo v dveh obrokih in sicer 1 polovica ko je zrigolai 1 4 vinograda 2. polovica ko jo zrigolai in nasadil ves vinograd. Prošnjik irigola sedaj 750 m9ttojs ' 4 od 8000 m' in pričakuje sedaj da mu bode polovica dovoljenega posojila izplačana ; a temu ni tako, ker zahteva se sedaj da zrigola 1 4 ha, to je 250 m-, dasi mu ni bila dovoljena tolika svota s katero bi zamogel nasaditi celi 1 ha obsegajoč vinograd. Vinogradnik se sedaj trudi, dela in dela jemlje morebiti denar na posodo, da dobi 1. obrok izplašan; da bi pa dobil tudi drugi obrok, na to še misliti ni j, ker mu nij mogoče cel hektar zrigolati in zasaditi. Ako se toraj prošniku ne dovoli tolika vsota ki bi zadostovala za ves zinograd, naj se potem tudi ne zahteva od njega, da hi moral zasaditi ves vinograd, temveč naj se zadovolji n tolikim svetom, ki je primeren dovoljenemu posojilu. Kar se tiče 4 točke, dovoljujemo si povdarjati sled če: Posojila j« potreben brez malo izjem vsak vinogradnik, tako velik kakor majhen. Pri vsakem se pozna primankljaj, ki je nastal vsled tega, da mu no rodijo več vinogradi, be ima morebiti tudi mnogo drugega posestva, vendar je prišel v zadrego, ako mu izpade vsako leto 500—1000 gld., ki jih je dobil poprej za vino. Sedaj pa nuj še toliko vtakne v vinograd! Posebno naj se ne gleda toliko na osebo, kakor na posestvo. Lahko se zgodi pri poizvedbah, da se dobi poročilo, ta in ta je ^nezanesljiv", dasi je morebiti popolnoma pošten in zanesljiv — in prošnja je odbita. Ker se posojilo šele izplača, ko je dotično delo dogotovljeno, ko je vinograd že mnogo več vreden, kakor se posodi na vinograd, radi tega je popolnoma nepotrebna poizvedba o zanesljivosti ali nezanesljivosti prošnikovi. Opiraje se na navedene razloge, prosi udano podpisani odbor: Visoki deželni zbor blagovoli pričetkom prošnje navedene točke vzeti v poštev, in v tem oziru skleniti kar je potrebno. Kmetijska podružnica v Krškem, dne 21. januvarja I896. I. Ivan K n a v s, predsednik, dr. Tomaž Romih, tajnik. Listnica uredništva. Gosp. R. R. v Škofji Loki: Anonimnih dopisov ne moremo priobčiti. Umrli so v Ljubljani i 24. januvarja: Marija It- žnik, služkinja, liti let, sv. Jrikoba trg fit. II, vsled raka v želodcu. — Ivana Cotman, delavka, 2'J let, sv Petra cesta fit. Ii2, jetika. 25 januvarja: Angela Vdovift ćevljarjeva hči, 9 leti 9 mesecev, Rožno ulice st. 89, bronehitis. — Andrej Grabeč, delavčev sin, 4 leta, Opekanka cesta fit 25, božjast. 2«j. ianuvarja: Viktor Kotnik, kočjažev sin, 11 mesecev, Kunska cestu fit. o. ofipice. Meteorologično poročilo. tO E> <• a a «& Čas opazovanja Stanj0 barometra v mm. Temperatura ▼ C Vetrovi Nebo Mokrin a v mm. v 24 urah —t 85. «♦. »večer 742 7 - 53 brezvetr. jasno 26. 7. zjntraj 2. popol. 742 9 742 7 - 89 — 67 hrezvetr. sr. vzhod megla oblačno 0-0 9. zvečer 7434 — 5-6 si. vzhod oblačno 27. ■ 7. zjutraj 2. popol. 444 9 7470 — 58 - 3 2 si. vzjvz. al. vzjvz. oblačno oblačno 00 Srednja temperatura sobote in nedelje —5 0° in —»1 7', oziroma za w9' in 17 pod uormalom. IDuLia^jsiJtcci. borza dne 27. januvarja 189G. Skupni državni dolg v notah.....1O0 gld. BO t;. Skupni državni dolg v srebru .... l'U „ 10 „ Avstrijska zlata renta.......122 , 70 , Avstrijska kronska renta 1°..... 100 , 85 , Ogerska zlata renta 4" „.......132 „ 75 r Ogerska kronska ronta 4%....., — , Avst.ro-ogerske bančne delnice .... 1010 e — „ Kreditne delnice......... 373 „ — , London 'teta...........121 , 20 „ NcmAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 30 „ 20 mark............ II , H . 20 frankov........... 9 „ «1 ftalijiitinki bankovci........44 „ 2 > , f' kr. cekini ... . 70 T Oloboko potrti javljamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po sklepu VSemoSjOfi-m-. .1 nafi priljubljeni brat, oziroma atrije, svak in bratranec, gospod Vincenc Jos. Nolli c. in kr ntotnik računovodja I. razr v p. dekoriran z vojno svetinjo din'; 86, januvarja 189U ob <>. uri popoludne po kratki bolezni, okrepčan s tolažili sv. vere, v 58. letu svoje dobe se presolil v boljši svet. Pogreb bode v torek, dne 28 t. m , popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti Valvazorjev trg-Stu« dentovsko ulice Štev. 2. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. Svete lusse zadušnice se bodo bralo v raznih cerkvah V Ljubljani, dno 27. januvarja IH5MJ, (1843) Žalujoči sorodniki. Županstvo na Vidmu poleg Krškega naznanja slavnemu občinstvu, da bode odslej naprej letni živinski semenj v Vidmu namcNle noIm»i> preil *llgt)l|att« nedeljo /mirom na predpustni ponedeljek. BflT* Drugi živinski semnji ostanejo nepremenjeni. dne* 26. januvarja 1896. Jon. Mohorji (1888) župan. Zahvala. Globoko ganjeni izrekamo s tem za obilne tolažilno izraze odkrite Bočntnosti o smrti in pogrebu nafie nepozabno, iskreno ljubljene matere, gospe Agate Jeretin zlasti za tako častno in mnogobrojno spremstvo predrage nam matere do zadnjega nje počivališča na Vače in za mnoge prekrasne vence vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti čč. gospodom uradnikom in prečastiti duhovščini svojo najiskrenejfio zahvalo. V Gradcu pri Litiji, 26. prosinca I htm. (1841) Žalujoči ostali. Izvod iz voznega reda xr.»jL>fc-rj. car«*, oa 3_- oktobra 1895. UMtopno o'iieivj.til prihajalo., in odhajalnl eatal OMaoenl eo «, Odhod ta LJubljane < j ni. kol.) «■ IJŠ uri A *««, Kreneena/sate, IjjtibDO, ode HelarthtU T Alinei, taohi, (Imun-dao, Molnegrad, Sleyr, Lino, Hn.teJevU'e, Pisanj, Marijina vara, llub, Karlova vara, Prao nove Tare, Prago, ttlpeko, OunaJ Tla Amstettnn. C"» uri tO ajwrrai moa.nl rleJi t Kocs.ja, Noto maato. o* t. •*»"» tO tratM. wj+nri\) oiet.nl Tlak t Trbls, Pontebol, Beljak, Oe> leveo, Prenaaueteate, Lgnbno, Duua), eee Salalhal t Holnuejred, DuneJ -Ia A.m*t«tt«u. cm til. uri H5 mit* (wjivJMrfiM roai.nl Tlak v Noto maato, Koootj«. O* It. uri SO mita. d*>i>*iuiiua oaabul Tlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Ljubno, HsUtliaJ, Dunaj- (II 4 aH pOfx>l*»rin« oaabnl Tlak t Trhla, BaUak , Oalorao, Ljubno, Ča> Hal. tli »t t Hoinogred, I«sn«l - Oaalalu, Z«ll na Jaaaru , Inoi.i. »i, Kmiicrio. 0Ht mM 9. uri M utiu. mr+*r ineanul vlak ta KoootJk, Norega Malta. Of> ft- uri 4 Mir« »ftivr usahni vlak a nun.J* preko Amatettona le i.J':I.iuh», OelJ.h., Oelovna, Pont.h!.. Trblia. «• r. o* 9. n Odhod ta Ljubljen*, (dr1, kol.' M saUta. ifutraj t Kamnik. OS . pOJMilurtltm , . 00 »ttrrfr . , Prihod v LJubljano [ari ti.* Malt*. ijlAlr :) Is IC.-n-.i.l.a tS . .1 .Ji.1 m ,. kol.V (1705-21) IŠCeni učenca ki ima \eselje do trgovine z raefianiui blagom na deželi. Ponudbe vzpn-jema ITi-. Hrl j»t t«*l|, TrctA«T>e pri HokroiiiiKii. (lh*2H—ii). Sledilno ognjišče za približno 100 osob iz bivše civilne bolnice sg proda. Vač pove go.sp. Filip f«iii pnitći«'. Rimska cesta št 16 (1840-1) Sakob ^etrotičič cHntonija Tomšič (1848) potocc na. u iiTlj.ojt T 5) zavarovalno Filijala za Avstrijo: Filijala sa Og-orsho: Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz-Josefsplatz fit. I, v hiši drnfttva. | it. 6 in 6, v hifii ilrufitva. Društvena aktiva dn6 31. decembra 1MH.......... kron i:W,4|JJ.47rv Letni dohodki na premijah in obrestih dne 8L decembra lh<»4 . . „ 2,),.ilJ.bbh — lzplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- kd^mmm 1 6tva(1848)................... . ■iS^iJSK" Mej letom I8i>4 je drufitvo izpostavilo 92:13 polic z glavnico ... „ 78,