KRAVI BOJI V POKRAJINI TEMBIEN Abesinska vojska, kateri povelju-Je ras Seyum, je v soboto izvršila v»lik napad proti Makalléju. Boji 80 bili izredno hudi in so trajali Ves dan, vendar pa se Aljesincem 111 posrečilo pregnati Italijane iz Postojank, ki so jih prav močno u-trdi'i. obdali z visokimi ograjami bo žice ter bogato opremili s stroj n'cami in municijo. Etiopci sami priznavajo, da so u-''Peli pri tem napadu velike zgube, ° ^fievski izvedenci za petrolej ska tali No a$anja so Italiji skrbno preti- Petrolejsko žilico ter so prišli Naslednjih zaključkov: ttalij a porabi sedaj približno tri 'ione in pol ton petroleja na leto; ^a lastna proizvodnja znaša svo-20 do 30 tisoč ton in ogromni anjkljaj mlora Italija uvažati. 0 leta 1934 je dobavljala skoro ves °trebni petrolej iz Rumunske, Rusi« ; ¡4V > Perzije ter Holandske Indije, 'tn je uvažala iz Združenih dr samo 6,6 od sto. Konec januarja , je imela v zalogah svojih 850 ton petroleja in miore s to - "čino vzdržati kvečjemu tri mese 1 ¡n pol. te bi samo članicte Zveze narodov glasile petrolejske sankcije, bi a vlada mogla kupovati petro-J od držav, ki niso včlanjene v 21 ter bi se učinkovitost sankcij le v toliko, da bi bile doba-^ažje in združene z večjimi tež-^•ni. Največ je v tem pogledu od od Združenih držav, ki so na Ve V fcv, mestu, kar se proizvednje ka-¡¡'ene8a olja tiče. če bi Združene iavo „ tj. n 1 i í n n n !min rln In *?£»/• VIO- ave v Italijo ne izvažale več ne-80 do leta 1934, bi zapora petro brž pokazala svoje učinke te 4e v večji meri, če se sankcije raz i0 tudi na druge snovi, ki more ^ gotove meje nadomeščati petro ^e se pa Združene države ne ^«Uo, da omejijo svoj izvoz v I-t¡1)o> bi sankcije ne mogle obrodi- ^sebnega uspeha. V| 0 Pomeni, da ima washingtonska platno in škarje v svojih ro i •!!:.. ü*. v v Prvi polovici marca se sestane 'e1evi "Odbor osemnajsorice", ki "klepal o petrolejskih sankcijah podlagi zadržanja Združenih dr Italiji zaprejo dobavo petrole-ko^0 v juniju, najkasneje v juliju, ^ afriške vojne, v^^ogoče je, da bi Italija mogla njg^i brez petroleja. Skoro vse iti 116 'adje, prevažajo vojaštvo vrste blaga iz Italije v Af-; 8a rabijo kot kurivo za svoj po »Hi OBSODBA V PROCESU PROTI USTAŠKIM TERORISTOM Podrobnosti o poteku sodne obravnave pred porotnim sodiščem v Aix-en-Provence - Pospišil, Rajič in Kralj obsojeni na dosmrtno ječo, Pavelič, Kvaternik in Perčevič pa na smrt je lahko z mirnim srcem bival v Kupljena je bila leta 1930, v eni sa-Zagrebu, ter je nad njim čuval ves mi minuti lahko sproži 280 krogel in , r^ijo ga letala in tanki in ka ki morajo na stotine kilo v0 ÍOv daleč dovažati živež, streli-l,'Material in sveže čete. In pora H^Sa modernega kuriva je ogrom tank Porabi na vsakih 100 kilo; svojih 500 litrov, tovorni av j*' 1 ^re iz glavnega mesta Eritre .^j* samo do Makalléja, ga po-tet 250 litrov; bombno letalo, ka 8re iz Ogadena bombardirat Potrebuje svojih 1000 lir ^ °leg tega je petrolej tudi na vÍ8 oltu neobhodno potreben za lij. aytomobilski promet, ki je v Ita j ^očno raZvit. M6(litega se jasno vidi, kakšne po- Proces proti ustaškim teroristom, k' so izvršili atentat na pok. kralja Aleksandra ter na francoskega ministra Barthoua, se je nadaljeval pretekli petek z zasliševanjem prič, med katerimi je vzbudil največjo po zornost gneral Georges, poveljnik armadnega zbora, ki je bil v atentatu ranjen po Kelemenovih kroglah. Opisoval je, kako se je atentat izvršil.: "Iznenada sem zagledal nekaj strašnega. Pred menoj se ¡e kralj zgrudil na blazine. Videl sem zelo bledega človeka, ki je streljal brez prestanka. Planil sem nadenj, a je začel streljati tudi vame. Čutil sem, da sem ranjen v boku in takoj me je zadela še druga krogla blizu srca. Zgrudil sem se vznak in tedaj sta me zadeli še dve krogli v roke. Potem sem izgubil zavest". General je z mirnim in odločnim glasom slikal podrobnosti tragične ga prizora. Dora Petrovičeva, ki je bila med tolmači ter je prevajala njegove izjave, je tekom generalovega pripovedovanja začela ihteti ter je v joku vzkliknila: "Jaz ne mjoneln nadaljevati!" Med drugimi pričami je nastopil francoski publicist Louisar, ki je delj časa živel v Jugoslaviji ter je porotnikom obširno govoril o našem narodu; hvalil je kralja Aleksandra in njegovo delo. častnik jugoslovan ske tajne policije Simonovič je povedal, da je Pospišil član teroristične bande, ki je izvršila že celo vrsto atentatov v Jugoslaviji. Pospišil je hladnokrvno umoril dva jugoslovanska policaja ter jih dvojico ranil, po izvršenem zločinu pa se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. — Simonovič je obrazložil, kako so se vršili atentati, posebno v vlakih, prihajajočih iz Avstrije, in kako so lt4|..Ce*bi zapora petroleja imela za si 6{. ---- -------- ------- -------' ' 1 8a je bil Dionizij v Siraku- Uničujoče. Huda nevarnost W usodo Italije kakor bridki. W^8'1 za konjsko žimo nad Da-'«jev0 glavo. Mi it6 ^se tenka nit upanja na Združe-- ržave pretrže, je usoda afriške HV; Vj re zaPe¿atena in z njo, po Priliki, tudi usoda Mussolins- jevega režima. In ta usoda utegne biti za Italijo le še bridkejša, če bi Mussolini — v samomorilnem obupu — pognal deželo v boj proti san kcionističnim državam in pred vsem proti Angliji,ki ji v Rimu pripisujejo krivdo za vše, kar se tam dogojo in ukrepa proti Italiji. V današnji motorizirani dobi je za Italijo, brez petroleja, vsak vojaški uspeh v Evropi še bolj izključen in nemogoč, nego v Afriki, kjer se A-besinci ni branijo in napadajo s tanki in letali. Kako bodo ukrenile Združene dr žave? či bi se sankcije odredile ne glede na zadržanje Sev. Amerl ke, bi bila seveda za mogočno Stan dard Oil prilika izredno zapeljiva da si zagotovi veliki italijanski trg Ker pa je gotovo, da sankcij ne od redijo, če bi se Združene države sku šale okoristiti, so izgledi za Italijo bolj slabi nego dobri. se teroristi vežbali v streljanju in lučanju bomb na madžarski Janka Pusti. Pospišil in njegovi odvetniki so za čeli Simonovica brezobzirno napada ti ter so mu očitali, da je eksponent "jugoslovanske diktature". Tedaj je posegel v mes predsednik sodišča, ki je napadeno pričo začel bra niti. V odgovor na Pospišilovo in od domobrancev že tako hudo obrabljeno frazo, da 'so bili Hrvati "anti-murale christianitatis" ter branili krščanstvo pred Turki, pa da se morajo tudi sedaj braniti pred Srbi, je predsednik dejal, da kralj Aleksander ni nikoli preganjal hrvatskih katoličanov ter da je bil sploh zalo priljubljen med vsem narodom. Tem izjavam se je pridružil tudi državni pravdnik, ki je dejal: "Ko bi bili Hrvati v Jugoslaviji res sovražili kralja Aleksandra, so imeli v Zagrebu že neštetokrat priliko, da ga ubijejo; pa ga niso. Pok. kralj pošteni hrvatski narod. Padel je kot žrtev plačanih ubijalcev, teroristov, ki so morali čakati, da je prišel v tujino, ko so sklenili, da ga umorijo. Dokaz, da so tudi Hrvatje ljubili kralja Aleksandra, je v tem, da so tudi oni po atentatu objaka-vali njegovo smrt na način, kakor je malokateri narod žaloval za svo jim vladarjem." Ko je stopil pred porotnike šofer Foissolt, ki je vodil kraljev avto, je Pospišil vpadel s sledečimi besedami: "Jaz sem šofer in lahko zagc-tovim, da ta človek ne pozna svojega posla. Ko bi bil z nogo pritisnil na pedal ter pospešil vožnjo, bi se umor ne bil mogel izvršiti." Orožarnar Gatinel je kot izvedenec povedal, da je orožje, katero je rabil Kelemen za izvršitev atentata, prava "žepna strojnica", orožje, o kakršnem sanja vsak atentator. Francoske fašistične organizacije razpuščene Ko so francoski nacionalisti spremljali v pogrebnem sprevodu zemelj ske ostanke nacionalističnega pisatelja Bainvillea, se je dogodil v bližini palače vojnega ministrstva v Parizu hud incident. Socialistični voditelj Leon Blum je skušal v svojem avtu nadaljevati pot, kj je vodi- stvo socialistične stranke je brž o-dobrilo resolucijo, v kateri obsoja napad ter poziva ostale levičarske stranke, naj zahtevajo od vlade, da takoj razpusti vse militarizirane fašistične organizacije. Radikali in komunisti so se odzvali pozivu in posebno odposlanstvo je ministrskemu Seja novega fra'ncoskega kabineta: z leve): mornariški min. Pietri, odposlanec Zveze narodov Boncourt, min predsednik Sarraut, zun. min. Flandin in min. zrakoplovstva Deat. la skozi nacionalistični sprevod, pa so ga realisti radi tega napadli. Poslanec Blum je zadobil težke rane od stekel vozila ter hude udarce 3 palicami, pa so ga morali brž prene sti v bolnišnico. Vest o tem napadu je izzvala v le vičarskih krogih izredno razburjenje in to tembolj, ker je nacionalistično glasilo "Acción Francaise" že večkrat pozivalo fašiste, naj prete-pejo socialističnega voditelja. Vod- predsedniku obrazložilo, da mora vlada sprejeti socialistično zahtevo po zatretju fašističnih organizacij ali pa da jo bodo v parlamentu vrgli. Vlada je nemudoma im^la sejo in je sklenila razpustiti naslednja u-druženja: "Acción Francaise", "Ca melots du Roi" in Nacionalistično dijaško zvezo. — Zadevni dekret je predsednik republike takoj podpisal Policija je izvršila več aretacij. streljati je mogoče z njo na raz daljo 800 metrov. Glede plavolase neznanke, ki je Kelemenu izročila morilno orodje, ni proces prinesel nikakega razjair njenja. Pač pa je Pavelió, vodja us-tašev, ki se nahaja v Italiji, napi sal zgodbo o tej tajinstveni ženski, Trdi, da se je neznanka nahajala blizu Kelemena, ko je ta streljal nr» kralja, ter da je takoj po atentata odpotovala po železnici proti Italiji; od meje dalje se je vozila v avtomobilu, a je na nekem ovinku o-brežne ceste zavozila v prepad ter padla z vozilom v morje, kjer je u-tonila. Ni znano, v koliko je ta zgo dba resnična. V torek je imel svoj govor državni tožitelj. Zahteval je, da se obtožencem odsečejo glave pod giljotino Izjavil je v svojem obtožilnem govoru: "Doktor Pavelič, teroristični vodja, je zbiral svoje, teroriste med intelektualci in med bivšimi zločinci,'kateri so po večini pripadali e-migrantskim društvom v Združenih državah in v Južni Ameriki, društvom, ki so bila v resnici podružnice teroristične organizacije. Rajič je spadel k braziljski podružnici; Kralja so pridobili, ko je bil obsojen na ječo, Pospišil pa je bil v svoji domovini že prej obsojen na smrt. če jih obsodite na dolga leta ječe ne boste s tem oprali Francije m tudi Jugoslaviji ne bo dano zadoščenje; Prišli so na Francosko, v Ke lemenovi družbi, da izvršijo uboj stvo. Krivi so in zaslužijo smrtno kazen 1" Državni tožitelj je v svojem go voru omenil, da je ta zločinska orga nizacija gotovo rabila ogromne vso te, dejal pa je, da "ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je dajel denar". Tu se vidi, da so Francozi na vsaK način hoteli preprečiti, da bi se na procesu omenjalo ime one države, o kateri je znano, da podpira in fi nancira Domobran. Nič ni pomaga lo, ko je neki jugoslovanski časni kar, ki je prisostvoval procesu, sku šal pojasniti to točko s tem, da je razdeljeval letake s prevodom belež ke, ki jo je objavil chicaški socialis tični list "Proletarec" dne 4. dec 1935 in ki jo našim čitateljem prina šamo tu v izvlečku. Pod naslovom "Ameriški Hrvatj med seboj", poroča omenjena beležka, da se je 30. novembra pričel Chicagu "II. Hrvatski Narodni Sa bor", sklican po domobrancih z ve likim poippom. Hrvatski duhovnik O. Sušter je imel molitev "za zmago pravične borbe za samostojno Hrvat sko'' in Rev. S. Andrijanič je imel slovesno mašo, kateri so prisostvo RAZNEVESTI V Chile ju, kjer je bila izbruhnila železničarska stavka ter so se izvršili r^zni atentati proti vlakom, je vlada proglasila obsedno stanje ter je pozaprla mnogo levičarskih voditelj ev. Oblasti trdijo, da so stavko organizirali komunisti z namenom, da bi izzvali revolucijo, a so te trditve delavski voditelji odločno zanikali. V Chileju sedaj zelo strašijo "rdečo nevarnostjo" ter so celo sprožili predlog, naj bi južnoameriš ke države organizirale skupno akcijo proti komunizmu. Strašen mraz imajo v Zedinjenih državah, kjer je temperatura padla dosti pod ničlo ter so v državi Montana zabeležili celo 46 stopenj mraza. V preteklih dveh tednih je radi hude zime pomrlo preko 200 oseb. — Države srednjega vzhoda pokriva skoro meter debela snežna odeja. Požar je popolnoma uničil kr. o-perno gledališče v Turinu. Nesrečo je povzročil kratek stik in škoda jo velika. vali vsi domobranski delegatje. Beležka pravi nat.o dobesedno: "Hrvatsko Domobranstvo, ki priznava za svojega glavnega vodjo dr. Ante Paveliča v Italiji, je bistveno fašistična organizacija. Zanimivo, je, da ima veliko podporo duhovščine '— in še bolj zanimivo, da ni v zadregi za gmotna sredstva. Najeli so si drago dvorano in tudi začasen urad v istem poslopju, ki je posloval teden pred pričetkom sabora. Za svoj spored in propagando so najeli tudi radio postajo. "Z ozirom na ta sabor so izdale or ganizacije HRSS (Hrvatske radničke seljačke stranke) proglas, v katerem pravijo med drugim: "Vodje, ki prirejajo to proslavo (v soboto 30. nov. in v nedeljo) pod krinko Hrvatskega Domobranstva, so fašistobranci v službi fašistične Italije, ki jih dobro plačuje za njihovo izdajalsko delo. Dr. Ante Pavelič, katerega ti samopostavljeni voditelji kujejo v zvezde, je podpisal z Italijo tajni dogovor, v katerem se od rt |ta Dalmaciji v korist Italije, dočim bo Italija priznala neodvisno Hrvatsko državo. Odrekel se je Dalmacije, ki je srce in pljuča Hrvatske',, vzklika omenjeni proglas." Tu je jasno povedano, odkod in zakaj prejemajo domobranci ogromne vsote, s katerimi vzdržujejo svoje organizacije. Pa v Aix-en-Proven ce očividno niso hoteli slišati na to uho... V sredo so se začeli in zaključili obrambni govori. Kakor drugače ni bilo pričakovati, so si branitelji prizadevali zvaliti krivdo na diktaturo v Jugoslaviji ter naslikati obtožence kot idealistične borce za svobodo "zatiranega hrvatskega naroda". Na podlagi pravoreka porotnikov je predsednik sodišča razglasil naslednjo razsodbo: Zvonimir Pospišil, Ivan Rajič in Mijo Kralj so obsojeni na dosmrtno ječo na Hudičevem otoku v Francoski Guayani. Ante Pavelič, Evgen Kvaternik in Ivan Perčevič, ki jih francoske oblasti niso mogle prijeti (prva dva sta na varnem v Italiji, tretji pa v Avstriji) so bili obsojeni v kontu-maciji na smrt. Stran 2 liZ m NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Paraguayska vlada je dala zadoščenje Kakor smo svoj čas že poročali, je skupina paraguayskih častnikov, vojakov in policajev vdrla 4. janu arja t. 1. na argentinsko ozemlje, kamor so bili baje pobegnili nekateri bolivijski vojni ujetniki, ter je v Puerto Pilcomayo — torej tost ran meje — izvršila razne hišne preiskave. Radi tega samovoljnega postopanja funkcionarjev sosedne republike so zagnali argentinski listi razumljiv alarm in je buenos-aireška vlada ¡odločno protestirala pri paraguayski ter zahtevala zadoščenje. To zadoščenje so Paraguaya sedaj dali v polni meri. Vkí oni, ki so zakrivili incident, so bili aretirani ter bodo strogo kaznovani; poleg tega pa bo poseben zastopnik prefekture paraguayskih pristanišč posetil argentinsko podprefekturo v Pilkomayu ter se opravičil zaradi neljubega dogodka. Manevri S posebnimi manevri v bližini Mar del Plate je argentinsko vojno brodovje zaključilo svoje letošnje vežbe. V nedeljo se je vršila v pristanišču velika revija in je vojne ladje pregledal predsednik republike gen. Justo. Štrajki v letu 1935 Državni delovni urad je objavil za nimivo statistiko o delavskem stav-konem gibanju, o njegovem poteku in izidih v letu 1935. V preteklem letu je bilo vsega 69 stavk in zastavkalo je 51.980 delavcev (med njimi 2.676 žensk in 509 mladotet.); štiri stavke so se nadelje vale še iz leta 1934, do 31. decembra 1935 je bilo zaključenih 58 stavk, 11 štrajkov pa se je zavleklo še v novo leto. Stavkujoči delavci so dosegli popolno zmago v 10 stavkah, brez uspeha se je zaključilo 31 štrajkov, 16 pa jih je bilo rešenih na podlagi obojestranskega popuščanja; o eni stavki Delovnemu uradu ni znano, kako se je končala. Vzroki stavk so bili: v 15 slučajih zahteve po izboljšanju plač; v 24 slučajih zahteve po zvišanju plač in drugih ugodnostih; v 6 slučajih spori v zvezi z organizacijo dela; v 16 slučajih spori radi delavskih organizacij in nameščanja osobja; 6 stavk je bilo proglašenih v znak so Udarnosti z drugimi stavkujočimi delavci, v ostalih slučajih pa Delovni urad ni mogel ugotoviti natančnega vzroka. 20 stavk je trajalo od 1 do 5 dni; 11 od 6 do 10 dni; 12 od 11 do 20 dni; 20 od 21 do 50, 4 od 51 do 100 dni, dve stavki pa sta trajali več ko 100 dni. Radi stavk so delavci zgubili v§e ga 11,759.525.86 pesov na mezdan. Zgube pa so imeli seveda tudi delodajalci, a delovni urad o tem ne navaja nikakih podatkov. Prevei grozdja Trta je letos izredno dobro obrodila, posebno v Mendozi in bo grozdja več ko preveč. Starega vina je še dovolj v zalogah in posod ni, da bi mogli vse letošnje grozdje predelati v vino. Vinogradnikov so se radi tega začele lotevati hude skrbi; cene grozdju so radi preobilice pridelka močno padle in grozila ie huda kriza, pa so oblasti morale po seči v mes. Zastopniki mendoške po krajine, njim na čelu guverner, so prišli v Buenos Aires iskat pomoči, iw»i neaiüKi puuinorniki v swinemuendskem pristanišču. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obrestil DENARNE POŠILJKE: i Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje IzvrSen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico Je predstvnlca vseh parobrodnlh družb ln Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za Izseljensko poŠto, ki Vam Jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE ki so jo tudi našli. V sporazumu odborom za regulacijo vinske proizvodnje, je vlada določila 10 milijonov pesov za nakup 3 do 4 milijonov kvint%lov grozdja, da se s tem ublaži njihov položaj, se zmanjša proizvodnja vina ter se vzdržijo sedanje cene. Nekatera udruženja so se obrnila na vlado s prošnjo, naj bi se to grozdje ne uničilo. 1.300.000 pesos ponever jenih Centralna banka, ki nadzira poslovanje vseh denarnih zavodov v Argentiniji, je pred nedavnim odredila likvidacijo Argentinske Skandinavske banke, ki ima svoj sedež v ul. Sarmiento 354, ter je imenoval i tudi interventorja, da izvede likvida cijo. Interventor je začel proučevati posle, s katerimi se je Skandinavska banka bavila, pa je-pri tem w gotovil razne nerednosti, na podlagi katerih so oblasti aretirale upravnega ravnatelja omenjenega zavoda 43 letnega Šveda Alfreda Snoeboh-na, šefa oddelka tekočih računov A. Tuccija, 30 let starega Argentinca, in nekega njegovega bratranca; vsi trije so zapleteni v afero. Preiskava je ugotovila, da je TÜ-ccio, sporazumno z upraviteljem ban ke in brez vednosti upravnega sveta, dovoljeval izplačila čekov, za katere ni bilo kritja, ter da je bila banka s tem oškodovana za okroglih 1,300.000 pesov. Nasilen prosilec Nicolás Fierros, 47 letni španski priseljenec, je stopal v nedeljo zvečer po ulici Blandengues. Ko je dospel do križišča, ki ga ta ulica tvori z ul. Besares, je iz skupine mla-deničev pristopil k njemu neznanec ter ga prosil za cigareto. Fierros se za prošnjo ni zmenil marveč jo nadaljeval svojo pot. Pa je neznani prosilec pohitel za njim, se postavi/ predenj ter z zapovedujočim glasom zahteval: "Dajte mi 20 centavov!" Ker se Fierros za ta ukaz ni zmenil, je neznanec potegnil iz žepa brit vico ter z rezilom usekal Fierros.i po obrazu, nato pa urno «odnesel pete skupno z ostalimi svojimi pajdaši. Požar v Mar del Plati Velik požar je prejšnji teden sko-ro popolnoma uničil v Mar del Pluti celo manzano med ulicami 12 de Octubre, Bermejo in Sin Nombrr, kjer so bile hišice po večini iz lesa. Požar je izbruhnil v neki pekarni in povzročil ga je baje kratek stik. — f.loveških žrtev ni bilo, pač pa je materielna škoda občutna. Priprave za pust Kakor vsako leto, tako se tudi sedaj pripravljajo v Buenos Airesu za proslavo pusta. Letošnji oficielni "korzo" bo na ulicah Callao in Entre Ríos, in sicer od Santa Fe do Belgrana. Ostavka i • Šef tajništva državnega predseú-ništva dr. Eduardo J. Bullrich je podal ostavko na svoje mesto, ker ^e namerava spet posvetiti svojemu poklicu. V sredo se je poslovil od predsednika Justa ter od svojih dosedanjih uradnikov. Na volitve se pripravljajo Ker se bližajo volitve, je opažati v vseh argentinskih strankah veliko delavnost. Vršijo se zborovanja, pie davanja itd. ter so stranke že določile svoje kandidate. Radikali, ki se po dolgih letih sedaj spet udeležijo parlamentarnih volitev, se nadejajo lepe zmage. I. D. Tabor Jutri, v nedeljo pop. ob 4.30, član ski sestanek v Paz Soldán 4924. — Za v soboto, 22. t. m. zvečer, pa so vsi člani in prijatelji društva va bljeni na domačo pustno zabavo v društvenih prostorih. pgp i j a, 2¿\ «L "iHr* : jPiHirTri j t>4 .f j s* h ' ■ JYP ■o*»";» " ÉSSÜUji ----------- „„—" nuciius Airesa so se začele z obnovitvijo zgodovinskega prizora, ko je Pedro Mendoza stopil z malim spremstvom na suho. Iz upravnistva Ker so mnogi naročniki radi zadnjega dolgotrajnega štrajka zastali, po sili razmer, z naročnino, bo upr.i vništvo hraležno ostalim naročni-. kom, ki se nahajajo v boljših razmerah ako točno poravnajo oziroma obnovijo naročnino. Stroški za izdajanje lista so občutni in jih je treba sproti plačevati. Prijatelje Novega lista prosimo, da to vpošteva-jo. Nekaterim smo pisali ter jim dostavili formularje za poravnavo naročnine. Pa se niso še vsi odzvali. Takšne prosimo, da dajo vsaj kakšen glas od sebe, če jim prilike sj-daj ne dopuščajo, da bi že zapadlo naročnino takoj poravnali. * Za Tiskovni sklad je daroval g. Alojzij Kavčič $ 0.50. — Hvala lppa! Občni zbor G. P. D. S. Gospodarsko podporno društvo ■Slovencev (Simbrón 5148) naznanja članom in članicam, da bo v nedeljo, H. marca ob 3.30 pop. prvi redni občni zbor društva. Izzivamo-člane, da se ga v polnem številu in točno udeleže. Občni zbor se bo vršil v društvenih prostorih, če bi ob napoldan i uri ,ne bilo navzočnih, zadostno število članov, se občni zbor vrši uro kareje ne glede na število udeležencev. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročila: lajnika, 3. blagajnika, 4 knjižničarja. 5 gospodarja/ 6. revizorjev, razsodišča in načelnikov sekcij. 7. Volitev novega odbora in gospodarskega odseka. 8. Slučajnosti. ponovno priporočamo vtkan članom točnost. ODBOR. **************************** I * i Zobozdravnika ........................m....................................,„„„„„,„ I. D. TABOR Vljudno vabi cenj rojakinje in rojake na domačo PUSTNO ZABAVO ki se bo vršila v društvenih prostorih, Paz Soldán 4924, v soboto 22. t. m. od 9.30 zvečer dalje. Na sporedu, poleg petja, kup letov in godbe, burka ZAMOREC z Dečmanom v glavni vlogi. PO SPOREDU: PLES. ODBOR. ..........................................................................Iti» (llllllillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllll ZA KRATEK ČAS Razgovor v Tivoliju "Ah, Urška, jeli, prva ljubezen je zmeroma najlepša?" "Da, Francelj — a tudi s teboj sem zelo srečna." V filmskem ateljeju "V morje naj skočim? Kako bom pa na suho prišel?" "Mene se to netiče. Saj v tem filmu nič več ne nastopite." •••••••••••••••••••••••••••a NAROČITE SE NA "Novi list" * Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov * Dentista * Trelles 2534 • Donato Alvarez 2181 * Ü. T. 59 La Paternal 1711 * * «r*************************** Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuredbe v< g e h v r alt Velika lzbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 DROBNE VESTI Senzacionalno aretacijo so izvrši' le italijanske oblasti v Genovi. Ko je prispel v pristanišče parnik "A'i* gustus", prihajajoč iz Bs. Airesa, je policija aretirala poveljnika Pes' ceja ter več drugih oseb, ki so ob-dolžene, da so trgovale s tujimi valutami, kar je po novih predpisi'1 prepovedano. Kapetana so obsodili na 4 leta konfinacije ter na plači'0 440.000 lir globe. Podobne kazni so dobili tudi nekateri drugi, med njimi uradnik zavoda Banca Comercié' le Italiana Bruno Calamai, kateremu so naložili poldrug milijon l'r globe. Ovadbo je izvršila najbrž tai na fašistična policija OVRA, ki ima na vseh ladjah svoje tajne zaup";' ke. Pretresljiva nesreča se je dogodi la v Amsterdamu: cela družina " mož, žena, štirje otroci, poleg teg" pa še dve drugi osebi — so živi zgo reli, ko je požar, ki se je razširil \ veliko naglico, uničil hišo, v kat«rl so spali. Nobenega sledu ni o velikem h1' droplanu "Ciudad de Buenos Aires"-ki je last družbe Air France in ^ je v nedeljo odletel z južnoameri; ko pošto iz Natala proti Dakarj«' Zadnje vesti, ki so jih letalci spoi'0' čili potom radia, so naznanjale, ds se hidroplan bori s hudo nevihto-Več ladij in nekaj letal raziskuj«3 morje v upanju, da je letalo moralo pristati radi kakšne poškodbe Prl motorjih ter da še plava po morji'-380 italijanskih vojakov je dezer tiralo v času od 15. do 22. januarj'1 iz vrst Grazianijeve vojske ter Pc" begnilo na ozemlje angleške kolon'' je Kenya. Tako je izjavil v Londonskem parlamentu angleški minister za kolonije. Težka železniška nesreča se je P1"1 petila pri Asparučovu na Bolgfll' skem, kjer je ekspresni vlak zavoz'' v tovornega. Lokomotivi sta pop0'" noma uničeni in razbilo se je-tud" 36 vagonov. Poročila pravijo, da Je nesreča zahtevala, osem človesk"1 žr1>ev. Povzročil jo je sneg, ki je P>'é prečil funkcioniranje signalnega parata na progi. V braziljski državi Para je izbral» nila doslej nepoznana jboleizen, ^ je zahtevala baje že veliko števil0 žrtev. Nekatere vesti, ki pa še ni*3 potrjene, pravijo, da je na tiso?e ljudi umrlo radi te bolezni. Spor med režimom in katoličan' 1 Nemčiji se je v zadnjem času 9l,e poostril. Oblasti so aretirale pre^0 sto duhovnikov in voditeljev kat° liške omladine ter obdolžujejo sv'e Cenike, da so v stikih s komuni5*'' Te dni je bilo spet obsojenih ve1, redovnic radi prestopkov proti ('e viznim predpisom. § Krojaški mojster Dipl. v Buenos Air' esH Izdeluje obleke po na) novejšem kroju, iz nft' boljšega blaga ter P° nizki ceni JOSIP FAGAN& SOLIS 1235 (blizu Constitución». U. T. 23—1696 TOVARNA MOZAIKOV TEOUNDO RODRIGUEZ vrstah orla Specializirana v vseh mazaika — Imitacije mar®1 Koncesijonar portlandsk«flft cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paterna1 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno za mesto in na vse strani žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL H?6 Višina Dorrego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 NOVI LIST ¿'llllllilllllllllllllllllllillllllM b SLOVENCI DOMA'IN DRUGOD " VESTI IZ DOMOVINE sankcije in naša trgovina Italija je kupovala 20 do 25 od vse jugoslovanske proizvodnje le Sil in živine v skupni vrednosti od l,reko 800 milijonov dinarjev letno, ^di sankcij se je izvoz v Italijo U" in sta bili posebno lesjna industrija in trgovna s tem močno pri ¡¡¡»deti. Kakor jo pred nedavnim izjavil dr. Stanič, minister za trgovino in in-(Wrijo, zastopnikom tiska, je vlada lakoj poskrbela, da se ublažijo ne-^Voljni vplivi izvajanja sankcij na togoslovansko trgovino. Začela so se Ugajanja z Anglijo, Francijo, Švi-t0 in nekaterimi dragimi državami, bi mogle nadomesti agubo ita-Wskega trga, pa so pri tem pokadi največ razumevanja Angleži, ki 80 jugoslovanskemu uvozu dovolili '^e olajšave, o katerih smo v na-^ listu že pisali pred par tedni. Rajanja s Francijo .so bolj težav r'a> ker se v Parizu izgovarjajo, da ^'ajo ščititi domačo lesno industri-^ ^r živinorejo. sMrt znanega koroškega rodoljuba I ^ Brdu p.ri Šmohorju na Korošci1 je umrl bivši poslanec koroških ^vencev ter njihov voditelj Fran '^fenauer, star 70 let. Po poklicu bil izdelovalec orgel in z marljivo in vztrajnostjo si je kot »a~ °uk pridobil obširno izobrazbo. Že "dadih letih se je začel udejstvo-N kot narodni buditelj in politik je kmalu zaslovel po vsem Koroš" V celovškem deželnem ¿boru ^v dunajskem parlamentu se je odločno potegoval za pnavi-v koroških Slovencev. Tekom voj- Up «o ga avstrijske oblasti splavile novi ljubljanski mestni svet Ljubljanski mestni svet z županom dr. Vladimirjem Ravniharjem in podžupanom Evgenom Jarcem na čelu je bil razrešen in imenovan je bil novi mestni svet, v katerem so razen štirih sami novi člani. Za nove ga župana Velike Ljubljane je imenovan dr. Juro Adlešič, za podžu" dana pa dosedanji župan odvetnik dr. Vladimir Ravnihat-. Zaradi povečanja mestne občina po priključitvi okolice se je povišalo tudi število članov mestnega s|ve" ta, ki šteje sedaj z županom in podžupanom vred 56 članov, dočim jih jc- prej štel le 49. Deset članov mestnega sveta je vzetih iz priključenih okoliških občin, ostali so z ozemlja prejšnje mestne občine. spremembe~v občinah Iz občine Lesce se izloči bivša občina Begunje ter se ustanovi nova občina Begunje na Gorenjskem s sedežem v Begunjah. Novi občini bosta priključena kraja žapuže, ki se izloči iz občine Lesce, in Dvorska vas, ki se izloči iz občine Mošnje. ■— Kraja Griže in Pristava v litijskem srezu se izločita iz občine Stične ter priključita občini Št. Vid. V ptujskem 'srezu pa ¡se kraja Plešivioa in Jeruzalem izločita iz občine Ivan j kovci in priključita občini Sv. Miklavž. Uredbe to teh izpremem-baih v občinah so bile objavljene v "Službenem listu" dravske banovine in dobile s tem obvezno moč. VESTI S PRIMORSKEGA j Jt¿o ter ga obtožile veleizdaje, le-^ ^17 pa je bil izpuščen na svobo-''adi amnestije. plebiscitom je moral bežati 'I/ Vol Rublja no in šele 1925 je dobil do-j íenje, da se je spnel vrniti v svo-, ''°dno Brdo. Tu je preživel svoja J^dnja leta. Grafenauer je bil ne-l'ašen borec in mučenik za pravice "H K koroških rojakov. Slava nje" spominu novo meštrovicevo delo ,a vabilo vodstva romunske libe- e stranke se je 14. decembra pri" P v Bukarešto kipar Ivan Meš-č. V Bukarešti je ostal en dan. tej priliki je vodstvo liberalne "vi, ljubjančanke in lepotila Moderna in elegantna Ljubljana kaj rada posjnema tuj svet v pogledu lepotičenja. Vedno so Ljubljančanke slovele po svoji naravni sve-žnosti, a sedaj srečava človek dame, ki (nosijo na obrazu debele plasti lepoti! in barvil. Na kozmetična sredstva bi bilo treba določiti še večji davek. Po podatkih ljubljanskega mestnega dohodarstvenega urada je bilo lani uvoženo, zlasti iz Francije in zatrošarnjeno 11,236 kg dragocenih pudrov, parfumov, barvil in le-potil. Cene kosmetičnemu blagu so najrazličnejše, talqo od 40 do 700 Din za kilogram. Lahko računamo, da je Ljubljana lani izdalla za ta nepotreben luksus 3 do 4 milijone ev. Aretacije v Trstu in okolici Pisali smo že, da so neznanci pustili pri slovenjih hišah po Krasu pakete z božičnimi darili in z bodril nim pisanjem, ki je naše ljudi pozivalo, naj vztrajajo in potrpe še ne koliko časa, ker da bo kmalu prišla odrešitev. Nekateri paketi so bili celo zaviti v slovenske zastavice. Fašistične oblasti so se radi tega razburile ter izvršile mnogo aretacij. V Tr(stu so aretirali, razen drugih, tudi Romana Pahorja, ki se jo pred dobrim letom vrnil iz konfina-cije, dr. Vladimira Turino, ki je lani dovršil študije na tržaške univerzi, dijaka Vremca iz Doline ter nekega zasebnega uradnika, po imenu Feriuga. 1 Obenem so oblas|ti izvršile veliko aretacij v bližnji okolici. Na opči" nah so aretirali 14 fantov, na Pro-seku dva in enega na Kontovelu. Dva Slovenca obsojena na smrt? Glasom poročil, ki jih je dobila "Istra", ki pa niso še popolna, je vojaško sodišče obsodilo na smrt dva slovenska fanta. Izognila sta se mobilizaciji s tem, da sta pobegnila črez mejo ter bila proglašena za dezer terja. Crez nekaj časa sta sje vrnila domov, pa so ju oblasti, pri tirale pred vojaško sodišče. Tekom 24 ur sla bila ustreljena. Italijanski priseljenci prodajajo posestva Po raznih krajih, zlasti ob meji so pričeli italijanski priseljenci, ki so prišli v zadnjih letih v naše kraje in tu kupili posestva, svoja premoženja prodajati. Znani so številni, slučaji, zlasti v večjih krajih kot v Postojni, št. Petru, II. Bistrici in drugod, kjer priseljenci ponujajo' s|vo-ja posestva in so zadovoljni, če jih tu morejo prodati. To dejstvo je nastopilo vsekakor vsled bojazni, da bi morali nekega dne bežati in pustiti sve svoje premoženje drugim. Sploh živo priseljenci v zadnjem času pri nas v veliki negotovosti, ki je ne morejo zakriti. To je pač posledica današnjega notranjega sjtanja v in negotovosti v kateri vse plava. Slovenske zastave Y poverilo Meštroviču izdela.' .. plomenika pokojnemu Bratianu, šefu liberalne stranke in 'Vš Al predsedniku vlade. s|pome-¿bo visok štiri metre in. bo stal švicarskih frankov. s« HOJAČNICA P. CAPUDER friporoča cenjenim rojakom Aires, Blllinghuxst 271 d»t. tišina ulice Cangallo 3500) JAKI!! Í6, znani restavraciji, bost« Najboljše postreženi. SLOVENCEV. ¡«M prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe 2a prenočišče prenovljene na novo opremljene. m om se priporoča lastnik at**nal EMIL ŽIVEC Osoiio 5085 V ,P°TO "DOCK SUD" ÜJera za vsakih šest slik eno ^ sliko v barvah spt r k ° radalj a«ührClalist v modernem slikanju. 0 Qutroga 1275 in 1407 D. Sod nenavaden dogodek V vasi Radič blizu Petrovgrada se je pripetil dogodek, podoben bajki. Predsednik pravoslavne cerkvene občine, 77-letni Ctevo Radič, ki je bil že dolgo bolan, se je oni dan onesvestil in vsi so bili prepričani, da je mrtev. Položili so ga na mrtvaški o-der, na cerkvenem domu so razobesili črno zastavo in vse je bilo pripravljeno za slovesen pogreb. Ko je ob mrtvaškem odra stala velika skupina sorodnikov in prijateljev, je starec odprl oči in dvignil glavo. V sobi je nastala panika, ženske so padale v omedlevico, starec pa je vse pomiril, češ, da ni prikazen, temveč živ človek, ki se je prebudil iz dolgotrajne nezavesti. Naglo so razdrli mrtvaški oder, s|neli zastave in od daleč so hiteli ljudje v Radičevo hišo, da se prepričajo o čudnem dogodku. Na neki visoki drog v Barkovljah so neznanci obesili ponoči veliko slovensko zastavo, ki je zjutraj veselo plapolala v vetru. Seveda pa ni visela dolgo, ker so kmalu prihiteli fašisti ter jo sneli. Iste dni so bili po Barkovljah raztreseni letaki v slovenskem jeziku, ki so pozivali ljudi, naj še neUoliko potrpijo, ker odrešenje mora kmalu priti. Jugoslovanske zastave so se pojavile tudi v drugih krajih po Krasu. Celo na bazoviški planoti, in sicer prav ,tam, kjer so fašisti ustrelili Bi-dovca, Valenčiča, Miloša in Maruši-" ča, je plapolala slovemjka zastava. Na Opčinah. pa so karabinerji našli na vratih svoje vojašnice par škornjev s pismom, v katerem je bilo rečeno, da jim bodo škornji lahko v kratkem služili... Pisma iz Afrike "Istri" poročajo iz Gorice; Prejeli smo pismo, ki nam ga je po slal neki oče iz Goriškega, v katerem opisuje njegov sin, kolikor je v danih razmeran mogoče, razmere v katerih 'so nahaja kot vojak v italijanski afriški ekspediciji. Najbolj sevetla opisuje pbtovanje in kraje, ker o svojih razmerah in življenju ne more govoriti. Pismo se glas|i: Naprej Vam hočem opisati kakšno potovanje in kakšne ceste so od Decamere uo Makale. Sami hribi in prepadi tako, da smo mislili, da se zdaj prevrnemo in da ne bo ne duha ne sluüa o nobenem vcc. Vendar pa smo vseeno prišli srečno. Vozili smo se z avtomobili eno noč in en dan brez prestanka- tako, da smo bili vsii siti vožnje do grla. Tukaj drugače ra ravno slabo in tudi vode ne manjka. Je še precej hladno. Ponoči je skoro preveč mraz. Drugače pa.je veliko nevarnosti, ker se nahajamo pet kilometrov od prve linije. Tukaj smo dobili vse Slovence, kar smo jin videli prej, ko smo bili v Deca mere. Cesto nas pridejo obiskat iz prve linije. Nevarno pa je tudi radi črnih ljudi in tistega, ki ujamejo, zelo malicijo na vse načine. Tako sp moramo zelo varovati, kadar gremo ven. Vedno moramo imeti pripravi je no puško z naboji. Do tukaj smo prišu ne da bi enkrat ustrelili. Ce bo šlo tako naprej, ne bo hudega. Pismo-je datirano 14. preteklega me seca, pove mnogo novega, kakor to, da je v prvih linijah v kraju, kjer se sedaj vrše najbolj kruti boji, mno go Slovencev. ODLIKOVANJE Češkoslovaški konzul v Ljubljani je izročil našemu goriškemu rojaku publicistu g. Andreju Gabrščku visoko odlikovanje roda Belega leva III. stopnje, katero mu je podelil predsednik bratske republike dr. Tomaž Masaryk v znak priznanja za za sluge, ki si jih je stekel tekom svojega 50 letnega delovanja na kulturnem polju med obema narodama. — Naše iskrene čestitke! Radi Abesinije so ga kon-finirali Iz Vipave poročajo, da je bil na Slapu pri Vipavi pred nedavnim a" retiran neki domači trgovec (Malik?) ter da ga je konfinacijska komisija obsodila na tri leta konfinacije, in sicer zato, ker je v svoji trgovini pripovedoval odjemalcem, da je radio poročal, da gre Italijanom slabo v Aibesiniji. Radi bega črez mejo Karabinerji so ovadili sodišču Rudolfa Kogeja iz Idrije, ker je prekoračil mejo brez potnega lista. Ugotovili sp, da je pri Godoviču prešel v Jugoslavijo. samomor istrskega emigranta V Ljubljani s(e je vrgel pod vlak, ki ga je strašno razmesaril, 43 letni bivši železniški uradnik Alojzij Križ man, doma od Sv. Antona pri Kopra. Pokojni je bil oženjen ter oče treh otrok, živel pa je že del j časa ločeno od svoje družine. Prilike so se zanj še poslabšale, ker je zgubil službo, pa je prijateljem večkrat pravil, da si bo vzel življenje. In tako je tudi storil. Iz Divače V Škocijanu pri Divači so aretirali pred božičnimi prazniki nekega fanta iz Zavrlika, ko se je vračal od nabora. Bil je nekoliko vinjen in je v tem stanju razgrajal ter kričal po gostilnah, kar ne bi smel. Povsod so ga opozarjali, a. vse je bilo zaman, dokler ga ni ovadil neki domačin iz Škocijana, po imenu Žnidarič, po domače Jakopinov. Bil je zaprt in z avtomobilom so ga odpeljali neznano kam. Od tedaj že dragi mesec ne vedo ničesar o njegovi usodi. Aretirani je doma, kot rečeno iz Zavrhka, maj hne vasice mod Divačo in Vremsko dolino in je iz znane hiše po domače pri Biscevih. Radi bega črez mejo Ker sta brez potnega lista prekoračila mejo, sta bila v Gorici obsojena, vsak na dve leti ječe ter na 20.000 lir globe, Izidor Bunc pok. Maksa ter Herman Fakin. Stara sta vsak 24 let. III Ako želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo, nakažite na naš način V Banco de Boston najdete, kakor Vam je dot?ro znano, najugodnejši način za pošiljanje denarja v Evropo, naj si bo po pošti, z avionom ali pa brzojavno. Naj bodo Vaše zahteve kakršnekoli, tu boste brezhibno in v Vaše največje zadovoljstvo postreženi. Vaše nakazilo se bo izplačalo v najkrajšem času. O tem boste obveščeni s priporočenim povratnim potrdilom. Spomnite se Iz redkih pisem, ki prihajajo svoj cem z abesinske fronte, ni mogoče pričakovati kakhi odkritij. To predvsem ni mogoče, ker vlada cilno stroga cenzura v tem poylédu. Znano je, kako Badoglio postopa z inozemskimi novinarji v Eritreji. Še bolj qi moramo misliti poostreno cenzuro pri vojakih samih. Vojaki pa bi se tudi bali sami pisati zaradi aebe in zaradi svojcev. Ne redko se zgodi, da vojaki nočejo 'svojcem niti ii.amigniti, da jim gre slabo, ker bi jili s tem spravili še v večjo žalost. Kljub temu pa je le uspelo kakemu izmed njih povedati položaj na bojišču. Seveda tega ni mogel na dolgo opisati, am pak se je moral omejiti, le na nekaj stavkov, v katerih jo biLa resnica skrita pred veščimi očmi cenzorja Tako je neki vojak Italijan iz Trsta, ki zna tudi neaj slovenščine na kon cu pisma svojim staršem dodal še tale pozdrav: "La salu t i z i a Lakota e zio Trpim!" S temi pozdrpvi je p« vedal mnogo. ---L; iiU Iz Sezatua Kakar povsod )so tudi v Sežani pobirali prstane, toda q to raziiko, da so jih morali nositi v posebno poso do postavljeno pred oltarjem v cerkvi po maši. Polog je stal prosluli fašistični poveljnik Grtzioli in poseben zapisnikar, ki je vsakogar zabeležil. S tem so vodili kontrolo nad onimi, ki so darovali in nad onimi, ki niso. — Mnogo ljudi je ravno vsled tega, ker je stražil pri "prostovoljnem" darovanju Grazjioli, takoj hotelo domov, obvestili so še -druge in prinesli prstane v, cerkev. na nas JUGOSLOVANSKI ODDELEK Odprt je od 9. do 18., ob sobotah pa od 8.30 do 11. ure. Pridite osebno ali nam pošljite pismen nalog, pa izvršimo nakazilo še isti dan- THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON florida 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST veliko nezakonitost. Mjlitarizirali so moške in ženske od 14 do 65 leta. Težke posledice 'tega zakona se z dneva v dan kažejo. V tovarnaih so so vpeljalane nove vojaške oblasti, pojačane k številnimi zaiupniki in tako kot v slučaju prave vojne vse ovaduhi, ki .budno pazijo na gibanje delavstva. Kazni so se povečale, odpusti so na dnevnem redu, a za vsak najmanjši pregrešek je lahko delavec kaznovan z zaporom od 6 mesecev do 9 let. Kdor se ne priglasi k delu do 5 dni je smatran kot de-zerter in kaznuje se ga po vojaškem zakonu. Tako je v Italiji, ki se je hotela proslaviti s sjvojimi no-votarijami na polju delavske zaščite in svobode, danes najbolj nemogoč položaj za delavca, ki se sploh ne more nikjer več svobodno gibati. G.B.D.S. IZ VILLE DEVOTO Vabi vse člane in članice ter prijatelje društva na VELIKp PUSTNO ZABAVO ki se bo vršila 23. t. m. v ul. SIMBROfi 5148 od 5. popol. dalje, z raznovrstvenim spored. Pridite 1 Smeha bo na koše, pa tudi za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno! Prireditev se vrši na pokritem prostoru. — K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR Tovarnespremenjene v voj* aš-nice Že lansko leto je fašizem 22. a v-gusta s posebnim .zakoruim uvedel takozvano "civilno mobilizacijo" po tovarnah in to- v zvezi z vojno ter povečamo vojn® prod ukcijo. — S tem zakonom so bile iivedcanc nove težke omejitve osebne svobode delavstva. Režim je z uv. eljavLjenjem tega zakona, predno m bi li za nj dani pogoji, ki jih sam paredip isuj&, storil Obsodba v Gorici Pred goriškim sjodiščem sta se za» govarjala 42 letni Vincenc Likar pok. Franca ter Ivana Likar, stara 40 let, doma iz Dola Otlica, Vincenc je bil obtožen, da je streljal na člana gozdne milice Milanija. Ivana pa, da je grozila policij, komisarju, ko je prišel v hišo, da bi naredil preiska" i v;:,*1 Vincenca Likarja so obsodili na 15 mesecev ječe, Ivana Likar pa je bila •oproščena. v o. Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oziru najbolje postreženi GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal BRBSgmBRSiBRi Stran 4 N O V t LIST ZA POUK IN ZABAVO v 'X, v. Petrolej Pred približno ¡Šestdesetimi, leti so smatrali kameno olje (petrolej) samo kot zdravilo, ki se je za drag denar prodajalo v čednih stekleničkah kot posebno uspešno sredstvo proti raku in revmatizmu. Oče današnjega "pejtroldjskega Ikralja" Johna D. Rockefellerja, je v družbi zamorskih godcev, in gibčnih plesalk potoval po Združenih državah ter prodajal "čudežno" zdravilo lahkovernim ljudem. V razmeroma kratkem času se je kameno olje spremenilo v eno izmed najvažnejših pr.vin na svetu in ga dan¿s po pravici imenujejo "tekoče zlato". Do veljave so mu pomagale razne iznajdbe: petrolejska svetilj ka, eksplozivni motor, Dieselov motor in direktna poraba sirovega kamenega olja kot kuriva za velike trgovinske in vojne ladje. Iz sirovega kamenega olja pridobi vajo potom raznih postopkov petrolej, gasolin, olje za mazanje strojev in celo vrsto drugih produktov, ki jih je okrog 300. Iz "zdravila", ki ga je prodajal mazač, se je petrolej spremenil v dragoceno tekočino, ki spravlja v gibanje nebroj avtomobilov, orjaško brodovje ladij, neizmerno armado strojev, letala itd. Rockefellerjev sin pa je postal vrhovni vodja družbe Standard Oil in s tem eden izmed gospodarjev sve-*ta, saj imajo tri mogočne organizacije v svojih rokah skoro vso svetovno proizvodnjo te nad vse važne prvine, ki je takorekoč zasužnjila svet. Te tri organizacije so angleška Royal Dutch, že omenjena ameriška Standars Oil in ruska državna uprava, ki je v zadnjih letih zna KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Alrw (Paternal) la spretno izkoriščati borbo med o-bema prej imenovanima organizacijama ter je s tem pridobila izredno važen vpliv na svetovnih tržiščih. Sirovo olje je zelo neenako razdeljeno po svetu. Sicer so ga našli na vseh kontinentih, izvzemši v južnih polarnih krajih, vendar v nekaterih deželah ga je zelo malo. Zanimivo je, da tri dežele produ-cirajo 80 odstotkov vse svetovne po rabe olja. Te tri dežele so: Zedinjene države ameriške, sovjetska Rusija in srednjeameriška republika Venezuela. Velika Britanija sama ne producirá dosti olja, zato pa igra veliko vlogo v razvažanju oziroma razpošiljanju olja, ki se producirá v njenih dominijih, v kolonijah in v drugih državah. Zedinjenim državam, Rusiji in Venezueli sledijo v produkciji olja Ru-munija, Iran (Perzija), Nizozemska Indija in Mehika; na zadnjem mestu so Colombia, Argentina, Peru -sir * j* ü? * & * Indija in Trinidad. Zadnjih pet držav producirá manj ko en procent svetovne produkcije olja vsaka. Italija s svojimi kolonijami vred je v letu 1934 producirala komaj toliko olja kakor se ga v Zedinjenih državah porabi v dobrih dveh urah. Ni čuda, da še Mussolini tako boji, da bi mu Liga narodov onemogočila dobavo olja. Za enkrat se v nobeni drugi dr žavi sveta ne producirá toliko olja kot v Zedinjenih državah; najbogatejša polja so v Te,ksasu, Oklahomi in Californiji. Oljna produkcija Ru sije bo kmalu dosegla ameriško, da-si je tam oljna industrija šele v raz voju. Ko bodo čez desetletja ameriš ke oljne zaloge izčrpane, bo najbrž Rusija na prvem mestu kar se tiče proizvednje "tekočega zlata". "HIŠA SOVJETOV" Najvišjo zgradbo na sjvetu namera vaji» zgraditi v Rusiji, v Moskvi. A-meriški inženirji za gradnjo nebotičnikov so že na poti v Rusijo, da bi tam predložili svoje načrte. Prostor, kjer bo ta zgradba stala, so si že izbrali, pa ga bodo Američani še naj-prvo temeljito preiskali. —Najvišje poslopje na svetu se bo imenovalo "Hiša sovjetov" in bo merilo v višino 1341 pedi, bo-tedaj za 374 pedi višje od Eiffelovega stolpa v Parizu in za 115 pedi višje od doslej najmogočnejše zgradbe na Svetu, nevr yorškega "Empirc State Buldinga." Orjak lx> ves iz jekla in marmorja. Po svoji krtisoti 'bo baje svetovno čudo. Palača bo stala namestu, kjer se je dvigala prej slovita moskovska Odrešenikova katedrala. Na vrh nove palače bodo postavili 200 pedi vi-'sok Leninov kip. Vse skupaj bo doseglo višino 470 m. Boljševiki hočejo v tej zgradbi združiti najbolj moderne izume, tehnične pridobitve in največjo eleganco. V takšnem okolju bodo torej domovale najvažnejše so v jetnike oblasti in celokupna sovjetska uprava pod vodstvom najvišjih državnih finkcijonarjev. Vse niti sovjetske politike, gospodarstva in umetnosti se bodo stekale tukaj. Sedaj zavisi samo - še od izvedeniške izjave ameriških inženirjev, kdaj pričnejo z gradbenimi deli. Ženski kotiček Materina hrana in dojenček Res čudno je, kako je ukoreninjeno naziranje, da vpliva hrana na sestavo materinega mleka. Mnogi po skusi na živalih in na ljudeh so pa pokazali, da je le zelo malo snovi, ki res vplivajo na materino mleko. Poskusi so pokazali, da lahko je doječa mati kar hoče in kar ji diši, ludi salato in sadje. Tudi razburjenost in teža duševna doživetja ne vplivajo na množino in redilnost mleka. Če pa pri ženah, ki so posebno občutljive, mleko naenkrat usahne, ima to svoj vzrok v skrčenju odgovarjajočih mišic. Snovi, ki prehajajo iz zdravil v mleko, toda samo v neznatni količini, so brom, jod, živo sjrebro, aspirin, arzen, salvarzan in morda še .morfin, idkohol in salinična odvajalna sredstva, pri živalih po poskusih opij, morfij, atropin, železo, vizanut, svinec, cink in animen. V malih dozah to snovi ne vplivajo pri dojenju na dojenčka, le izjemoma so zdravniki opazovali pri preveč občutljivih bolezenske znake po Ibromu in jodu. Kloroformova narkoza ne vpliva na dojenčke. ¿fe Kako neguj lase Lase si najbolje opereš z deževnico. Pa tudi trda voda razpusti milo, ako ji dodaš nekoliko oeta (kisa). Pravilno je, da si lasje opereš dvakrat v taki, s kisam zmešani vodi, tretjič pa jih izpereš s čisto vodo, da izgine duh po kislem. — Še bolje sredstvo, ki razpusti pene in krepi korenje lasišča, je rumenjak. Lase, ki si jih oprala enkrat z milom, izperi z vodo, nato jih napol osuši in še vlažno kožo nateri z rumenjakom. Pusti na glavi rumenjak vs)aj pol ure da se posuši. Koristnost rumenjaka je v tem, da vpijajo naši lasje žveplo, ki je v rumenjaku. Končno si izperi lase v mlačni vodi do čista. Lasje so potem sijajni in fini. Rumenjak preprečuje tudi nastajanje prliuta (ali prahaja). — Ne pozabi si če&ljati lasje z gostim česljem (glav nikom) in s ščetko (krtačko), ker zmerna masaža povzroča boljši oblo krvi po glavi. Ščetkati je treba lase vsak dan, a z gostim česljean iz-česati vsaj enkrat na teden, takrat Lep zaslužek: Mae West, z'nana ki-noigralka zasluži letno nič manj kot 339.160 dolarjev Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE • IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. pa res temeljito. Najboljše sredstvo da lasje rastejo in ne izpadajo, je pravilno hranjenje. Dokazano je, da potpebuje lasišče dovolj fosforja in žepla, ki jih imajo v sebi grah, leča in fižol. i Omare, Skrinja in predala, ki so vedno zaprta, dobe neprijeten vonj. Izčistimo jih z nekoliko žvepla, ki ga zažgemo, ali z vinskim kisom, ki ga vlijemo na razbeljeno železno poso do. Tudi skodelica sveže žgane ii zmlete kave ter celo skodelica mleka vsrka zatohli vonj. Dalje lahko položimo v take omare kosmič vate, ki smo ga pomočili v firmalin ali ter pentin. še pripravnejša je za to ma la goba; položimo jo na porcelanast podstavek in jo parkrat izmenjamo. Uspešno je tudi izmivanje s terperi tinovim milom ali z dvojnokislim na-tronom. Tako postopanje treba parkrat ponoviti in omare temeljito zračiti. Razume se, da mokrih oziroma vlažnih oblek ne smemo obešati v omare. Zlasti mokra volna pušča v zaprtem prostoru neprijeten duh. MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjjemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in na vadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 SVOJI K SVOJIM! Slov. babica dipl. v Praoi in Bs. Airesu, sprejema bolne ženske io porodnice v popolno oskrbo. Na razpolago je zdravnik za ženske bolezni. — — Cene znižane! Sprejema od 7. do 21., ob ned. in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA MALI OGLASI LIMA 1217 U. T. 23—3389 Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 SLOVENCI, italijanski državljani, ki žele dobiti argentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo na sledeči naslov: Milica D. Hočevar, T rt ductora Pública Nacional, Tucumán 586, U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potrebo» dokumente iz Evrope,; posredujem pr' nezgodah na delu, za potovanje ali prihod iz Evrope, sestavljam prošnje ter oba vljam prevode, ki so pravomočni pri tukajšnjih oblastih. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaji svoje doboče in preteklo življenje, naj •e obrne na priznanega grafologa. —' Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku« NAZNANILO. Sporočam, da sem s» preselila iz uL Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Borrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 16. Groix 21. H. Patriot 22. Augustus in España 23. Cabo S. Tomé i Proti Evropi odplovejo 20. H. Brigade 21. M te. Olivia in Groix 26. Augustus. REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih 6rev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Sprej® mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJAČNICA " Triestina " izvrši oblake vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 ALEXANDER DUMAS: S U LTANETA-KAN0VA HČERKA Na večer drugega dne je Ammalat prispel v Kusak; razburjen in nestrpen, je skočil s konja, odvezal prokle to vrečo, zdrvel po stopnicah ter prišel do prvih sob, ki so bile tedaj natrpane s hribovci, v vojnih opremah. Na mrkih obrazih je bilo videti, da v Kunsaku ječijo pod pezo žalostnih dogodkov. Nukri so begali iz kraja v kraj ip dasi so Ammalata vsi poznali, ga nihče ni nič vprašal in sploh so se obnašali vsi, kakor da ga sploh ne vidijo. V blizu Ahmedove sobe je stal Sukaj kan, njegov drugi sin, ter je o-bupano plakal. "Kaj to pomeni?", je vprašal vznemirjeni Ammalat Sukaja. "Kako to, da jočeš ti, ki so ti pravili: otrok brez solz?" V odgovor je Sukaj ¡iztegnil roko ter pokazal na vrata Ahmedove sobe. Ammalat je vstopil v sobo in zagledal je strašen prizor. Sredi sobe, na ležišču, pokritem s preprogo, je ležal Ahmed, kateremu je bil dih smrti že spremenil poteze. Ahmed je bojeval svoj poslednji boj, ki čaka vsakega človeka na robu groba. Kanova žena in Sultaneta sta klečali ob umirajočem ter plakali — Muztale kan, njegov starejši sin, pa je ležal ob njegovih nogah nepremičen ter je obraz skrival v svoje dlani. Nekoliko bolj ob strani so jokali nekatere ženske ter najbolj priljubljeni kanovi nukri. Ammalat pa, ki je bil ves zaverovan v eno misel, se je približal kanu; bil je edini izmed onih tako žalostnih mož, ki je stal pokonci. De jal jé Ahmedu: "Dober dan, kan! Prinašam ti dar, ki je v stanu dvigniti celo mrliča iz groba. Pripravi svatbo: tu prinašam odkupnino za Sultaneto!" Tako je dejal in vrgel glavo Ver kovskega k Ahmed kanovim nogam. Ko je slišal Ammalatov glas, se je umirajoči dvignil, da bi videl darilo, katero mu je prinesel mladi beg; stresel pa se je,'ko je zagledal ob svojih nogah glavo Verkovskega, ter je dejal: "Svoje lastno srce naj požre, kdor nudi takšen prizor umirajočemu člo veku!" V brezupnem naporu, da bi vstal, je dvignil obe roki proti nebu ter dodal s strašnim glasom: "Alah naj mi bo priča, da odpuščam vsem svojim sovražnikom; tebe pa, Ammalat, preklinjam. Pro-klet bodi!" Dejal je in se mrtev zgrudil na ležišče. Ahmedova žena je bila z gro¿o prisostvovala prizoru; ko je pa videla, da se ji je mož zgrudil mrtev ter razumela, da sta Amiiialatov c-bisk in njegovo usodno darilo pospešila kanovo smrt, so ji iz oči za-člele švigati strele; z roko, iztegnjeno proti onemu, ki je pravkar umrl, * je dejala: "Peklenski odposlanec! Glej, kaj si povzročil! Ko bi tebe ne bilo, bi mojemu možu nikoli ne prišlo na um da dvigne Avarsko proti Rusom, pa bi sedaj živel poln zdravja in v najlepšem miru; za tebe in radi tebe je padel s stene, ko je bil šel obiskat bege, da bi jih pridobil za u-por! Ti pa, zaničevanja vredni iz-dajafec, na mesto da bi prišel blažit njegove poslednje ure, si prišel kakor divja zver ter si, med prikazni, ki obdajajo ležišče umirajočega, zalučal strašno resničnost: odrezano glavo! In čigavo glavo? Glavo tvojega rešitelja, tvojega prijatelja, tvojega dobrotnika!" "Saj je vendar kan tako hotel!" je zavpil Ammalat ves iz sebe. "Nikar ne obdolžuj mrliča!", je zakričala vdova. "S krvjo, ki je bila po nepotrebnem prelita, mi nikar ne oskrunjaj truplo onega, ki se ne more več zagovarjati! Nisi se sramoval vprašati umirajočega za roko njegove hčere in si upal, da boš od ljudi prejel nagrado za delo, s katerim si priklical nase božje proklet-stvo! Bogoskrunitelj! Nesramnež! Pri zemlji, ki pokriva moje prednike, pri sabljah mojih sinov, pri dobrem imenu moje hčerke prisegam: nikoli ne boš moj zet in tudi moj gost ne! Ven iz moje hiše, izdajalec!" Ammalat je zarjovel. "Ven iz moje hiše!", je nadaljevala vdova. "Imam sinove, ki jih lahko zadaviš, če jih objameš; imam hčerko, ki jo lahko umažeš, če jo pogledaš. Skrij se v brlogu naših gora, da boš tam videl, kako se tigri med seboj mesarijo!" Ammalatu je bilo, kakor da je stre la udarila vanj. Kar mu je bila njegova vest pravila potihoma, to so mu sedaj neusmiljeno ponavljali na ves glas. Ves iz sebe in kakor bla zen, ni vedel, kam naj se ozre; na tleh je ležala glava Verkevskega; na ležišču Ahmedovo truplo, pred njim pa je stala vdova, je stalo prokletstvo. Samo Sultanetine oči, poplavljene od solz, sta se mu zdeli kakor dve zvezdi, ki sijeta skozi črn oblak. Ammalat se je približal mladenki ter ji dejal: "Sultaneta, vse kar sem storil, sem storil zate, to veš, pa baš radi tega te imam za vselej izgubiti. Če je usoda tako namenila, ne morem nič proti njej. Le to mi reci: če me tudi ti sovražiš, če me tudi ti zaničuješ?" Nedolžno dekle je uprlo svoje solz ne oči v onega, ki ga je bila tako zelo ljubila; a ko je zagledala brez-bravno in s krvjo oškropljeno Amma latovo obličje, si je z eno roko zakrila obraz, z drugo je pokazala naj prej na očetovo truplo, nato na glavo Verkovskega, ter je dejala z odločnim glasom: "Zbogom, Ammalat! Pomilujem te, a tvoja ne bom nikdar!" Ammalatu je bila spet privrela kri v srce, in s krvjo je privrel tudi njemu prirojeni ponos. Zaničljivo je po gledal obe ženski ter dejal: "Ha, tako držijo besedo v Ahmed kanovi hiši! Veseli me, da to vem, veseli me, da so se mi odprle oči... Kakšen tepec sem bil, da sem svojo srečo položil v srce muhaste gospodične in kako pretirana je bila moja potrpežljivost, da sem poslušal zmerjanje stare babe! Naredite mi prostor!" Izzivajoče je pogledal kanove sinove in druge, ki so jih bile besede priklicale v mrtvaško sobo. Stopil je naprej, z roko na držaju handžarja, kakor da jih izziva na boj, vendar pa so se mu vsi umikali, in sicer bolj za to, da bi se jih ne dotaknil, nego iz bojazni. V vsem gradu mu ni nihče več rekel niti ene besedice. Na stopnjišču je srečal svoje nu-kre, pod stopnjiščem pa ga je čakal konj, na katerem se je povzpel, ne da bi izustil ene same besede. Ammalat je počasi odjahal iz ^ ko medova gradu skozi Kunsak in je dospel na vrh, s katerega je svoj čas prvi krat zagledal kan°V dom, je obrnil nanj poslednji pog'e je Kako poln strašnega sovraštva j bil ta poslednji Ammalatov na ono hišo, kjer je užival in zgu vso srečo tega sveta! S kakšnim 1,8 porom je spravil z ustnic Sultan^ no ime, za to, da je očital in Pre> Je ii» linjal! Bilo mu je, kakor da mu srce umrlo, ker se je nanj zrub svinčena gora. leta Minuli so dnevi, meseci in Kam je bil šel oni, ki je um°ril polkovnika Verkovskega? Kaj 3e zgodilo z njim? j" m ed Tega nihče ni vedel. Nekateri so pravili, da živi ^ Čeči, ker mu njegov pobratim ^ tali ni mogel odreči gostoljubn^ drugi pa so zatrjevali, da Je ^ u, prokletstva, katero je bil v¿re vgC¡ rubil mirajoči Ahmed kan, izgu~- . • +■ zdi"8^ svojo prikupno zunanjost, in pogum. Vendar pa kdo bi bil mogel , ta*0' gotovo trditi, da je bilo res Polagoma so ljudje začeli P0*^ bljati na Ammalata; spomin na ^ govo izdajstvo je pa «e (lane med Rusi in Tartarji. IZDAJA: Komorcij "Novega li.ta" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.