NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XVIII, ŠT. 178 DECEMBER 1991 YU ISSN 0351-^180 IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Vrhnika se zaenkrat še ne bo rešila vojske V zvezi s kriteriji izvršnega sveta Republike Slovenije za upravljanje z nepremičninami JA, ki jih je prevzelo slovensko Ministrstvo za obrambo, ter prilogo, v kateri so določeni bodoči uporabniki objektov JA na območju občine Vrhnika, so 28. 11. sklicali razširjeno sejo predsedstev občinske skupščine in izvršnega sveta. Ker je obrambno ministrstvo vse pomembnejše vojaške objekte razen Doma JLA namenilo republiškemu oziroma 5. pokrajinskemu štabu TO, je vrhniška vlada zaradi take odločitve sprejela nekaj stališč. Strinjali so se, da ministrstvo za obrambne namene uporabi vojašnico Ignac Voljč-Fric, Ljubljanski vrh ter samski dom, v zvezi s katerim so hkrati ponovno predlagali, da se v njem poišče prostor tudi za vrhniško policijo. Odločno pa so vztrajali pri zahtevah, da se vojašnica tankovske brigade v celoti nameni za industrijsko in obrtno cono ter da je treba določiti roke, kdaj bo TO izpraznila posamezne pripadajoče objekte. Po mnenju Vrhničanov namreč ta vojašnica ne more biti niti začasno namenjena obrambi, saj je ;Na sliki jaslice z razstave! jv Cankarjevem domu na Vrhniki. Uredništvo Našega časopisa vošči vsem bralcem vesel božič in srečno novo leto 1992 Inventura Januar je čuden mesec, se med prazniki spočne in potem ob žepih praznih mesec ves na jok nam gre. Februar nam upe vzbuja, z njim se umika zimski mrak; v stanovanjih za stopinjo se ogreje mrzel zrak. En sam dan se našim ženskam v marcu res lepo godi, sto obljub ta dan je danih, a naslednji vse skopni. V aprilu naše ceste kakor rože se razpro; gre k hudiču pločevina, če se sname ti kolo. Maj je mesec za ljubezen, pade na oči megla. Marsikdo takrat se ujame -vse življenje se kesa!!! Junija je konec šole, staršem glave osive, mulariji lene riti v rdeči barvi zažare. Julija lavor si vzameš,. v vodo noge potopiš, z bujno domišljijo morje si prisanjaš, če mižiš. V avgustu v gozd po gobe korenjaško se podaš, saj na Žalah je parcela, če jih dobro ne poznaš. Hudi časi se septembra za roditelje začno; kar si do tedaj prištedil, bo za zvezke, knjige šlo. Kdor ima žlahto na deželi, se oktobra ne boji, tam cenejša in bolj zdrava se ozimnica dobi. Sedem dni v novembru nahod premaguje ubogi nos, če imel bi lukno eno, bi mu bil v treh dnevih kos. Ves december načrtuješ, kup denarja vržeš proč, da v potrati bi preživel eno samo zimsko noč... Frančiška Celarc Dvoboj na poljih v urbanem delu mesta, njene objekte pa tudi nujno potrebujejo za razvoj lahke industrije in obrti, medtem ko zemljišča omogočajo gradnjo novih stanovanj. Slednje je za občino pomembno, saj je že pozidala vsa primerna zemljišča tja do roba barja. Za skladišče v Borovnici so predlagali, da naj ga TO uporablja le začasno in naj določijo datum, ko ga bo izpraznila, kajti navzočnost vojaških dejavnosti na teh lokacijah bi po mnenju domačinov preprečila razvoj turizma v občini. Z omenjenimi stališči so seznanili slovensko predsedstvo in izvršni svet, odgovorne z ministrstva za obrambo pa povabili na sestanek, na katerem naj bi uskladili interese republike in občine. Na pogovoru med namestnikom republiškega ministra za obrambo Miranom Bogatajem in vodstvom vrhniške občine, ki je bil 4. decembra, so se natančneje dogovorili o usodi vojaških objektov v občini in določili tudi rok, ko naj bi tanke iz vojašnice tankovske brigade odpeljali iz Vrhnike. Tako bodo, če bo sploh prišlo do delitvene bilance med Slovenijo in Jugoslavijo, tanki ostali na Vrhniki še predvidoma pol leta oziroma, če bo slovenska vlada morala delitev izpeljati enostransko, do konca prihodnjega leta. S tem, da občina kasneje sodeluje pri najemanju ali prodaji objektov in zemljišč, kjer bi uredili vrhniško obrtno cono, se republiško obrambno ministrstvo strinja. V zgornjem, stanovanjskem delu tankovske vojašnice bodo začasno nastanili učni center TO, ki se bo takoj, ko bodo primerno uredili vojašnico Ignac Voljč-Fric, preselili v tamkajšnja prostore. Predvidoma leta 1993 bo tankovska vojašnica tako v celoti namenjena civilni uporabi. V nekdanji samski dom JA naj bi preselili pokrajinski štab TO, Dom JLA pa bo najela in morda kasneje tudi odkupila občina za kulturne in poslovne namene. Obrambno ministrstvo bo obdržalo skladišče v Borovnici, v zvezi s katerim bo posebna strokovna komisija ugotovila, ali je tam možen razvoj gospodarske dejavnosti. Območje tankovskega poligona pa bodo urbanistično uredili in namenili za gradnjo stanovanj. (M. Š.) Vrhnika je za dva dni gostila šahiste iz vse Slovenije. Bilo je veliko uglednih gostov, med njimi Lojze Peterle, predsednik republiške vlade, ki je potegnil prvo potezo dvoboja s Hrvati. Več na 16. strani. Kompromis Prejšnji mesec so pri nas potekali pogovori s predstavniki ministrstva za obrambo Republike Slovenije o usodi vojaških objektov na Vrhniki. Mi smo jim povedali o svojih željah, oni o svojih potrebah in končalo se je tako, da težko rečemo, ali smo zadovoljni ali nismo. Dejstvo je, da ministrstvo za obrambo ščitijo ustavni amandmaji in zakonodaja, nas pa ščiti mnenje ljudi, ki na tem prostoru živijo. In prepričan sem, da je prav to mnenje vplivalo tudi na odločitve v ministrstvu za obrambo. Najbolj sporen objekt, nekdanja vojašnica Ivana Cankarja, bo postopno namenjena civilni uporabi. Zaradi njene velikosti in opremljenosti jo bodo prehodno še uporabljali za skladišče vo/aske tehnike (področje hangarjev se bo izpraznilo predvidoma do konca leta 1992) in učni center TO (tri do štiri leta). Po tem času pa ima Vrhnika možnost, da svoj razvoj usmeri v prostor med Vrhniko in Staro Vrhniko. Vsak takšen dogovor je velik kompromis ene in druge strani. Največkrat nihče ni popolnoma zadovoljen, pa vendar vsak domneva, da je nekaj le dosegel. Politično življenje je tudi v občini polno-podobnih kompromisov, kjer preko programov in možnosti zagotavljamo tudi finančna sredstva za njihovo izvedbo. Dolgoročno nas vodi želja, da bi s podporo zanimivim idejam dosegli barvitost in kvalitetno raznolikost kraja, s čimer bi bil kraj prijetnejši tako za nas, ki v njem živimo, kot tudi za vse tiste, ki se pri nas ustavijo in nas obiščejo. Z odstranitvijo vojaštva iz neposredne bližine centra Vrhnike se nam torej kmalu obeta tudi prostorsko drugačen videz kraja. In zato lahko malo posnemamo Galilea: »In vendar se premika!« Wl Granda predsednik IS GOVORI PREDSEDNIK OBČINE FRANCE KVATERNIK Blizu in daleč od prestolnice Leto 1991 je bilo za nas prelomno leto, leto osamosvajanja, vojne za Slovenijo, vsakodnevnih sprememb in upamo tudi leto priznanja naše mlade države. O tem, kako je leto, ki mineva, potekalo v občini Vrhnika, smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Francetom Kvaternikom. • Mineva leto dni odkar ima občinska oblast v celoti v svojih rokah škarje in platno, to pomeni, da si je zastavila plan in oblikovala proračun. Kaj se je to leto v občini dogajalo? FRANCE KVATERNIK: Menim, da smo lahko kar zadovoljni s tem, kar smo si zastavili in kar smo skušali uresničiti. Zelo dobro smo se zavedali, da bo v veliko primerih potrebno spreminjati miselnost ljudi o določenih stvareh. Razmere, v katerih živimo, in vsakodnevne spremembe so od nas veliko zahtevale. Veliko je bilo različnih želja, vendar pa so finančne možnosti tiste, ki nam krojijo uresničevanje teh želja. Menim, da imamo tak izvršni svet, ki je dostikrat razumel, kaj se dogaja, in je pametno obračal denar in sem prepričan tudi najbolj racionalno uporabil. Občinska oblast ni samo oblast, temveč so to službe, ki skušajo urejati neke medsebojne odnose. Pri nas ni pomembno, kateri stranki kdo pripada, temveč, da ima pozitiven odnos do kraja. Naloga občine pa je, da ustrežemo potrebam in željam občanov. To je temeljno pravilo, tudi mojega življenjskega nazora. Kot lahko sklepam po obiskih občanov pri meni, se je nekaj le premaknilo. • Na katere uspehe občine v minulem letu bi radi posebej opozorili? FRANCE KVATERNIK: Posebej bi omenil naša prizadevanja za popularizacijo kraja z vsemi značilnostmi. Za tako majhen kraj, kot je Vrhnika, je velik uspeh, da bo prisoten tudi na svetovnem kongresu oblikovalcev. Z občinsko obrtno zbornico skušamo sodelovati pri promociji njihovih izdelkov. Na kulturnem področju je bilo nekaj dogodkov, pri katerih je sodelovala tudi občina. Še posebej pomembna pa se mi zdi ugotovitev, da je kultura večplastna in jo skušamo z novimi načini uvesti v naš prostor tako, da ne bi ostali le pri amaterizmu in ljubiteljstvu, temveč, da bi Vrhničanom ponudili nekaj več. Posledica takega razmišljanja je to, da bomo verjetno kmalu dobili vrhniško muzejsko društvo, ki naj bi poskušalo postaviti kraj v prostor in čas, da bi tudi s pomočjo zgodovine ugotovili, kakšne so naše možnosti za razvoj. • Kaj pa se je dogajalo na področju turizma in ekologije? FRANCE KVATERNIK: Nekaj se dogaja tudi v vrhniškem turizmu. To so zgolj skromni začetki in upamo, da bomo v začetku prihodnjega leta dobili spominke, ki bodo izključno vrhniški, ki izhajajo iz tradicije življenja vrhniških in okoliških ljudi. Uspeh je bil tudi to, da smo skupaj z logaško občino izdali skupno karto. Uspelo nam je organizirati ekološko komisijo, ki bo konec leta ali v začetku prihodnjega poročila o ekološkem pogledu na naš prostor. Tako bi radi osvestili občane, da bi se zavedali svoje vloge v prostoru. Najpomembnejše pa bo to, če nam bo uspelo, da bi občani podprli ta naša ekološka prizadevanja. Ekološka komisija bo izdala tudi brošuro, ki bo poka- ZAHTEVA ZA DENACIONALIZACIJO Zahtevo je treba nasloviti na pristojni občinski upravni organ za kmetijstvo, če gre za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, na občinski upravni organ za gospodarstvo, če gre za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, na občinski upravni organ za stanovanjske in komunalne zadeve, če gre za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, na Ministrstvo za finance, če gre za denacionalizacijo premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, na Ministrstvo za kulturo, če gre za vrnitev premičnih kulturnih zgodovinskih ali umetniških vrednosti pod predpisanimi ptfgoji, ter na pristojno sodišče, če gre za premoženje, ki je prešlo na državno last na podlagi pravnega posla sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti: V zahtevi se navedejo točni podatki: - o upravičencu kateremu je bilo premoženje podržavljeno, - o vlagatelju (če vlaga zahtevo pravni naslednik), - o podržavljenem premoženju katerega vrnitev se zahteva, ter priložijo: 1. Listina o podržavljanju, (En izvod listine hrani Zemljiška knjiga - zbirka listin) 2. Potrdilo o vpisu upravičenca v knjigo državljanov v času podržavljanja premoženja (Upravičenec je oseba kateri je bilo premoženje podržavljeno) 3. Navedba razmerja do upravičenca ter kdo pride še v po-štev kot pravni naslednik premoženja ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca 4. Ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahteve nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije Zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izpisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene spremembe, od 15/5-1945 do dneva vložitve zahtevka, ali overjeno fotokopijo zemljiškoknjižnega vložka s temi podatki Zemljiškokatastrske podatke o legi, površini in vrsti rabe parcel po stanju po času podržavljanja. (S temi podatki razpolaga Geodetska uprava) 5. Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje zala na ekološke probleme v občini, ki pa niso samo naši, saj mnogi pridejo k nam od drugod. Vendar menim, da se je naša ekološka zavest zadnje čase bistveno izboljšala. Velik dogodek je bila tudi vojna in boj za vojaške objekte. Vrhniška občina je zanimiv teritorij za slovensko obrambo, saj smo blizu Ljubljane. Mestu je nekako uspelo vojašnice izriniti iz središča, tako da je Vrhnika dobila vojsko. Mi sicer ne nasprotujemo slovenski vojski, vendar si prizadevamo, da naj je bo manj, kot pa doslej. Usoda vojaških objektov v vrhniški občini • Kako so potekali vaši pogovori z republiškim obrambnim ministrstvom? FRANCE KVATERNIK: Moram reči, da je bil zadnji pogovor veliko bolj konkreten, seveda z zahtevami, ki jih država kot taka ima. Dosegli smo, da so nam povedali roke, do katerih bi lahko uresničili naše želje. Kar smo. izvedeli, se zdi sprejemljivo tudi nam, saj se ne da vse spremeniti čez noč. Za to je potreben nek čas prestrukturiranja. Tako naj bi bil spodnji del tankovske vojašnice izpraznjen nekje prihodnje leto, kar omogoča, da pripravimo projekte, pa tudi da nadaljujemo s pridobivanjem potencialnih uporabnikov teh objektov. Zgornji del tankovske vojašnice pa bomo dobili verjetno čez nekaj let, ko se bo učni center teritorialne obrambe preselil v protiletalsko vojašnico. Pridobili bomo tudi prostor, ki ga bomo namenili stanovanjski gradnji. Z novo obrtno cono bi naša France Kvaternik, predsednik skupščine občine Vrhnika občina imela dolgoletno gospodarsko perspektivo, kar pomeni tudi večje možnosti za razvoj same občine. • Ali vam kaj od zastavljenega ni uspelo uresničiti? FRANCE KVATERNIK: Bili smo prepričani, da bomo kaj več storili na področju turizma, vendar je to kompleksno področje. Ustanovili smo turistično informacijsko pisarno, kamor naj bi se stekali vsi podatki. Zato bi predlagal vsem trgovcem, obrtnikom, podjetnikom in drugim, ki imajo potrebe po informacijah, naj jih tam tudi iščejo, kakor tudi to, naj tam pustijo vse tiste informacije o sebi, ki bi lahko zanimale še koga. Ta vrhniška borza podatkov bo verjetno začela delovati s polno paro v začetku prihodnjega leta. V okviru te pisarne bo organizirana tudi skupina mlajših ljudi, ki naj bi take informacije zbirali tudi širše. Naš informacijski sistem še ne deluje tako, kot bi moral. Naš časopis dokaj redno izhaja, vendar je to premalo za bolj ažurno informiranje občanov. Naša velika želja je tudi, da bi na Vrhniki imeli kabelsko televizijo in radijsko postajo, da bi občane lahko obveščali sproti. Seveda bo to treba urediti v okviru možnosti. • Kako ocenjujete vojne dogodke na Vrhniki? FRANCE KVATERNIK: Povedal bi, da smo imeli veliko srečo, saj smo na ozemlju naše občine imeli strahoten vojaški potencial. Zato smo lahko veseli, da se je vojna končala tako, kot se je. Izrazito moram pohvaliti našo teritorialno obrambo, ki je po mojem mnenju ravnala zelo odgovorno. To je na neki način tudi omogočilo, da Vrhnika med vojno ni utrpela večje škode. Bil sem izredno vesel, ko sem videl pripravljenost naših občanov na odpor. Vsi so se zavedali, da je to čas, ko ni več umika. Želja po svobodi in neodvisnosti je bila prevelika. Bolj žalostno pa je, da nekaj ljudi ni bilo korektnih do naše nove države. Ti so med vojno počeli nesprejemljiva dejanja, ki pa na srečo niso povzročila tragičnih posledic. • Kako je delovala občinska skupščina v tem letu? FRANCE KVATERNIK: Za našo skupščino bi dejal, da smo probleme reševali sproti. Mogoče je bil kdaj kakšen bolj oster odziv na določen problem, vendar se skupščina zaveda, da nobena stranka ne dela zase. Mi skušamo uvesti vzdušje, da delamo vsi za vse. Tega se poslanci dobro zavedajo in kakšnih posebnih težav ni bilo. Skupščina je normalno delovala, v njej je tudi prisotnost različnih mnenj. Poslancem bi se zahvalil za veliko mero strpnosti, ki jo premorejo. • Kaj lahko pričakujemo od mednarodnega priznanja Slovenije? FRANCE KVATERNIK: Z mednarodnim priznanjem se bodo naše prijateljske vezi s pobratenim mestom Gonar-som iz Italije verjetno poglobile in utrdile. Nadaljnje gospodarsko sodelovanje ima pri nas perspektivo. Že sedaj se pojavljajo tudi ponudniki iz Italije, ki bi bili pripravljeni vlagati v naši občini. To je lep dosežek, vendar je tudi od nas odvisno, ali bomo znali sodelovati. • Kaj želite občanom ob prihajajočih praznikih? FRANCE KVATERNIK: Želim jim zdravo in srečno novo leto, s pripombo, naj ne bodo preveč nestrpni glede zdajšnjih razmer. S strpnostjo se bo treba odgovorno lotiti dela, mi pa si bomo prizadevali, da bi v občini odprli čim več novih delovnih mest. ZDENKO MATOZ Iz dela strank: O demilitarizaciji in komunalni deponiji Na srečanju vrhniških Zelenih z gosti iz društev in delovnih organizacij, ki je bilo 6. decembra, je predsednik vrhniških Zelenih Marjan Vezjak v uvodu predstavil problem demilitarizacije in deponije, član občinskega IS Bojan Zadra-vec pa delo na nivoju občine. Slednji je povedal, da so na občini že pred slabim letom ustanovili ekološko komisijo, ki je zbirala podatke o onesnaženosti Vrhnike. Rezultate le-teh naj bi sicer predstavili do konca letošnjega junija, kar zaradi vojne v Sloveniji žal ni bilo mogoče, so pa ustanovili bazo podatkov o odplakah, črnih odlagališčih odpadkov in vodnih virih. Vsa poročila bodo dokončali do konca januarja 1992 ter marca o tej temi pripravili tiskovno konferenco. Vrhniški župan France Kvaternik je povedal, da naj bi TO do konca prihodnjega leta spraznila spodnji del tankovske vojašnice, zgornjega pa bo republiško ministrstvo za obrambo uporabljalo za urjenje enot TO. V zvezi s tem bo nastal ekološki problem, ker tam kanalizacija ni ustrezno urejena, medtem ko so ogrevanje uredili preko dovoda plina z Vrtnarije. Bojan Za-dravec je na to dodal, da bi iz vojašnice Ivan Cankar lahko speljali takoimenovani F-kanal z odplakami do čistilne-naprave, skladišče in prašičjo farmo v Borovnici pa naj bi odstranili ter s tem odprli možnosti za razvoj turizma. France Kvaternik je še povedal, da so na ekonomski fakulteti predlagali, naj bi na vojaškem področju na Stari Vrhniki uredili kmetijsko področje ter prepovedali gradnjo. Po njegovem mnenju naj bi posamezne stranke ustanovile projektno skupino petnajstih ljudi, ki bi sodelovali s strokovnjaki, ter pripravili predlog, na katerega bi lahko vplival vsak posameznik. Mitja Bricelj je povedal, da so se JA in TO v bistvu samo zamenjale in poudaril, da je osnovni princip osnutka zakona o varstvu okolja ta, da plačuje onesnaževalec. V zvezi s komunalno deponijo je Bojan Zadravec povedal, da je odvoz odpadkov zdaj dobro organiziran iz vseh vasi in da se je število črnih odlagališč zmanjšalo, kljub temu pa je odlaganje odpadkov še vedno slabo urejeno. Vrhniško deponijo bodo uredili do višine dveh metrov, z okoliškim nasipom in sprotnim zasipavanjem, dokler ne bi bila polna. V prihodnosti naj bi tudi imeli skupno deponijo z občinami Logatec, Ilirska Bistrica in Sežana, prav tako pa naj bi do konca leta 1993 odpadke začeli voziti na skupno deponijo ločeno. r TELEFONIJA NA VRHNIKI V Ljubljani je bil 2/12-1991 sestanek predstavnikov občine Vrhnika in PTT podjetja Ljubljana v zvezi z razširitvijo telefonskih kapacitet na območju Vrhnike. Nekateri osnovni poudarki s tega sestanka so naslednji: - pridobljeno je gradbeno dovoljenje za novo centralo VATC Vrhnika, - ISKRA bo opremo dobavila do konca leta 1991, - začenjajo se pripravljalna dela na prilagoditvi stare centrale, - za naročniško telefonsko omrežje smo do sedaj uspeli pridobiti soglasja in lokacijsko dovoljenje, - ostali projekti bodo zaključeni najkasneje v aprilu 1992, ko bo dejansko tudi možno vključiti novo centralo in priključiti prioritetne naročnike, - vsi potencialni naročniki, ki so kupili obveznice PTT podjetja Ljub- ljana, bodo imeli določen popust pri naročniškem priključku. Opozarjamo tudi vse naročnike, da zapade s 1/1-1992 prvi kupon obveznic PTT podjetja Ljubljana, ki ga lahko vnovčijo tudi na PTT enoti Vrhnika. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vukovarska uspavanka Nina nana nina nana mirno sanjaj punčka mala, mamica je tu pri tebi, vedno s tabo bo ostala. Nina nana nina nana včeraj pel ti je tvoj ata, danes zjutraj v neki grapi ga ubila je granata. Zdaj sirote smo brez vsega, skromni dom so nam zažgali, pujska, putke so pobili, kravico so odpeljali. Nina nana nina nana mirno sanjaj dete moje, naj nocoj sem v zaklonišče pride vila v sanje tvoje. Naj z močjo čarobno svojo strah in grozo ti prežene, naj stori, da na tem svetu vojne več ne bo nobene! Nina nana nina nana veter poje v ruševine, majhno revno zaklonišče v noči so zasule mine... Frančiška Celare INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Utečene poslovne poti ostajajo Prehod na plin v vrhniški usnjarni bo postopen. Dela pa so se začela pri kotlovnici, tako da bodo potem poleg pare in tople vode proizvedli tudi več električne energije za lastne potrebe. (Slika: Zdenko Matoz) POMEMBNA OBLETNICA 120 let Parketarne Verd Na jesen prihodnjega leta se bodo v Liku spomnili 120. obletnice Parketarne Verd, ki ji ta lesnoindustrijski kombinat v dobršni meri dolguje svoj sloves in je bila njegov gospodarski temelj. Upravičeno velja leto 1872, ko je tedanji lastnik Fran Kotnik, dobil dovoljenje za izdelavo in prodajo parketa za rojstno leto sedanjega podjetja, pa čeprav je dandanašnji njegov proizvodni program mnogo širši in zahtevnejši. V častitljivi zgodovini je Parke-tarna Verd sloves svojih izdelkov, Verda in Vrhnike ponesla po svetu, saj si je že leta 1874 na razstavi v St. Poeltenu prislužila častno priznanje, na svetovni razstavi v Parizu pa celo dobila Grand prix de Paris. Bolj ali manj je znano, da so njeni prvi lastniki sloveli tudi kot meceni in inovatorji. Spomnimo le, da je ob koncu prejšnjega stoletja po Ljubljanici, edini plovni kraški reki, sopihal parnik, last Karla Kot- nika, in da je taisti mož tik pred smrtjo leta 1910 zapustil Ciril-Me-todovi družbi v Ljubljani še danes komajda verjetno vsoto 430.000 kron, da bi učečo se slovensko mladež rešil pred potujčevanjem. Kajpada vednost o preteklosti Parketarne Verd in Lika še zdaleč ni popolna in zaokrožena. Da bi jo dopolnili, se zdi na mestu vabilo vsem, ki vedo ali imajo pisno in slikovno gradivo o njuni preteklosti, naj nanj opozorijo oziroma dovolijo njegovo preslikavo, da bi ga potem v ustrezni obliki objavili. Vse, ki jim je ljubo zgodovinsko izročilo Parketarne in Lika, prosimo, da opozorila in gradivo čimprej posredujejo Olomiru inž. Pungerčiču, komercialnemu direktorju Lika, Vrhnika, Tržaška 28. M. K. DOBER GLAS... Vrhnika išče svoj prostor! »Vrhnika prečuden kraj < so besede, ki nas vse prepogosto spremljajo skozi življenje in nas spominjajo na bližnjo in daljno zgodovino. V kraju so se rodili in preživljali razni znani in priznani občani, ki so se odselili in nekako v oddaljenosti spremljali razvoj Vrhnike. Vendar so jih domotožje in razmere vedno pripeljale nazaj, če ne fizično, pa v mislih in dejanjih. Sedanje razmere, ko ni več »bivše jugoslovanske vojske«, ko je možnost demokratičnega dialoga ter nenazadnje predstavitev Vrhnike, ki ima ravno sedaj še veliko nedorečenosti tako v turizmu, gospodarstvu in zgodovinskih trenutkih, so bile teme razgovora jimi strokovnimi izKušnjami pomagati, da bi Vrhnika s svojo okolico in zgodovinsko preteklostjo postala turistično zanimiva tudi za Evropo. Treba bo pritegniti še več znanih Vrhničanov, tudi tistih, ki so se odselili in bi radi s svojimi idejami veliko lahko pomagali. Zato se v ta namen pripravlja ustanovitev muzejskega društva, ki bo skrbelo za zgodovinsko in sedanje priznanje ter identiteto Vrhnike, tudi v neki pisni obliki. Ustanovljen je pripravljalni odbor za ustanovitev muzejskega društva in bomo v naslednji številki Našega časopisa kaj več objavili o dejavnosti in organiziranosti. Že sedaj pa vabimo vse zainteresirane znane in neznane ob- VABILO Da ne bi pozabili drug na drugega, vabimo vse upokojence LIK-a Vrhnika z vrhniške strani, da se udeležijo novoletnega srečanja, ki bo v gostišču Turšič 26.12. 91 ob 16. uri. Pridite, da vsaj enkrat na leto obudimo spomine na preživele dni v Parketarni. Vsakdo naj obvesti še svojega prijatelja(-ico), ki morda ni prebral tega obvestila. Pred leti je Industrija usnja Vrhnika prodala v druge republike 30 odstotkov svojih izdelkov, vendar je zavestno zmanjševala prodajo na tem trgu. Sedaj proda vrhniška us-njarna 15 odstotkov v Sloveniji in drugih republikah, od tega večino pokupijo slovenski čevljarji, kar 85 odstotkov proizvodnje pa izvozi v tujino. Kot nam je povedal Anton Debevc, direktor IUV, jih sedanji dogodki v drugih republikah niso preveč prizadeli, saj so tam prodali malo svojih izdelkov in kupili malo surovin. V Beogradu so sicer imeli dve svoji trgovini, eno veliko in eno majhno, vendar so ju ukradli vrhniški usnjarni. Vrednost večje trgovine je bila tri milijone mark. Vse zaloge so si njihovi nekdanji beograjski delavci tudi prilastili. Usnjene izdelke iz manjše trgovine pa je poslovodkinja trgovine poslala v Slovenijo, srbski tisk pa jo razglaša za narodno izdajalko. Direktor IUV je dejal, da imajo to srečo, ker njihovi največji kupci že leta poslujejo z vrhniškimi usnjarji in poznajo razmere pri nas. Zato tudi nedavni dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji niso prekinili tega poslovanja. Zanimivo je to, da vrhniška usnjarna izvozi največ svojih izdelkov v Italijo, ki je znana po svoji usnjarski industriji. IUV izvaža še v Nemčijo, Španijo, Francijo, Avstrijo in ZDA. Izvoz v ZDA zadnja leta sicer nekoliko peša, kar je verjetno posledica gospodarske recesije. Vrhniški usnjarji večinoma izvažajo usnje, manj pa gotove izdelke iz usnja. Izvozijo za 6 do 6,5 milijona dolarjev na leto, od tega za milijon dolarjev gotovih izdelkov. Polovico izvoza pa porabijo za uvoz surovin. V vrhniški usnjarni imajo vsa ta leta pozitiven izvoz, rdeče številke pa so jim neznane. Uspešno poslovanje s tujino jim je tudi omogočilo, da imajo v ustanavljanju dve mešani podjetji v Italiji in Nemčiji. Lastnik večinskega deleža bo IUV. Podjetje v Nemčiji bo zgolj prodajno, v Italiji pa tudi proizvodno. Na tak način skušajo Ženska danes v gostišču »Močilnik«, nekaterih povabljenih znanih Vrhničanov, ki živijo oziroma so živeli na Vrhniki, in zdaj delujejo v drugih krajih. Prav gotovo je bila dobra zamisel župana Vrhnike g. Franca Kva-ternika, da na ta razgovor povabi nekatere znane Vrhničane, ki so še pripravljeni Vrhniko predstaviti širši okolici in javnosti, pač Vrhniki dati svojo identiteto - »imidž«. Vsi prisotni so izrekli precej kritičnih pripomb na dosedanjo ponudbo Vrhnike, predvsem, če hočemo Vrhniko propagirati tudi turistično. Pripravljeni pa so vsi s svo- čane Vrhnike, da s svojimi idejami in pripombami poizkušajo, v pisni obliki pripraviti program pogleda na identiteto ali na predstavitev Vrhnike. Držimo se besed enega izmed udeležencev »Dober glas, seže v deveto vas, slab glas pa v nobeno vas.« Slika v Močilniku pa prikazuje le del udeležencev, lahko rečemo okrogle mize o IMIDŽU VRHNIKE in to g. Furlan, g. Vintar, g. Habič, g. Sta-novnik, g. Rode, g. Novak, g. Petrovič, g. Rijavec, g. Novinšek, g. Božnar in g. Bole.. S. S. Tako v prejšnjem, kot sedanjem političnem sistemu je bila oziroma je ženska preveč obremenjena, da bi lahko poleg dela v službi, pa najsi bo za strojem ali v pisarni, ali doma, da bi se še utegnila ukvarjati tako z vsakdanjo kot bolj visoko politiko. Prazen prostor hitro in temeljito zapolnijo moški politiki, ki znajo spretno speljati vodo ženskih življenjskih problemov na svoj, včasih karieristični, mlin. Preden se ženske zavejo, imajo že lahko opraviti z zakonom, ki temeljito posega v njihove življenjske pravice. Da se to ne bi dogajalo ali pa vsaj v manjši meri, je v Ljubljani nastalo gibanje za enakopravnost med ljudmi. Imenuje se INICIATIVA in je bila ustanovljena letos marca. V to gibanje se lahko vključi vsak, ne glede na spol, raso, narodnost itn. Že dosežene naloge gibanja ali tiste v pripravi so takele: Zbirali so podpise za ustavni razglas: »Za pravno in socialno državo Slovenijo,«, s katerim zahtevajo, da se v ustavo zapišejo ustrezna jamstva za socialne pravice ženske in vseh ljudi. V pripravi je brošura o abortusu, ki jo je pripravila skupina Ženske za politiko, kjer je strokovno zelo dejavno sodelovala dr. Mateja Ko-žuh-Novak. V maju so člani gibanja podpisali izjavo Ženske za mir, v to akcijo so se vključile najpomembnejše ženske skupine z vseh območij bivše Jugoslavije. Maja so objavili poziv slovenski skupščini in javnosti za pomoč staršem in njihovim sinovom, ki so služili vojaški rok v bivši JLA. 2. julija so po vseh večjih slovenskih mestih organizirali mirne protestne shode žensk proti vojni. Akcija za sprejem srbskih staršev, katerih sinovi so služili vojaški rok v JLA v Sloveniji, je žal propadla, ker so gostje odklonili sodelovanje. S posebno izjavo so podprli akcijo hrvaških mater Bedem ljubavi. Septembra so v Ljubljani člani INICIATIVE pričakali in sprejeli karavano helsinškega parlamenta državljanov. Pogovorili so se s predstavniki ZDA, Švedske, Italije in Nemčije ter navezali stike za prihodnje sodelovanje. Načrtujejo več akcij za mir: obisk pri lordu Caringtonu, mirne demonstracije pred stavbo evropskega parlamenta, akcija za obveščanje OZN. Seveda pa se gibanje, ki je nad-strankarsko, ukvarja tudi s povsem vsakdanjimi problemi, ki prizadenejo predvsem ženski del populacije. Od žensk samih pa je odvisno, kako bodo živele. Vse, ki bi rade pri odločanju sodelovale, se lahko pisno prijavijo na naslov: INICIATIVA, Ljubljana, Hrvaški trg 3, 61000 Ljubljana. Letna članarina je 300 SLT, za nezaposlene, študente in socialno ogrožene pa samo 100 SLT. Članarina je minimalna, da lahko poravnajo, vsaj delno, poštne stroške za pošiljanje vabil in gradiva članom. F. C. ohraniti in povečati konkurenčnost na tujem trgu, kjer so njihovi največji konkurenti pri usnju Japonci, Korejci, Tajvanci in Italijani. Anton Debevc je povedal, da ne pričakujejo zahtevka za denacionalizacijo vrhniške us-njarne, saj je bivši lastnik Kalin svojo tovarno daroval Sloveniji. Po vsej verjetnosti pa bo drugače v njihovih obratih v Šmartnem, kjer je zaposlenih 700 ljudi, in v Šoštanju, kjer je zaposlenih 450 ljudi. Oba objekta sta bila nacionalizirana in za obrat v Šmartnem so dediči nekdanjih lastnikov že vložili zahtevek za denacionalizacijo. •Direktor vrhniške usnjarne je še dodal, da nameravajo v prihodnje povečati proizvodnjo končnih izdelkov in za njih iztržiti višji cenovni razred. Tone Gantar, vodja razvoja pri IUV, je povedal, da je usnjarna vedno posvečala veliko pozornosti ekologiji oziroma lastni ekološki sanaciji. Tako so do sedaj porabili že deset milijonov dolarjev za ekološko sanacijo obratov na Vrhniki, Šmartnem in "Šoštanju. Vrhni- TEHNIČNI SPOMENIK ška usnjarna je tudi nosilka plinifikacije Vrhnike. V okolici vrhniške usnjarne bo zrak čistejši, ko bodo prešli na plinsko kurjenje kotlovnice.j Na mazut pa bodo kurili le v skrajnem primeru, če bi bila ustavljena dobava plina. Kot je povedal vodja razvoja vrhniške usnjarne, je vrednost naložbe v plinifikacijo usnjarne štiri milijone mark. Kako hitro se bo usnjarna v celoti preklopila na plin pa bo seveda odvisno od uspešnosti prodaje njihovih izdelkov in dotoka denarja. V usnjarni so letos začeli odsesavati zrak na smrdečih delih proizvodnje in ga čistiti skozi biofilter. V usnjarni skušajo uvajati tudi nove tehnološke postopke, ki bi prispevali k temu, da bi se njihov vpliv na okolje zmanjšal. O nedavnem poginu rib v Ljubljanici pa je Tone Gantar dejal, da so tudi odpadne vode iz usnjarne verjetno prispevale svoje, kakor tudi drugi onesnaževalci, nekaj pa tudi gnijoče rastlinje v reki, ki pri gnitju porablja kisik. ZDENKO MATOZ Ostanki borovniškega viadukta Na podlagi že več let starega predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je občinski izvršni svet pripravil Odlok o razglasitvi ostankov borovniškega viadukta za tehnični spomenik. Ostanki viadukta, to je steber številka 21 in opornik na zahodni strani, so namreč v izredno slabem stanju in se bodo, če jih ne bodo čimpej primerno zaščitili in uredili, tudi dokončno podrli. Borovniški viadukt, ki je bil po sedmih letih gradnje dokončan leta 1857, je bil največji gradbeni objekt Južne železnice na progi Dunaj - Trst. Njegove dimenzije se lahko primerjajo z lesenimi mostovi, ki so jih ameriške železniške družbe v tistem času gradile na progi čez Skalno gorovje. Podoben zidan objekt ni znan in je verjetno največji zidan železniški most tega časa na svetu. Gradili so ga s primitivnimi sredstvi, golimi rokami ter pomočjo živine, zaradi zahtevne in posebne zidave na deloma mehkem barjanskem terenu pa velja za izjemen tehnični dosežek in arhitektonsko mojstrovino. Dolg je bil 511 metrov in visok 37 metrov in pol. Spodnjo etažo je sestavljalo 22, zgornjo pa 25 obokov s 24 metrov širokimi odprtinami. Z obdelanimi kamni obložene nosilne stebre, bilo jih je 24, so zaradi mehkih barjanskih tal postavili na dolgih hrastovih pilotih. Most je bil zaradi slabega odvodnjavanja in pronicanja vode že od samega začetka izpostavljen uničevanju vlage, zaradi izsuševanja barja, nihanja talne vode in gnitja hrastovih pilotov pa tudi statično ogrožen. Nastale so poškodbe, ki so zahtevale nenehne sanacije in tudi omejitve hitrosti vožnje. Med drugo svetovno vojno so ga med zavezniškim zračnim napadom leta 1944 dokončno podrli, z novim obvozom železniške proge po vojni pa tudi opustili tisti del, ki je vodil na viadukt. MOJCA ŠAJN Izredno visoke obresti za vse davke in prispevke Od 7. decembra 1991 dalje se po Odloku Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije zaračunavajo za vse davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine zamudne obresti po obrestni meri 2,2% za vsak dan zamude. Te obresti se zaračunavajo od vseh vrst davkov in prispevkov, ki niso bili plačani v zakonskih rokih. Poleg davkov, ki jih plačujejo obrtniki in drugi zasebniki so to med drugimi tudi davki iz kmetijstva, od najemnin, davek od stavb, počitniških prostorov, poslovnih prostorov, davek od dediščin in daril, davek na promet nepremičnin, prometni davki itd. Enako velja tudi za prispevke za socialno varnost (za zasebnike in pri njih zaposlene delavce, za kmete...), pa tudi za nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Tako visoka stopnja zamudnih obresti pomeni, da bo vsak, ki bo s plačilom zamudil npr. 45 dni moral plačati še 100% obresti. Obresti seveda veljajo tudi za vse stare dolgove iz teh naslovov, ki niso bili plačani do 7. 12. 1991. Veseli večer v Borovnici Zbudil se je nov dan. Turobno sobotno jutro 16. 11. in temni sivi oblaki, ki so lebdeli nad borovniško kotlino, so napovedali slabo in deževno vreme. V večnamenskem prostoru Osnovne šole v Borovnici pa smo marljivi upokojenci opravljali še zadnja dela za popoldansko prireditev Veseli večer. Čim bolj se je bližala 17. ura, vse bolj je lilo iz oblakov in močilo že tako namočeno zemljo. Postajali smo nestrpni, vendar so že pričeli prihajati prvi obiskovalci. Dvorana se je napolnila, odleglo nam je. V poldrugi uri se je na odru zvrstila pisana druščina obrazov, različnih starosti in nagnjenj, ki so s pesmijo in besedo pripomogli, da je, kljub turobnemu dnevu, med obiskovalce posijalo sonce, tako da so vsaj za kratek čas pozabili na tegobe in skrbi. Na odru so se zvrstili že znani Mešani pevski zbor DU Borovnica, ki je kot prvo pesem zapel Spravmo se, katere prva kitica se prične z Roke si podajmo vsi, vse sovraštvo naj izgine..., nato pa še Nebo žari in Hladna jesen. Naša zlata dekleta v starosti med 60. in 80. letom pa so zapela tri pesmi, ki so segale do srca in marsikoga ganile tako, da se mu je orosilo oko. Še s posebnim ponosom so zapele pesem, ki so jo same sestavile, njen naslov pa je Borovniška fara. Za posebno presenečenje je poskrbel Cerkveni mladinski pevski zbor, ki ga neutrudno vodi domačin Edo. Zapeli so pesem Ko bi ljudje ljubili se in Se spomniš svojih pesmi. Iz mladih grl so zazveneli žametni glasovi, ki so kakor jutra- OB KONCU LETA nja zarja napolnili dvorano. Ob tem je marsikdo vzdihnil: »Oh, kako je bilo lepo, ko sem bil še mlad«. Predstavil se nam je tudi že uveljavljeni borovniški oktet Štinglc. Fantje si to ime resnično zaslužijo. Svoje mojstrovine so predstavili na različnih glasbilih Tadej, Špela in Sabina. Tadej je na klarinetu že pravi virtuoz. Vsi obiskujejo glasbeno šolo. Na klavirju jih je spremljal gospod Miler. Razveselile so nas tudi deklice, ki so se predstavile v ritmični gimnastiki. Bile so tako nežne in krhke. Kdo ve, morda bo med njimi v prihodnosti tudi kakšna zvezdnica? Da je bilo v Borovnici včasih zelo živahno gledališko življenje, so dokazali Janez, Oskar in Franci s Partljičevo enodejanko Maturantje. Čeprav amaterji, so svoje vloge odlično odigrali. Upajmo, da jih bodo tisti, ki v Borovnici skrbijo za kulturno življenje, tudi pridno posnemali. Prvič se nam je predstavil tudi Cerkveni pevski zbor, v katerem pojejo pevci in pevke pod vodstvom Majde Svete. Zapeli sp Slovensko pesem in Rož - Podjuna - Žila. Za konec smo s tem zborom družno zapeli našo slovensko himno. Ko so utihnili zadnji akordi himne, so gledalci z dolgotrajnim ploskanjem nagradili vse nastopajoče. Ljudje so odhajali sijočih in vedrih obrazov. Zunaj je še vedno deževalo. Iztekel se je še en dan. Vstalo bo novo jutro. Predsednik DU SREČKO MIHEVC Kriza že pritiska Nehvaležno je pisati o nečem, kar poznajo številni občani, še bolj pa populacija, ki deluje ali pa je vključena v utrip delovanja Društva invalidov Vrhnika. Izteka se leto 1991, v društvu pa zbiramo rezultate dela v iztekajočem se letu. Prekratkih je bilo 12 mesecev, da bi uresničili vse, kar smo načrtovali. Leto osamosvojitve naše republike je bilo tudi leto socialnih stresov, ki jih je najbolj občutila upokojena invalidska populacija. Ekonomska kriza je zelo prizadela nekatere invalidsko upokojene občane in starostnike s socialno podporo; trenutno ni pričakovati izboljšanja. Izvršni odbor in socialna komisija našega društva sta se soočila s problemom, kako se v čim krajšem času in najbolj racionalno ter učinkovito lotiti reševanja nastalih tegob. Zahvaljujoč ZDIS-u oziroma Loteriji Slovenije, od katerih je pridobljenih največ sredstev, in Izvršnemu svetu občine Vrhnika, ki nas je vključil v proračun, smo uspeli uresničiti program, ki je prenekate-remu hudemu invalidu utrnil solzo v izmučenih očeh. Morda bo dovolj samo kratek pregled programa ohranjevanja zdravja in posebne socialne pomoči. V iztekajočem se letu je društvo zagotovilo in gmotno omogočilo 24 članom zdravstveno rehabilitacijo v termah Čatež, 6 članom ob morju in 8 v drugih zdraviliščih. Vse leto je društvo svojo dejavnost uresničevalo izključno v korist članstva. Ob materinskem dnevu smo obiskali in skromno obdarili več naših žena mater. V jeseni nam je uspelo najbolj ogrožene (42 oseb) oskrbeti z najnujnejšo ozimnico (olje - krompir - jabolka). V božičnih dneh bomo obiskali 60 najbolj prizadetih in jih obdarili s čokolado, oljem, sladkorjem, pralnim praškom itn., odvisno od gmotnih razmer prizadetega. Še bi bilo mogoče naštevati, pa bi morda že mejilo na samohvalo. V prepričanju, da si bosta izvršni odbor in socialna komisija društva tudi v prihodnje prizadevala za človekoljubno delovanje, društvo zagotavlja svojemu članstvu vedrejši pogled in s tem tudi utrditev društva med občani Vrhnike. Ob zaključku pisanja se v imenu društva najlepše zahvaljujem vsem sofinanserjem našega programa. ZNOVA USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA - Občinski odbor Rdečega križa in Zavod za transfuzijo krvi sta na Vrhniki uspešno organizirala krvodajalsko akcijo, ki je bila v ponedeljek, 25. 11., in v torek, 26. 11. 1991. Cankarjev dom je za dva dni postal center vrhniških darovalcev krvi. V dveh dneh je prišlo kar precej občanov iz vse občine, ki so darovali svojo kri, vseh krvodajalcev je bilo 438. Obenem s to akcijo aktivisti občin, odbora Rdečega križa Vrhnika zbirajo prostovoljne darovalce svojih organov, za rešitev življenja sočloveka. Vsak, ki se prostovoljno odloči za to humano dejanje s podpisom, prejme posebno izkaznico, ki jo vedno nosi s seboj. Takih darovalcev je bilo na Vrhniki doslej že 132, ob zadnji krvodajalski akciji pa jih je še 12 več. S. S. BOROVNIŠKA FARA BOROVNIŠKA FARA PA TAKA JE, DA VZLJUBI DRUŽBA VSAKA JE. V NJO SE PRIDE Z DRUGIH MEST, PO ŽELEZNICI ALI PO CEST'. V NAS JE VEDNO ŠE VELIK PONOS, DA TUKAJ JE BIL BOROVNIŠKI MOST. EVROPA PA »TACGA« ŠE ZMOGLA NI, V DOKAZ NAM ŠE STEBER STOJI. PRELEP JE NANJ OSTAL SPOMIN, ŽALUJMO ZDAJ ŠE Ml ZA NJIM. MED VOJNO SO PADALE BOMBE POVSOD, PODRLE SO SLAVNI NAŠ MOST. V PEKLU NAŠEM PA NIČ NE GORI, LE POTOK V SLAPOVIH MOGOČNO ŠUMI. V POLETNI VROČINI PRIJETEN JE HLAD, TJA RAD SE PODA STAR AL 'MLAD. Idejo za to pesem so dala zlata dekleta, ki so jo tudi sestavila in zapela na prireditvi Veseli večer. Predsednik DU SREČKO MIHEVC Tudi med nami so Človek upa in dela načrte ter jih skuša uresničiti. Postavi si hišo, ustvari družino, hodi v službo... Upa in želi, da bi mu mirno teklo življenje, njemu in njegovi družini. Drugi je spet leto za letom obdeloval polje, sadil in sejal ter pobiral pridelek ter ga spravljal v skednje in kašče; njegovi so mu stali ob strani in mu pomagali. V njihovih srcih je bila ljubezen, ljubezen do rodne zemlje, do hiše, ki so si jo z muko in ob odrekanju zgradili, pa tudi ljubezen do sosedov, čeprav so bili ti morda druge narodnosti ali drugače misleči. Skupaj z njimi so delili veselje, praznovali in se poleti ozirali v nebo, ker so trepetali za svoje pridelke. Pa se je nekje skotilo sovraštvo in se razbohotilo kakor plevel na neobdelani njivi; zastrupilo je srca prejšnjih prijateljev, prerastlo ljudi in vasi, mesta in narode. Predvsem pa je zaslepilo tiste, ki naj bi skrbeli za dobro ljudi. Srečanje v Domu upokojencev na Vrhniki V Domu poteka življenje tiho, mnogim je neznano in si morda niti ne znajo predstavljati, kako je tam. Res pa je, da je pod tisto streho precej drugače, kot bi mogoče marsikdo pričakoval. O tem so se lahko prepričali mnogi, ki so v zadnjih novembrskih dneh obiskali razstavo njihovih del. Toliko pestrih in zanimivih izdelkov, kot smo jih lahko videli na razstavi, bi človek težko pričakoval. Za marsikatero razstavljeno delo bi lahko mirno trdili, da je umetniške vrednosti. Le gledali smo in se spraševali: ali je to mogoče? Je mogoče, da ti, ki so pogledali v oči jeseni življenja, zmorejo toliko truda in volje, kot jo je bilo treba vložiti v razstavljene izdelke. Vsakemu Vrhničanu, ki si razstave ni ogledal, je lahko žal, saj je bilo na njej za vsake oči in vsak okus kaj primernega: od oblačil - umetniško vezenih - do dražgo-ških kruhkov, jaslic, čipk in še in še... Razstavljene stvari so bile tudi naprodaj po zelo nizkih cenah. Vsak, ki bi morda pomislil, da v Domu ni družabnega življenja bi se pošteno zmotil. Poleg že navedenega tudi pojo, saj imajo svoj pevski zbor, ki nastopa ob raznih prireditvah v Domu, knjižnico, televizorje ... Velikokrat jih kdo obišče, a tudi sami se kam podajo. Tako je med letom gostovalo kar več pevskih zborov iz Logatca, v Domu je nastopil tudi pevski zbor in folkiorna skupina z Drenovega griča itn. Obiskovali so jih tudi šolarji, o pustu celo male maškare. Obiskal jih je tudi misijonar g. Jože Cukala in jim pripovedoval o svojem delu. V petek, 29. novembra, pa so v Domu priredili srečanje s svojci oskrbovancev. Najprej so pripravili krajši kulturni program, kjer je imel glavno nalogo njihov pevski zbor, ki je zapel vrsto narodnih pesmi. Vmes je gospa upravnica pozdravila navzoče in na kratko opisala delo v Domu. Recitacijo je prebrala Tinca Kandare, Stari znanci iz Sinje gorice pa so s svojimi vedrimi vižami poskrbeli za dobro voljo. Po uvodni prireditvi pa so si sorodniki oskrbovancev lahko ogledali vse prostore v Domu in uslužbenke so jim pokazale, kaj in kako delajo dan za dnem. Marsikdo si je, poleg vsega drugega, ogledal tudi delo v kuhinji in pralnici. Tudi razstava je bila tega dne še odprta in - lahko trdimo - bogato obiskana. Obenem so tudi prikazali, kako se posamezne stvari izdelujejo. Vsakemu, ki jih je obiskal, so gostoljubno postregli s sendviči in pijačo. Zares velja pohvaliti osebje Doma, ki tako lepo skrbi za vse, ki so jim zaupani v varstvo. To delo ni lahko, veliko potrpežljivosti in razumevanja je treba in prav gotovo ga ne bi zmogel vsak ali vsaka. Iskreno želimo vsi, ki smo bili tistega dne njihovi gostje, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Veliko o njihovem delu in naporih ter življenju v Domu pa lahko preberemo v njihovem internem glasilu UTRINKI. Prav te dni je izšla šesta številka. Ivan Malavašič Kdor pa v svojem srcu potepta ljubezen in jo nadomesti s sovraštvom, postane Kajn, ki ne more več videti brata Abela in mu nameni smrt. In zato je nebo zatemnil dim neštetih požarov. Ognjeni zublji so upepelili skednje in kašče, granate so razdejale z muko in trpljenjem zgrajene hišice, rušile stanovanja, pobile znance in sorodnike... Preživeli so ostali brez strehe, hrane in obleke ter na milost in nemilost izročeni tistim, ki so iz src pregnali ljubezen. Morali so bežati, da so ohranili golo življenje. Tudi k nam so prispeli begunci s Hrvaške. Tudi med nami so matere z majhnimi otroki, onemogli starčki s solzami v očeh. Radi bi se vrnili v svoje vasi, na svoje domove, a se še ne morejo, ker so vasi in domovi v razvalinah, ker bi bila v nevarnosti njihova življenja, ker so na njihovo zemljo prišli njihovi nekdanji sosedje in prijatelji. Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat... Le kdo ne pozna teh besed in, hvala Bogu, mnogi se po njih ravnajo. Če se hočeš nekomu približati, če ga želiš razumeti in spoznati njegovo stisko, potem se moraš zamisliti in poglobiti v njegove razmere in pomisliti, kako bi se ti počutil, če bi bil na njegovem mestu. Kako bi se počutil, če bi se znašel nekje med tujimi ljudmi, pregnan od svojega ognjišča in brez vsega. O, kako bi bil tedaj hvaležen za vsako najmanjšo pomoč, ki bi jo dobil od morda povsem neznanih ljudi. Ne tedaj, ko ima človek vsega v izobilju, ampak tisti hip, kije v nesreči, spozna prave prijatelje. Občinski odbor Rdečega križa na Vrhniki se trudi po svojih najboljših močeh, da vsem tistim 222 hrvaškim beguncem - toliko je registriranih - v sodelovanju s Kari-tas, omogoči čim prijetnejše bivanje med nami in tako čim bolj olajša njihove težave. Pri RK so veseli, ker so se ljudje tako številno in nesebično odzvali vabilu in tako v raznih oblikah zbrali toliko sredstev. Kljub vsej humanosti jih tare neka skrb. Rdečemu križu namreč primanjkuje ljudi, aktivistov, ki bi neposredno delali na terenu, zbirali, razdeljevali... Zato toplo vabijo vsakogar, ki bi bil pripravljen pomagati tudi na tak način. Če so, žal, nekateri zamenjali ljubezen za sovraštvo, če morajo zaradi njihove oblastiželjnosti umirati tisoči nedolžnih, pokažimo, da mi še premoremo ljubezen in da nam dobrota ni le lepa beseda - kajti od lepih besed se ne da živeti - temveč tako, kot govorimo, tudi delamo. Kdor hitro da, dvakrat da! Občinski odbor RK se vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri tej človekoljubni akciji in to še delajo - bodisi javno ali anonimno - v imenu tistih, ki so ali bodo to pomoč potrebovali in prejeli ter v svojem imenu, najiskreneje zahvaljuje! Ivan Malavašič Tradicija se nadaljuje Srečanje sošolcev letnikov 1920 V mesecu oktobru so se v gostilni CASERMAN zbrali sošolci in sošolke letnikov 1920, torej v starosti sedemdesetih let. Že ob srečanju, pripravili so ga, ko so dopolnili 65 let, so se dogovorili, da se bodo ob 70-letnici zopet srečali. Kar precej organizacijskega dela je bilo potrebno, da so zbrali naslove vseh, ki so razseljeni po vsej Sloveniji. Med njimi je tudi nekaj znanih Slovencev, ki so se vabilu radi odzvali, da bi preživeli prijetno popoldne v domačem rojstnem kraju s svojimi sošolci in ob spominu na brezskrbne otroške dni. Prav gotovo pa pozdravne besede ene izmed udeleženk povedo vse: »Prišli smo v jesenska leta, ko ne vemo, kaj se nam v naprej obeta. Da bi v miru in zadovoljstvu preživeli, kolikor nam je odločeno ter se še kdaj srečali. Saj človek potrebuje razvedrilo in srečanje ljudi, ki nekdaj skupaj smo živeli. Bilo nam je lepo, čeprav so bili slabi časi. Marsičesa nismo imeli, kar ima današnja mladina, a smo imeli neobremenjeno otroštvo. Z nostalgijo se spominjamo tistih časov, naše lepe Vrhnike. Tisti, ki ne živimo več tukaj, saj vsakemu ni dano ostati doma, pogrešamo domače kraje, a spomini so vedno z nami.« S. S. V prostorih Društva upokojencev Vrhnika, na Tržaški 12, bomo v prvih mesecih novega leta oddali v najem poslovne prostore v izmeri 452 Interesenti naj čimprej pošljejo pisne ponudbe na navedeni naslov. Izvršni odbor Društva upokojencev Vrhnika LIPA NA VASI Ko domotožje žge srce, bolest razjeda ga molče. Kot lastavica bi zletela, tja, kjer sem nekdaj živela. Tam je moj dragi rodni kraj, srce me vleče le nazaj. Kjer lipa še stoji na vasi in potok vije se počasi. Saj tudi tukaj sonce sije, z gora pa ostra burja brije. Pa naše sonce lepše greje, s Planine blagi veter veje. Kako se tebi zdaj godi, družica mojih mladih dni? Da krošnja nič več ni bogata, v potoku zbira se navlaka. Okolje se je spremenilo, drugačno lice je dobilo. Deblo so ti okovali in z asfaltom te obdali. Ujme so razdrapale ti stras, uničile naravni kras, ni ti prizanese! kruti čas, s teboj sem ostarela tudi jaz. ANGELA NOČ-KRŽIČ Iz življenja Dragomer- krajevne skupnosti -Lukovica Ker ni kdo ve koliko informacij iz posamičnih krajevnih skupnosti, vsaj kakšna vrstica ne bo odveč tudi iz KS Dragomer-Lukovica. Bistvenih novic ni, pa saj se tudi ne dogaja kaj zanimivega. Nekatere aktivnosti je sicer zaslediti znotraj posamičnih društev, predvsem v športnem društvu, društvu upokojencev in gasilskem društvu. Programi razvoja in konkretni operativni načrti, izdelani in pripravljeni v prejšnjih letih, spet samevajo in čakajo boljših časov oziroma investicijsko finančnih možnosti. Naša krajevna skupnost se je razvila nekako do mere, da lahko sedaj mirno ostaja spalno naselje. Glede na dnevne dogodke iz tega zgodovinskega leta 1991 niti ni bilo moč pričakovati kaj drugega. Pravega poletja ni bilo čutiti, vse skozi je bilo čutiti zaskrbljenost zaradi nastale jugoslovanske krize, vojnih razmer vse do odhoda pripadnikov osovražene vojske s slovenskega ozemlja. S prihajajočo jesenjo pa se je upočasnil tudi še tisti ritem športnega življenja, ki je kazal vidnosti nekega življenja v naši krajevni skupnosti. Pisno so se pričele tudi nekatere predpriprave za ureditev domačega pokopališča in poti. Kar zadeva telefonijo in kabelsko televizijo, pa bo treba počakati boljših časov v slovenski državi. Drobni dogodki pa pričajo, da nam kakšne pridobitve ne pomenijo kaj več. Dobili smo trgovinico s tehničnim blagom, barvami, akustiko in Varna pot Moja želja je, da Tržaška cesta ne bi bila toliko prometna. Urejena bi morala biti tudi kolesarska steza. Semaforji bi morali biti postavljeni na več mestih. Avtomobili bi morali voziti skozi naselje bolj počasi. Vozniki morajo upoštevati prometne predpise, pa ne bo toliko nesreč. Promet mora biti urejen. Jernej Horvat, 3. f. Vsak dan grem zjutraj v šolo .in se po isti poti vračam domov. Vsako popoldne moram iti tudi na trening na Vrhniko. Doma sem iz Stare Vrhnike, zato je moja pot nevarna, saj ob cesti ni pločnika za pešce. Srečujem veliko avtomobilov, ki mi vozijo nasproti ali me prehitevajo. Posebno nevarno je zvečer, zato si za vrat obesim kresničko. Najbolj pa sem vesela, če me spremlja mamica, saj sva tako dve in se počutim bolj varno. Nekateri vozniki vozijo po pravilih, nekateri pa so neprevidni in se za volanom obnašajo nekulturno. Posebno »zoprno« je, če pada dež. Takrat moram dostikrat stopiti na travnik, saj nekateri šoferji vozijo prehitro in me poškropijo od nog do glave. Velikokrat ko razmišljam, da ko bom velika in tudi sama šofer, bom bolj pazila na pešce, da se ne bi zgodila nesreča. Urša Cvetko, 3. a Na cesti me motijo parkirani avtomobili na pločnikih. Na Ulici 6. maja me motijo neoznačeni prehodi. Križišča brez prehodov za pešce in semaforjev so velika ovira za otroke. Kolesarji, ki se vozijo po pločnikih, so nevarni za pešce. Maja Knez, 3. d. Hodim v šolo Ivana Cankarja. Pot me vodi po stranski cesti. Da si skrajšam pot, grem mimo bazena in igrišča. Ta del poti je najbolj varen. Po njej ne vozijo niti avtomobili niti kolesarji. Rada si ogledujem igre tenisa. V jeseni so dnevi krajši, zato moram biti bolj previdna. Katja Jazbec 4. f. belo tehniko, zaprta pa je zasebna trgovinica s sadjem in zelenjavo, zaradi cenovnih razlik. No, kljub temu pa se naša samopostrežna trgovina ni kaj dosti bolj založila. Poleg tega pa je po besedah poslovodje, sploh vprašanje, kaj in koliko nabavljati zaradi vse večjih cen in očitnega padca kupne moči občanov. Sicer je v bližini že nekaj manjših trgovin, pa bo že kako. In kaj je še opaznega pri nas? Javna telefonska govorilica še naprej ostaja odraz kulture nekaterih posameznikov. Eni od teh se verjetno uvrščajo tudi med tiste, ki jih privlači skrivnost notranjosti zasebnega kioska, ki ga kar radi obiskujejo oziroma oblegajo v poznih nočnih urah. Takšno podobo kažejo tudi ulične svetilke, ki stojijo same sebi v namen, neosvetljene, brez žarnic in razbite. Tu in tam se srečajo vročekrvni ljubitelji hitre vožnje, po možnosti tudi brez izpita, z neregistriranimi vozili, brez opreme, čelade in še česa z našimi možmi postave. No, taki dogodki hitro zginejo v pozabo, bolj živi pa ostajajo tisti, ki se dogodijo pred točilnim pultom ali pa pod gostinskimi mizami, kadar prihaja do zamenjave položajev in vlog v stoječem ali ležečem položaju. Čeprav je vmes kakšen razbit nos, smeha ne manjka. Kultura in morala bi pač morala pokazati neke rezultate tudi med našimi mladostniki oziroma odraščajočo mladino, pa žal temu ni tako. Vzroke bo treba iskati na več straneh, zato ni mogoče pokazati krivca. No, nekateri menijo drugače, pa naj kar imajo svoj prav. Nasvidenje. Marjan Pečan Sredi oktobra Je vrhniško komunalno podjetje začelo z gradnjo dela vodovoda, ki bo povezal ljubljanski In vrhniški vodovod. Vrhniški komunale! bodo vodovod, ki bo imel premer cevi 250 milimetrov, postavili do občinske meje, kjer se bo priključil na tistega v ljubljanski občini Vič-Rudnik. Tako povezani vodovodi bodo uresničili težnjo, da naj bi se občinski vodovodi povezali s sosednjimi In da ne bi bili odvisni le od svojega vodnega vira. Taka povezava sosednjih vodovodov se lahko dobro obrestuje v primeru pomanjkanja vode na enem vodnem viru ali v primeru onesnaženosti kakšnega vodnega vira. USPEŠNO DELO GASILCEV Nova avtocisterna na Drenovem griču Gasilci društva Drenov grič Lesno brdo smo le prevzeli v uporabo gasilsko avtocisterno TAM 110. V soboto 5. oktobra je bila na Drenovem griču gasilska sektorska vaja, katere so se udeležila vsa društva sektorja Bevke. Po končani vaji so se vsi sodelujoči in gledalci zbrali pred gasilskim domom. Po uvodnem govoru predsednika GD Drenov grič Lesno brdo g. Dušana Rodoška o delu gasilskega društva v preteklosti in samem delu pri obnovi avtoci-sterne, sta tudi predstavnika občinske gasilske zveze g. Lenarčič in G. Bizjan poudarila pomen avto-cisterne za naše društvo in krajane. Podeljena so bila priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je avtocisterna obnovljena. Avtocisterno so si zelo želeli gasilci in krajani, saj skoraj ni poletja, da ne zmanjka vode na više ležečih domačijah. Nove avtocisterno ni bilo mogoče načrtovati zaradi pomanjkanja denarja, zato si je GD prizadevalo kupiti rabljeno avtocisterno. Priložnost se je ponudila pred dvema letoma pri DO Petrol, ki nam jo je odprodal za najmanjšo možno ceno. Pri nakupu so nam priskočili na pomoč krajani in KS Drenov grič Lesno Brdo. Cisterno smo začeli predelovati, obnavljati, vendar je kljub vsem težavam v dveh letih prevzela novo delo - prevoz mnogokrat dragocene tekočine - vode. Vsa obnovitvena dela so opravili naši neutrudni člani, obrtniki našega kraja, delovni organizaciji Kovinarska Vrhnika in SAP Turbo. Tudi OGZ Vrhnika in Narodna obramba Vrhnika sta s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki pripomogli k obnovitvi. Gasilci smo slavili novo zmago, vendar nam ostaja še veliko dela pri obnavljanju prostorov gasilskega društva. Dopolnjevati moramo tudi svoje znanje In v gasilsko dejavnost pritegniti čimveč mladih, saj brez njih ni prihodnosti gasilskega društva. Upravni odbor GD se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da smo bogatejši za avtocisterno, ki pa bo namenjena potrebam vseh krajanov in okoličanov. SD Gasilsko društvo Drenov Grič Lesno Brdo KMALU NOVI PROGRAMI NA KABELSKEM SISTEMU KDS VRHNIKA? V letu 1989 smo na Vrhniki pričeli z gradnjo kabelske televizije. V prvi fazi so bili priključeni stanovalci v blokih Na zelenici, Gradišču in Poštni ulici. Takrat je bilo možno spremljati programe Ljubljana 1, Ljubljana 2, Zagreb 1, Zagreb 2, Koper, 6 satelitskih programov iz satelita ECS 1 in radijske programe, skupno 11 TV programov. Gradnjo je financirala takratna samoupravna stanovanjska skupnost tako, da je povečala stanarino. Nadaljnja gradnja med indlvi- uuaiiiimi hišami in bloki je potekala na podlagi pogodb s posamezniki. Pri financiranju kabelskih priključkov za družbena stanovanja je sodelovala samoupravna stanovanjska skupnost. Kabelske priključke po individualnih hišah so izključno financirali krajani sami. Kljub temu, da je bilo v pogodbi predvidenih 11 TV in radijskih programov, smo sistem razširili na skupno 15 TV programov, kar je tudi maksimalno možno število programov, ki jih omogoča tovrstna glavna postaja. Potek gradnje: 1. faza BLOKOVNI DEL (Na zelenici, Gradišče, Poštna ulica) 2. faza VAS 3. faza LOŠČA 4. faza BETAJNOVA 5. faza DELAVSKO NASELJE 6. faza vrtnarija, breg 7. faza JANEZOVA VAS 8. faza VERD Že dalj časa ugotavljamo, da nas 15 programov ne zadovoljuje, zato smo v sodelovanju z Iskra Antene izdelali načrte za postopno zamenjavo glavne postaje tako, da bo možno sprejemati do 30 TV programov; trenutno do 20 TV programov zaradi starejših TV sprejemnikov, zatem do 24 TV programov do kanala S 20 in končno do 30 programov do kanala S 40. Vse to je možno brez posegov v kabelsko omrežje, saj so strokovnjaki zaključeno: december 1989 april 1990 maj 1990 julij 1990 oktober 1990 marec 1991 april 1991 maj 1991 v Iskra ,*....w.,o za takrat tako situacijo predvidevali. Vsi, ki se ukvarjamo s kabelsko televizijo, vemo, da je kabelski sistem prav tako zahtevno vzdrževati kot zgraditi. V Iskra Antene so organizirali 24-urno dežurno službo za intervencijsko odpravljanje napak. Povedati moramo, da so imeli poleg napak na KDS veliko intervencij na internih instalacijah občanov. Naročnikom so pomagali pri nastavitvi kanalov, ali pa ugotovili, da je napaka na TV spre- jemniku. Poseben problem predstavljajo starejši TV sprejemniki, ki nimajo kabelskih kanalov. V septembru so opravili periodični pregled sistema. Zavedamo se, da je bila v garancijskem roku Iskra Antene, kot izvajalec, dolžna intervenirati, dočim stroški porabe električne energije in zavarovanja KDS sistema niso zajeti v garanciji. Za opravljanje vzdrževalnih, po-sodobitvenih, finančnih in režijskih del smo vse štiri krajevne skupnosti (Center, Breg, Vas, Verd) pooblastile Iskro Antene in v ta namen smo tudi ustanovili nov odbor za kabelsko TV, ki bo potrdil, oziroma dopolnil naslednje predloge: Za leto 1991 bomo organizirali pobiranje sredstev za pokritje stroškov porabe električne energije in zavarovanje sistema v garancijskem roku, kakor tudi za pokrivanje stroškov porabe električne energije, zavarovanje, vzdrževanje in posodobitev sistema izven garancije. Glede na velike časovne razlike v gradnji smo predvideli tri skupine vplačil; ' A. Za naročnike stanovanj v upravljanju pri SO Vrhnika bo poravnala stroške SO Vrhnika, oddelek za gospodarstvo. Sredstva od stanovalcev se mesečno zbirajo. B. Za naročnike, priključene od 2. do 5. faze; 12 mesecev po 1 DEM v garanciji in 6 mesecev po 3 DEM izven garancije, kar skupno znese 30 DEM. Pri vplačilih bomo upoštevali kasnejše priključitve. C. Za naročnike, priključene v 6., 7. in 8. fazi; 7 mesecev po 1 DEM, kar znese 7 DEM. Ko bomo pokrili vse obratovalne stroške za leto 1991, nam bo predvidoma ostalo 8.000 DEM. Predlagamo dograditev 16. programa in sicer Sky Movies, ža katerega se krajani zelo zanimajo. Zato je potreben nakup dekoderja, ki ga bi kupili iz zbranih sredstev. V kolikor bodo krajani pravočasno poravnali vse stroške, katerih višina bo razvidna iz razposlanih položnic, lahko pričakujemo dodatni program do konca aprila 1992. To bo prvi korak posodobitve sistema, ki bo omogočal povečanje števila programov preko 15. Za naslednje leto predlagamo pobiranje sredstev vsake 3 mesece. Skupaj z odborom bomo določili višino obroka, ki bo odvisna od odločitve, koliko bomo namenili za programsko širitev. Naročnike obveščamo, da bomo poskušali že do novega leta, najpozneje pa v januarju, izboljšati sprejem UKV radijskih programov. Spremenile se bodo frekvence sprejemnih kanalov, o katerih boste obveščeni preko video strani. Kot sta že opazili, smo poskusno oddajali video strani na kanalu 5 v času, ko Kanal A ne oddaja živega programa. Naj pojasnimo, da je ena izmed velikih prednosti kabelskega sistema interni kanal. Preko njega je možno oddajati video strani, teletekst in živ radijski ali TV program. Za oddajanje živega programa je potrebno veliko drage opreme, kar ocenjujemo na 20.000 DEM. Oprema za oddajanje video strani je že na razpolago, potrebno pa je organizirati uredništvo, novinarje in pričeti z obveščanjem. Na enem od naslednjih sestankov odbora KDS bomo odločili, komu bomo zaupali vodenje internega kanala, ki bo popolnoma neodvisen. KS Center KS Vas KS Breg KS Verd Iskra Antene OBVESTILO Društvo invalidov Vrhnika obvešča svoje člane, da bo v letu 1992 društvo praznovalo 10-letnico delovanja. Zaradi praznovanja tega jubileja ne bo rednega občnega zbora v začetku leta 1992, temveč načrtujemo svečano skupščino v septembru. S programom dejavnosti v letu 1992 se boste lahko seznanili v društveni pisarni takoj po novem letu in obenem boste poravnali svoje obveznosti do društva. Društvo invalidov Vrhnika Vrhniške žaganje Vendarle se je zgodilo to, kar smo si mladi na Vrhniki že dolgo želeli. V Domu krajevne skupnosti so odprli klub, ki je to v pravem pomenu besede, ne pa le običajna diskoteka s poskakujočimi mladci in bleščečimi lučmi na stenah. Vsa stvar je bila sicer odprta že nekaj časa, toda šele v soboto, 30. 11., je klub postal nekaj več kot točilnica alkohola po konkurenčnih cenah. Pripravili so namreč koncert mlade skupine HIC ET NUNC (oba C-ja se seveda preberata kot K). V skupini, katere ime je sicer malo težje izgovorljivo, je pet fantov iz Vrhnike, Horjula, Ljubljane in Kamnika. Ker sta v skupini dva Vrhni-čana, ni presenečenje, da so za svoj ognjeni krst na koncertnem odru izbrali prav naše sicer zaspano mesto. In verjemite nam, do dobra so ga predramili. Hie et Nunc so večino poslušalcev krepko in seveda prijetno presenetili. Skupina, ki vadi skupaj že dobro leto, pa nam ni pustila časa za presenečenje in je publiko predvsem v drugem delu nastopa ogrela do vnetišča, kar na tej naši sončni strani Alp sploh ni pravilo. Z zasedbo: dve kitari, bas kitara, vokal in bobni znajo ustvariti poln zvok, ki uspešno sledi sodobnim tokovom v rock glasbi. Seveda pa je poudarek v njihovi glasbi na lastni kreativnosti, kar dokazujejo tudi s prevlado lastnih sklad v repertoarju. V njihovi glasbi je izrazita poetika kitar in vokala, ki pa je neprestano uravnotežena z ritem sekcijo. Fantje očitno vedo, kaj hočejo, zato so že na prvem koncertu pokazali, da iščejo lastno identiteto (in jo seveda na določeni stopnji že imajo) ter se ne zadovoljijo s prei-gravanjem ustaljenih rock'n'roll obrazcem, pač pa z originalnostjo izžarevajo energijo, ki jo znajo z domiselnim nastopom očitno posredovati tudi poslušalcem. Razen drobnih spodrsljajev in preprostega uglaševanja med koncertom ter ozvočenja, ki jim je občasno ponagajalo, je bil koncert Hie et Nune zadetek v črno, kar je dokazala tudi publika, ki si tudi zasluži same pluse, saj je uživala v glasbi tako, da je celoten koncert potekel brez incidentov, ki so na nekaterih odrih veliko prepogosti. Sobotni dogodek pa je tudi pokazal, kaj si mladina na Vrhniki želi, in da zna kreativno uporabiti svoj čas. Konec koncerta so malce pokvarili možje v modrem, ki so zahtevali, da Hie et Nune preneha z igranjem, češ da je »svirka« preglasna. Kaj se more: red mora biti, pa čeprav slab. Klub je gotovo opravičil svoj obstoj. Interes mladih za tovrstno dejavnost torej obstaja in to je potrebno izkoristiti. Pripraviti bo potrebno nove koncerte novih skupin z novimi presenečenji. Prostori so primerni tudi za kakšne tematske večere, predstave in seveda za razstave (npr. fotografij). Si predstavljate, pridete na kavico in si spotoma še ogledate razstavo. Saj ni potrebno, da je avtor ravno Stele ali kdo njegovega kova. Naj bo mlad ljubitelj umetnosti, ki ne zahteva enormnega honorarja. Važno je le, da se nekaj dogaja, pa čeprav so glavni akterji neznana imena. Vodstvo kluba bo torej imelo še polne roke dela in upajmo tudi pravih idej. J. M. K. K. Skupščina občine Vrhnika komisija za volitve in imenovanja vabi k honorarnemu sodelovanju glavnega in odgovornega urednika Našega časopisa, glasila občine Vrhnika. Od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo (VI. ali VII. stopnje), poznavanje uredniškega dela, grafičnega oblikovanja in ekonomike časopisa, brezhibno znanje slovenščine, smisel za komuniciranje s sodelavci, pripravi naj tudi vsebinsko in finančno zasnovo občinskega glasila in predlaga člane uredniškega odbora (4 člani). Pismene prijave z opisom delovnih izkušenj ter vsebinsko zasnovo časopisa pošljite na tajništvo Skupščine občine Vrhnika, Tržaška, do 10. januarja 1992. Vrhnika, 16. decembra 1991. OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER Jelovo - gabrov kisli gozd Raziskovalna naloga Za raziskovalno nalogo se nas je prijavilo sedem učencev. Lotili smo se raziskave gozda, ki leži za našo šolo. Gozd je kisei in sestavljen iz jelke in gabra. Prvi dan smo preživeli v gozdarskem muzeju Bistra ob prijaznem vodstvu inž. Vilmana, kustosa tega muzeja. Naslednji dan smo se lotili same raziskave našega gozda. Lotili smo se: 1. merjenja količine lesa v gozdu, 2. objedenosti podrasti, 3. merjenja višine dreves, 4. ugotavljanja zdravstvenega stanja dreves in 5. ugotavljanja starosti posekanih dreves. Strokovno nas je vodit inž. Vidmar z Gozdnega gospodarstva Vrhnika, ki je pri tem pokazal izjemno zavzetost in nas je prav navdušil za gozdarsko delo. Najprej nam je pokazal gozdarske pripomočke: višino-mer, kompas, gozdno karto, merski trak, odkazilno kladivo, trasirke, šubler in napravo za delanje izvrtkov. Odmerili smo 25 m2 veliko gozdno ploskev, ki smo jo nameravali raziskati. Delo smo si med seboj razdelili. Aleš in Klavidja sta se lotila merjenja količine lesa v gozdu, Andrej in Damjan objedenosti podrasti, Martina, Anita in Andreja pa smo merile višino dreves. RTV servis VRHNIKA Po ugodnih cenah vam nudimo: • popravilo vseh vrst TV sprejemnikov, RADIO in HI-FI aparatov • regeneracijo oslabljenih TV ekranov • montažo radijskih sprejemnikov v avto Za opravljene storitve zagotovimo GARANCIJO. Pri večjih popravilih možnost plačila na OBROKE PRIDEMO TUDI NA DOM S 061/752-789 Delavnica: Rožna ul. 10, VRHNIKA - (ul. pri PIK baru) Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Sobota zaprto! ODPRTO: vsak dan: od 9. do 12. ter od 15.30 do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure V novo odprti trgovini pri ČRNEM ORLU vam v pestri ponudbi nudimo vse za vaše otroke od enega meseca pa do 10 let starosti. Tako lahko kupite: * vse vrste konfekcije, * posteljnino * ter vso opremo za dojenčke. Priporočamo se za obisk, konkurenčne cene so dostopne za vsak žep. Vse meritve smo zapisali na obrazce, ki jih ima Gozdno gospodarstvo pripravljene za tak namen. Naše ugotovitve so take: Zdravstveno stanje gabra je dobro, medtem ko je jelka močno prizadeta. Na našem koščku gozda, ki je bil prav majhen, so bile kar tri jelke mrtve, tri so imele več kot 66% poškodb, 22 jelk pa je bilo poškodovanih približno 33 %. Povsem zdravi sta bili le dve jelki. Vzroki za tako katastrofalno stanje jelke so v onesnaženosti zraka. Ker živi iglica na jelki do deset let, listi na gabru pa vsako jesen odpadejo, se torej umazanija na iglicah kopiči dalj časa. Zato so iglavci bolj občutljivi za onesnaževanje kot listavci. Na koncu našega raziskovanja smo pripravili razstavo in poster. Spoznali smo pomen in ogroženost gozda in vlogo gozdarjev v njem. Obema gozdarskima strokovnjakoma inž. Vilmanu in inž. Vidmarju se za sodelovanje lepo zahvaljujemo. 8. a: Klavdija Keršmanc Anita Potokar Aleš Pliverič Damjan Košir Andrej Blažič 8. b: Martina Lenarčič Andrela Dolinar PAL Razstava jaslic V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila razstava jaslic (od 10. do 17. decembra 1991). Razstavljenih je bilo 33 različnih jaslic, slik, prtov in drugih predmetov, ki popestrijo božične praznike. Vse razstavljene predmete so ljubeznivo odstopili posamezniki iz naše občine in bližnjih zaselkov. Prav zanimive so bile ideje in materiali, iz katerih so bile jaslice. Uporabljen je bil različen material: les. testo, papir, mavec, žgana glina, porcelan, svinec, pla-stelin, volna, koruzno ličkanje. pla- stika. Tako je poleg duhovnih vrednot vidno in pregledno tudi neko etnološko in zgodovinsko obdobje določenega časa. Nekateri izdelki segajo namreč v čas izpred stotih let. Največ organizacijskega dela je prispevala g. Marija Tomšič, samo postavitev razstave pa sta omogočila akademska slikarja Dušan Muc in Darja Prelec. Veliko prostovoljnega dela so vložili tudi drugi člani pripravljal-) nega odbora. S. S. Novo v borovniškem zdravstvenem domu Od letošnje jeseni je borovniški zdravstveni dom bogatejši za novo pridobitev: ambulanto za zdravljenje visokega krvnega tlaka, kjer zaenkrat delajo ob torkih od 11. do 13. ure. Tja me je napotila dr. Mundova, ki je sicer vljudno molčala ob mojih odvečnih kilogramih, še posebej, ker sem si iz lastne linije najmanjšega odpora ustvarila nekakšno prepričanje, da čezmerna teža ni vzrok za zvišan tlak, češ: Zakaj ga imajo pa potem suhci? Ko sem se prvič oglasila v »shuj-ševalni« ambulanti, me je sprejela prijazna medicinska sestra. Izmerila mi je višino, me stehtala, nato pa mi je ponudila še stol in mi izmerila krvni tlak. Nato me je pričela z nasmeškom na ustnicah »preparirati«: z natipkanega lista mi je prebirala priporočila za dietno shujševalno prehrano, jih sproti dopolnjevala in prikrojevala zame. Postopek je trajal kakšnih petnajst minut in v tem času so me obhajali mešani občutki: od groze do sa-mopomilovanja, od obupa do črnega humorja, saj se mi je zdelo, da ob takšni dieti lahko tako nestabilen značaj, kot sem jaz, samo »crkne«. Ne toliko zaradi lakote, kot zaradi psihičnega pritiska zaradi slehernega pomanjkanja tako edinstvene sladkosti življenja, kot je sočen dunajski zrezek, pomfri itn.; kaj bi še naštevala! Ob odhodu sem medicinski sestri samo zmedeno obljubila, da bom dieto pregledala in o njej malce razmislila. Ampak obljubim pa nič, sem še v mislih dodala. Doma sem potem sedla za mizo in temeljito preštudirala dietno listo. Kakšna mizerija! A mislijo, da sem mazohistka?! Pa vendar! Nerodna sem in ni- mam več kaj obleči in navsezadnje v ambulanti ne počnejo tega zato, da bi se izživljali nad ljudmi, ampak, da jim pomagajo. Pa še brezplačno je, kar je tudi velika prednost, če pomislim, kolikšne so cene v raznih shujševalnih salonih. in sem se odločila. V začetku je bilo težko, človek bi se zjokal, še posebej, ker moram za svojega »zakonščika« kuhati običajno hrano. Zdelo se mi je, da je v času mojega hujšanja pospravil neznanske količine jedi, ki so zame tabu, ob tem pa se ni zredil. Če to ni krivično!!! Nekega večera sem mu pripravila za večerjo »tabolš šmorn«, ki se mu učeno reče cesarski praženec. »Samo poskusim košček,« sem si rekla. Bilo je nebeško; toliko, da se nisem zgrudila po tleh zaradi brezmejne sle in želje po naslednjem grižljaju. Glede na psihični in fizični napor, ki sem ju tiste trenutke prestajala ob odpovedovanju, bi morala takoj shujšati pol kile. Če bi bila pravica na svetu! Sebi sem za večerjo pripravila pol hrenovke, ki sem jo kuhala, dokler ni počila in je bila potem videti večja, pa rezinico črnega kruha (4dag) in mešano solato s pol žličke olja. Res sem preživela, je pa včasih prava kalvarija. Znebila sem se nekaj kilogramov, nekaj se jih še bom, ni hudič!! Tudi krvni tlak se mi je občutno znižal. Ob koncu pa pobožna želja vsem, ki se zbiramo v tej ambulanti ne glede, ali zaradi zdravja ali samo za lepšo postavo: Naj nam bo usoda mila, naj se v glavah nam stemni in dokler je kaj jedače, naj nihče nas ne budi! F. C. PREHOJENA POT Tahitri in tapočasni Ko je leto naokrog, se radi spominjamo doživetih trenutkov, iz katerih je sestavljeno leto, ki se bliža svojemu spevu. Ženske z Vrhnike in okolice se res lahko spominjamo čudovitih trenutkov peš prehojene poti od Vrhnike do Triglava. Kdor prebira Naš časopis, je že v avgustovski številki zvedel, kako smo se odpravile, kje je bila speljana že vnaprej dobro načrtovana pot, ni pa zvedel, da sta nas vodila dva dobra vodiča, Lenč in llč, za naše prazne želodce pa sta skrbela dva odlična kuharja, Martin in Metod, ki sta tako dobro kuhala, da je še Tinka dala kapo dol (ko ni pihal veter ali padal sneg). Torej, llč je skrbel za »tahitre«, Lenč za počasne, Martin in Metod pa za žejne in lačne. Nekatere brot sta za nas zopet poskrbela naša M & M. Robidno brdo: Obvezani žulji, dobra večerja in spanje na seniku s prijetnim vonjem po senu nam je dalo moči za napore naslednjega dne. Za Damjano smo bile prepočasne, pa je spotoma nekajkrat zavila s poti in nabrala toliko gob, da sta naša kuharja v Davči skuhala imenitno juho. Sorica, Nemški Rovt, Bohinjska Bistrica, kjer smo prenočile in drugi dan je bil za nami. Čemerno, deževno jutro nas je pričakalo, toda pogumno smo ubrale pot proti Uskovnici in še istega dne proti Vodnikovi koči. Med potjo je krepko padalo in grmelo, toda zaupale smo vodičema, ki sta nas varno vodila proti cilju. Kredarica, dan sv. Ane: en liter- smo se prvič srečale, toda to nas ni motilo, da ne bi tista nit, ki nas Slovenke in Slovence tako rada poveže, stekla že na vrhu prvega vzpona pri Kapelci. Vas Smrečje: pod nami čudovit razgled na Podlipško dolino, pred nami tako obložena miza, da je bilo videti kot vaški praznik - prvi poklon našima kuharjema. Po dolini, kjer so v 50. letih snemali film Dolina miru, smo prišli na velik ovinek, kjer sta nas ob slapu z odlično ohlajeno pijačo že pričakala M & M. Prijetno odžejane smo odšle naprej, hladni »špricer« pa je kmalu terjal svoje. Kam? V naravo za grm. A glej ga zlomka, kakšno presenečenje! Le nekaj metrov stran je stal stražar TO. On je videl njo, ona pa njega šele potem. Joj, kako ji je bilo nerodno! Pa tako luštkan je bil. Na Dobravi so se že čutili prvi žulji in kot naročeno je stal pred gostilno tovornjak z lahkimi poletnimi copati in - posel je stekel. Hotavlje: s pravo bogatijo do- ček smo ga spile, pa šle spat. Jutro: Triglav je pred nami. Vzpenjamo se v megli, snegu in hudem vetru. Na Vrhu je čakal obvezen krst vse tiste, ki so se povzpele prvič. Lenč je bil milosten, ni udaril preveč, pa je kljub temu zabolelo. Nismo se dolgo zadrževale. Pri spustu pa nas je narava nagradila s kratkotrajnim čudovitim razgledom tja do morja. V Koči na Planiki nismo mogle tja, kamor gre še cesar peš, saj nam je brhka natakarica povedala, da stranišče odklepa šele zvečer. Zunaj pa je tako mrzlo pihalo. Dolina Voje. Dolga pot je za nami. Tu nas čakajo možje in otroci - pridejo nam naproti. »O, mama«, se sliši srečen glas moža, ko zagleda svojo drobno ženičko. Tu nas čakata tudi M & M z vrhunsko dobrim kosilom. Prva peš pot 91 od Vrhnike do Triglava se tu konča in začne, saj se že dogovarjamo za 2. tradicionalni pohod v letu 1992. Srečno in nasvidenje! A. G. Lepo je (v moji vasi) biti mlad Lepo je v moji vasi biti mlad! V vasi, odkoder se je velikemu rojaku, Ivanu Cankarjevemu, ko je koračil domov proti Vrhniki ali pa se celo peljal na kočiji, odprl pogled na sv. Trojico in na »prečudni kraj« pod njo. Na Logu torej, ki se privija ob obronke Polhograjskega hribovja od Dragomerja do Lesnega Brda. Le tu in tam, kakor bi se bala močvirnih tal, se je stegnila moja vas in zalučala kakšno hišo tudi na Barje, da bi ga preskusila, aH je godno, da se pobrati z njo. Lepo je v moji vasi biti mlad, si rečem, in globoko zajamem zrak. Malce me zbode in rahlo zaduši, a ne verjamem zlobnim jezikom, ki pravijo, kako daje zrak onesnažen v moji vasi. Ne, ne, svež in kristalno čist zrak je to, v katerem ni nikakršnih izpušnih plinov s ceste in velikih dimov iz centralnih kurjav. Prisluhnem in slišati je najbolj blažene zvoke: vse vrste avtomobilov, tovornjakov, traktorjev, motorjev in podobnih ropotal je moč slišati v tej čudoviti vasi. O predniki moji, o davni Barjanci, česa niso slišala vaša ušesa! Kako revni ste bili v svoji osamljenosti, ki jo je prekinjalo le ptičje ščebetanje, ploskanje bobrovih repov in rukanje jelenov! Niste vedeli za blagost polnohrupja, kako bridko ste bili prikrajšani za beli šum v svoji jezerski osamljenosti. In ti, Grič, kako veličastno se pneš nad to ponosno vasjo, ti, ki si se nekoč kitil s keltskim gradiščem in si bil tiha priča tolikim ljudstvom ki so vrela pod tvojimi bregovi. Kako podobna hoče biti ponižna cerkvica sv. Janeza Krstnika davnim prednikom svojim, kamnitim gradiščem, kako se hiti otresati nadležnega ometa, kako zmeraj bolj podobna hoče biti nekdanjim zgradbam. Tudi opeko bi najraje zamenjala za streho iz otepov slame. Proč z vsakršnim nakitom, ki ti sije naproti z okoliških cerkva, ti se hočeš vrniti nazaj. Oh, ko bi mogla, ponižna votlina bi najraje postala, ti cerkvica, ki si videla že toliko rodov! Lepo je v moji vasi biti mlad, pravim. Kako mi zazveni srce, ko berem ponosna imena ulic: Cesta Osvobodilne fronte, Cesta 8. maja, Cesta Dolomitskega odreda. Hercegovska cesta. In potem se mi spet skrči najpomembnejša mišica, najraje bi se stisnil v kot in tiho jokal: kako skromno zveni Barjanska cesta, kako nemočno in šlevasto. Ko bi mogel izdreti peli-nasto bodalo, ki mi tiči sredi srca! Naj vam povem, oprostili mi boste, mlad sem še in zaletav /a lepo je biti mlad/: grešil sem bil nekoč in namesto uboge Barjanske na pismo kot svoje bivališče napisal: Cesta XXVIII. udarne divizije. Še so dobri ljudje na svetu, pravim, in res je: dobri človek, brezoviški poštar mi je prinesel odgovor s tem novim, veličastnim naslovom. Cel teden sem si ga ponosno ogledoval in si tiho želel: ko bi mogel spremeniti ime svoje ulice. In ti, dragi mir, kako si smešen v svojih preprostih ulicah: Laze, V Loki, Na Grivi, Pot na Poljane, Vrtna. Mirna, Kotna pot, Stara cesta. Ozri se čez Strmico, Drago-mer in prisluhni odjeku ponosnega, nepokorljivega Loga. Še malo bolje prisluhni, sosed, mo- V želji po večji množičnosti in popularizaciji lokostrelskega športa je letos Slovenska lokostrelska zveza organizirala tekmovanje za Slovenski pokal v disciplini American round. Tekmovanje je potekalo od aprila do oktobra, eno od osmih tekem pa je uspešno organiziral tudi LK Dragomer-Lu-kovica. Kljub velikim finančnim težavam smo se udeležili večine tekem in v končni uvrstitvi dosegli lep uspeh. V najmočnejši skupini (compound) je med 46 tekmovalci Roman Sojer zasedel 6. mesto, Tone Skrlj 15., Ciril Krašovec in Gorazd Janša si delita 23. mesto. Med instik-tivci (30 tekm.) je Anton Hlad-nik pristal na 15. mestu, plaketo za najboljši skupni rezultat pri članicah inst. pa je prejela Sonja Ralca. Skupaj je tekmovalo 170 tekmovalcev iz 21 klubov. Prehodni pokal za najuspešnejši klub je prejel Kamnik, Drago-mer pa je zasedel 15. mesto. Društvo ljubiteljev lova z lo- goče zaslišiš gusle in uoar lesa ob kamen. Ne, ne boj se, niso krvoločni Srbi udarili čez Kolpo, Herce-govci iz Jordanovega kota plešejo kolo. Zares, lepo je biti mlad v moji vasi! MIHA C. RUS kom pa je organiziralo tekmovanje v disciplini Animai round za pokal CAMO. Dveh od štirih tekem so se udeležili štirje naši tekmovalci. Za končno uvrstitev so šteli le polni zadetki. Med 47 tekmovalci se je Ciril Krašovec uvrstil na 7 mesto, Tone škrlj na 12., Sonja Ralca na 25. in Samo Kristan na 41. mesto. Lokostrelstvo je zanimivo tudi za TO, kar je dokazal PŠTO iz Celja, ki je uspešno organiziral Prvo prvenstvo TO R Slovenije v lokostrelstvu. Tekmovanje je bilo v Logarski dolini 19. oktobra, na dan, ko je sneg prvič pobelil vrhove samostojne Slovenije. V kategoriji compound je med 41. tekm. Ciril Krašovec dosegel 13. mesto, Roman Sojer pa se v snegu in s klasičnim lokom ni najbolje znašel in pristal na solidnem 26. mestu. Želimo si, da bi si ta lep šport tudi v vrhniški občini pridobil več prijateljev. Vse v zlato! SONJA RALCA Lokostrelci končali sezono Dogodivščine leva in njegovih prijateljev Napisal Gašper Rus iz 2.b razreda Oš Log-Dragomer Lev živi v veliki hiši skupaj z muco Maco, muckom Mjavkom in psom Ovčarjem. Nekega dne je lev še trdno spal, ko je začutil, kako ga je nekdo močno popraskal. Odprl je oči in zagledal velikega črnega panterja. Rekel je: »Kaj pa ti tukaj?« »Jaz sem ta večer prespal tu, pa sem mislil, da bi ostal kar pri vas!« To je rekel črni panter in se zvalil na tla. Lev je vzkliknil: »Kaj je zdaj to? Ali ne boš ostal tu?« »Saj mi ne dovoliš,« je zajavkal črni panter in odšel. Lev pa je urno stekel za njim in ga ujel še na stopnicah. Zavpil je: »Pridi nazaj! Če ne, te bodo pazniki ujeli!« Črni panter je takoj pritekel, lev pa mu je nekaj zašepetal na uho. Črni panter je šel spat, lev pa je napisal seznam stanovalcev. Takole je napisal: TUKAJ STANUJEJO STRAŠNI PANTER, LEV REBRAZMLEV, STRAŠNI MIJAVKO, STRAŠNA MACA IN ŠE DOLGOZOBI PES OVČAR. Ko je prišla njihova gospodinja, je po dolgem prepiru dovolila, da obdržijo črnega panterja. Potovanje z balonom Nekega dne je lev naredil velik balon. Poklical je še druge in skupaj so odleteli pod modro nebo. Leteli so nad polji, gozdovi in hišami. Nenadoma so se znašli nad morjem in muca Maca je prestrašeno zavpita: »Na pomoč! Na pomoč!« Lev pa jo je miril. Tedaj so sredi morja zagledali velik otok. Črni panter je rekel: »Pojdimo na tisti otok!« »Kaj si znorel!« je zalajal pes Ovčar. In tako so potovali dalje. Nenadoma kar tako balon POČI JOJOJOJOJjjjjjjjjjjjjjjjj, jej, joj, jaj, joj, jej, jaj so kričali in čifffffft, čaffffff, čofffffff so popadali v vodo. Zdaj vseh pet plava po vodi. Na srečo mimo priplove ladja in jih sprejme na krov. Kapitan jim da mornarske obleke in postanejo mornarji. Psu Ovčarju naroči, naj krmari, kakor mu on naroči in nič drugače. Kapitan je psu Ovčarju naročil, naj vozi kar naravnost, ko pa zagleda kopno, naj zavpije, kolikor more. Pes vozi in vozi, dokler ne zagleda kopnega. Takrat pa zavpije, kolikor more: »KOPNO NA VIDIKU!« In vsi pritečejo na palubo. »No, zdaj pa drži krmilo še kar naprej čisto naravnost. Da se bo ladja ustavila, bom poskrbel jaz«, je rekel kapitan in odšel v kabino. Kmalu so prispeli do kopnega. Na obali so našli razbitine starinske ladje. Lev, pes Ovčar, muci Mjavko in muca Maca so takoj odšli raziskovat razbitine. Le črni panter je ostal na barki. Lev je rekel: »Hej, črni panter, pridi še ti raziskovat!« Črni panter je skočil z barke in priletel naravnost na palubo stare ladje. Takrat pa so se udrla tla pod panterjevo težo in naenkrat se je črni panter znašel med tremi kupi zlatnikov! Vse so znosili na barko, potem pa so odpluli dalje. Ko so tako pluli, se je nenadoma spustila taka megla, da niso videli niti drug drugega. Pes Ovčar je dal znak za meglo. Zatrobil je: tuuuuu-uuuuuuuuuuuuuuuuuu - tuuuuuu- uuuuuuuuuuuuuuu....... Kapitan je izključil motor in naročil levu in črnemu panterju, naj spustita sidro v vodo. Kmalu se je megla razkadila in odpluli so dalje. O tem, da so našli zaklad, so izvedeli že mnogi tatovi in že naslednji dan je muci Mjavko opazil, da jih nekdo s hidrogliserjem zasleduje. Če hočete izvedeti, kako so z ladje pregnali tatove, si preberite in oglejte v naslednjem poglavju. Hidrogliser se je nevarno bližal ladji. Muci Mjavko je med tem pohitel povedat še drugim, kaj se dogaja. Lev in Črni panter sta pohitela na zadnji del ladje, muci Mjavko in muca Maca pa na sprednjega. Črni panter je vzel sidro in ga zalučal proti hidrogliser ju. Sidro je z veliko močjo priletelo ob hidrogliser in mu preluknjalo dno. V hipu se je potopil, iz njega pa so se rešili samo štirje tatovi. Z manjšim čolnom so priveslali do ladje in so takoj začeli plezati na vrh. Ko je prvi priplezal na vrh ladje, ga je lev s tako silo zvrnil s palube, da je zbil še naslednjega in med letom sta se lopova zaletela še v tretjega in potem še v četrtega, potem pa so vsi popadali v vodo. To je bilo zabavno videti. Potem so polovili tatove in poklicali policijo in odpeljali tatove v zapor. Nato so se odpeljali v pristanišče. Tam so si z zlatniki kupili veliko ladjo in se odpeljali v domači kraj. Nadaljevanje dogodivščin leva in njegovih prijateljev, potovanje v vesolje pa mogoče objavimo kdaj drugič. MINI MARKET AJDA Vas 8, Vrhnika v bližini gostilne Turšič vam s tem oglasom prizna 5% POPUST pri enkratnem nakupu Nudimo vam: živila, čistila, kozmetiko, pijače, galanterijo, mesnine, sadje, sladoled, sveže (ob petkih) in zamrznjeno meso. Vsak ponedeljek 5% popust. Čeke vnovčimo 7 dni kasneje. ODPTRO: od 8. do 20. ure, nedelja, prazniki od 8. do 12. ure. VABLJENI! Najmlajši in mladi pišejo Na šolski oglasni deski na osnovni šoli Log-Dragomer se znajdejo tudi zanimivi spisi. Stanislava Rem-škar, ki ureja to oglasno desko, nam jih je poslala s predlogom, naj tudi kaj objavimo. Tako je zelo zanimiv spis iz živalskega sveta, ki ga je spisal Gašper Rus iz drugega razreda. Vaje v slogu, ki so jih pisali osmo-šolci, bodo tudi marsikoga zanimale. Bomo vsaj vedeli, kam nese misli našim najmlajšim. Se priporočamo za podobne spise tudi z drugih šol. Med nami so neodkriti talenti, pisatelji, pesniki, humoristi itd. itd., vseh po malem. Urednik Lirski katalogi Stare cerkvene zvonove/ telefonski glas prijatelja Mateja/ šum nalaganja sena v kopice/ zvok prijetne balade/ hrup glasne glasbe/ šumenje Ob mečkanju pisalnega papirja/ drsenje nalivnega peresa po papirju/ globok moški glas/ mu-kanje krav/ prelivanje tekočine/ veliko glasov v sproščenem smehu/ tleskanje s prsti/ zvok korakov po Dragomerški ulici ponoči/ striženje papirja/ cmokanje ob poljubu neznanih zaljubljencev/ Vesnin glas - kadar nam prepeva/ neslišno vrat/ daljno in širno vesolje/ neskončnost misli/ obujanje spominov/ igranje s pokojnim starim staršem/ razkrivanje sveta/ davno preteklost/ iskanje raja NE MARAM... zaprtih misli/ zaprtih živali, ki se mučijo/ vzdihovanje mučenca/ strele zlobe/oblanja/ odštevanja življenja/ omejenosti vsega/ nedo-ločlivosti sveta/ počasnega gibanja/ iskanja ničesar/ prebujanja iz sna/ črnino iz sanj/ življenja na zvončkljanje zvončkov/ klokotanje vrele vode/ prižiganje vžigalnika/ zvok Borutove kitare/ tiho, globoko, enakomerno dihanje spečega/ galop konjev čez reko/ udarjanje dežnih kapelj po oknu moje sobe/ otroški smeh/ padanje poža-ganega drevesa/ butanje morja ob skale v Novem gradu/ drsenje jadrnice po vodi - v neslišni noči/ škripanje drsalk po ledu/ enakomerno tiktakanje dedove ure/ hihitanje sošolk med poukom/ tiha tišina v temnem gozdu... - vse to rada in z ugodjem poslušam. TEJA BREZNIK, 8, b. RAD IMAM... grickanje čipsa ob gledanju televizije/skok misli v otroštvo/ šluk coca-cole ob misli dobrega/ plavanje v toplem morju/ kapljica rose, ki pade z lista/ spomladansko jutro/ čebelji let/ spust pare iz parnega stroja/ težko premikajoče se telo/ izpuščenega kanarčka/ južino z nenasitno hrano/ srkanje soka po slamici/ padanje snežink/ pomanj-šave teles/ povečave teles/ tek po rosnem travniku/ letenje in iskanje dobrega/ odklepanje zaklenjenih nitki/ uničevanja misli drugih ljudi/ sežiganja starih knjig/ lažnih obrazov/ odtujenosti od drugih/ zbloje-nih misli/ neskončnosti omejenega/ spoznavanja niča in vsega/ neskončne hitrosti misli/ uničenja preprostih ljudi GREGOR PRAH 8. b Zame so ugodni vonji... vonj po gozdu / vonj domačega vrta / prepoteni, cigaretni zadušni vonj v diskoteki Turist / vonj naše dnevne sobe / vonj praznega podstrešja / vonj sobe, v katero sije sonce / vonj dobro kuhanega piščanca / vonj zmletih orehov / vonj pravkar pečene pizze / vonj pripravljene slaščice / Alexandria, Fashion, Miss Sporty vonj / vonj po živahni družbi / vonj moškega, ki ga imam rada / vonj mojih staršev / vonj, ki ga povzroči veter, ko vzdi-guje cvetni prah / vonj po pomladi: ko čebele letajo okrog cvetočih dreves in jih oprašujejo, ko se od-'pirajo trobentice, ko prikukajo zvončki, ko se nam smejijo tuli- pani, ko nas pritegne zelena gredica, polna belih marjetic, ko nam pojejo ptički, ko nas zbudi sonce in šumenje potoka / vonj nageljna in vrtnic / vonj smrekovih ali borovih iglic / vonj podrasti v gozdu / vonj okopanega dojenčka / vonj po sadju / vonj po vosku, ko se topi / vonj po Fa milu in Poly Kur šam-ponu / vonj živali, ko so svobodne ali vsaj vonj živali, ki so zdrave in imajo ugodne življenske razmere / vonj po svežem kruhu / vonj po pravkar natisnjeni knjigi / vonj sladoleda in žvečilnega gumija / vonj po pravkar oprani tkanini / vonj tobaka / duh iz zdravih ust zdravega telesa /... MATEJA KOŠAR, 8. C Tesnobo mi zbuja poslušanje... stare mlinske žage / žvenketa železa, ki pade iz trudnih rok mojstra / kričanja živčne, neodločne, šibke ženske / mrzlega, maščevalnega smeha okrutnega človeka / drsenja dolgih nohtov po šipi / živčnega dretja majhnega otroka, ki ne ve, kaj bi rad / hladnega in brezčutnega škripanja krede po tabli / ro-potanja koles vlaka, ki neumorno in neusmiljeno škripljejo / glasu velike ženske, ki misli, da je boginja in govori kot odmev zvoka, ki ga povzroča žaga / krutega zaviranja avta, ki neusmiljeno drvi in si utira pot / rafala puške, ki usmerja svoj smrtni naboj v nekoga, ki bo postal nihče / lažnjivega in lepo utečenega glasu današnjega voditelja neke države / rezkega in nečut-nega piska trobente. MARKO BRUMAT, 8. c Tesnobo mi zbuja poslušanje... rezkih zvokov žage ob rezanju drv / glasbe v grozljivkah / zadonelega grmenja v noči / odmeva korakov pri hoji po samotni, temni ulici / o uspehih moje zagrizene sovražnice / glasu učitelja ob rezultatih kontrolne / glasu naše razredničarke, ko nam zagrozi s kontrolno / rezanja šolskega zvonca, ki naznani začetek ure / skovikanja sove ob nočnih sprehodih / tihega ječanja in joka na pogrebih / otroškega cmokanja pri jedi /... BARBARA SIGULIN, 8. c Ugodje mi zbuja poslušanje: šelestenje listja v jesenskem ve-trcu / žuborenje potočka v gozdu za hišo / jutranje petje ptic / trkanje dežnih kapelj na okno / rezgetanje svojega najljubšega konja - Lady / zaganjanje burje v staro, razmajano ribičevo hišo, ki stoji na osamljenem otočku sredi širnega morja / škripanje starih stopnic / kotrklja-nje orehov in želodov, ki jih polhi kotalijo po svojih skrivnih rovih v vili na Bledu / predenje tetinega mačka, ki mi leži v naročju, ko jaz gledam televizijo / detljevo trkanje / topotanje konja, ko nemiren čaka na tekmo / prasketanje ognja v ba-bičinem starem štedilniku / caplja-nje svoje dveletne sestrične / ded-kovo podrsavanje pri hoji / babi-čino zagreto obračanje strani v novem Kihu / babičin kravji zvonec, ki oznanja kosilo. Ugodje skozi golo gledanje pogled na vrtnice, ovešene s kapljicami jutranje rose / pogled na drevesa, obložena z belim ivjem / pogled v jasno, zvezdnato nebo / pogled na rumeno-oranžne oblake ob sončnem zahodu / pogled na morje in zrcaljenje sončnega zahoda v njem / pogled na sončni žarek, ki se s težavo prebije skozi goste drevesne veje v temačen gozd / pogled na polno luno med oblaki sredi noči / pogled jna ulico, obliko z lunino svetlobo / skriven pogled na ljubljeno osebo / pogled na letalo, ki počasi drsi skozi oblake / ... BARBARA SIGULIN, 8. c Ugodje skozi golo gledanje mi zbuja: mali polhec, ki sedi na tramu stare vile na Bledu in nas opazuje / babi-čino popoldansko reševanje križank / veličastno gibanje konja na dresurnih tekmovanjih / jutranja počasnost in umirjenost družinskih članov na počitnicah / Bled, s svojim otokom, labodi, kočijami / zvezde / nepregledni gozdovi / zameti snega / babica pri pripravljanju zajtrka, nepočesana - preprosta. TINA PLEŠKO, 8. b Povej i Prijatelj moj, povej, kje tista roža rase, rdi kot kri, ki priklenila nase nemirne bi oči!? Prijatelj moj, povej, kje rajska ptica poje tako lepo, da težke misli svoje pozabila bi lahko!? Prijatelj moj, povej, kje pokoj je in mir tako sladak, da sleherni večer zaziblje v sen mehak!? II Prijatelj moj, povej, mar srečen si med hrupom množice ljudi; mar ni vse to le beg in je le maska ta tvoj smeh? Mar nisi le samoten jezdec skozi čas, kot mnog od nas, kot jaz!? FRANČIŠKA CELARC POT VERE ZA ODRASLE Župnija Brezovica vabi na kate-heze za odrasle namenjene vsem, ki bi radi poglobili ali na novo spoznali krščansko vero. Oznanilo Kristusa, ki je premagal smrt in nas ljubi v našem trpljenju, nas rešuje ujetosti in strahov, bo v Marijinem domu (poleg župnišča) vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri. Začetek v ponedeljek 6. januarja. Vabljeni vsi, ki čutite potrebo po odrešenju, iščete smisel življenja in potrebujete nekoga, ki bi vas resnično ljubil. SERVISNI CENTER ^JTECjHNJK NUDIMO VAM POPRAVILO -TV SPREJEMNIKOV -VIDEORECORDERJEV -RADIJSKIH SPREJEMNIKOV -KASETOFONOV -HI Fl NAPRAV IN KOMISIJSKO PRODAJO -TV in ZABAVNE ELEKTRONIKE -AUDIO in VIDEO KASET -VIDEO KABLOV SERVISNI CENTER JE ODPRT VSAK DAN: od 8.00 do 12.00 In od 16.00 do 19.00 SOBOTA : od 8.00 do 12.00 Vrhnika, Tržaška 8, Tel.:(061)752-478 (poleg prodajalne pohištva) ŠKODA, DA VI NE POTREBUJETE NAŠIH USLUG! Prepričani pa smo, da poznate prijatelje, znance, sodelavce, ki vam včasih potožijo, da jih bolijo noge zaradi otiš-čancev, kurjih očes, vraščenih nohtov... ter se zaradi tega vozijo k pedi-kerju v Ljubljano. Prav zaradi njih in tistih, ki si sami ne morejo oblikovati nohtov, smo odprli pedikerski salon na Vrhniki. Prosimo, povejte jim, da se lahko naročijo osebno ali po telefonu. Tako ne bodo zapravljali časa s čakanjem. Za tiste, ki imajo kronične težave, glivična obolenja in posebne primere bomo organizirali zdravniško svetovanje. Prav lepo se vam zahvaljujemo, pa še vi nas obiščite! Qdprto ad torka da petka $-12. in 16- >y teL: FS2-S3° QZ.0pališka 4 ■ Vrhnika KNJIGE, KI NAS BODO ZANIMALE Jana Horvat, Nauportus (Vrhnika) Že od prav ranih študentskih dni je v mojem spominu na čisto posebnem mestu Vrhnika. Ne le Cankarjeva s Klancem in Enajsto šolo, temveč tudi tista, kjer so si morali Argonavti otovoriti ladjo na pleča, da so jo potem vlekli čez griče in doline tik pod grozo vzbujajočo goro Okro (Nanos) tja, kjer je dobivala vipavska burja mlade in kjer se je Kras spuščal med bojevitimi plemeni proti morju. Proti morju, edini pravi domovini in najbolj zanesljivi cesti vseh antičnih narodov, so lahko pluli, tudi po Ljubljanici od Vrhnike k Savi in naprej po Donavi do Gostoljubnega morja, kot so tedaj, v davnih časih stara ljudstva imenovala Črno morje. Staremu naselju, ki je zrastlo v antičnih časih na tleh sedanje Vrhnike, pa so rekli Nauportus ali po naše - pristanišče. Med vsemi ljudmi najkasneje odrastejo arheologi, saj jih skozi vse njihovo delo prežemajo ljudska bajanja in miti. Ko pravzaprav tem ne verjame skoraj nihče več, ostanejo le še tisti, ki izpod grude izvijejo zemlji skriti del zgodovine, ki tako ali drugače potrdi pravljični svet. Knjiga Jane Horvat je pravljična v dvojnem pomenu. Prvič, ker je z resnimi raziskavami potrdila antične mite in stare zgodovinske zapise, in drugič, ker je iz tako rekoč od vsepovsod raztresenega in po različnih publikacijah in muzejih spravljenega ter že domala pozabljenega gradiva izvabila tisto, kar smo si slovenski arheologi na tihem že dolgo lahko le želeli. V prvem delu knjige nas strokovnjakinja za antične zapise na kamnih in bleščeča prevajalka rimskih zgodovinarjev Marjeta šašel-Kos seznani z antičnimi sporočili o Na-uportu. V knjigi so zbrani vsi stari zapisi, kakor si časovno sledio pri grških in rimskih avtorjih. Najprej se seznanimo s posameznim avtorjem ali zgodbo, sledi zapis v originalu, grščini ali latinščini, ter prevod z bogato spremno razlago in opombami. Tako nam v slovenskem jeziku spregovori Grk Stra-bon in znameniti rimski naravoslovec Plinij, vojaški strokovnjak Valej Paterkul in spet sloviti zgodovinar Tacit. Sijajno zvenijo njihove besede, nekatere slišimo prvič v slovenskem prevodu, ko govorijo o staro- • davnem Nauportu, o tamkajšnjem pristanišču, prebivalcih teh krajev in zgodovinskih dogodkih, ki so v zgodovini naših krajev želo pomembni, saj so nekateri neposredno povezani z nastankom antične Emone, zdajšnje Ljubljane. Tak dogodek je znamenit upor rimske legije v času smrti cesarja Avgusta. Avtorica tega sestavka nas seznani tudi z antičnimi potopisi in iti— nerariji, ki označujejo lego Na-uporta. Iz brezimnosti suho zapisane zgodovine spregovorijo imena nekaterih tedaj živečih prebivalcev, ki nam lahko le ob natančnem preučevanju izdajo svoj izvor in družbeni status, pa tudi plemensko pripadnost. Vemo, da so v tem času vrhniško območje naseljevali keltski Tavriski, ki so se hitro in močno romanizirali, saj so dolgo časa spadali pod upravo sijajnega italskega mesta in trgovske postojanke Aquileje (zdajšnjega Ogleja), od koder so se v Nauportus radi naseljevali italski trgovci z družinami, ki so skrbeli za trgovske poti in zveze. Vmes so bili tudi obrtniki in živinorejci. V drugem delu knjige nas J. Horvat seznani s podrobno topografijo Vrhnike in okolice, sledita pregled arheoloških raziskovanj v teh krajih in seznam najdišč ter cest in poti. Poglavje je opremljeno z vsemi potrebnimi kartami in skicami in tudi s starimi rokopisnimi zapiski Arheološko gradivo je dodano na spremnih tabelah. Novce iz teh najdišč je preučil tudi v tujini priznani slovenski strokovnjak Peter Kos. Znano je, da je bila velika večina keltskih novcev najdena na območju rimske naselbine na Dolgih njivah oziroma v strugi Ljubljanice tik ob naselbini. Ti so bili v obtoku od začetka druge polovice 1. st. pred n. š., vemo pa. da so jih uporabljali samo v lokalni trgovini. Republikanski novci razširjujoče se rimske države kažejo na čas izgradnje rimske naselbine. Avtorica J. Horvat je s študijo gradbenih in arhitektonskih ostankov ugotovila, da je na Dolgih njivah stala utrjena naselbina z velikim tlakovanim trgom, okoli katerega so bile nanizane stavbe. Naselje je bilo zaradi nenehno grozeče nevarnosti vpadov iz okoliških z gozdovi poraščenih hribov zavarovano okrog in okrog, na južni in vzhodni strani pa z dva metra debelimi zidovi. Obhod je bil možen po strehah hiš. Vemo, da je bil tak sistem običajen pri manjših rimskih trdnjavah. V naselbini ni manjkalo delavnic, trgovin in skladišč, ki so jim Rimljani pravili horrea publica ali po naše javna skladišča. Vanje so spravljali tovor, ki so ga pretovarjali z vozov na čolne ali obratno. Sledi izvrstna študija drobnega gradiva, to je orožja in orodja, nakita in posodja. Srečamo domačo keltsko in italsko keramično poso-dje in kar je posebej zanimivo, da sta obe zvrsti keramike na naselbini na Dolgih njivah zastopani v enakem deležu. Avtorica presenetljivo ugotovi, da fina italska keramika ni izpodrinila fine keltske keramike in domači grobi lonci tudi niso povsem nadomestili italskega kuhinjskega posodja. Spoznamo lahko torej, da je iz antične Italije prihajalo tako kot fino namizno, tudi pravo kuhinjsko posodje in tudi amfore-embalaža za olje, vino in ribje omake. Italiki so torej prinesli s seboj tudi značilnosti sredozemske kuhinje. Glede na sestavo keramike pa moremo z lahkoto spoznati, da je na Dolgih njivah živelo mešano prebivalstvo, tako keltsko kot italsko. Nazadnje je J. Horvat obdelala še gradivo, najdeno v Ljubljanici. V sklepni besedi je predstavljen razvoj poselitve na območju Vrhnike do konca rimskega obdobja. Sledi enainštirideset slikovnih in fotografskih tabel in osem prilog. Besedilo je v celoti prevedeno v angleščino, kar je v današnjem strokovnem svetu nadvse po- membno in šele s tem daje delu enakovredno možnost uveljavitve v mednarodnem krogu. Dober odziv med tujimi strokovnjaki potrjuje mnenje, da je gradivo ne le izredno natančno, temveč tudi sodobno obdelano, da bi bili lahko na knjigo ponosni kjerkoli v Evropi. Torej tehten razlog več, da se z avtorico veselimo uspeha publikacije vsi Slovenci - posebej še Vrhničani, saj je knjiga združila in obogatila antično vedenje o njihovem kraju s sodobnimi znanstvenimi raziskovanji na mednarodnem nivoju. V. VIDRIH PERKO Filozofska fakulteta VEČ KOT KONJIČKI Ivanove velike ljubezni Upokojeni usnjar Ivan Malava-šič iz Podlipe že več kot petintrideset let slika in nekaj manj časa piše besedila za ansamble domače zabavne glasbe, piše in izdaja ljudsko literaturo in vodi pevske zbore. Napisal pa je tudi knjižico o pritrkavanju, ki je v taki obliki poznajo samo na Slovenskem. Pravkar piše prvi roman, ki mu menda ne bo podobnega, kot pravi. Vse to počenja z veliko ljubeznijo, veseljem in nenazadnje talentom. V svojem bogatem življenju, ki mu ni bilo vedno z rožicami postlano, je med drugim »naredil« okoli tisoč slik. ki jih poznajo tudi v Avstraliji in Ameriki. Napisal je okoli 1300 pesmi in dvajset povesti. O svojih zanimivih konjičkih, ki so več kot to, je pripovedoval: »S slikanjem sem se poskušal že v osnovni šoli. Po vojni sem v Ljubljani hodil v večerno šolo, kjer je učil Slapernik, ki je doma menda iz Slovenskih goric. Učil sem se še pri dveh drugih. Pomagal mi je tudi medaljer Dremelj. Tako sem dobil precej podlage za slikanje.« Kaj mislite o svojem slikarstvu? »Z njim nisem nikoli zadovoljen. Prizadevam si, da bi še bolje slikal«. Predvsem se ukvarjate s krajino in tihožitji. »Veliko sem tudi portretiral« Hočete biti čimbolj izvirni? »Da, kot je zapisano: Pusti peti mojega slavca.« Ne posnemate drugih? »Ne, ne maram tega početi.« Kolikokrat pa ste že razstavljali? »Okoli štiridesetkrat.« Vam nikoli ni bilo vseeno, kako je s kvaliteto vaših slik? »Ves čas sem kupoval tudi strokovno literaturo in jo pridno prebiral«. Kaj mislite o prodajanju slik? »Pri slikanju ne smeš misliti na prodajo. Težko je delati za trg. Imaš zvezane roke. Za ustvarjanje pa je potrebna popolna svoboda.« Nekaj kasneje, kot z likovno dejavnostjo, ste se začeli ukvarjati z literaturo. Kaj vas je spodbudilo k pisanju? »S tem delom imam že od začetka veliko veseje. Posebno pa me je spodbudil ansambel Lojzeta Slaka, ki je pred leti sprejel v svoj repertoar moje besedilo, ki sem ga poslal Kmečkemu glasu na podlagi razpisa. Doslej sem napisal besedilo za kakih štirideset ansamblov domače zabavne glasbe.« Kaj mislite o tej glasbi? »Žal ne preveč dobro. Malo se je izrodila. Besedila na primer niso dovolj ljudska. Nekateri ansambli igrajo samo zato, da zaslužijo. Drug drugemu so podobni kot krajcar krajcarju.« Kaj pa lahko rečete o pisanju prave literature? »Včasih sem pisal zelo ljudsko literaturo, sedaj pa se poskušam tudi z moderno. Napisal sem dvajset povesti, sedaj pa pišem roman, vendar o vsebini ne želim govoriti. Pišem stvar, o kateri je morda pisal samo Cankar. Pet ali šest povesti je izšlo v podlistkih pri Kmečkem glasu, štiri so izšle pri Ognjišču, ena pa pravkar izhaja pri Sloveskih brazdah. Napisal sem okoli 1300 pesmi. Izdal sem tudi dve pesniški zbirki, eno pri Kmečkem glasu, Ivan Malavašič z eno od svojih slik, ki so mu najbolj pri srcu. eno pa v samozaložbi. Vse, kar sem napisal, je bilo razprodano, čeprav so naklade dosegle več tisoč izvodov.« Živite s svojimi ljudmi? »Da. Ne moreš pisati, če ne poznaš ljudi.« Koliko so domači običaji prisotni v vaši literaturi? »Precej, predvsem v povestih. Želim jih tudi na ta način ohraniti.« Bili ste tudi zborovodja. Koliko šasa? »Več let sem s presledki vodil zbor v Podlipi, sedaj pa že nekaj časa vodim cerkveni pevski zbor, ki poje tudi ljudske pesmi.« Napisali ste tudi priročnik za pri-trkovalce. »Leta 1987 mi je Mohorjeva družba v Celju izdala ta priročnik, pri katerem sta sodelovala tudi dr. LIKOVNI KOTIČEK Razstava del Dušana Muca V Kašči v Verdu je v novembru rastavljal svoje risbe Dušan Muc, sedaj tudi učitelj likovne vzgoje na osnovni šoli Ivana Cankarja. Ob otvoritvi razstave je pred Kaščo zaplesala samostojna umetnica plesalka Jasna Knez. Oba umetnika vam predstavljamo v njunem umetniškem ustvarjanju. S. S. »Med Slovenci je le malo umetnikov, posebej pa v današnjih časih, ki bi se zavestno odločili za tako zelo intimno likovno izpovedovanje, za kakršno se je odločil akad. slikar Dušan Muc. Svoj odnos do sveta, videnje umetnosti in lastni likovni program je namreč uokviril z nežno risbo. Dosledno nadaljuje pot, ki je nekje na robu med grafiko in ilustracijo, med čisto, spontano in na neki način otipljivo risbo. Zanima ga dvoje - likovno sporočilna vrednost nežne linije in hkrati njena multiplikacija v obliki tiska - prav nič pa ga ne zanimajo tehnična grafična vprašanja. Ne raziskuje novih grafičnih možnosti, prej bi lahko rekli na- Ribiški dom Vrhnika gosti samostojno razstavo akvarelov Pavleta Mraka z motivi Vrhnike in okolice ter Krasa Razstava je bila Odprta 21, novembra, zaprli jo bodo 31. decembra. Akvareli lepo poživljajo ribiški t^SS^P^KftS^ 06 ten,VeČ tUdi liubiteljev ku,turnih dejavnosti. Na sliki: motiv sprotno: ohranja klasično tekočo risbo, rokopis. Multiplikacijski postopek pa ga zanima le v toliko, v kolikor lahko do zadnje nianse prenese umetnikovo sporočilo. Ciklus risb, ki je uglašen na večno modernistično temo, na cirkus, priča o umetnikovem posebnem odnosu do tradicije in do dogajanj v aktualnem svetu. S svojimi nežnimi in silno zgovornimi risbami, ki so hkrati z linijo izražena poezija, filozofski razmislek o odnosih med umetnikom (artistom) in okoljem ter fantastični splet grobe realnosti in sanjskega sveta, se je navezal na tisti del slovenskega likovnega izročila, kije doživel svoj vrh v prvih letih povojnega modernizma. Gre za posebno plast v slovenski umetnosti, ki jo je France Štele v znamenitem orisu opredelil kot nacionalno posebnost, ki pa je v obdobju povojnega modernizma poniknila pod plastmi zunanje bleščave. Vnovično srečanje s poudarjenim intimizmom in nežnostjo, skratka z risbo, ki noče šo- kirati aH presenečati, nas sili k razmisleku. Natančna analiza likov, ki jih oblikuje Dušan Muc, nam pokaže na več izhodišč in vzorov. Po eni strani lahko ugotavljamo, da se ukvarja s kompozicijami, ki grade na legitimnih postmodernističnih postopkih (citiranje), po drugi strani pa so spomini na druge avtorje vendarle spontani. Figuralika nas namreč včasih spomni na rožnato in modro obdobje v Picassojevi umetnosti, nekatere prostorske rešitve na znamenitega Piranesija, formulacije detajlov na Zelenka in Pogačnika. To pa pomeni le, da umetnik ne živi na samotnem otoku in da svojo umetnost pojmuje kot nadaljevanje veličastne pustolovščine, kije že v času Alta-mire pomenila vrh neke tradicije. Odkrivanje pozabljenega pa odpira v njegovi umetnosti še neko, skorajda nevidno sestavino - klju-bovalnost. Dušan Muc se namreč v svojih nežnih risbah, ki jim ne manjka ironičnih poudarkov, zavestno odloča za najtežjo možno pot, za ohranjanje ustvarjalne neodvisnosti in za govorico srca. Odreka se velikim gestam in celo barvi! Navsezadnje ne smemo pozabiti, da smo Slovenci, kljub bleščeči grafični tradiciji, risbi, kot enakovrednemu umetniškemu izrazilu skorajda nenaklonjeni. Risba ima namreč neko neprijetno lastnost - zahteva zbran, študiozen in poznavalski pristop. Res pa je tudi, tega se Dušan Muc popolnoma zaveda, da je risba kraljica in temelj likovne umetnosti. Cirkus, kot nam ga slika umetnik, je podoba sveta, gre za Človeško komedijo, ki s prispodobo govori o vseh plasteh človeške družbe - od teatra do vojne, od otroške zabave do groteskno resnega graditeljstva in od ideologije do fantazem. Muc je prizanesljiv in ranljiv kronist. Tudi kadar nakaže uničeno okolje ali skorajda socre-alistično urbano okolje, se človeške figure kažejo v vsej svoji krhkosti in ranljivosti, v ponarejeni samozavesti in v groteskno smešni intimi. Klovn, artist, cirkuški direktor, krotilec, Kolombina, akrobat in inventar predmestnega luna parka ali cirkusa so prispodobe človeških funkcij v smešnem in otožnem življenju, v svetu lažnega blišča in odpadajoče pozlate. Zdi se nam, da si je umetnik naložil veliko nalogo - ilustrirati sodobno svetovno zgodovino, imaginarni tekst, ki ga vsakdo piše in razume po svoje, še Zmaga Kumer in prof. Julijan Straj-nar.« Kako ste prišli na zamisel, da bi pisali tako knjižico? »Tudi sam sem nekaj let pritrka-val, ker me to zelo veseli. Gre pa tudi za svojevrstno glasbeno ustvarjanje, ki ga poznajo v taki obliki samo Slovenci.« Ivan Malavašič je še vedno čil in ves zagnan za delo, s katerim živi kot malokdo. Družba se mu je vsaj za silo oddolžila za prispevek k slovenski ljudski kulturi. Tako je dobil najvišje kulturno priznanje občine Vrhnika, državno priznanje, na festivalu domače zabavne glasbe v Števerjanju v Italiji pa je dobil kar osemkrat prvo nagrado za svoje besedilo. Tone Štefanec najmanj pa ga razumejo profesionalni zgodovinarji in urejevalci sveta. V vsej svoji resničnosti, kije bolj fantastična od vsakih sanj, jo zna občutiti in posredovati le umetnik s svoje robne pozicije v svetu.« IVAN SEDEJ JASNA KNEZ. rojena v Trstu, živi v Ljubljani in dela kot samostojna umetnica-plesalka, koreo-grafinja in plesna pedagoginja. Posebej jo določa področje sodobnega in eksperimentalnega plesa. Izšla je iz sloga znamenite nemške umetnice Mary Wigman. Tej vrsti plesne umetnosti v Sloveniji je utirala pota po Živi Kraigher. Njen umetniški diapazon je širok in raznovrsten. Poleg pedagoškega dela s plesno-animacijskimi predstavami v vrtcih in šolah ter s plesnimi skupinami vodi seminarje plesa, snema na TV, ustvarja samostojne plesne projekte, od katerih je bil morda najbolj odmeven »Interakcija za plesalko in dva projektorja«, ki smo ga lahko videli na Evrokazu v Zagrebu ter »Burkina Faso«, katerega je predstavila na YU festu. Nastopala je tudi kot solo plesalka v vseh gledaliških hišah, ob Janezu Pipanu, Miri Erceg, Nadi Ko-kotovič, Damiru Zlataru - Freyu in drugih. Zaželena je kot sodelavka za scenski gib v gledaliških predstavah, kjer sodeluje z odličnimi režiserji, dostikrat z Brankom Brezov-cem: Pomlad Ivana Galeba, Črna luknja (Taškent), Lulu, Kartonska škatla (Turška drama, Skoplje). Posebno pritegnejo pozornost njene intermedialne kreacije, nastale s priznanimi glaseniki: Ladom Jakšo, Borisom Kovačem..., slikarji, Stanetom Jagodicam..., fotografom Tonetom Stojkom. Miklavževanje V vrhniško dogajanje se je lani prvič, letos pa že drugič vključil tudi dobrotnik sv. Miklavž. Saj pravzaprav ni nikoli izginil iz življenja otrok, le bolj skrit je bil, zaprt za tesno zapahnjena okna in vrata v toplo zakurjene domove. Zdaj je spet na ulicah dan pred svojim godom, 6. decembrom. Tudi letos je bd sv. Lenarta sem po hudem mrazu, da so se ljudje kar prestopali, po Stari cesti odšla prijazna povorka, ki jo je vodil domači pihalni orkester. Za njim se je na vozu, ki ga je vlekel okrašen traktor, peljal Miklavž s svojim spremstvom. Pravzaprav so bili na vozu samo ahgelci, parkeljni so hodili ob vozu. Kar veliko Vrhničanov se je gnetlo na Stari cesti. Toplo oblečeni so v suhem vremenu sledili sprevodu v Cankarjev dom, kjer je bilo zadnje dejanje miklavževanja na Vrhniki. Otroci so tam dobili darila, angelci so peli, prostor je ogrevalo prisrčno veselje. Še zlasti tistih 40 begunčkov, ki so daleč od svojih domov bili deležni vsaj nekaj radosti. Za miklavževanje so poskrbeli vrhniški krščanski demokrati s sodelovanjem zveze kulturnih organizacij in društva prijateljev mladine« Dan za vrhniškim miklavževa-njem je bila podobna prireditev v Borovnici, kar dokazuje, kako slabo je občinsko središče povezano s »provinco«, saj mora Miklavž za to pot porabiti en cel dan. V Borovnici je po obhodu sledila prireditev v šoli. (nč) OB SKLADATELJEVI 200-LETNICI Mozartov večer v Cankarjevem domu -(1756-1791) Ves kulturni svet že vse letošnje leto proslavlja 200. obletnico smrti enega največjih glasbenih genijev vseh časov - VVolfganga Amadeu-sa Mozarta. Še zlasti se ga spominjamo v začetku decembra, umrl je namreč 5. decembra 1791 na Dunaju, ko še ni dopolnil 36 let. Dandanes se lahko samo čudimo čarobno velikemu opusu tega skoraj božansko navdahnjenega skladatelja, ki je enako dovršen prav na vseh področjih glasbenega ustvarjanja - od ljubkih majhnih igrivih skladbicah, ki jih je napisal še kot šestletni deček v rodnem Salzburgu, pa do številnih koncertov, simfonij ter mogočnih vokalno-instrumentalnih del, da ne govorimo o njegovih operah, kot so npr. Figarova svatba, Čarobna piščal, Don Juan... Iz prav tako velikanskega opusa Mozartove komorne glasbe (solistične in ansambelske) smo z nekaterimi znanimi slovenskimi izvajalci, kot sta odlična soli- sta orkestra Slovenske filharmonije klarinetist Slavko GORIČAR in violinist Miran KOLBL, nadalje so-pranistka Breda SENČAR in pianistka Nevenka LEBAN z vrhniške Glasbene šole, pripravili v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki zanimiv koncertni večer. V njem so se zvrstile lahkotno sproščene skladbe iz zgodnejšega obdobja W. A. Mozarta, pa tudi tiste, ki so bolj dramatično poglobljene, kakršen je Kvintet v A-duru za klarinet in godala iz leta 1789. Pri tej skladbi se je klarinetistu Slavku Goričarju pridružil »mladi« Godalni kvartet »ENZO FABIANI«. Posebna očarljivost tega Mozartovega večera pa je bil za vrhniške ljubitelje glasbe prav gotovo najmlajši solist večera - komaj 5-letni Kristijan ŠTUHEC, ki je v uvodni točki nastopil kot izkušen pianist, saj je izvedel dokaj zahteven Rondo iz »Dunajske sonatine« W. A. Mozarta. NEVENKA LEBAN 7ac(f zdrav-Jeje, tfa/où až/te£/ Terezije Nikolčič Ul. 6. maja 10, 61 360 Vrhnika, Tel: 061 752 163 ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ORGANIZIRA NOVOLETNI TURNIR DVOJIC V TENISU ZA ČLANE Prijave zbira Športna zveza Vrhnika do 23. 12. 1991. Ob prijavi je potrebno plačati prijavnino v znesku 500,00 SLT za dvojico. Propozicije bodo razložene na žrebanju 23.12.1991 ob 18. uri v sejni sobi Športne zveze Vrhnika, Tržaška cesta 9. Nagrade: 1. mesto medalje + 30% prijavnine 2. mesto medalje + 20% prijavnine 3. mesto medalje + 10% prijavnine VABLJENI VABLJENI VABLJENI VABLJENI VABLJENI ČEVLJARSTVO ONI pri Črnem Oriu Pri Črnem Orlu, v središču Vrhnike, smo odprli trgovino z ročno izdelanimi čevlji »v korak z modo«, ki jih bomo izdelovali tudi po naročilu. Poleg čevljev vam nudimo tudi bombažne nogavice ter copate iz frotirja in usnja. Obiščite nas, ne bo vam žal. Delovni čas prodajalne je vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure. Tudi v socializmu izdelano orožje ubija otroke in starce. XXX Iz Marxovega Kapitala se je izcimil kapitalni Mars. XXX Hoteli so gosli, dobili so gosli, dobili so orgle, dobili so vojaški boben. Spravili so na boben narode bivše Juge. XXX Vsaka ljubezen gre skozi želodec; tudi tista do sistema in strank! Frančiška Celarc NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Brian, D.: To je bil Hemingway Byam, M.: Orožje Delacour, J. B.: Veliki leksikon o človeških značajih Filoteja Gaia, modri planet Glavar, P. P.: Slovenske pridige Inzko, V.: Zgodovina Slovencev Jay, M.: Adorno Jelko Kacin - Veliki zmagovalec Klavora, V.: Plavi križ Kohek, M.: Karikature Kos, S.: Stalinistična revolucija... Leroi-Gourhan, D.: Gib in beseda 2 March, M. D.: Najboljši način da se nauči Kako najti zaposlitev Malo zgodovinsko berilo Marinko, I Mikeln, M Naš svet Ovsec, D. Parker, S, Slovanska mitologija in verstva : Okostja Poti do dela in zaposlitve Profesor Ernest Tomec Rigutti, M.: Astronomija Rojšek, D.: Narav ne znamenitosti Posočja Saleci, R.: Disciplina kot pogoj svobode Snoj, J.: Handkejev paradoks Stotrideset let visokega šolstva Stopar, I.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji Šeme, T.- Razvoj in stanje strokovnega šolstva... Študije o etnonacionalizmu Trstenjak, A.: Misli o slovenskem človeku Varstvo spomenikov Vera gore premika Znamenitosti LEPOSLOVJE Mladinsko: Arabske ljudske basni Bor, M.: Palčki-pihalčki Červenkova, R.: Skokica in žabon Smolon Gaskin, C: Marco Polo Grimm, J.: Zvezdni tolarji Harranth, W.: Moj očka je nekaj izgubil Horvath, O von: Sodobna pravljica Jones, T.: Peter Enokrak Kipling, R.: Knjiga o džungli Kornblatt, M.: Plamen inkvizicije Modro granatno jabolko Rodari, G.: Miška iz stripov Zimnik, R.: Deževni Matežvek Za odrasle: Carver, R.: Peresa Dante, A.: Božanska komedija Dolhar, R.: Romanje v Julijce Frischmuth, B.: Počitniška družina Gunther, H. K.: Dekle in vrač Hemingway, E.: Imaš in nimaš Hemingway, E.: Pariz, premični praznik Hemingway, E.: Sonce vzhaja in zahaja Hemingway, E.: Zbogom orožje Hemingway, E.: Zeleni griči Afrike Malovrh, M.: Opatov praporščak Morovič, A.: Padalci Parker, U. M.: Bogataši Rotterdamski, E.: Hvalnica norosti Žibert, A.: Pod Marijinim varstvom mali oglasi PRODAM TRAVNIK na Betajnovi, vi. št. 2398 k. o. Vrhnika, št. parcele 1432 in 1433, v skupni površini 11.222 m*. Cenjene ponudbe na naslov: Borut Plavšak, Ljubljana, Ulica bratov Učakar 130 ali po telefonu: (061) 192 504. ŠPORTNA ^» t<»«< Am VRHNIKA V J. \± JLJL N JLlli 1 želi vsem | ■ lju biteljem športa vesele g\ praznike in \ v letu 1992 J veliko uspeha. 54 ČRNA KRONIKA I. 11. Ob 8.10 so iz bifeja upokojencev sporočili, da so okradeni. Ugotovili so, da je neznanec razbil okensko steklo, se splazil v notranjost, kjer se je založil z nekaj tolarji, ter izginil neznanokam. Iščejo ga. Ob 13.35 je z zaplaninskega konca na pomoč klicala občanka, češ da mož ponovno razgraja. Pa je organe pregona, ki so prihiteli na domnevni kraj spopada, omenjena gospa, takole po domače povedano, peljala - na malo potrebo. Nekolikanj utrujena, naj ji bo odpuščeno, je na koncu razgovora namreč le priznala, da soproga že nekaj časa ni videla in da tudi sicer sploh ne ve, kje je. 2.11. Ob 12. uri je občan prijavil krajo petdesetih sadik ameriških borovnic na Drenovem griču. No-vopečenemu plantažniku so že na sledi. Na policijsko postajo je prišel Vrhničan in se pritožil, da ga je na ulici ustavil neznani moški ter ga nesramno ozmerjal z »ženskim primerkom domače živali, ki jih navadno koljemo v tem letnem času, za povrhu pa še s tisto vrsto, ki naj bi pripadala sedanjemu srbskemu poglavarju« (bralce naprošamo, da rešitev sestavijo sami in še to po možnosti ne preveč glasno). Zloglasnega 133. člena sicer nimamo več, kljub temu pa vam toplo priporočamo, da ne zmerjate vsevprek, še posebej pa v to početje ne mešajte politike, ker so časi sila občutljivi in tudi zasebne tožbe obstajajo. Sicer pa - zdaj je svoboda, zato moramo paziti, komu kaj zinemo. Ob 23.25 so prijateljsko prepričevali moža, ki je vinjen razgrajal, ženo in hči pa vrgel iz stanovanja. Napisali so predlog sodniku. Ponovno je bilo vlomljeno v bife upokojencev, odnesli pa tokrat niso ničesar. 3. 11. Ob 21.30 je domov prita-val komaj polnoleten Vrhničan. Po zaužitih maliganih je bil strahotno močan, pa se je polotil kar lastnega očeta. Ta se je pred njim modro umaknil, malega pa bodo povabili k sodniku. Ob 23.20 so imeli podoben primer. Ukvarjali so se z opitim soprogom, ki se je ob prihodu domov najprej nekoliko okrepčal, nato pa ženo ozmerjal s pocestnico in grozil, da si bo pripeljal drugo žensko. Po razgovoru s policisti je zaspal spanje pravičnega. Napisali so mu predlog. 5. 11. Ponoči je bilo vlomljeno v trgovino v Borovnici. Neznanec je v notranjost prišel skozi okno, ki ga je razbil, in odnesel 1.000 SLT in nekaj cigaret. Na sledi so mu. Vlom v kiosk v Dragomerju ni uspel, saj je neznanec uspel le poškodovati ključavnico, potem pa ga je očitno nekaj ali nekdo prestrašil. Nesojenemu tatu so na sledi. Ob 21.30 so prijavili vlom v zasebno hišo v Borovnici, iz katere je neznanec odnesel nekaj zlatnine. Izsledili so ga. 6. 11. V Verdu sta se zaradi interne delitvene bilance sporekla bivša zakonca. O zadevi so napisali uradni zapisnik in sprtima strankama pojasnili, naj se o delitvi premoženja pogovorita s pomočjo sodišča. 7. 11. Ob 8.10 so prijavili vlom v skladišče pijač v Dragomerju. Manjkalo je precej steklenic dragih žganih alkoholnih pijač. Kdo je bil nočni obiskovalec, že vedo. Ovadili so občana, ki si je že pred časom pri Rent a car sposodil osebni avto, potem pa ga »pozabil« vrniti v dogovorjenem roku. V zvezi z obvestilom, da v Bev-kah nekateri še vedno odvažajo barjansko zemljo (kar je sedaj prepovedano), je policijska patrulja ponoči postavila zasedo, ki pa se tokrat ni posrečila. ^ 10.11. Občanka je sporočila, da so neznanci na vrhniškem pokopališču poškodovali tri nagrobne kamne. Za storilci še poizvedujejo. Ob 10. uri je občan prijavil, da so mu ponoči poškodovali osebni avto. Storilca so našli in zoper njega napisali ovadbo. Ob 3.25 ponoči so odkrili vlom v kiosk v Dragomerju. Storilcu, ki se je založil s cigaretami, so na sledi. II. 11. Dobili so obvestilo, da so občani pri mostu v Verdu na Ljubljanici opazili madeže kurilnega olja. Izvora onesnaževanja niso ugotovili, zadevo pa so v nadaljno obdelavo predali vodnogospodarskemu in sanitarnemu inšpektorju. Poklical je občan iz Verda in povedal, da se je v njegovo hišo zatekel nemški ovčar. Obvestili so higi-enika (ali po starem konjederca ali šintarja), ki je ustrezno (to je pač relativno) poskrbel za nesrečnega psa. 12. 11. Na policijsko postajo je prišel vojak jugoslovanske armade, ki je pobegnil iz svoje enote pri Vukovarju. Zanj je poskrbel Rdeči križ. V enem od gostinskih lokalov je neznanokam izginil ženski plašč, vreden 10.000 SLT. Novega lastnika še iščejo. 13. 11. Ob 6.35 so prijavili vlom v gostinski lokal na Logu. Nepovabljenega gosta, ki je odnesel vi-deorekorder, iščejo. 15.11. Ob 2. uri zjutraj je vinjeni gost disca Močilnik hotel oditi kar s kozarcem v roki. Redar ga je na to opozoril, užaljeni gost pa ga je odrinil in tako povzročil manjši pretep, ki se je končal z obiskom policijske patrulje. Kršitelj se bo v kratkem zaradi tega moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. 16. 11. Ob 11. uri so v Verdu posredovali v sporu med očetom in sinovoma. Do prihoda patrulje sta mladeniča sicer že odnesla pete, zaradi načina obračunavanja pa so proti obema napisali kazensko ovadbo. Ob 23.10 se je na policijsko postajo zatekla nekoliko potrjena občanka in potožila nad nesramnim ravnanjem svojega moža, ki ji je zaklenil vrata stanovanja. Po pogovoru z organi se je soprog omehčal in odklenil. • 17. 11. Ob 2.40 so se zapeljali v gostilno v Bevke, kjer sta se sporekla gosta; eden od njiju je sogovornika tudi že treščil po glavi. Opozorili so ju in proti pretepaču napisali predlog. Ob 3.35 so prijavili vlom v osebni avto. Neznanec je iz njega odnesel avtoradio in demontiral brisalce. Za njim še poizvedujejo. Ob 11. uri so prijavili vlom v vrhniško zlatarno. Za neznancem, ki je iz izložbe odnesel razstavljene predmete, poizvedujejo. Za manj običajno tatvino so izvedeli ob 19.30, ko so jih obvestili, da je iz sušilnice v stanovanjskem bloku na Vrhniki izginilo perilo. 18.11. V Borovnici je neznanec iz osebnega avtomobila odnesel avtoradio. Druga tarča neznanca je bil tega dne tudi osebni avto, iz katerega so pretočili 25 litrov goriva. Kdo se je vozil zastonj, še ne vedo. Ob 22.30 so prijavili vlom v stanovanjsko hišo na Vrhniki. Neznanec je odnesel nekaj slovenskega denarja in nekaj konvertibilnih valut. Ob 23.55 je na policijo pritavala občanka in potarnala, da je gospod soprog ne spusti v stanovanje. Svetovali so ji pomoč sodišča. 19.11. Ob 7.28 je v Bistri zagorela streha gostilne. Pri tem je nastalo za približno 50.000 SLT škode. 23. 11. Ob 12.45 je občan sporočil, da njegov zet pretepa kar celo družino. Na kraju bitke je patrulja ugotovila, da je omenjeni nasilnež z ženo sicer že dalj časa v sporu zaradi družinskega proračuna, ko pa je tega dne prišel domov nadelan z maligani, je nežnejšo polovico ozmerjal s cipo, jo tudi nekoliko močneje potipal in udaril še hčerko. Umirili so ga in napisali predlog sodniku. Ob 22.45 je poklical občan in povedal, da ga je mahnil lastnik gostinskega lokala. Proti kršitelju so napisali predlog. 24. 11. Ob 12.20 je klicala občanka in prijavila bivšega moža, ki da ji grozi in razbija hišni inventar. Policijska patrulja je na kraju dogodka ugotovila, da je možak ponorel brez pravega vzroka, in ga, preplašeno skritega na podstrešju, opozorila. 25.11. Ob 9.30 je občan sporočil, da neznanec v soseščini vneto raziskuje vsebino zabojnikov za odpadke. Ugotovili so, da njihov že zelo star znanec išče še uporabne odvržene reči. Za kazen so mu naložili čiščenje pločnika, ki ga je ob iskanju zaklada zasvinjal, in mu izrekli opomin. 26. 11. Na policijsko postajo je prišla občanka in razložila, da se je sprla z možem, ta pa je prepir zaključil tako, da jo je postavil na cesto. Policaji, ki v primerih, ko ni uporabljena sila oziroma storjen prekršek ali kaznivo dejanje, nimajo pristojnosti posredovanja, so ji lahko le svetovali, naj ustrezno pomoč išče na centru za socialno delo. Ob 7.10 je občan prijavil vlom v osebni avto, iz katerega je izginil žepni kalkulator, sončna očala, cigarete in fonendoskop. Storilca iščejo. Ob 21. uri so posredovali na Bregu, kjer je brat sestro zmerjal s pocestnico in ji grozil, da jo bo vrgel skozi okno. Pomirili so ga in napisali napotnico sodniku. Ob 21.30 je poklical občan in povedal, da je pri njem moški, ki ga izsiljuje za denar. Na kraju dogodka so ugotovili, da je neznanec zahteval vsoto, ki mu jo je omenjeni občan že nekaj časa dolžan. In ker ni dobil denarja, mu je pač zaplenil ključe osebnega avtomobila, ki pa jih je kasneje tudi vrnil. Zaradi nepravilnih prijemov se bo nesojeni izterjevalec dolgov zagovarjal pred sodnikom. 28.11. Občanka je sporočila, da so ji pred tednom dni v skupnih prostorih stanovanjskega bloka ukradli dva stola. Storilko so našli in ovadili. 29. 11. Ob 14.33 so ponovno prijavili vlom v skladišče pijač v Dragomerju. Tokrat je skrivnostni obiskovalec odnesel večjo količino steklenic alkoholnih pijač. Na sledi so mu. 30. 11. Ob 9.50 je na pomoč klical občan, ki ga je fizično napadel njegov lastni svak. Slednji ga je udaril, ker se je pretepeni s traktorjem peljal po njegovi služnostni poti. Napisali so mu predlog. Ob 22.40 je občanka sporočila, da se iz mladinskega disca v Domu KS razlega neznosen hrup. Ob preverjanju so ugotovili, da mladež nima dovoljenja za prireditev in so jim zato nadaljno zabavo prepovedali, odgovorno osebo pa prijavili. Ob 2.45 je občan prijavil, da so mu med praznovanjem v gostinskem lokalu ukradli črno usnjeno jakno. Kdo si je na tak način obnovil garderobo, še ni jasno. MOJCA ŠAJN NERAZUMLJIVA RAZBRZDANOST Martinovanje na vrhniškem pokopališču Na letošnje Martinovo so si za sedaj še neznani storilci privoščili svojevrstno praznovanje na vrhniškem pokopališču. Spokojni mir poslednjega počivališča umrlih so zmotili tako, da so ponoči prevrnili tri nagrobne plošče in s tem dokazali pobalinsko razumevanje praznika in svoj odnos do življenja ter smrti. Žal se to ni zgodilo prvič in verjetno ne zadnjič. Vendar bi te neznance, pa tiste, ki si prisvajajo tuje sveče, vaze in rože, pa one, ki si na parkirišču pred pokopališčem od časa do časa omislijo mehanično delavnico na prostem, znova javno povprašali: se vam ne zdi, da je že skrajni čas, da vrhniškemu Navju dokončno povrnete njegovo spokojnost in spoštljivo tišino?! Na fotografiji: prevrnjena nagrobna plošča. M. K. Prebivalci Gradišča proti novogradnji pri pokopališču Stanovalci bloka Gradišče 14/A, B so v naše uredništvo poslali pismo z nekaj predlogi za ureditev parcele ob poti na vrhniško pokopališče. V njem opozarjajo, da bi bila gradnja novih stanovanj na tem območju le ponavljanje starih napak urbanistov, ki so z gradnjo stanovanjskih blokov v Gradišču ne le pokvarili pogled z vrha Tržaške ceste, ampak stanovalce tudi prisilili živeti z mislijo na smrt in na gledanje žalostnih pogrebnih sprevodov, ki se vijejo pod njihovimi okni. Za objekte, namenjene javnim programom, menijo, da so vprašljivi in dvomijo v njihovo smiselnost, češ da že imamo Cankarjev dom, ki kar kriči po obnovi, poleg tega pa zdaj tudi Dom TO. Za garaže oziroma parkirne prostore predlagajo, naj bi v ta namen izkoristili parkirni prostor pred Us- njarno, za kar bi se morda lahko dogovorili z vodstvom lUV-ja. Tudi predlog o trgovini jim ni všeč, saj imajo do najbližje na Hribu dve minuti, do prve samopostrežne pa pet minut hoje. Ob tem dodajajo, da bi bil bistro »Pri mrliški vežici« kaj žalostna zadeva. Tako predlagajo, da bi lahko vsaj začasno ta prostor oddali v najem vrtičkarjem ali ga uredili v park, še največ pa je tistih Gra-diščanov, ki se navdušujejo nad otroškim igriščem. Otroci iz treh blokov imajo za igro na voljo namreč le majhen prostor med bloki in pa dokaj prometno ulico. Kot so povedali na občini, za ureditev omenjenega zemljišča še zbirajo mnenja in predloge občanov. Dokončna odločitev bo znana predvidoma januarja prihodnje leto, o njej pa vas bomo obvestili tudi v Našem časopisu, (m. š.) Vsi občani vse vidijo AVTO V POTOKU Neprostovoljna kopel Pred dobrim mesecem in pol si je neki Vrhničan privoščil neprostovoljno kopel, saj je iz nam neznanih vzrokov z avtomobilom zapeljal po slepi ulici naravnost v potok, ki teče mimo bližnje Droge. Nesreča je nesreča in tisti hip lahko povzroči radovednost in razna ugibanja. Stanovalci ob Krožni poti in Na zelenici so navajeni na marsikaj - tudi na to, da jim eksplodira avtomobil, nekateri pa se vendarle sprašujejo, kdaj bo v tem koncu Vrhnike uveljavljen veljavni komunalni red. Tega ni, saj komur se zljubi parkira na zelenicah, poleti ob potoku umiva avtomobile, asfaltirane poti za pešce in kolesarje pa so tako že zdavnaj postale dirkališča za mlade mopedi-ste in bližnjice za šoferje vseh starosti ter narodnosti. Na voljo je dvoje rešitev: ali naj občinska oblast uveljavi red, ki ga je predpisala, če pa tega ne zmore, naj ulice preimenuje. Ulica Na zelenici naj bo poslej ulica Na parkirišču, Krožna pot pa Dirkališčna steza. Zakonu bo zadoščeno. M. K. Elles poplavljen V urednštvo Našega časopisa smo prejeli pismo občana s takole vsebino: Se še spomnite starih časov, ko smo prebivalci Delavskega naselja in drugi, ki se v večernih urah vračajo domov mimo starega gasilskega doma na Jelovškovi cesti (pri avtoservisu), uživali v prometni zmešnjavi v tem križišču in samo čakali, kdaj bo počilo ali še kaj hujšega? No, to je bilo včasih. In kako je danes? Odgovorni to najbrž ne vedo! Naj jim malo pomagam: - Včasih je na tem križišču svetila močna luč, ki je vsaj malo prispevala k orientaciji, danes pa Obilne padavine v sredini meseca novembra bi bile lahko katastrofalne za borovniško podjetje ELLES. V sredo, 20. 11. 1991, je potok Borovnišnica sredi dopoldneva prestopil bregove in žalil celotno območje, od mostu čez Bo- v popolni temi lahko le občudujemo lepo osvetljeno cerkev na Trojici??? - Tudi na križišču pri Janši je včasih svetila luč (danes pa?). - Pešpot proti Stari Vrhniki je lepo urejena, posebno ponoči je užitek se umikati avtomobilom, ki veselo drvijo mimo. Le kaj si mislijo starši otrok, ki hodijo peš na Vrhniko? - Zelo lepo je, da so prepovedali parkiranje na eni strani ceste pri gostilni Simon. Če bi policaji »kasirali« vsak dan, bi lahko občutno razbremenili občinski proračun, a kaj, ko sami dajejo zgled in parkirajo takoj za ustreznim znakom, ki to prepoveduje! Sama vsebina pisma je bila tako vzrok, da smo križišče fotografirali in se prepričali, da je kar precej resnice v besedah »neznanega« občana. Zato upamo, da bo članek v časopisu vzpodbudil ustrezne strokovne službe, da izboljšajo zdajšnje stanje in da odgovorijo v naslednji številki Našega časopisa. S. S. rovnišnico pa do lokacije bodoče čistilne naprave. Nivo vode se je hitro dvignil in voda je pričela zalivati tudi objekte ELLESA. Hitremu ukrepanju vseh zaposlenih, ki so okoli 11. ure prekinili proizvodnjo in pričeli reševati premoženje, gre zahvala, da se je škoda precej omilila. Voda je poplavila brusil-nico odlitkov, skladišče reprodukcijskega materiala in skladišče končnih izdelkov. Tako so uspeli pravočasno rešiti ca. 80 % gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala, drugo pa je zalila hitro naraščajoča voda. Ponoči pa je voda hitro odtekla, tako da smo zjutraj naslednjega dne, ko smo prišli fotografirat, videli samo naplavine in ostanke vodne ujme. V razgovoru z direktorjem g. Franjom Modrijanom smo izvedeli, da je škoda kar velika, posebno na izdelkih, ki so neuporabni za nadaljnjo premontažo. Za denarno pomoč so prosili širšo družbenopolitično skupnost, vendar pa jim je sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije odgovoril, da na to pomoč ni treba računati, ker ima občina Vrhnika previsok narodni dohodek. V prvi fazi jim je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika odobril enkratno denarno pomoč v višini 253.425 SLT, pričakujejo pa še odobritev dodatne prepotrebne pomoči, da bi čimprej in uspešno sanirali nastalo škodo. Direktor je pohvalil vse zaposlene, ki so si neutrudno prizadevali preprečiti in odpraviti še večjo škodo, ki bi za to majhno podjetje lahko pomenilo že katastrofo. S. S. VABLJENI NA NOVOLETNI KONCERT Četrti po vrsti, ki bo na Vrhniki popestril novoletno vzdušje. Že PZ CONCINITE in MPZ LIKO Vrhnika vam bodo peli, KOMORNI ORKESTER bo igral nežne melodije, odlomke iz znanih oper pa pripravljajo vsi skupaj. Običajni povezovalni par bo tokrat nadomestila MIŠA MOLK. Vrhnika, 11. januarja 1992 ob 20. uri v Cankarjevem domu. Vstopnice v predprodaji lahko kupite v pisarni ZKO Vrhnika. Pokrovitelji Novoletnega koncerta: PIZZERIJA BOTER Vrhnika Corning d. o. o. Vrhnika Orel d. o. o. Vrhnika Varnost Ljubljana Cvetličarna Karmen Vrhnika Klub Leskovec Vrhnika Skupna obratovalnica Strži-nar Elles d. o. o. Borovnica Ram d. o. o. Vrhnika Zavod za načrtovanje Vrhnika Trgovina Nada Vrhnika Vinoteka Slovenija Install inžiniring d. o. o. Ljubljana TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM IN DODATKI VRHNIKA, STARA CESTA 52 December je mesec pričakovanja. Vsi se veselimo trenutka, ko bo zadišalo po praznični potici, ko bomo sedli za slovesno pogrnjeno mizo in vznemirjeno odpirali darila. Da Miklavž, dedek Mraz, Božiček in vsi drugi, ki izbirate darila za svoje najdražje, ne bi naleteli na zaprta vrata, bo naša trgovina DECEMBRA ODPRTA VES DAN od 9. do 19. ure Na voljo je najrazličnejše blago za slovesne prte, brez katerih ni pravih praznikov, pa še lepo darilo so lahko. Za najdaljšo noč v letu se radi lepo oblečemo, zato je naša trgovina založena z vrsto kakovostnih tkanin, kot so: korejski in italijanski pliš, različne vrste brušene viskoze, čipke, mikro in še kaj. Pridite in izberite! Naj bodo prazniki prijetni in novo leto srečno tudi za Vas. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VRHNIKA Želi vsem blagoslovljene božične praznike ter miru, sloge in božjega varstva v novem letu 1992! Vse dobro želimo tudi članom drugih strank, organizacijam, društvom ter občanom naše občine in župljanom vrhniške župnije! Ob koncu leta se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sodelovali, podprli naše različne akcije, nas vzpodbujali, razumeli. HVALA IN SREČNO SKD VRHNIKA Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica voščijo vsem članom društva, zlasti pa vsem prijateljem in podpornikom, vesele božične praznike in srečno novo leto 1992 Na pomoč! PGD Borovnica VRHNIČANI - PREBIVALCI STARE CESTE! Predlog prometne ureditve bo v javni razpravi do 20. t. m. Potem se bo usoda Stare ceste, za katero je bilo že pred leti zbranih preko 100 podpisov, odločala v ozkem krogu občinskih mož. Ker sem osebno vodil to akcijo, predlagam pristojnim v občini, da zberejo vse pripombe in predloge ter na podlagi le-teh organizirajo okroglo mizo, le na ta način bomo skupaj prišli do skupnih rešitev. Stara cesta ne sme biti pokopališče pešcev, ampak naj se končno uredi kulturni red, ki bo dobrodošel vsem, zlasti pa pešcem. Pozivam krajane Stare ceste, ker sem prepričan, da bodo pristojni organizirali predlagani sestanek, da se le-tega v čim večjem številu udeležite. Lep pozdrav! AJG SILVESTROVANJE PO DOMAČE Turistično društvo Vrhnika in Naš Časopis vabita bralce na silvestrovanje. Samo dobra volja in že smo skupaj. Ne bo vam žal. Cena; 34,60 DEM Prijave sprejema turistično društvo Cankarjev trg 4 do 25. 12. 1991, tel.: 751-084. PRAZNIČNO VOŠČILO Ob izteku burnega leta, ko se je nanovo rodila Republika Slovenija, želimo vsem ljudem dobre volje v letu, ki je pred nami, predvsem mir, ljubezen in strpnost med ljudmi. Le tako bomo lahko dograjevali in negovali našo mlado državo. Vsem našim upokojencem in njihovim svojcem pa želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravja polno in zadovoljno novo leto 1992. Še posebej želimo zdravja, zadovoljstva in miru v jeseni življenja našim starostnikom in upokojencem v Domu upokojencev na Vrhniki. Upravni odbor DU Borovnica RAM d. o. o. podjetje za prodajo računalnikov, register blagajn in pisarniških strojev Pionirska 7 61360 VRHNIKA DIGISTROJ Adolf Molek servis pisarniških strojev in računalniške opreme Pionirska 7 61360 VRHNIKA Vsem poslovnim partnerjem, strankam, kupcem in občanom želimo v letu 1992 obilo miru, zdravja, poslovnih uspehov, obenem pa se priporočamo za obisk. MALI OGLASI V CENTRU Vrhnike prodam 15 m2 veliko garažo s kanalom. Šifra »KANAL«. MATEMATIKO in fiziko za osnovne in srednje šole inštruiram na svojem ali vašem domu. Informacije dobite po tel. 752-695 od 18. do 20. ure. ZA ZANESLJIVO dopoldansko varstvo 2-letne deklice na našem domu na Vrhniki nudimo dober honorar. Ponudbe pod Vrtnarija. BOŽIČ JE PRAZNIK BOŽJE DOBROTE. ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE i IN SE VAM V IMENU VSEH POTREBNIH ZAHVALJUJEMO ZA VAŠO DAREŽLJIVOST IN ODPRTO SRCE V LETOŠNJEM LETU ŽUPNIJSKI KARITAS BOROVNICA IN »LUČKE« Trgovina PIC0