Tečaj lui. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic f Ljubljani 6. decembra 1895. € Politiški oddelek. izmej petih sta Grof Eduvard Taaffe. «Msđ&đ&asifcđ^fea^ pravosođnega ministra in predsednika najvišjemu sodišču in je bil vzgojen s sedanjim cesarjem. Tedanji nadvojvoda Fran Josip rostnih sovrstnikov najbolj ljubil grofa Taaffeja, ki se je na Terezijanišču pripravljal ne za vojaško, temveč za pravosodno karjero, in sta se tikala. Pripoveduje se, da sta se tudi še pozneje cesar in grof Taaffe v zaupnem pogovoru tikala. Drugi cesarjevi sovrstniki in tovariši so knez Friderik Lichtenstein, grof Ladislav Szapary (pozneje general konjice), grof Nikolaj Pejačević (pozneje general konjice, ki je v bitvi pri Kraljevem gradcu zgubil jedno roko) in grof Vrba, ki je že umri. Toda veseli dnevi viharno Zatisnil je v petek oči jeden najboljših avstrijskih državnikov grof Eduvard Taaffe. Njegovo ime ostane neizbrisljivo v avstrijski zgodovini. Posebno Slovani se ga bedemo hvaležno speminjali, ako se tudi nam niso uresničile nade, katere smo gojili pri nastopu njegove vlade. Tudi ni pokojni Taaffe kriv, če se te nade niso izpolnile, temveč drugi faktorji, nekoliko pa mi Slovani sami. Grof Taaffe ni připadal nobeni stranki in je bil pred vsem dober Avstrijec in zvest sluga svojega go-spodarja. Grof Eduvard Taaffe je potomec starega irskega rodu. Čin viscounta in ž njim pêrstvo je dobila Taaffe- mladinskih tovarišev so kmalu minoli. Prišlo leto 1848. in nadvojvoda Fran Josip postal cesar in ločil se je od dragih mu mladinskih tovarišav. Taaffeju je bil zaprt prihod k dvoru. Mlađega vladarja obdajali so vsi drugi vplivi in minolo je celih sedemnajstlet, da jeva rodbina dne 27. junija 1628. leta. Sedeža v angleški zbornici pa Taaffe jeva rodbina ni imela, ker irski peri niso elani gospodske zbornice, temveč samo iz mej sebe volijo 28 članov gospodske zbornice. Pravico voliti v angleško gospodsko zbornico je pa Taaffe imel, a če je kdaj odposlal svoj glas, se ne ve. Osobno gotovo ni nikdar se s Taaffejem ništa videla. Taaffeju bil umri oče. tem je leta 1850. grofu Grof Taaffe je učil se prava na dunajském vseuči lišču in je po tem vstopil v službo 1. 1857. pri dolenje avstrijskem namestništvu. Bil prideljen dunajskonovo volil, ker ni bil nikdar zunaj mej našega cesarstva 5 kar se bode komu čudno zdelo. Prijatelj popotovanj ni bil meškemu okrajnemu glavarstvu. . Od tod je bil prestavljen na Ogersko in je služ boval v Budimu in Šopronju, kjer se je seznanil z rod Še celo posestvo svoje žene na Ogerskem je krat mimogrede ogledal. Angleščine ni znal. jeden sedem bino grofa Emanuela Csakyja in se oženil z njegovo hčerjo Irmo Ko je na Ogerskem se zopet obnovila komitatska uprava 1860. leta, je grof Taaffe z mnogimi uradniki najstem stoletji za časa državljanske vojske se je Taaffe- moral ostaviti Ogersko. Přišel je na Češko m je 1861. bil načelnik kresije v Pragi. L. 1863. je postal deželni predsednik solnograški in namestnik dolenjeavstrij ski. dne 8. januarja 1867. leta letih 1865. in 1866. je jeva rodbina izselila iz domovine, kakor mnogo druzih katoliških plemenitaških rodbin. Jeden Taaffejev je bil v Avstriji feldmaršal in je dobil od nemškega cesarja gro-fovstvo. Tudi več drugih članov Taaffejeve rodbine je bilo v avstrijski vojni ali civilni državni službi. Rodil se je Eduvard grof Taaffe, viscount Taaffe pl. Corren in baron Bollmote, kakor se je imenoval s ministerstva notranjih stvarij. Nekaj dni pozneje, ga je popolnim svojim plemenitim naslovom, dne 24. februvarja zopet volilo češko veleposestvo v deželni zbor, kateri po- bil češki deželni poslanec. V deželni zbor so ga bili volili ustavoverni veleposestniki na češkem. Dne 7. marca 1867. leta je bil imenovan za vodjo 1833. 1. na Dunaji kot sin grofa Ludovika Patrika Taaf- slednji ga je pa odposlal v državni zbor. tem mu je feja 5 svoječasnega pravosođnega kancelarja, in poznejšega bil umri starejši brat in je postal posestnik posestev Nalžov in Kolinec. V Beustovem ministerstvu Taaffe javno ni igral posebne vloge, a za kulisami je pa pridno de loval. Kot prijatelj cesarjev je posredoval mej vlado in krono. Živo se je udeleževal delovanja državnega zbora 1867. leta in njegovo ime stoji pod državnimi osnovnimi zakoni. Ko je odstopilo Beustovo ministerstvo, je vstopil v novo ministerstvo Auerspergovo kot minister deželne brambe in javne varnosti. Vsled češkega vprašanja je kmalu nastal razpor v tem ministerstvu in odstopil je knez Auersperg in grof Taaffe je prevzel predsedstvo. Toda mej ministri ni vladala sloga. Razdelili so se v dve skupini, ki je vsaka cesarju predložila svojo spomenico. Manjšina, mej drugim grof Taaffe, je zagovarjala federa-lizem, drugi so bili za centralizem. Dne 11. januvarja 1870.1. so odstopili grof Taaffe, grof Potocki in Berger. Ministerstvo je pa še nekaj časa životarilo pod predsed-stvom Hasnerjevim, dokler ni přišel dne 12. aprila 1. 1. grof Potocki na krmilo. V tem ministerstvu zopet naj-demo grofa Taaffeja kot vodjo ministerstva notranjih stvarij in deželne brambe. Dne 7. februvarja 1871. 1. je odstopila vlada, ki si je prizadevala napraviti kako spo-razumljenje na Češkem in přišel je grof Hohenwart. Grof Taaffe je bil pod Hohenwartovo vlado, rekli bi, na počit-nicah. Pod Auersperg-Lasserjevo vlado je pa šel za namestnika na Tirolsko. Ko je bila nemška ustavoverna stranka na vrhunci svoje slave, ni nikdo mislil na grofa Taaffeja. Ko je pa začela ustavoverna stranka razpadati in je zlasti vsled svojega postopanja v bosenskem vprašanji levica vedno bolj kazala, da jej manjkajo vse potrebne vládne zmožnosti, jelo je javno mnenje obračati svojo pozornost na tirolskega namestnika. Vsi so viděli o njem pri-hodnjega moža. Ko se po odstopu Auerspergovem ni posrečilo baronu Pretisu sestaviti nove vlade, je bil po- klican grof Taaffe na Dunaj in 15. februvarja 1878.1. je bilo imenovano novo ministerstvo, kateremu je zafiasnim predsednikom imenovan bil pl. Stremayr in grof Taaffe pa ministrom notranjih stvarij. Pravi vodja te vlade je pa bil grof Taaffe. Njegova prizadevanja merila so na to, da levico pripravi ob veljavo, da ne bode mogla delati ovir. Po nje-govem prizadevanji se je sklenil kompromis v češkem veleposestvu in Čehi so se odloćili. da pridejo v državni zbor. Po novih volitvah nemški liberalci niso več imeli večine. Grof Taaffe je dne 12. avgusta 1879. leta prevzel ministerstvo sam. Nameraval pa nikakor tudi še sedaj ni levice popolnoma odriniti v stran. Levičarji so ostali nekateri še v ministerstvu. Ko bi bila levica pametno postopala, kdo ve, kako bi se bile stvari razvile. Morda bi se jej bilo posrečilo ohraniti velik vpliv na državno upravo za časa Taaffejevega vladanja. Levica se je domišljevala, da brez nje ni moč vladati in zato je Taaffejevi vladi napovedala boj. Ko je levica novi vladi odrekla dispozicijski zaklad, so se morali umakniti levičarski ministri in zaměnili so jih drugi možje, ki so bili deloma desničarji, deloma brez določne politične barve. Posebno je bil velicega pomena vstop dr. Julijana viteza Dunajewskega v ministerstvu. Duna-jewski se je še le izrekel, da se hoče vlada opirati na desnico in napovedal levičarjem boj. Čutilo se je precej, da v Avstriji veje druga sapa. Še ko so bili levičarji v ministerstvu je izšla jezikovna naredba za Češko, pa tudi za slovenske dežele se je pod Taaffejem izdala neka jezikovna naredba. Čehi so dobili vseučilišče, mi Slovenci pa nismo bili tako srečni, samo na dolenjih razredih gimnazij se je dovolil slovenski učni jezik. Le škoda je, da vlada ni hodila dosledno po poti, katero je bila nastopila. Delale so se jej vsemogočne ovire od dveh stranij, ponižana zjedinjena levica je našla dva zaveznika. Jeden je bil nedavno odstopivši grof Kal-noky. Ta je vedno naglašal, da se mora notranja politika vjemati z vnanjo. Ker je Avstrija v zvezi z Nemčijo, tudi doma Avstrija ne sme prezirati nemškega elementa. Drugi zavezniki so bili vojaški krogi, ki so vedno radi se po-tegovali za nemščino. Učni minister Conrad, ki je bil Slovanom naklonjen, se je moral umakniti Gautschu, ki je kmalu pokazal svojo nenaklonjenost Slovanom. Z odpravo več slovanskih srednjih šol, je prouzročil veliko razburjenost na Češkem. Začelo se je močno mladočeško gibanje. Mnogo se je sto-rilo, da bi se uničilo to gibanje že v kalu. Po prizade-vanju vlade se je celo doseglo neko sporazumljenje mej Nemci in Staročehi. To sporazumljenje, ki se je bilo doseglo na Dunaji pri banketih vodij obeh narodov, pa ni imelo nobeno cene, ker narod ni hotel nič vedeti o njem. V januvarji 1891. leta se je razpustil državni zbor in se je hotelo pri novih volitvah odriniti vse radikalneje elemente. Dunajewski, ki se je upiral razpustu državnega zbora, je dne 2. februvarja odstopil in na njegovo mesto je přišel dr. Steinbach. Pri volitvah pa vlada ni imela sreée. Na Češkem so njeni privrženci popolnoma pozebli in na njih mesto prišli Mladočehi. Vlada ni v zboru imela več večine. Pogajati se je jela z Nemci in grof Kuenburg je bil poklican v ministerstvo kot zastopnik zjedinjene levice. Toda kmalu so se pojavili razpori in grof Kuenburg je zopet izstopil, Smrtni udarec je pa priložila vladi, kakor je znano volilna reforma, ki je bila prav za prav delo ministra Steinbacha. Vrgla pa Taaffeja ni zjedinjena levica, temveč njegov prijatelj grof Hohenwart Vsi ti dogodki so še v prosvežem spominu, da bi jih še bilo potreba ponavljati. Pod Taaffajevo vlado sklenilo se je mnogo koristnih zakonov. Sklenil se je mej drugim nov obrtni red, ki je v načelih jako dober, samo z raznimi izjemami je močno pokvarjen. Tudi se je sklenilo več zakonov v zboljšanje stanja delavcev. Nasledki grofa Taaffejevega vladanja bodo še dolgo vidni v Avstriji. On je uničil moč zjedinjene levice. Morda bi jo odločno Slovanom prijazna vlada ne bila mogla tako ukrotiti, ker bi jej ne bila mogla tako izpod-kopati tal v narodu. 48* Taaffe jej je več škodoval tedaj, ko jo je božal, kakor ko jo je pobijal. Izrabil jo je in pri narodu pripravil ob zaupanje. S spremembo državnozborskega volilnega reda za češko veleposestvo jej bil tako že za zmiraj one Kuba Vstaj na Kubi še ni zgubila svoje resnobe za Dočim je španska vlada že toliko žrtvovala za zatrenje vstaje, vendar še nima pokazati nobenih pravih vspe-hov. Vojaštva je poslala tja žev do 160.000 in celo množico vojnih ladij. Pred vsem hoče Spanija sedaj Kubo obkoliti z mogcčil, da bi še kdaj prišla do večine v Avstriji. Ko bi vojnimi ladijami, da ne bode mogla vstašem na otok od no- grcf Taaffe ničesa druzega ne bil storil, da oslabšal bene strani priti kaka pomoč Če bo to kaj izdalo, se bo moč zjedinjene levice, ga Slovani moramo ohraniti v pri-jaznem spominu. kmalu pokazalo. Sicer so pa težave, katere delà vstaj na Kubi financijelnim razmeram Spanij take da bo iste mogla Politični pregled. poslednja le težko prenesti. Četudi se posreći Kubo ohraniti, bo nezađovoljnost doma v Spaniji vendar velika, ker se je potrošilo toliko denarja, katerega že itak v slabih denarnih za- zakona Tiskovna svoboda nedavno imel sei< devah se nahajaj Spa močno pogreša. Kdo ve, Če de Odsek za premembo tiskovnega narni polom ne provzroči doma kakih neredov Minister Gleispach je pri tej pri liki přiznal, da sedanji tiskovni zakon ne ustreza sedanjim razmeram in je obljubil v tej postavodajni dobi predložiti neke premembe. Pnčital je neki ukaz do dižavnih pravdnikov, v Turčija Glede armenskega, oziroma splošnega vzhod nega vprašanja vladajo še vedno velike negotovosti. Mej tem ko se zastopniki evropskih velevlastij posvetujejo o tem kako katerem je jim naročil, da naj ne konfiskujejo tako pogosto kakor dosedaj vedno sklicujcč se na 300 Dopuščaj tudi oštre kritike postopanj jih uradnikov in oblastev naj Po- Darediti konec neznosnemu stanju v Turčiji, in se turška vlada zlasti sultan zadnji čas res prizadeva zopet red narediti v ne- mirnih pokrajinah, Čuje se zopet o ih krvavih pretepih in misliti morajo da je tiskovna svoboda ustavno zajamčena grozovitostih. Po upostošenih krajih vlada grozna revščina in Ministrové besede so bile jako lepe želeti beda da mini in ljudstvo živi najbedneje življenje. Napaka, da ev- strov ukaz dobro prečitali državni pravdniki v domovini seda ropske velevlasti na mah ne morejo ondi miru narediti, tiči v tem. HlllfellMllHHHHferilrilHH njega ministerskega predsednika, državni pravdniki jako neprizan Gali cij posebno o volitvah postopaj Rusij roko. ker niso edine. Anglija in Avstrija postopati za-se, dočim a v zvezi s Francijo in tudi Nemčijo postopa na svojo Čehi in Nemci Ker Nemci nimajo večine v no- Zatrj se, da se Rusija pripravlja za vse slučaj beni kuriji Češkeg deželnega zbora bočej Mladočehi voliti Mnoge stvari spominjajo na dobo pred turško ojsko 18 i iz ega zbora dva Nemca v deželni odbor. Tudi namestnik Tudi Turčij se baj priprav denarja ji manjka, in celo deželnega maršala bode Nemec. Mladočehi hočejo najbiž s tem, da volijo dva Nemca v deželni odbor doseči, da veleposestniki ne bodo imeli v deželnem odboru prevelikega vpliva. Volilna reforma, — Državni zbor bode razpravljal že pomladi o volilni reformi. Grof Badeni se nadeja, da mu ne bodo delali niti Mladočehi ovir, ker bode njegova-volilna reforma daleč segala. Vlada misli, da jej ne bode težko dobiti potrebne dvetretjinske večine. Seveda se ne ve, če levičarji Levico v mestih mobilizované sedanje vojske ni v stanu vzdržavati Ko bile evropske velesile edine, bi se lahko kmalu naredil mir v Tur Vt«« čiji Ker pa hoče vsaka iz teh nemirov koristi imeti se bati resne vojske Veliki vstaški nemiri so se pojavili na otoku Kreta. Nezađovoljnost proti Turčiji je velika Grška si hoče izkoristiti to vstajo in grški listi pozivljejo naj postavi na čelo vstaji in skuša pridobiti Kreto vlado da se ali pa nemški konservativci ne bodo zopet delali ovir sedaj morda že přivolila v razširjenje bilo to v škodo protisemitom pravice ker Socijalizem v Nemčiji. nemški vladi vedno bolj se razširj Veliko preglavico delà socijalizem v Nemčiji. VaŽna €z Obrtnija. Celo v državnem zboru ima ta lepo zastopstvo vlada rađa napravila izjemne zakone proti socijalistom kakor naredba za obrtne in gospodarske * vendar zadruge. stih ne more. Da bi zatrla delovanj jalistov, vrgla se je na drugo pot. Po nemškem društvenem zakonu prepovedana vsaka zveza društva z društvom. Ker vlada sluti da so Bivši pravosodni minister grof Schonborn je letos razglasil važno naredbo, ki se dostaje obrtnih socijalistiška društva v zvezi, je pied kratkim odredila strogo in gospodarskih zadrug, katerim spađajo tudi slo- preiskavo. Ista se je izvršila tudi pri vseh socijalistiških venske posojilnice in hranilnice ter konsumna društva. vodjah. Posebno jc baje vladi na tem, da bi mogla vdušiti Nemška liberalna stranka je vse. kar je dobrega storil takozvana volilna socijalistiška društva in bi se mogla po- ta minister, nalašč in dosledno zamolčevala, in to lastiti skupne podporné blagajne socijalistov. Poslednjo so pa c ocijalisti srečno rt šili v Svico. Vse pa vlada ravno sedaj tem bolj, ko se je ta minister oziral tudi na niže ker baje namerava razpustiti državni zbor in se hoče pocenja pripraviti na to, da sloje in množice poprek. Čudno le, da o tej miš- socijalisti ob volitvi ne imeli ne de- ljeni naredbi niso poročali niti slovenski listi; vsaj. narja ne zvez za agitacijo. Zaradi t(ga bi rada dobila bla- kolikor nam je znano, so to naredbo prezrli slovenski gajno v roke in razpustila njih društva. Čuje se pa, da vlada dnevniki. ni dobila povsem sumljivih stvarij pri preiskavi. Bojijo se pa vzlic temu socijalisti, da vlada administrativnim potom raz-pusti njih društva. Bo-li vlada s tem dosegla svoj namen je prav dvomljivo. Tako močni socijalisti, kakor so sedaj v Zato smo jako hvaležni maloruskemu me- sečniku „Hayka" (Nauka), da je v poslednjih združenih številkah ponatisnila isto naredbo in jej vrhu tega » ker piše tudi za kmetski narod, pridobila jako Nemčiji, se ne bodo tako kmalu ugonobiti. Boljše stori Nem- jako poljudno raztolmačenje. čija, da z lepa pomiri delavski stan in mu da, kar mu gre po božji in človeški postavi. Kakor vedo najnoveja poročila povedati , je vlada že razpustila vsa socijaldemokratična društva v Berolinu. Ta vladna naredba našla je velik odpor pri socijalistih. Kdo ve, če ne bo to raji slabo, kakor dobro vplivalo na zatrenje socijalizma v Nemčiji. Dne • • j unija je priobčil „Vestnik državnih zakonov" pod št. 7. nasledno ministersko naredbo. Naredba ministerstva pravosodja notranjihdel in trgovine v družbi z ministerstvom financij od 23. maja 1895. 1., dostajajoča se izpremembe ministerske naredbe od 14. maja 1873. 1. (V. d. z. N. 71) o zasnovi in ve-denju registrov za obrtne in gospodaske zadruge. Na mesto §§ 2. in 18. izdane ministerke naredbe v izvršenju zakona 9. aprila 1873 („V. d. z.a Nr. 70) o obrtnih in gospodarskih zadrugah od 14. maja 1873. (V. d. z. Nr. 7) o zasnovi (napravi) in vedenju registra o zadrugah, stopijo z dne objavljenja te naredbe na-slednje določbe : § Vsa v zgorej omenjenem zakonu predpisana oglašenja o vpisanju v registre o zadrugah naj se stavijo v protokol pri trgovskem sodišči ali osebno ali pa v obliki. poverjeni (potrjeni) od sodišča ali notarja. v Pooblaščenci so točno takisto dolžni predložiti potrjeno pooblaščenje. Sodiščno ali notarijalno potrjenje pa ni potrebno ako se kaže na oglašenju ali pooblastilu firmi pred-pisani podpis, ali ako se podpisi podpisavših se oseb uže hranijo v potrjeni obliki pri registerskih aktih trgovinskoga sodišča. § 18. Pri kontroli oglašenja naj se obrača posebno zanimanje na to, da bi bili pravo prosilca v doseženje vpisanja brez vsake sumnje, in da bi pristnost priloženih zasebnih dokumentov, potrebnih v ta namen, bila dokazana s podpisi, poverjenimi od sodišča ali notarja. Vendar pa je v dokazanje sklepa občnega zbora, načelništva, nadzorništva ali drugega katerega koli organa zadružnega dovolj — ako to ne nasprotuje pravilom — prijavljenje kopije iz protokola, potrjene s firmo soglasno predpisanju, ako se podpisi podpisavših se uže hranijo pri registerskih aktih trgovin-skega sodišča v poverjeni obliki. Ako poverjeni podpisi niso priloženi po sodnijsko ali notarijalno, je sodišče dolžno preveriti se v prist-nosti s primerjanjem s poverjenimi podpisi, hranečimi se pri registerskih aktih. § 19. Kar se pa dostaje notranjega izdelovanja gledé na zadružne registre, uporablja se smisel pravil označenih §§ 18—21, potem v §§ 23, 24 in 26, ministerskih naredeb od 9. marca 1863. 1. (V. d. z. Nr. 27) o izde-lovanju trgovinskega registra. Bacquehem, s. r, Schonborn, s. r. Wurmbrandt, s. r. Važnost te nove naredbe tiči v 3. odstavku drugega paragrafa. Važna pa je ona nova naredba radi tega, ker vsled nje so oglašenja za vpisanje v registre bolj prosta in ceneja. Vsled 3. odstavka § 2. je konečno rešeno vprašanje, katero je tekom celih 20 let provzročevalo trgovinskim sodiščem samim mnogo sitnostij po vsej državi, posojilnicam in konsumnim društvom pa velike stroške in veliko izgubo časa. § 16. zakona od 9. aprila 1873. 1. o obrtnih in gospodarskih zadrugah se glasi : „0 členih načelništva je treba takoj po izvolitvah napraviti oglašenja v re-gisterske zapisnike o zadrugah. K oglašenju treba je priložiti njih legitamacijo. Členi načelništva so obvezani pred trgovskim sodiščem svojeročno podpisati se ali pa predložiti svoje podpise v poverjeni obliki. Natanko takisto je treba postopati pri vsaki izpremembi v sestavi členov načelništva ali odločenju namestnikov." (Konec sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Kurjenje s petrolejem ima mnogo prednosti pred pre-mogom in se vedno bolj razširja, a seveda za to morajo biti posebne priprave. Kurjava manj stane, ker ni treba ljudij, da bi petrolej devali na ogenj in pepel odnašati. Naredi se namreč, da petrolej sam po ceveh teče iz shrambe na ogenj. Pepela pa ni nič. Petrolej se ves razprši, ko přiteče v peč, za to pa ni treba zanj tolikega prepiha in so zatorej dimniki lahko ožji. Posebno je petrolejsko kurjenje pripravno za rabo na ladijah. Aluminij. Mislilo se je, da zmesi aluminija z drugimi kovinami ravno tako uporne proti morski vodi in kislinam. kot čisti aluminij. Preiskave ameriške mornarske uprave so pokazale, da se morska voda veliko hitreje loti aluminijevega brona, v katerem je 6 °/0 bakra, kakor samega aluminija. — Nikel je tudi sam bolj uporen proti kisliinam njega vsemseh. Samega se solitrova kislina le malo loti, če je pa v njem le malo bakra ali kobalta, se pa v njej le raztopi. — Popolnoma čisti cink se tako razstopi tudi v mocni žvepleni kisliai, navadni cink, v katerem je nekaj kadmija, bakra, svinca in in-dija, se pa še v razredčeni žvepleni kislini hitro stopi. Nova pomoč kmetovalstvu. Kmet steber državam. Države ljubijo red, so vstvar-jene radi reda v človeški družbi in se le tedaj ob drže, ako so v stanu ta red obdržati. Od raznih stanov v državi pa tudi kmet najbolj red in mir ljubi in potřebuje. Radi tega so države na kmeta navezane in kmet na države. Da morejo države dobro vspevati, v to jim pomore kmet z davki in z vojaki, to so pa velika bremena, katera silno težko nosi, 1.) ker se mu raznih davkov včasih vendar le preveč naloži in 2.) ker se mu z vojaki od- » tegnejo pri poljskem delu najboljše moči. Ali ko b1 drugih nalog kmet ne imel, bi še shajal. Toda na njegovih ramenih so dolgovi, večkrat neizmerno veliki dolgovi, katere je večkrat že podedoval ali v katere se je drugače zakopal brez lastne krivde. Dolgove pa je treba plačevati, ako ne naenkrat pa v obrokih. Vsaj odrajta-vanje obresti se mu nikakor ne prizanese. Vrh tega ima kmet stroške za zavarovalnico in za druge vsakdanje po-trebščine, katere nikakor niso majhne. Če mu tudi v dobrih letinah ni treba živeža kupovati, pa ima strošk 489 z obleko, stroške ž otniko svojih otrok in druge novo dobne izdatke, za katere v prejšnjih letih kmet ni vedel. Ako svojih poslopij ne popravlja, podere se mu stan za stanom, s tem ima navadno kaj velike stroške, ki so vselej neproduktivni, to je, odškoduje ga za nje nika-koršen dobiček od druge strani. Pa kaj borno naštevali vse nadloge kmetskega stanu! Vsaj že vsakdanji izrek: „Kmet je revež" dovolj priča o njegovem neugodnem stanji, katero se osobito pri slabih letinah, uimah, ži-vinski kugi, človeških boleznih in drugih nezgodah očitno pokaže. Radi tega tudi prijatelji kmetovalstva vedno pre-mišljujejo, kako bi kmetu pomagali Nekaj se povsodi stori za pospeh kmetovalstva ; nekaj store kmetijske družbe s podružnicami, ko širijo poduk in dobra semena, stroje in druga sredstva med kmetsko ljudstvo razširju-jejo in k varčnosti vspodbujajo. V pospeh kmetovalstva so kmetijske razstave, premovanja živine, razprodaja dobrih plemen po nizki ceni itd. Veliko se je koristilo v vinorodnih krajih, kjer je trta vsled trtne uši opešala, da so se začele nove trte deliti in dajati brezobrestno državna in deželna posojila. Nova vlada hoče tudi pozorna biti na kmetovalstvo. Dokaz temu je že to, da je novi poljedelski minister grof Ledebur prvi izmed sedanjih ministrov stopil na po-zorišče v državnem zboru. Na predlog tega ministra je bil nedavno državni zbor skoraj soglasno sprejel zakon o državnih posojilih za zboljševanje zemljišč. Poročevalec gospodarskega odseka, vitez Milewski, je navajal, da je bilo od 1. 1868. do 1892. na dražbi prodanih 222.000 posestev-,- na katerih je bilo vknjiženega dolga 720 milijonov; pri pro-dajah se je skupilo le 472 milijonov, upniki pa so zgu-bili do 300 milijonov. Te številke naravnost kriče, da ne pretiramo, ko kličemo v svet: Usmilite se kmeta! V istini so razmere še žalostnejše, kajti v onih 25 letih še v mnogih deželah niso bile vrejene zemljiške knjige in torej statistika ne našteva vseh slučajev, ko je žalostno pel boben smrtno pesem tisočerim obupanim zemljiškim posestnikom. Tako je samo na Kranjskem 1. 1893. eksekutivnim potom bilo prodanih posestev za 363.127 gld., a neza-dostno skupilo je znašalo 175.454 gld. Te številke torej dalje dokazujejo, da vsled dolgov ne trpi le zadolženi kmet, marveč tudi slojevi prebivalstva, v obče narodno gospodarstvo. Te številke pa tudi zahtevajo, da morajo pričeti rešilno delo vsi merodajni faktorji, sicer propade tekom kratkih let ves kmetiški stan. To prepričanje so izražali vsi govorniki brez razlike političnih strank, dasi vsi niso bili zadovoljni z zakonom, trdeč, da je vrezan bolj za veleposestnike in da vlada zahteva previsoke obresti od zboljševalnih posojil. Tudi mi trdimo, da ta posojila ne bodo rešila gospodarskega vprašanja, vendar pa upamo, da si bode marsikateri zemljiški posestnik z državnim posojilom zbolj- šal svoja zemljišča in tako tudi svoje gmotno stanje. Načeloma najboljša stran novega zakona je, da pre- bije dno nauku o brezmejni prostosti zadolževanja in da mu ta državni dolg bode vknjižen zemljišču, na ta način, da bode morala država ob slabih letinah čakati na po-vračilo. Ta načelni razloček med navadnim posojilom in posojilom za določeno zboljševalne namene je jasno naglašal poljedelski minister grof Ledebur. Posojila bodo v prvi vrsti namenjena za osuševanje zemljišč ali pa za nape-ljevanje vode v suhe kraje. Ministerski predsednik je v svojem prvem govoru naglašal, da bode vlada podpirala slabejše in revnejše dežele, poljedelski minister pa je sedaj dostavil, da mora država v posameznih deželah pod-preti revnejše dele poljedelskega prebivalstva, da si morajo olajšati težki boj za obstanek. Veleposestniki so si večinoma že sedaj sami pomagali, toda mali posestniki so bili doslej brez vse podpore in mnogokje tudi brez pouka. Marsikateri bi si bil rad pomagal, z veseljem zboljšal svoje posestvo, a nedostajalo mu je denarja. Novi zakon, pravi minister, bodi sam kažipot za prihodnjost. Posojilo bode dobil posestnik za določen namen, kakor pri poso- jilnicah, dolg ne bode visel na zemljišču, temveč na do-hodku, kar jedino je opravičeno. Kmetijske raznoterosti. v ~ Zelod — krma za kokoši. Skušnje so pokazale, da je želod jako dobra krma za kokoši. Ko se jeseni nabere, dene se posušiti na peči in zmleti v moko. Nekaj te moke se pridene navadni krmi za kokoši, posebno je dobro, če se potrese v ostankih od mesnih jedij in krompirja, kateri se imajo dati kokošim. Tudi se lahko iz te moke izpeko majhni hlepčiki, ki se potem razmočijo v vodi in dajo mej drugo hrano kokošim. Kokoši, ki želod jedo rade neso. Navajanje vode na travnike po zimi je škodljivo. Led, ki se naredi zamori travo. Zato naj se gleda da se travnik malo pred zimo posuši. j V-ïlS i-* ; - * i......................................................»....................................................M, » UMI! Poučni in zabavni del. = ................................................................■"•■■.............................. ty ty ty tyty ty tyty ty ty ffe Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) II. Nova teta z očmi različnega kalibra. Za prihod Valerjana Makariča bilo je v vojašnici pripravljeno začasno stanovanje, sestavljeno iz dveh čast-niških stanovanj. Neko jutro sem se igral in begal za stavo z Andrejem po prostoru, ki je bil v sredi vojaš-ničnih poslopij. K meni je pritekel Mičurinov sluga in rekel : — Pojdite hitro domov ; strijc je přišel. V tek sem se spustil iz vojašnice. Pred hišo stal je ogromen ridvan t. j. voz s predkrovom, ves naložen s kovřegi, zaboji, vrečami, torbami in culami. Přišedši po stopnicah v nadstropje, kjer je bilo strijčevo začasno stanovanje, srečal sem v predsobi žensko; bila je mlada, malo zamolkla, a jako lepa črnolastka, z velikimi, črnimi, 490 umnimi in bistrimi očmi. Malo je manjkalo, da jej nisem s „črnimi raznokaliberskimi očmi u tem je bilo rešeno poljubil roke, imevši jo za teto. Pa nakrat sem se do- vprašanje o nenavadni ženitvi ljubljenega mi tovariša. mislil, da je teta velike postave, a ta — srednje ; zatorej sem švignil mimo nje naravnost v sobo, kjer sem našel rj£a z mia(i0 ženo. Ta čas smo iskali stanovanje strijca. Poljubila sva se na čelo. Po tem me je strijc mestu. Po mnogem iskanji našli smo jako lepo in pro- Minolo je nekaj dni po prihodu Valerjana Maka- HHHBMHBHHHBHHBHi přijel za roko in peljajoč me v salon i glasno ekel storno stanovanje v Zakročimski ulici, blizu vojašnice. Katrica, Katrica! Priporočam ti mojega nećaka Zame je bila posebna in prostorna svetna soba. Vreme z menoj v salon Meni skor Nikla Makarova. In strijc šel slabo postalo; pádel sem z oblakov teh bleščečih fan- tazij in sanjarij, katere sem si bil napravil po stričevih besedah o teti. Pred menoj je stala visoka, suha, koščena in ploskoprsna mlada ženska. Obraz njen je bil umazano- zamolkle bane; lasje črni kakor smola, pa ne namazani ; jedno malomarno pečesani; nos je bil velik in grbast oko je bilo črno in navadne velikosti drugo črno , pa mnogo manjše kot prv katerega so pa vrh tega vedno » podobno razpoki je bilo lepo in preselili smo se î takoj, ko smo dobili stanovanje; Valerjan Makarič je tri dni v tedni bival ostrogu, v svoji prostorni baraki, a ostale štiri dni je živel v mestu. Prenehal je bil biti polkovni pobočnik in stotnije ni prevzel, zatorej ni imel druzega posla imel dnevno službo vsakih osem ali devet dnij. čas je bil popolnoma prost. i da je Drugi Andrej, ali Andrejče Basmanov je odločen v polk pa tudi kot prostovoljec, a potem ni stopil v polk kot vojak. Prvega pol leta je živel z menoj vred pri Valerjanu Ma tekle solze z gnojem, kariču in postopal. Jaz tudi nisem ničesa dělal in se Pozneje imenoval sem to oko „vedno tekoče oko tetino". strašno dolgočasil brez določenega posla. Meni je postalo neznansko žalostno in zoprno Ne Sedaj naj opišem ta svet, kateri je obdajal tri glede na svojo navadno odkritost in neznanje prevarjati, najstletnega dečka v hiši svojega strijca, člověka v naj skril sem svoja težka čuvstva in poljubil teti roko. In • Y # • višji stopinji brezskrbnega, razstreseno živećega tje v zopet se mi je nekaj zgabilo. Roka bivše moskovske kne- jeden dan, kakor večina njegovih rojakov. Rad je jahal na žinje sedanje soproge štabnega stotnika garde je bila slabih, zmršenih konjih, na kakeršnih je slovanski element suha kakor okostnica, a kar je glavno, neumita umazana. Moj Bog! ruskega naroda mnoga stoletja se prehajal po zemlji Moje drugo prevarjenje v svojem živ- ruski, a ni umel priti do kaj pametnega do jednoinšest-ljenji je bilo še hujše kot prvo v Moskvi povodom peče- desetega leta tega stoktja do leta, v katerem se je iz-nega maka. — Lepa črnolaska, katero sem videi v pred- vršila največja premena na svetu, premena, kakeršne ni sobi,j bila je jedna izmej dve leti starša od mene deklica. dveh hišen moje tete > Daša v zgodovini držav in človeštva in katera delà slava seda- > a dobra, umna in spretna njemu času in ruski upravi Zakaj ni Daša moja teta? mislil sem ko Sedaj pa seštejmo sestavo doma Valerjana Makarića Mičurina : sem v drugič videi lepo hišinjo prišedšo v salon. Če tudi priprosta hišinja premišljeval sem dalje, vendar že na kratko znan. « - * * ^ % 1. Sam Valerjan Makarič, glavar doma, je nam je neprimerno lepša kot njena gospa rojena knežnja. pa teta morda umna, dobra, nadarjena ? . Bomo Sicer videli. Moj Bog! Prevara moja glede tetinega uma bode nič manj huda in popolna, kakor glede nje lepote. Dolgo sem premišljal, kje so bile oči mojega strijca, ko jesnu- bil moskovsko knežnjo. Kako se mogel odločiti i da vzame to grdo, skoro pol slepo knežnjo ? In zakaj mi je tako hvalil svojo nevesto. Pa ne le jaz, temveč vsi prijatelji in tovariši mojega strijca niso mogli razvozljati tajnosti tako čudne ženitve, zlasti ne, ker Valerjan Makarič tudi ni posebno veliko přiženil; 50 tisoč rubljev v bankovcih i velik 5 grd in ne več nov voz, dve hišinji j kočijaža, strašnega nepridiprava, štiri baškirske konje » katere so mu pripeljali v Varšavo » a njimi ni bil moč voziti ; držati si jih moral ob samem senu in suhe kakor trske, da so bili za konjederca, če so se pa malo popravili, so pa dirjali in vse razbili v prah, ridvan in Št. 2. Njegova zakonska soproga, znana nam je še i z vnanje strani, to je s strani svoje suhosti, grdosti, očij raznega kalibra in velikanskega nosa z grbo. Sezna- nimo se sedaj z nravstveno stranjo bivše moskovske ? knežnje. To je ravno tako malo vabljiva, kakor vnanj. Kot nepristranski in pravični zgodovinar in življenjepisec sem dolžen podati fizično in nravstvtno sliko vseh oseb katere se bolj ali manj dotikajo mojih spominov. Um soproge Valerjana Makariča je bil samo za jedno stopinjo nad ničlo, katera na umstvenem termometru pomenja poslednjo stopinjo topoglavosti in nižje katere se začenja idijotizem. sitna j Značaja ni bila hudobnega ; o ne ! a bila je nestrpno a njene muhe so prihajale le iz dna neizrazljive njene neumnosti in nepoznanja najpriprostejših in najložje pojmljivih stvarij. Bila vrhunec nerednosti, neokretnosti ? vedela ni nič kaj se spodobi, nobenega pojma ni imela od ženstve- predpotopni grdi koleselj. Naposled so vojni tovariši Mičurinovi prišli na to, da so mu za nevesto pokazali nosti in o okusu toalete in o vsem drugem. vso drugo dekle, ne knežnjo, a drugo, najeto, a pri po roki mu pa hitro podtaknili pravo knežnjo, kakeršna Imela samo telesne navade in poželenja, ljubila mej drugim slaščice, zlasti umetno napravljeno sadje » 491 pa je vselej sama vse pojela, dělila ni svoje sladščice z nikomur, naj je àe toliko imela. renj » dělal cel mesec jeden škorenj in skrpal nekaj srednjega mej škornjem in copato, to je špaček prvega Njena vzgoja je obstojala v tem, da je znala čitati in druzega. in slabo pisati ruski, pa še slabše govoriti francoski „Brez tega že ne gre pa še knežnje. u Poskušala je igrati na glasovir. Pa učitelj je hodil Št. 12. Kočijaž Semen, dan v doto ženi Valerjana srake nauče govoriti, tem bolj Makariča. Bil velik nepridiprav: pijanec, surovež, tat itd. Ni vredno več govoriti o njem. Št. 13. Galahtijon i moj sedemnajstletni deček i ki njej celi dve leti, ubijal se, nasedel se, mučil se in jo je znal čitati in pisati, bil jako lepega vedenja, tih kro jedva pripravil,. da je igrala „Šel je kozak za Dunav", tak, čez vso mero udan svojemu gospodarju, to je meni, tem oziru so papagaji, s katerim se je u&il vkupe čitati in pisati, a bil je tudi pa samo to in nič druzega. drozdi in srake dosti nadarjenejše ; nauče se zvižgati vsaj dober krojač. nekoliko pesnij. Št. 14. Jakob » sluga Basmanova, slab čevljar, a Tacega bobra je dobil v Moskvi moj strijc, vesel, dober pijanec in tat. Št. 15. Ivan Postojanov, mlad sluga Valerjana Ma oštroumni Valerjan Makarič-Mičurin ; dočim so mu pred odhodom iz kostrumske gubernije ponujali prekrasno de- kariča, ki je služil zvesto in pridno. vojko, hčer njegove sestričine, pri katerej sem moral ru Št. 16. Ivan Bahor, drugi sluga Valerjana Makariča, šiti post prvi dan po odhodu iz domače hiše. Ta devojka petdesetletni samec, jako šaljiv in dovtípen, dajajoč vsem je bila osemnajstletna temnolaska, visoka, postavna lepo- jako primerne priimke. Bil je v konjskem hlevu, kjer je tica, umna, dobra, odlično izobražena in vsaj dvakrat pomagal kočijažu, kateri se je grozno domišljal in postavljah tako bogata, kakor grda moskovska knežnja. Tako ogromno druhalj je sestavljalo dom in slu » Čudna so tvoja delà o Gospod ! vse si storil po žabništvo Valerjana Makariča. Pa vzlic temu in morda svoji modrosti Št. 3 Nikelj Makarov, s katerim smo tudi že na kratko znani. Št. Št. Andrej Basmanov, tudi že nam nekoliko znan Vera, starša hišinja žene Valerjana Makariča. To je bilo postarno dekle kacih osem in dvajsetih let, okorno, debelo, z obledelim in razoranim obrazom, jako ploskega nosu in jako sentimetalno. Vedno je vzdiho-vala in proti nebu obračala svoje rumenosive oči. In po-srečilo se je zapeljati Basmanova, da se je vanjo zaljubil. Št. Daša, druga hišinja, mlada i lepa » vesela in umna deklica. Št. Ivan » kuhar samouk, starec petinpetdesetih iet, ki je poprej v vseh vojskah spremljal starega Miču-rina in je sedaj majerdom Mičurina mlajšega, star raz-sajač, ki se je točno napil vsako nedeljo in večji praznik. Tedaj je strašno razsajal in zabavljal, ko pa je bil trezen je pa dobro pripravil priprosto kosilo, zlasti je znal dobro pripraviti jabelčni ponovnjak. » Št. Peter i petindvajsetletni siri prejšnjega » tudi kuhar, ki se je učil v Moskvi v aristokratski kuhinji ge neralice, stare matere Valerjana Makariča. postal je bil preslab kuhar, a pregoreč pijanec in umazanec i ka terega so vsak teden po trikrat zmerjali, ker je vsak dan onesnažil kako jed. Potem ga je štirikrat v tednu tepel starec-oče zaradi pijanosti, umazanosti in surovosti. Št. Vaska, štirinajstletni y skromen, tih deček, sin deček staroste, ki je jako spreten i znal čitati in pisati. Št. 10. Jegorka, prejšnjega brat, tudi dober deček Št. 11. Protaska, šestnajstletni deček, skoro pritli- kovec, rujavega obraza, potlačenega nosa i dolgih las » strašen nerednež, vedno strgan in umazan, len in jako baš zaradi tega vlada 1 v hiši strašen nered in uma zanost. Poleg služabnikov je pa strijc imel še zverinjak ki je obsegal sledeče stvari : t Beli kužek (špic) Adonis, strašno hui in ne trpeč godbe. Pri prvih zvokih flavte » strijc je jako rad igral na flavto glasovirja, ali kakega drugega in strumenta, in tudi petja, je Adonis začel strašno tuliti, . Fincija, psića in tovarišica Adonisova v življenji. Oba ta dva psa sta bila skoro jedini predmet nežne strasti soproge Valerjana Makariča. 3. Velik črn maček, tudi kakor Protaska požeruh. » velik 4. Dva ježa s silnimi republičanskimi in demokra tičnimi nagnenji Žel va ki je imela najraje pomije in kropi ve. . Kunec, najmirnejši monarhist in konservativec. 7. Sova uharica, globoka misliteljica in profesorica narodnega gospodarstva. Znanje te občno potrebne zna- nosti kazala tako le: Živela je v kuhinji in dobivala na svojo mizo slednji dan velik kos surove pečenke. Pri- ničesa godilo se je pa vendar, da jej pijani kuhar ni dva ali tri dni zaporedoma. Vsled te kuharske pozablji-vosti si je sova misliteljica vredila tako: ko so jej dali pečenke, pojela jo je le tretjino, a ostali tretjini je za-grebla v kup smetij, ki so vedno ležale v kotu kuhinje in so se ven pomedle le jedenkrát v tednu, ob sobotih Tako se je sova zavarovala proti dvadnevnemu stradanju. Zares velika narodna gospodarica. Bila je vsaj praktič-neja, nego mnogi narodni gospodarji tedanjega časa in tudi še poznej še šole. Iz tega, kar sem povedal, je gotovo vidno, da je prebivalstvo doma Valerjana Makariča bilo, ravno tako raznovrstno, kakor mnogoštevilno. (Dalje sledi.) požrešen. Učil se je dve leti cevljarstva, a ko so mu za «kušnjo njegovih uspehov v čevljarstvu dali narediti ško 49» Poučni in zabavni drobiž. Ilustrováni «Narodni Koledar» za 1896, uredil in založil D. Hribar v Celji. Cena elegantno vezanemu gi-, broširanemu 70 kr. Ta vže VIII leto izhajoči Koledar se tudi za 1. 1896. kaže v lepi elegantni obliki, vsebina je prav mnogobrojna in podučljiva, slike prav lepe. Ta Koledar priporoČamo prav topJo našemu slovenskemu občinstvu, zlasti je prav prilično in lepo darilo za Božič in Novo leto. Socijalnodemokratsko vseučilišče v Bruselji je organizovalo vse fakultete in dobilo tudi pravico dajati akade-mična dostojanstva. Na tem vseučilišcu predava zemljepisje slavni francoski zemljepisec Reclus. Sicer je pa vseučilišče slabo obiskano Največji gozdi na svetu. Severni Ameriki je ve- liko gozdov v pokrajinah Qutbec in Ontario, na severu drži gozd do Hudsona in polotoka Labrador. Ta gozd je 2750 km dolg in 1600 km širok. V Južni Ameriki so veliki gozdi ob reki Maranon, ki merijo na dolgost kacih 3100 lm, rokost pa 2000 km. Potniki poročajo o velikem gozdu v na ši- Srednji Afriki, se razprostira od Kongo do Nila in Zambe- men zija. Kako dolg je ta gozd, se še ne ve, širok je od severa proti jugu 4800 km. V južoi Sibiriji je velik gozd, na dolgost 4800 km, na širokost 2700 km. rastejo tem gozdu iglasti lesovi, smreke, jelke, borovci in mecesni. Dosežejo 50 m visocine. *ŠS ■■■■■■■■■■■■■i» ^ ............................................................................................................III Novice. z nožem po nji in jo podere v kot na tla klicati na pomoč otroci, tem so začeli so bili tudi pri počitku, deloma v deloma v bližnji sobi. Krika otrok se je zločinec prestraši! in pobegnil skozi zadnja vežna vrata, katera si ie že moral pri dohodu odpreti. Na katero stran je pobegnil se ni moglo natančno določiti. Gospodar Vincencij Novak je vsled priza detih ran v par trenutkih umrl. Gospodicj Marij Novak pa. močno poškodovana a upanje, da okreva Ni se přešel strah zaradi tega groznega umora, že se izve 1 de cembra še o grozovitejem umoru. V vasi Ločica pri Vranskem. na štajersko^kranjski meji stoji blizu velike ceste mlin Martina Trofla, po domače Martinka Ker dne 1. decembra ni bilo celi dan videti nobenega Maitinkovih in je tudi zvečer ostalo vse* zdelo in ulomili so> i ubit, hlevu so našli mrtvo hišm> temno v hiši, se je sosedom to sumi siloma v hišo. Pa o groza t Gospodar ležal v kuhinj imel smrtno rano na glavi deklo in ne daleč od nje njenega 131etnega sina. Gospodarja hudodelec pobil najbrže s sekiro, fanta pa je za- nesrečnih so bila že trda, torej se je moral in deklo davil Trupla umor že v nedeljo zjutraj zvršiti. Misliti si je pač lahko strah in grozo sosedov na tem strašném dogodku, posebno, je vedelo že za zločin v Trojanah in se je z gotovostjc reklo da je storilec vseh umorov eden in isti člověk ni bilo ne sluha ne duha V noči z dne na 4 ker se ) lahko a njem de- cember so orožniki vjeli na Sveti Planini roparskega morilca, ki je storil vse navedene štiri umore. Morilec je bil prej ondi delavec. Izročili so ga okr. sodišču v Celji. Izpred porotnega sodišča. Dne 27. nov. je bil obsojen zaradi hudodelsfcva tatvine in poskušene goljufije mizar Florjančič iz Škofelj ce na 7 let težke ječe. Florjančič je Imenovanje. Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Delavki Marija Jereb Fran Toitšič -je imenovan višjesodnim svetnikom pri višjem in Marija Floijančič, ki sta bili soobtoženi hudodelstva posku- deželnem sodišču v Gradcu. šene goljufije sta bili oproščeni. Dne 28. novembra je bil Efektna loterija «Glasbene Matice», katero je zaradi hudodelstva uboja obsojen na 4 leta težke ječe 191etni finančno ministerstvo dovolilo za 1 1895., se je preložila na tesarski pomočnik Franc Sever iz Črnuč. Udaril je slaboum- 1897. nega Jakoba Žumbergerja iz Spodnjega Kašlja, mu po Slovenska šola v Gorici. Znano je, kako zavle- noči v nekem hlevu v Klecah, kjer sta spala ni dal miru, čujejo Lahoni ustanovitev slovenske šole na mestne stroške v tako nesrečno z debelim koncem biča po glavi, da ga je ubil. Gorici. Šola, ki se bila imela že začetkom šolskega leta Pri drugi obravnavi istega dne obsojen je bil na let otvoriti, se še do danes ni otvorila. Ker je tudi „Slogina" težke ječe 321etni delavec Jože Komovec iz Rakeka zaradi hu- šola, v katero so pohajali za novoustanovljeno mestno šolo na- dodelstva uboja in prestopka zlobnega poškodovanja tuje imo- inenjeni slovenski otroci, vsled preobilih in ne več zmagljivih vine. Razbil je v neki krčmi v Cerknici več steklenic in ob- stroškov s 1. decembrom prenehala, ostali so tako slovenski klal tako močno z nožem posestnika Vičiča, da je ta umri. otroci brez šole. Razburjenst mej Slovenci je bila vsled tega Dne 29. novembra je bil obsojen na 5 let težke ječe 291etni jako velika in vlada boječa se resnosti, je izposlovala, da se pisar Josip Carli iz Ljubljane, ker je svojemu gospodu odvet-je z Dunaja nakazala telegrafično zdatna podpora „Slogini" niku dr. M. Hudnikii izmaknil en tisočak, ko je temu ta ne- šoli, na kar se je ta zopet odprla. ' Ustřelil je dne 24. novembra posestnikov sin Jernej vede pal v pisarni na tla. Istega dne je bil obsojen na leta težke ječe 2lletni Alojzij Robič iz Gojzda, ker je pri 'V _ Habjan na Rantovši nad Skofloko, čevljarja Matijo Božiča, ko nekem plesu v Kranjski gori v prepiru zabodel Janeza Berceta ga je ta přišel pred njegov dom izzivat. Ustreljeni Božič je z nožem v prsa in ga tako poškodoval, da je ta vsled tega bil velik pretepač. umri. Dne 30. novembra stala sta pred porotniki tukajšnji Roparski umori. V noči od 27. na 28. novembra čevljarski mojster France Kržan in njegova žena Magdalena. izvršil se je v Tro;anah v brdském okraji na kranjsko-štajerski Zatožena sta bila zažiga njihove barake v Zvezdi, ki je pogo- meji grozovit roparsk umor. Okrog ednajste ure po noči pri- rela v jutru dne 30. avg. t. Bila sta pa oba na temelju plazil se je v hišo posestnika Vincencija Novaka nek lopov, izreka porotnikov hudodelstva zažiga od obtožbe oproščena in Iz hodnika prvega nadstropja, kamor se je povspel z bližnjega on je bil zaradi porabe zarubljenega blaga obsojen na češpljevega drevesa, přišel je v pritličje v spalno sobo zakon- teduov zapora. skih Vincencija in Marije Novak. Duri spalne sobe so bila slabo zaprta in ko je lopov vstopil, čutila ga je še bdeča za- Rahločuten oče. Pometač v Steinbruchu na konska dvojica. Na vprašanje moževo, n kdo je u ni bilo odgo- Ogerskem je ustřelil z revolverjem 6mesečno jokajoče dete, vora, temveč je lopov takoj přiskočil k moževi postelji in jel ker ga njegova žena ni mogla potolažiti. Morilca so zaprli. udrihati po njem z nekim bodalom oziroma dvoreznim kuhinj- Ranil ga je tako močno na glavi, da je ta skim nožem Oproščeni ponarejalci tujih mark. Parizu bilo prišlo pred sodišče devet ponarejalcev starih in novih omahnil na posteljo. Žena Marija Novak prihitevša možu na tujih tacih poštnih mark po katerih posebno povprašujejo nabi- pomoč, se je z napadalcem spoprijela. Rani! je tudi to močno, ralci poštnih mark. Spravili so jih mnogo v trgovino. Mej a stiščala ga vsejedno nekako skozi vrata v vežo tako, da zaprla vrata za njim. Zdaj napravi luč in ko odpre vrata in obravnavo je pa državni pravdnik umaknil zatožbo, češ, da poštna uprava izjavila, da država od ponarejanja tacih jame klicati na pomoč, plane hudodelec zopet na njo in udriha mark nima nobene škode. % - 493 -- — Odgovor pravoslavnih papežů. Na papežev poziv, da bi se pravoslavni pridružili katoliški cerkvi, je došel v Rim te dni odgovor pravoslavnih sinod. Ta odgovor je baje spisal srbski metropolit Mihael in je jako oster. V njem se papež nazivlje razkolnikom Kadar se papež odreče na kakem cerkvenem zboru svojim predpravicam pred drugimi patrijarhi, katere pravice se opirajo na ponarejene dekretalije, pa se bodo dosegle jedinosti v cerkvi. Ta odgovor podpirale so vse pravoslavne cerkvene sinode in carigrajski patrijarh ga je poslal v Rim. Seveda dokler bodo pravoslavni tako govorili, na zjedinjenje ni misliti. — Poljski dekleti v Ameriki. Nedáno je v v Baltimore pripeljal nemški parnik 380 potnikov. Dveh Poljakinj niso pustili na suho, ker ništa mogli dati povoljnih pojasnil, čemu sta prišli v Ameriko. Rekli ste, da ste prišli, da se omožiti. Slišali ste, da v Ameriki mnogo moških ne more dobiti žen. To pa dotičnim uradnikom ni zadoščalo. Iztirali bi jih bili nazaj v Evropo, da se ništa našla dva Američana, ki sta jih vzela. — Požar továrně. V Linci je pogorela bombažna predilnica Nekaj bombaža je bilo palo na plinovo luč in to je prouzročilo požar. — Mraz v Italiji. Po vsej Gorenji Italiji vladal je poslednje dni hud mraz Imeli so po 9 — 12° mraza. — Na smrt obsojen. Porotno sodišče v Rovinji je obsodilo na smrt čevljarja Brojkovića, ker je umoril kmeta Antona Salanico. — 42 obsojenih kmetov. V Wadowicah v Galiciji je bilo zatoženih 52 kmetov zaradi javnega nasilstva, ker so posilno rušili ribiško pravico grajščine pokojnega nadvojvode Albrehta. Kmetje so pri obravnavi trdili, da imajo pravico do ribarjenja. 42 jih je bilo obsojenih.. — Žrtva vraže. V vasi Mullani blizu Kijeva na Ruskem so kmetje umorili nekega starca in kuhali njegovo srce, v prazni veri, da je to dobro sredstvo zoper kolero. — Iz sovraštva do svoje žene je v vasi Toki v Graliciji zažgal neki kmet po noči svojo hišo. Upal je, da bode žana zgorela. Hiša je zgorela, žena pa ne, ker je tisto noč ni bilo doma, bila je pri svoji svakinji. Moža so zaprli. — V šali ustřelil. Dvanajstletni sin dunajskega ka-varnarja Henrik Krippel je vzel iz stanovanja svojih starišev nabasano puško. Misleč, da ni nabasana, je naprej pomeril na svojo teto, češ, da jo ustreli. Teta ga je ozmerjala in je odšel. Tekel je v sobo blagajničarice in vanjo pomiril in ustřelil. Puška je bila nabasana in blagajničarica se je zgruiila smrtno nevarno poškodovana. — Umor in samomor. Na Dunaji je fijakar Ludovik Eisner, ki že več tednov ni imel nobenega zaslužka s sekiro ubil svojo triletno hčerko, katero je sicer jako rad imel, potem se je pa sam umoril. Povod temu je velika revščina. — Zmrzel vojak. Pri Brucku na Stajerskem našli so zmrzlega vojaka 7. lovskega batalijona. Ta vojak jo je bil pobegnil pri vaj ah od vojakov in se okrog klatil. Te dni je pa lakote onemogel in zmrznil. — Strašna smrt. Pri vrejevanji reke Repče pri Kapo varu je neki delà vec v slamnati koči napravil ogenj, da se pogreje in truděn zaspal. Koča je jela goreti in nesrečni délavée je v rrjej zgorel. — Praznoverna nevesta. V neki cerkvi blizu Plznja je nedavno bila poroka. Mej poroko je ugasnila sveča na ne-vestini strani. To je po mnenji prebivalstva slabo znamenje. Praznoverna nevesta je to videč odšla iz cerkve pusteč ženina samega pri oltarji. — Princ Pedro Kuburg [Gotski, unuk pokojnega cesarja brazilijanskega je že dolgo blažen. Domišlja se, da je za svojim starim očetom prevzel vlado v Braziliji. Upanja ni nobenega, da bi ozdravil. — Ce se kdo napačno zglasi. Na Dunaji so přijeli nekega člověka, ki je bil brez denarja in zaslužka. Rekel je, da mu je ime Ivan Krajčovič člověka s tem imenom pa sodišča že dolgo iščejo zaradi nekega hudodelstva. Policija je takoj mislila, da je pravega přijela, posebno ker je po vnanjem bil Krajčovičů precej podoben. Ko so pa Krajčovičů povedali da ga sodišče išče, je pa povedal, da je napačno ime, njegovo pravo ime je Marti. Napačno ime je povedal, ker se je bal, da ga ne odženo v domovinsko občino. Prei?kava je res pokazala, da ni Krajčovič in izročili so ga okrajnemu sodišču, ki ga je zaradi napačnega zglašenja obsodilo v 24urni zapor. — Arhitekta zaprli. V Genui zaprli so nekega sle-parja, ki je pod raznimi imeni osleparil hoteljere za večje svote. V Genui se je imenoval barona Herba. Ko so ga přijeli, je bil jako razburjen in je trdil, da je denar v Monte Carlu zaigral. Preiskava je pokazala, da je njegovo pravo ime Gustav Kliman in je bil arhitekt iu inženir na Dunaji. Rojen je v Gradci in ima še le 26 let. On denar lahkomiselno za-pravlja in delà dolgove. Že na Dunaji je bil přišel pred sodišče, a so ga oprostili, ker so njegovi sorodniki poplačali dolgove in se ni moglo dokazati, da je ljudem zares škođo-vati hotel. Sorodniki so mu dali denar, da bi šel v Ameriko, a on je še nekaj časa ostal na Dunaji, na razne načine več ljudij osleparil za več tisoč goldinarjev po tem pa odpotoval v Italijo, kjer je svoje sleparije nadalje^al. Sedaj pride naj prej pred genovsko sodišče in ko v Italiji prestane kazen, ga pa bodo izročili avstrijskemu sodišču in ga bodo na Danaji sodili zaradi sleparij, ki jih je ondi stroril. — Zaprečen napad. Jože Kunz delavec v Pragi. je nagovarjal dva druga fanta brez delà, da naj nekemu dekletu, katero bo njima pokazal, vržeta v obraz hudičevega olja. Rekel je, da je njega zato najel sin nekega posestnika, kateri ima znanje s tem dekletom, a mu je sedaj že zoprna in bi se ga rad znebil Obljubil mu je za to 200 gld., kateri denar bodo potem mej sabo razdelili. On bi sam to storil, a ne more lahko, ker ga dekle pozna. Fanta pa tega ništa hotela storiti in sta stvar naznanila sodišču. Pri preiskavi Kunz ni mogel povedati, kdo je tisti posestnikov sin, ki ga je najel. Pokazalo se je pa, da je Kunz sam dne 16. februvarija b;l napal svojo ljubico Kutino in jo hudo poškodoval, in je zaradi tega bil v preiskovalnem záporu. Dne 8 m. m. je pa hotel Kunz s svojo prejšnjo ljubico se spraviti, a ta ga je sedaj spodila, in sodi se, da je sedaj najemal fanta, da bi njo polila s hudičevim oljem. Izročili so ga sodišču. — Sleparici. Na Dunaji zaprli so 241etno Josipino Richter in 20letno Ivano Schneeberger. Hodili sta po proda-jalnicah, proseč, naj se jim avstrijski denar zamenja z oger-skim, češ, da iz njega delate neke vrste brasbte. Pri tem sta navadno sami pomagali zbirati denar. Kmalu so pa ljudje spoznali, da je po njih odhodu precej denarja zmanjkalo. Stvar se je naznanila policiji. Sleparici sta vivni plesalki in znani tatici. Staršo je policija tudi že iskala zaradi nekega vloma. — Knez Ljubomirski je umrl nedavno v Parizu 0 knezu se pripoveduje to le: Pred sedmimi leti je přišel k grofu Taaffeju v pisarno neznan člověk in prosil za avdijenco. Sluga bi ga bil rad odpravil, ker je bil slabo oblečen. Naposled je le pripravil slugo, da je njegovo vizitnico nesel ministerskému predsedniku. Sluga je sporočil, da v predsobi čaka neki aristokratičen berač, ki gotovo hoče kaj prositi. Grof Taaffe ga je ukazal pripeljati. Knez Ljubomirski je přišel notri, ponudil grofu Taaffeju v paketu 2 milijona goldinarjev v ustanovo sirotišnice. Taaffe mu je svetoval, naj denar odda groíu Wedzickemu pri „Lánderbanki". To je tudi storil in s tem denarjem se je zgradila sirotišnica v Krakovem. — Velika kača ušla. V Sablaru na Francoskem je ušla velikánská kača iz menežarije in je ne morejo dobiti. Vsi ljudje v okolici so jako prestrašeni. 494 Mayerhofer pobegnil. Dunaja je pobegnil vinski trgovec Mayerhofer, je zadnji čas mnogo zgubil pri stavah na dirkališčih. Mayerhofer je bil popřej trgovski po- zadel velik dobitek neko Tako močnik v Celovci. Pravil je, da srećko in kazal ljudem hran. knjižico za 18.000 gl. več ljudij osleparil. Ta knjižica je bila ponarejena, kakor se je pokazalo. Tatice. V Pragi je pri nekem gospodu vstopila v službo Antonijo Zvěřina, a je kmalu popihala, ko je seboj vzela dve hranilnični knjižici za 334 in 300 gl. Na jedno teh knjižic v Kolinu vzela je iz hranilnice 300 gl. Kolinska policija je pa dobila tatico, a ne Zvěřino, temveč znano Ema- Loterijske srećke. V Brnu dne 4. dec. t. 1.: 76, 65, 17, 67, 64 Na Dunaji dne 30. nov. t. 1.: 69, 26, 16, 11, 62 V Gradci dne 30. nov. t. 1.: 48, 32, 64, o , 89 nuelo Pišo, ki Zveřini bila poselske bukvice ukrala Poli- Svoji svojim T : ítirr^rrnocizr.Tt; :. , ^ cija našla je nekaj denarja pri njej. Zaprla je tudi njeni sestri mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: in dve drugi njeni znanki in pri vseh našla mnogo nakrade- »ega blaga. Kolesarji pozor ! Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z vsemi přípravami, prodajajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- Razpis ćastnih nagrad i Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi zaloga koles. trg velike vojasnice Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive to varne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zeló močna, lepa, lehká in trpežna. Matica močneje gojila V svojih društvenih knjigah Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi na slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor učili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se „Slovenske Matice" po določilih „Jurčič-Tomšičeve vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta kolesa zvonci, svetilnicami, pihalkami djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s trdim kavčukom vsem potrebnim oro pripravna za začetnike se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. — Vsa zgoraj omenjena dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno: Jakob Štrukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu. tiskovnih pôl, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umet-niškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg Kolesarji pozor *) Znižale so se cene koles om, radi novih in velikih tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se V posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. prejmó vrhu tega za svoja delà še navadne pisa-teljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. Ravnokar je izsla y zalogi J. BlasnikoYih naslednikoY y Ljubljani za tiskovno pólo. Rokopise brez pisatelj evega Velika in Mala imena pošiljati odboru „Slovenske Matice" do 1. julija 1896. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni za prestopno leto 1896. pisatelji zlasti přiznáni slovenski pripovedniki, ki so se doslej ogibali „Slovenske Matice" odzovejo njegovemu pozivu. primerno £ .^Ife, * Ljubljani dné 1. decembra 1895. Levec predsednik. ? Lah tajnik. Tržne cene. V Ljubljani dne 30. nov. 1895. Pšenica gld. rž gld. 7*50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. ajda gld. 7'80 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. leča gld. 11- kr., grah gld. 11- kr., fižol gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., kr, kr., kr. z^vtt ..i • m ^ i Samo tista je prava J. Blasnikova „Pratika", ki ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.