Štev. 157 TRST, v petek 9. junija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Mi * Mfelja* ta pruskih rt 5, •» »MMJttrt i. a*** FmiiiHu ItoT. m po S nvft.(• rta*.) ▼ tetekarnafc t TrtU is okolici, Gorici, Kn^t, Bt PoUm, Foaioial, S.iani, MabroUai, St. Lmafli, Tolmimm, A}*mw-lOai, jDornberg* itd. ZuUril« iUv. f K ifl (10 MLA8I 81 RAdUNAJ« MA MILIMETRI T Milln smil (Naradal iaa) la edgoTormi urada* ftTBVAlf CMBEVA. Lastoik , tteto .Ediaostu. - MeAismfla Tiskaro« „Edinost" sadraga m esssjeaia poroitroB ▼ Trata, mlloo CHorgio Qalatti tter. 1«. ■ ■ ■ — Peltoe-kranllaKni raCss it MI C52. TELEPOn It. lt-57. Naši kandidati I. Za prvi okraj: KRATKO MANDIĆ, urednik. II. Za drugi okraj: Dr. OTOKAR RYBAA, odvetnik. III. Za tretji okraj: Dr. JOSIP WILFAN, odvetnik. IV. Za Četrti okraj: IVAN ŠKERJANC, prožni mojster. V. Za peti okraj (okolica): Dr. OTOKAR RVBAft, odvetnik. Politično društvo „Edinost" sklicuje naslednje volilne shode In sicer: 1) v soboto 10. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilno g. Vondruška v ulici Beivedere št. 49 (posebno za c. kr. finančne stražnike). 2) v soboto 10. junija t. 1. ob 8*/g uri zvečer v gost. g. Perhavca v nI. Carli. 3) V soboto 10. junija t. 1. ob 8. zvečer v gostilno „Al due raspi" v ulici Istituto št. 2. 4) v soboto 10. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Živica pr: Sv. Ivanu (na lonjerski cesti). 5) v nedeljo dne 11. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne v gostilno „Gospodarskega društva" v Rojanu (pri Boletu). 6) v nedeljo dne 11. junija t. 1. ob 5. uri popoldne v gostilno „Gospodarskega društva* v Skednju. DNEVNI RED: Državnozborske volitve. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, 4a trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj! ODBOR pol. društva „Edinost". SftZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 8. Zbornica je nadaljevala splošno debato o proračunu minister- stva za uk in bogočastje. Nova zbornica bo sklicana U. julija. PRAGA 8. „Narodni Listy" poročajo z Dunaja, da je ministerstvo sklenilo sklicati PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisa! Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. JL . „Ni treba, da mi še praviš, koga vidim preJ seboj," je odpravil kralj Kazimir premeteno devojko nazaj v hodnik in je takoj na to pristopil z odprtima rokama k gospej Kristini — ki je bila, da-si je vsak trenotek pričakovala njegovega prihoda po nagli njegovi pojavi vendar-le jako presenečena, da, celo zmedena — in je vskliknil navdušeno: „Konečno, po tolikih puščobah, srečen trenotek! Po tolikih urah gorečih želja trenotek slastnega svidenja. O, skloni se k meni, milostna gospa, nasloni se na-me, golobica moja !" In že je ovijal okoli njenega pasu svojo roko. Toda kakor blisk se mu je izvila novi parlament na 11. julija. Prestolni govor bo kakor cesarjev zastopnik prečital nadvojvoda Fran Ferdinand. Zasedanje bo baje zelo kratko. Belgijsko ministerstvo odstopilo. BRUSELJ 8. Ministerstvo je odstopilo. Kralj je vsprejel demisijo Schollaertovega kabineta. Druga rešitev krize, ki je izbruhnila vsled razprave načrta šolskega zakona, ni bila več možna. Vodja staroklerikalcev Woeste je namreč na včerajšnji popoludan-ski seji zbornice pustil ministerstvo na cedilu, ker se je izjavil proti temu, da bi zakonski načrt razpravljala posebna komisija. Potres v Meksiki. NEW-YORK 8. Včeraj je bil v Meksiki silen potres. Število mrtvih niso mogli še ugotoviti, vendar jih utegne biti okolu sto, J mnogo oseb je bilo pa ranjenih. 70 vojakov v vojašnici Sv. Kozma je bilo pokopanih pod razvalinami, isto tako je bilo ubitih mnogo jetnikov v Belemski jetnišnici. Na stotine hiš, zgradjenih iz opeke in blata, se! je podrlo. Ob prvih sunkih so prebivalci! vsi prestrašeni bežali iz hiš ter letali poj ulicah. Kmalu po potresu je dospel v Meksiko vodja ustašev Madeiro. Prebivalstvo je že pozabilo na prvi strah in je Madeiro vspre-jelo z velikim navdušenjem. NEW-YORK 8. „Sun* poroča iz Mek-sike, da je bil včerajšnji potres najhuji, kar jih je bilo v zadnjih časih. Škoda je velikanska, mnogo veča, nego se je mislilo v začetku. Število mrtvih je veliko. Vsled silnega sunka so ugasnile vse svetilke. Panika je bila tem veča, ker se je nahajalo v mestu mnogo tjijcev, došlih tja radi prihoda Madeira. Do 8. ure zjutraj so izvlekli izpod razvalin osem trupel. Trideset vojakov leži ranjenih v bolnišnici. Mnogo ponočnih čuvajev je našlo smrt v prodajalnicah in skladiščih, ker so se udrle stene. Med mrtvimi so tudi štirje otroci. # * * DUNAJ 8. — Potres, ki so ga čutili v Meksiki, so včeraj ob 12. uri 16' 7" popo-ludne zabeležili tudi aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodina-miko. Maksimum gibanja 0 6 mm. Okolu 3. ure popoludne je gibanje tal popolnoma prenehalo. BAKU 8. Ob 3. uri zjutraj je bilo čuti tukaj 10 sekund trajajoč potres. Več hiš je bilo poškodovanih._ Gradec 8. Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo na tri mesece trde ječe 19-let-nega delavca Frana Tommasini iz Nimisa blizu Vidma, ki je bil obdolžen, da je iz sv'nca napravil 10 komadov niklovih desetič od katerih je 4 razpečal. Eperjes 8. Sinoči je v nekem skladišču žita v Nagy Sarosu izbruhnil ogenj, ki je vsled ^močnega vetra v eni uri upepelil 60 hiš. Štiri otroke pogrešajo. Boje se, da so zgoreli. Škode je nad četrt milijona kron. Beligrad 8. Novoimenovani odposlanec v Sofiji in dosedanji sekcijski načelnik v ministerstvu za vnanje stvari dr. Spalajković je odšel na svoje mesto. Essen ob Ruri 8. Italijanska vlada je naročila pri Kruppovi jeklarni 500 topov najnovejega modela. Solun 8. Sultan se je izkrcal in se odpeljal v vladno poslopje, ne da bi se bil pripetil kak incident. Ogromna množica ljudstva je priredila sultanu viharne ovacije. Sultan je bil radi tega vsprejema silno ganjen. gospa Kristina in se je, odstopivši par korakov nazaj k mizi, naslonila z bokom na njo in stegnila svoje snežnobele zapeljive roke pred-se, kakor bi hotela odbiti od sebe ali pa vsaj zadržati novi naskok. „Da, da, oprosti, krasna gospa," je počel kralj Kazimir — ne da bi se niti ganil z mesta — prositi s pridušenim glasom, „oprosti, da ne morem več zadrževati ognjene želje po tvojih čarobnih očeh; pozabil sem običajni obred, ki zahteva, da se Šele predstavim, kdo da sem." „To ni potrebno, kraljevska milost..." je odgovorila gospa Kristina mirno, ne da bi ganila s trepalnicami. „Ti si torej uganila? Veš, kdo da sem ?" je vskliknil kralj in je pristopil bližje k njej. „In vendar ta mrzli, skoro neprijateljski, vsaj jako neprijazni vsprejem I" „Ne blagovoli mi šteti v zlo, kraljevska milost,* se je opravičevala gospa Kristina „jaz sem resnično v zadregi... Tako zvišen obisk v moji skromni hiši... Niti pomisliti ne morem, s čim sem zaslužila to visoko čast...* VI. Ker imamo do zborovanja Zaveze slovanskega učiteljstva v Avstriji v Krako- XXIII. glavna skupščina Zaveze iufroslnv učiteliskih društev" ivem samo še kratko dobo eneSa meseca, ,zaveze jugosiov. uciteijSKin arusiev ker referati za tQ zborovanje §e nlso dolo_ dne 4. m 5. junija v Trstu. ;čeni in ker je tore| temeljita priprava in Glavno zborovanje. Sledili so referati. častna udeležba ob takih razmerah izključena, nasvetuje Zaveza, naj se omenjeno G. c. kr. ravnatelj Henrik Schretner je zborovanje letos ne vrši. razpravljal o temi: „Delo kot vzgojno sred- \ . Resolucije so bile soglasno vsprejete. V stvo, šole, delavnice In Mancheimski zistem". svoJem zaključnem govoru je predsednik g. Ta razprava je bila pravo mojstersko delo, 'filenc izrekal toplo zahvalo : tržaškemu prida so se zborovalci naravnost divili. Jeden j piavljalnemu odboru, da je najboljše po-glas je bil, da je gosp. ravnatelj Schreiner j skrbel vse potrebno, tržaškim in okoličan-poleg profesorja IleŠiča najbolji slovenski skim Slovencem za presrčm vsprejem in predavatelj slednjič vsem tovarišem in tovarisicam, ki O „Slovenskem šolstvu v Trstu" je g. so došli v tolikem številu od vseh strani. Ferdo pl. Kleinmayer s pomočjo diagramov Na skupščino so došli nastopni po-podal plastično sliko o razvoju in sedanjem zdravi: stanju slovenskega šolstva na tržaškem j Ajdovščina: Zupan Troha, učitelj ozemlju : ljudskega, srednjega in strokov- j Bratina. nega. Želeti bi bilo, da bi gosp. predavatelj i Brno: Karel Mrazek, Župan, to svojo velezanimivo razpravo priobčil ši-; Dunaj: Jednota českeho učitelstva. roki javnosti. H r u d i m : Sustr. Jako aktuelno je bilo tudi predavanje g. Jankovice-Holešov: Hajny. Ignacija Šijanca o temi: „Kako deluje mo- laromerice: Za jednoto učiteljev meščanskih Šol na Moravskem — Josip Moučka. Kral. Vinogradi: Šemrov. Kamnik: Ljubljanski izobraževalni klub. Ljubljana: „Jutro". Ljubljana: Dr. Fran Novak. Ljubljana: Ivan Hribar. Stari Trg: Ferdo Wigele. Slov. Gradec: Slovenjegraško učit. derna šola za telesni razvoj mladine ?* Zal, da je moral predavatelj radi pozne ure izdatno skrčiti to lepo razpravo, dokazujočo temeljito poznavanje predmeta. Vsprejeta je bila rezolucija: „Učiteljstvo, združeno v „Zavezi avstr. jugoslovanskih društev", pripoznava delovanje moderne šole za prospeh telesnega razvoja mladine in se strinja s tem delovanjem, zlasti, ker goji moderna šola pridno društvo vaje in igre pri katerih je dosti gibanja in S v. A n t o n : Josip Valentič. premikanja ker pospešuje po možnosti ko- Trst: Akad. ferijalno društvo „Balkan« nstne športe, kakor drsanje, sankanje, pla- Tolmin- Andrei Vrtovec vanje itd ker pobija alkoholizem deluje ^ .^rmčice Ki spolek če-proti kadenju ker pospešuje snago ter s^bi ^ d ye S,ezsku za pravilno telesno prehrano otrok i d. Ze- Zagreb: Savez hrvatskih učiteljskih leti je, da se tudi naša šola uvrsti med društava * moderne šole; zato naj se uvede tudi pri _ * . * nas telovadba za deklice. Povsod se naj Poročilo o vsprejemu v Grijanu treba postavljajo higijenično, moderno urejene popraviti, oziroma spopolmti v smislu, da šole. Razdelitev učnega časa naj se vrši v pozdravnega govora ni govorila M. Lukša, smislu moderne šole. Po možnosti naj se ampak Rafaela Martelančeva iz Barkovelj uvede nerazdeljen predpoludanski pouk; ter da je na vsprejemu sodelovala proseSka kjer je.prilika, naj se ustanovijo šolske ku-, godba. _ (Zvršetek.) Volilni lokali, v katerih se voli. hinje. Šolske oblasti naj čim preje sklenejo, da dobe šole takozvane šolske zdravnike." Radi pozne ure je napovedano preda-nje g. Frana Marlnčeka o temi: „Nekajj misli o reformi učiteljske organizacije" mo-j 0pozarjamo narodne voliIce> naj pazi|0> oapasu. _ _ -da bodo glasovnice prav in pravilno izpol- Iz istega vzroka je g. Engelbert Gangl nili> da ne 5odo voli|ci enega okraja vomi opustil vsako utemeljevanje svojih reso- kandidata druzega okraja. Vsak volilec ima Iucii ■ _ „ „ _ „ . zapisano na volilni legitimaciji, kje mora vo- I. Službena pragmatika učiteljstva naj liti Da bodo pa nagi vo!iIci vendar za vsak se izvede v soglasju z okvirnim zakonom. slučaj p0polnoma gotovi, objavljamo še en- Zaveza se izreka popolnoma solidarno krat sekcij-e in imena kandidatov, katere naj z organizacijo češkega naprednega učitelj- se v dotičnih sekcijah voli. stva in se pridružuje njega akciji v svrho; T „ ...___. /Cll čim hitreiše rešitve teea vorašan a 1 V Prvem volilnem okraju (Sv. Ja- čim hitrejše rešitve tega vprašanj. i kofj ^ ^^ m je na§ kandidat II. Komisiji za reformo uprave prijavlja , Zaveza prošnjo, naj se pomnoži z zastop- MatkO Nl&nClICj niki učiteljstva, ki jih izbere iz števila tistih, urednik katere določi Zaveza. - ■ j Ime . Matko Mandič'y urednik . naj za- III. Zaveza naproša poklicane faktorje, pi§e:0 na sv0:0 glasovnico vsi volilci, ki . naj se zavzemo za to, da se načrt novega volijo brambenega zakona izpremeni v toliko, da. j v gledališču Verdi, bodo absolventi učiteljišč enaki absolventom 2! v mestni šoli F. Venezian, uhod iz srednjih šol. ulice Rjborgo. IV. Zaveza se pridružuje akciji organizacij vsega češkega učiteljstva, ki hoče pridobiti učiteljstvu pravico do polovične vožnje na železnicah. V. Uvažujoč velik vpliv meščanskih šol 3. v dvorani za dražbe mestne zastavljalnice — Corso št. 43, 4. v otroškem vrtcu v ulici Antenorei štev. 14. 5. v muzeju Basevi v ulici Pasquale Be- na povzdigo zlasti srednjih slojev naroda,: senghi štev. 3. poživlja Zaveza poklicane činitelje, naj usta-; 6. v mestni šoli v ulici Paolo Veronese navijajo po slovenskih deželah slovenske i štev. 2. meščanske šole. ■ 7. v mestni šoli v ulici Istria št. 20. „V mojem objemu vse izveš, razkošna, preljubezniva gospa," je odvrnil Kazimir, „samo nagradi že željo in mojo ljubezen, ki me žene k tebi, v to udobno sobo, iz slavnostnega veselja in razpoloženja... Ne brani se in dovoli, da te smem stisniti k sebi in poživiti se s tvojim sladkim dihom." In zopet — kakor bi se bilo ognjeno vnetje strasti razlilo po njegovih žilah — je s hitro kretnjo stal tesno pred gospo Kristino in vstegnil k njej roki. Toda takoj jih je zopet odtegnil in prestrašeno odstopil. Po njenem obličju se je razlil izraz strogega dostojanstva in užaljenega ženskega ponosa. Njene oči so obstale — " 4 očitanjem in njen glas ko je dejala: „Tvoja kraljevska blagovoli varati v meni mogla razjasniti...* „Jaz, da se varam?" je odgovoril kralj v veliki zadregi. „Mari nisi ti gospa Kristina Rokyčanska?" „Imenujejo me za Kristino," je pritrdila mirno in se posadila na divan, „in sem na njem s trpkim je zvenel karajoče, milost se gotovo drugače bi si ne vdova po praškem meščanu, Mikolašu Ro-kyčanskem !" „In, ali ni bil pri tebi, gospa Kristina, danes zjutraj, moj komornik, vitez Domeš, tvoj rojak?" „Bil je pri meni," je namignila z glavo. „In, ali me nisi po njem povabila, da te obiščem takoj po turnaju ?" „Privolila sem želji Tvoje kraljevske milosti in sedaj pričakujem, da mi Tvoja kraljevska milost ne bo dalje zatajevala vzroka svojega prevzviŠenega obiska." In pogledala je presenečenega kralja z izrazom otroške naivnosti. »Gospa Kristina!" je vskliknil Kazimir nestrpno. „Zakaj prihajam k tebi?... Da se s teboj razveselim, da se veselim nad tvojo čarokrasno lepoto, da se navžijem tvoje milosti... In ko sem ti povedal vse to, hočem tudi to storiti 1" Po teh besedah je zagorel njegov pogled v neukrotljivem divjem poželjenju in njegovi roki, proseče stegnjeni k gospej Kristini, so se tresli mrzlično. „EDINOST" St. 157. V Trstu, dne 9. junija 1911. II. Za drugi volilni okraj (Novo mesto, Nova mitnica oz. Barriera nuova, Škorklja in Greta), je naš kandidat dr« Otokar Rybar, odvetnik. Ime - dr. Otokar Rybar, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni volilci, ki volijo : 1. v mestni šoli v ulici Nuova štev. 25. občinskem gimnaziju v ulici Gin-1. mestni šoii v ulici Ruggero Manna ljudskem prenočišču v 5. dvorani Acquino ulica ul. Gaspare S. France- 2. v nasio št. 3. v štev. 7. 4. v Gozzi št. 5. v sco št. 2. 6. v paviljonu ljudskega vrta. 7. v mestni šoli v ulici Giotto, uhod iz ulice Bachi št. 4. 8. V gledališču Politeama Rossetti, uhod iz ulice Piccolomini Št. 10. 9. v dvorani Tersicore, ulica Chiozza. III. Za tretji volilni okraj (Stara mitnica oz. Barriera vecchia in Kjadin) je naš kandidat dr. Josip Mfilfan, odvetnik. Ime - dr. Josip Wilfan, odvetnik - naj zapišejo na svoje glasovnice vsi oni, ki volijo: 1. v otroškem vrtcu v ulici Palliništ. 2, 2. v skladišču v ul. Pieta štev. 6 (vogal ul. Antonio Canova), 3. v ljudskem prenočišču v ulici Ponda- res št. 5, 4. v 5. v 6. v Man zon i 7. v mestni šoli v ulici Parini Št. 1. mestni šoli v ulici Ferriera št. 1. otroškem vrtcu v ulici Alessandro št. 14. mestni šoli v ulici Donadoni Št. 20. IV. Za četrti volilni okraj (Sv. Vid in Gornja Kjarbola) je naš kandidat Ivan Škerjanc, prožni mojster. Ime - Ivan Škerjanc, prožni mojster -naj zapišejo na svoje glasovnice vsi volilci, ki volijo 1. v mestni šoli v ulici Lazzaretto vec-chio (uhod iz ulice Sanita št. 23). 2. v telovadnici v ulici della Valle št. 3. 3. v skladišču v ulici Cavana štev. 3, 4. v otroškem vrtcu v Gornji Kjarboli (ulica Istria) stara Štev. 526, nova 382. 5. v mestni šoli ustanove barona Mor-purga, uhod iz ulice Tartini št. 4. didat V. Za peti okraj (okolica) je naš kan- dr. Otokar Rybar, odvetnik. Ime - dr. Otokar Rybdr, odvetnik -naj napišejo okoljčanski volilci, ki volijo: 1. v šoli v Skednju. 2. v gostilni „Alla Vittoria" Sv. Marija Magdalena zg. št. 657. 3. v gostilni Cosciancich Sv. Mar. Magdalena sp. št. 2. 4. v gostilni Nichetto št. 576 v Rocolu. 5. v skladišču na Vrdeli št. 529 (ulica Donatello. 6. v slovenski Šoli na Vrdeli. 7. v Šoli v Rojanu. 8. v šoli na Prošeku. 9. v Šoli na Opčinah. 10. v šoli v Bazovici. Volilci! Slovenci ! Prosimo, pazite vsi da se ne izgubi niti en sam naš glas zato, ker je oddan za nepravega kandidata ! - « Volilno gibanje. Volilni kompromis med krščanskimi so-cijalci in socijalnimi demokrati. Nekateri listi poročajo, da nemški krščanski socijalci in socijalni demokratje sklenejo za ožje volitve kompromis. Za Gornjo in Dolnjo Avstrijo da je ta kompromis takorekoč gotov. Ako pride do tega, bi nemške svobodomiselne stranke precej mandatov. _ Domače vest . izgubile zbog tega, ker so imeti na pisalnih mizah žigice družbe sv. C. in M.! Kaj ni to narodna mlačnost ? Nekaj druzega hujega pa je bilo, kar je nakopal nekemu slovenskemu uradniku radi slovenskega uradovanja ! Mi nismo in tudi danes nočemo spravljati v javnost izvestnih dogodkov v Bužetu. Toliko pa bodi povedano g. deželnosodnemu svetniku, da so za slučaj potrebe podpisi očividcev na razpolago. Na Goriškem delijo Slovencem cele vagone lepih — obljub, Lahom pa se izpolnjuje vsaka želja. — Lah Slovenca le uaj muči, tepe, dreza — dokler obstoji tista znana zveza! Sploh pa toliko bobnajo v svet o Ste-pančiču, da je bil nekak mučenik vsled tega, ker je po zahtevi zakona in pravice in po višem nalogu hrvatske vloge reševal hrvatski. O ti mili Bog! V Istri napadajo Italijani vsakega človeka, ako le vedo, da je dotičnik po rojstvu Slovan, pa naj bo tudi mutec in brez rok, in če tudi kakor tak ne more delati proti Lahom. — „ Gorici" je lahko farbati svoje ljudi s Štepančičevimi junaštvi v Buzetu, ker ne poznajo istrskih razmer! Mi pa, ki vemo, koliko bi bil lahko storil Ste-pančič, a ni storil — bomo volili izkušenega narodnega boritelja in nesebičnega moža — dr. Gregorina. Z delom je preobložen, — namreč dr. Stepančič — tako je povedal nekje na Krasu g. odposlanec S. L. S. (oziroma Ste-pančičev), poročevalec „Gorice" Lukežič. Torej delo je vzrok, da se dr. Stepančič ne kaže svojim volilcem na javnih shodih! In vendar je dr. Stepančič inkognito prepotoval ves volilni okraj. Kako to, da ga ni delo prav nič oviralo pri tem?! Samo, ko gre za shode, za javne odkrite nastope, g. Stepančič nima časa! Naš dr. Gregorin pa pridno zahaja med ljudstvo in govori odkrito volilcem. Za dr. Stepančiča je dovolj, da prihaja kak odposlanec zastopat ga, prav tako, kakor delajo kralji in cesarji. G. svetnik se pač čutijo zelo visokega. Volilci naj sodijo, kdo je bolj fino namazan, dr. Gregorin, ali dr. Stepančič, ki vse svoje stike z volilci izvršuje s škropilnico na hrbtu na — svojem lastnem vrtu v Gorici 1 „Gorica" je pisala, da je dr. Gregorin „fino namazan gospod", kateremu nekako smrdijo žuljave kmečke roke. A ta „fino namazani" gospod občuje taktično s kmetskim ljudstvom že od svojega rojstva in je tudi sedaj priredil že lepo število shodov, kjer je razvijal in govoril o vsem, kar teži naš kmečki stan in kar ga more rešiti. A koga naši Kraševci in Vipavci niso še videli na takih shodih (razun pri Rebku, kjer so zbrali svoje — zaupnike)?! To je kandidat S. L. S. dr. Hinko Stepančič, ki ima baje vsak dan škropilnico na hrbtu! Ta gospod je sicer prebredel že ves Kras in vso Vipavo, a če izvzamemo že omenjeni shod pri Rebku, se volilcem sploh še ni predstavil. Pač pa lazi okoli vseh županov in podžupanov in se baje „informira" o potrebah dotičnega kraja. Zakaj pa se ne kaže javno volilcem na shodih, kakor to dela dr. Gregorin?! Kraševci bi vendar radi spoznali svojega velikega dobrotnika, ki se kakor kak nadvojvoda inkognito vozi po kraških in vipavskih vaseh. Torej na dan, gospod dr. Stepančič ! V pojasnilo o neki avtokandidaturi. Ker doznajemo, da gospod dr. Andrej San-cin, c. kr. više deželne sodnije svetnik in nekdanji škedenjski zastopnik v tržaškem mestnem svetu, ponuja svojim ožjim prijateljem in sorodnikom svojo kandidaturo za okoliški mandat, priobčujemo v orijentacijo volilcem, katerim bi ta nezgodna auto-kandidatura slučajno prišla do znanja, sledeče podatke: G. dr. Sancin, kateri po lastnem priznanju že dolgo časa ne čita „Edinosti", je priobčil svojo avto-kandidaturo gospodu dru. Rybaru, ne znajoč, da ta gospod sicer ni več predsednik političnega društva „Edinost" (za kar ga je gospod avto-kandidat smatral), pač pa — kandidat tržaške okolice. G. dr. Rybar je ponudbo dra. Sancina takoj priobčil odboru političnega društva j „Edinost", ki je, sklice vaje se na že dokaj j časa prej storjeni in razglašeni enoglasni i sklep zaupnikov v prilog kandidaturi dra. i Rybara, pisal g. dru. Sancinu, da mora nje-• govo avto-kandidaturo odkloniti. Gospod dr. Sancin je odgovoril na to političnega društva „Edinost" sle- POLITiCNO DRUŠTVO „EDINOST*. odboru političnega društva „Edinost ima odborovo sejo danes ob 3. uri pop. deče: v „Slovanski Čitalnici". — Vabljeni so „Slavni odbor ! vsi gg. odborniki in namestniki. Nujna prošnja. Politično društvo „Edinost" vabi uljudno vse ono gg., ki so prejeli pismeno vabilo za današnji sestanek, Tamošnji velecenjeni dopis z dne 9. maja 1911 jemljem na znanje. Da-si je odklonitev mojim dozdevnim osebnim koristim neugodna, vendar se v srcu radu- kateri se vrši ob 8~ uri zvečer 'v gledališčnl: Jem, da ima slovenski narod Tržaški boljšam „Narodnega doma', tudi tem potom, ših, sposobnejših in uplivnejših moz od da se sestanka gotovo udeleže, ker dobijo na istem navodila o nastopu in postopanju članov volilnih komisij. Nihče povabljenih ne sme manjkati. Dr. Stepančiča narodni herojizem. Pišejo nam z dežele : „Gorica" hoče predstavljati svojega kandidata Stepančiča kakor nekakega veleslovana in narodnega mučenika. — Odkrito bodi priznano, kar je storil ; ne moremo pa zamolčati, da ni storil marsičesa, kar bi bil lahko naredil. — Sploh mene, da jih pošlje branit narodne pravice ! Velespoštovanjem Dr. Sancin. Trst, dne 12. maja 1911." Ker dozdevne ali resnične osebne koristi pri določevanju slovenske narodne kandidature za slovensko narodno-zavedno okolico sploh ne prihajajo v poštev, menimo, da je z zgornjo izjavo g. dra. Sancina njegova avto-kandidatura v očeh slovenskih narodno zavednih okoličanov odpravljena pa je bil med Italijani grozno obziren in Če bi se g. dr. Sancin hotel pridružiti temu popustljiv in se jih je — kar naravnost našemu skromnemu mnenju, mislimo, da bi bodi povedano — bal. — Lahko trdimo to, bilo to ne le v dozdevno, marveč v res- ker drugače ne bi uradnike Slovane napadal nično njegovo osebno korist. Na Škorklji se je vršil včeraj zvečer zelo dobro obiskan volilni shod na dvorišču g. Turka v ulici Romagna. „To je bil prvi naš shod na tej strani Skorklje, a kljub temu se ga je udeležilo naravnost lepo število poslušalcev, kar dokazuje, da more naša stvar v tem delu že zelo napredovati. Otvoril je shod in pozdravil navzoče dr. Gaberšček, ki je opravičil tudi odsotnost dr. Rybara, ki bi se imel predstaviti zboro-valcem, a je moral v zadnjem hipu po nujnih poslih odpotovati. Predsedoval je g. M a r c. Govoril je prvi g. dr. Gaberšček o kandidaturah v 2. volilnem okraju, priporočal kandidaturo dr. Rybara in slikal potrebo afirmacije tržaškega Slovenstva. Na to je povzel besedo g. nadučitelj Engelman, ki je povedal poslušalcem, kako je prišla Škorklja do te časti, da je priklopljena drugemu volilnemu okraju, po-vdarjal veliko potrebo skupnega nastopa tržaških Slovencev za narodne kandidate in predočeval poslušalcem, kak pomen so imeli naši nastopi pri poprejšnjih volitvah za naš napredek na šolskem polju. Da so sledili poslušalci izvajanjem z velikim zanimanjem, priča dejstvo, da se je na to razvil živahen pogovor o nastopu pri volitvah. Govorniki so dajali razna pojasnila oglede postopanja pri volitvah. — Na shodu je vladalo veliko navdušenje za našega kandidata. Upamo, da bodo volilci iz Škorklje dne 13. junija pokazali, kako mogočen je naš živelj v tem predmestju. „Marea slava"! Ta zelo stari italijanski izraz je zopet na dnevnem redu! Pred slehernimi volitvami prinašajo tržaški Lahoni to strašilo na dan. Ta grozna morska poplava Trsta po Slovanih je stalno, da-si zelo obrabljeno orožje, s katerim tržaška camorra straši svoje omejene pripadnike. Tudi te dni so morali zopet trepetati, ko so videli ta grozni naval, to poplavo Trsta! Razumni ljudje se sicer smejejo temu bau-bau-u, a masa — nevedna masa se gotovo trese in gleda po naših okoličanskih hribih, da bi videla, kako se barbari valijo navzdoli! Da bi se resno pečali s to pošastjo se nam in tudi pametnim Lahom ne zdi vredno; zato je najboljše, da se le malce pošalimo! „Marea slava" pa res obstoji, a ne v valovih — groznih valovih, ki bi odnašali pristne Italijane preko morja tja v blaženo deželo polente! Ne! Ta marea živi med nami in se množi le na čisto naraven način. Slovani, ki so pomnoževali laško morje, nočejo več pljuskati proti svojim istokrvnim bratom, nočejo več izdajati svoje narodnosti in stem množiti lahonsko „mareo" — in to je vse ! To dela strah v Izraelu in mi razumemo naše iredentiste ter dobro vemo, da se res boje, ker vidijo, kako se krčijo vrste renegatov, odpadnikov, poturic — in da se Slovani ne puščajo več poitalijanče-vati kar čez noč, kakor se je to dogajalo še pred 30 leti! V tem obstoji ta naval, ta poplava, ki pa ne bo prizadevala pristnim Lahom najmanjše škode. „Indipendente" in „Piccolo" naj pustita mareo in naj rajše skrbita, da ne bodo njiju somišljeniki s kamenjem in revolverji naska-kovali nasprotnih — barbarskih strank ter tako sejali vandalizem med 2000-letno kulturo ! „Marea slava" pa naj se res združi v reko, v morje in naj dne 13. t. m. odnese kolikor le možno glasov na kup našim kandidatom. Slovani bodimo složni in naj se niti en glas naših volilcev ne izgubi v nasprotnikov tabor! Stem pokažimo, da smo res reka, kakoršnje se „Piccolo" tako grozno boji! S socialističnega shoda na Katinari. Prejeli smo: Kakor že omenjeno v „Edinosti", je g. Kristan preveč nervozen. Ako bi hotel g. kandidat poslušati dobrohoteč nasvet, bi se mogel ta-Ie tako glasiti: naj si g. Kristan skuša raje pridobiti, oziroma ohraniti častno ime kakor slovenski pisatelj, ali, če hoče, kot urednik. Ne pa — ne glede na to, da je „politisch Lied ein gar-stig' Lied", — da uganja politiko, ko za to vendar on nikakor ni. V svoji veliki odkritosrčnosti je sicer Kristan na Katinari privatno sam priznal, da niti od daleč ne upa na zmago v tržaški okolici. Sicer se tudi na njgovem nastopu pozna ta resignacija; zato naj si skuša g. Kristan raje ohraniti pri nas oni sloves, ki ga ima kot pisatelj, in naj pusti politiko, ki ni zanj ? Shod pri Lovcu minolo nedeljo se je prav častno obnesel. Prišlo je veliko število domačinov Rocolcev, seveda niso izostali naši vedno zavedni Lonjerci. Zgornji Rocol je s tem shodom dokazal, da čuti še vedno narodno, da je zaveden. Grozilo se je s poplavo socijalistov, no na shod je prišlo le neko revše pod 20. leti, ki je razgreto od alkohola, kazalo svojo gorečnost do socijalizma takoj v začetku zborovanja s tem, da se je prav surovo vedlo. NI mu pa toliko zamere, ker je bil — kakor rečeno — popolnoma pijan. Zato se je nekdo usmilil tega častitega zastopnika socijalne demokracije ter ga postavil — zunaj pred vrata na dež, in njegova gorečnost se je kmalu ohladila. Shod je otvoril gosp. Čok s primernim nagovorom in je predlagal predsednikom g. Škerka iz Rocola. Na to je dr. Rjrbar, burno pozdravljen, povzel besedo. Povdarjal je, kako smo se imeli nekdaj boriti s kamoro, a sedaj, ko je ista v okolici srečno v kot potisnjena, so stopili na njeno mesto socijalisti. Kakor so se kamoristi posluževali raznih mahinacij pri volitvah, tako se poslužujejo socijalisti terorizma in neotesanosti. Sicer pa ni čudno: saj so skoro vsi današnji socijalisti bivši cikorijaši. Za tem se je obširno bavil z delom, ki je bo imel opraviti prihodnji drž. zbor. Burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem. Govoril je na to zborovalec g. Križ-mančič, ki je dosegel običajen vspeh. Za njim se je oglasil k besedi gosp. Čok, ki je osvetlil posebno delo socijalistov, njih hvalisanje in pa odbijal njih napade na našo stranko. Priporočal je volilcem, naj 13. junija poznajo le enega resnega kandidata v naši okolici: dr. Rybara ! Nabito polna obširna dvorana se je na to, po jedrnatem pozdravu in zahvali na udeležbi po g. Škerku, v najboljšem razpoloženju razšla. Čast Rocolu in Rocolcem. Živeli Lonjerci! Z^ Opčin. Pred kratkim je umrl tu Ivan Š k e r 1 a v a j, jako priden in priljubljen delavec, ki je delal pri zidarskem mojstru Viktorju ZniderŠiču na Opčinah. Z njim je delalo pri istem mojstru tudi mnogo zidarjev z bližnjega Krasa, iz Barkovelj in iz drugih krajev. Umevno je, da so ti delavci hoteli svojega pokojnega tovariša počastiti s tem, da so naročili venec in sicer s slovenskimi trakovi. To pa ni bilo po volji nekaterim izmed teh zidarjev. To so zidarji, katerim načeluje g. Josip Žnideršič, brat omenjenega zid. mojstra, ki se je začel ra-ditega močno jeziti, češ, da on ne pozna narodnosti. Jeza tega moža in njegovih somišljenikov pa ni oplašila ostalih vrlih zi-darjev-narodno zavednih mož, marveč so vendar nesli za pokojnikom venec s slovenskimi trakovi. Da se je to zgodilo, ima pri tem največjo zaslugo zidar Kari Žigoa, jako naroden in zaveden Slovenec. Štariši, sorodniki, prijatelji in znanci pokojnikovi so se mu prisrčno zahvaljevali na tem. Oni nezavedni zidarji pa so hoteli ohladiti svojo jezo na ta način, da niso hoteli prispevati k pokritju stroškov venca, češ: če hočete tako, pa plačajte sami! In res, so plačali venec zidarji s Krasa. Ali Josip Žnideršič je šel v svojem maščevanju Še tako daleč, da je vplival na svojega brata, da je ta poslednji utrgal „predrznežem" po 40 oziroma 60 in 80 stotink, dočim so nezavedni zidarji dobili celodnevno plačo, čeravno so se tudi oni udeležili pogreba. — Mi obžalujemo, to tembolj, ker sicer jako čislamo g. zidarskega mojstra Viktorja Žni-deršiča. Upamo torej, da se kaj sličnega ne zgodi več tu pri nas, kajti Openci so zavedni Slovenci, ki jih taki dogodki jako žalijo. X. Opozorjenje podjetnim ljudem. — I z Novega mesta smo prejeli: V 128 št. „SI. Naroda" z dne 3. t. m. je razpisana ekse-kutivna prodaja vsega nepremakljivega premoženja zavezancev Antona in Pavle Hočevarja tu v Novem mestu. Pod tekočo štev. 2 najdete strojnico z vsemi pritiklinami, cenjeno na 7754 kron. To je podarjena stvar za to ceno, in stvar podjetja je važnega pomena za petičnega strokovnjaka stro-jarja. Opozarjamo naše primorske strojarje na njo, da ne preide to podjetje Židom v roke. Istotako je podarjena stvar pod tekočo štev. 9 marof s travniki, vrtom, trtnico itd., cenjen 11.176 K. V okolici Novega mesta ni sjcoraj za drag denar dobiii mleka. — Čim je pošla salata na njivah tudi zelenjave ni dobiti. Zelenadnih vrtov tukaj ljudje nimajo. To bi se dalo živeti na objektu štev. 9 od Samega mlekarstva in zelenjadarstva. Voda je na razpolago. — Zato opozarjamo ljudi na to prilko. (Ponudbo vsprejemamo. Op. ur.) Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1911. sledeči promet: Dohod ki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 1725 K 21 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 1197 K 99 Štajersko . 377 K 12 Koroško . — K — Primorsko 1551 K 90 Skupaj Razni prispevki 3127 K 01 4354 K 98 9.207 K 20 skupaj . . b) izredni dohodki: Prispevek za obrambeni sklad 1.379 K 61 c) iz družbene glavnice seje dvignilo...........K 33 iSJgl K >£708 K 14 7.974 K 85 skupaj . . Izdatki. A) redni dohodki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . B) izredni izdatki : 2) nalož. na glavnico, oz. obrambeni sklad..... 1.379 K 61 3) izplačila za šolske stavbe . 18.121 K 33 skupaj . . . 27.475 K 79 torej prebitka..... 1.232 K 35 Opomba. Pri obrambenem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedo-I takljiva glavnica toliko časa, dokler ne 'dosežejo vplačani zneski 200.000 K. V Trstu, dne 9. junija 1911. „EDINOST" št. 157. Stran IIL * Volilce iz Zgornje Kjarbole opozarjamo, da je njih volišče v otroškem vrtcu v Gornji Kjarboli (ulica Istria) štev. 382. Na-mestništvo je v legitimacijah pomotoma navedlo staro številko, to je št. 526. Volilci iz Gornje Kjarbole volijo torej v otroškem vrtcu v Gornji Kjarboli štev. 382 in ne pod štev. 526, kakor je to v legitimacijah, ki jih je izdalo namestništvo. Pazite na volilne legitimacije. PoŠta že raznaša volilne legitimacije. Volilci naj pazijo, da jih ne izgube, ker brez legitimacij ne bodo mogli voliti. Pazi naj se tudi, da bodo glasovnice predvidjene s pečatom namestništva. Glasovnice brez pečata namestništva so neveljavne. Zato naj se oni, ki bi dobili glasovnice brez pečata, padajo tako na namestništvo, da se jim tam pritisne pečat na iste. Birma. Včeraj je bilo v župni cerkvi sv. Antona novega birmanih 190 dečkov in 290 deklic. Prihodnja birma bo v nedeljo dne 11. t. m. v župni cerkvi sv. Vincenca. Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so pred včeraj opoludne zabeležili potresni instrumenti močan daljni potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno okolu 10.100 km. Začetek ob 12 uri 16'7U maksimum 0 33 ob 12. uri 57 min., konec okolu 3. ure popoludne. Ponoči ob 1. uri 4 min. je pričel drugi daljni potres, katerega ognjišče je utegnilo biti oddaljeno okolu 2800 km, konec ob 1. uri 30 min. po noči. Dobave za državne železnice. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu odda dobavo cementa in drugega gradiva, kolikor ga potrebuje v letu 1912, potom javnega razpisa. Podrobni podatki so priobčeni v „Osser-vatore Triestino" od 10. junija 1911. Nova avtomobilska zveza med Sv. Lucijo-Bovcem. Povabljeni smo bili, da si ogledamo nov velik avtomobil-omnibus, ki začne skoro voziti med sv. Lucijo in Bovcem. To je res prekrasno delo, na katerem so združene vse pridobitve dela na polju gradnje avtomobilov. To je modern vehikel, ki bo nudil potnikom vso možno komedi-teto. Nabavila sta ga gg. Jonko iz Bovca in Kovačič od sv. Lucije, a naročilo ga je zastopstvo E. Grusovin v Gorici pri znani tvrdki Gebriider Stoevver v Stettinu. Avtomobil ima 50 konjskih sil, 4 cilindre in polne gume, od zadaj dvostroke. Omnibus je razdeljen v dva razreda. V prvem je prostora za 8, oziroma 10 oseb, v drugem za 16 oseb. Razun tega je pri šoferju prostora za 2 osebi. Na strehi bo prostora za 12 kvintalov prtljage. Omnibus bo vozil tudi pošto in ima tozadeven slovenski napis. Omnibus je opremljen z električno raz-sveff/avo in ima tudi napravo za kurjavo prostorov. Sploh moremo torej reči, da bo ta avtomobil važna pridobitev za povspeše-van;e prometa tujcev po soški dolini od Sv. Lucije dalje. Tržaška mala kronika. Izseljeniški laži-agent. Včeraj je bil aretiran neki Ilija Lovren, star 30 let, Bošnjak, ki je opravljal posle izseljeniškega agenta, ne da bi imel za to dovoljenje oblastnike. Ženska nežnost. V ul. Pescheria je bila aretirana 41-letna Ema Kralj iz Trsta, ki je razsajala in uganjala razne nečednosti po cesti. Na inšpektoratu je kar oklofutala redarja in naravnost divjala. Trevesova pomoč. Ivan Valentič, star 35 let, iz Šempetra na Krasu, železniški vslužbenec je predvčerajšnjim dvakrat poskusil storiti konec svojemu življenju. Pripeljali so ga v Trst, kjer ga je preiskal dr. Martinis. S pomočjo Trevesa so ga potem odpeljali v opazovalnico mestne bolnišnice. Včeraj je s parnikom „Habsburg" prišla iz Aleksandrije* g a Josipina Tenz, stara 24 let, ki je med vožnjo zblaznela. Tudi njo je Treves odpeljal v opazovalnico. Umrl je včeraj v mestni bolnišnici oni Jurij Sosič, o katerem smo poročali, da je minole nedelje prišel po nesreči pod avtomobil. Koledar in vreme. — Danes : Primož in Felicijan, mučenika. — Jutri: Marjeta, kraljica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne ■+■ 26° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Pretežno jasno. Lokalne nevihte. Vroče. — Zmerni vetrovi. _ Društvena vesti. Pevski zbor „ Glasbene Maticea v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. pevska vaja za mešani zbor. Ker je to predzadnja vaja in nastop že prihodnjo soboto, zato prosim polnoštevilne udeležbe. Pevska vaja se vrši v dvorani „Slovanske čitalnice". Pevovodja. Kolesarsko društvo „Balkan- ne priredi jugoslovansko dirko, kakor je bilo objavljeno, 25. junija ampak 6. avgusta. Zato prenese tudi veselico pri sv. Ivanu in prosi vsa bratska društva, da blagovolijo to vpoštevati. Se prosi, da ponatisnejo to notico vsi jugoslovanski listi. Odbor. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo 11. junija izlet v Trebče, na slavnost pevskega društva „Primorec". Prosi vse člane, da se gotovo vdeležijo tega izleta. Odhod točno ob 2. url izpred kavarne Commercio ul. Caserma. Odbor. Pev. društvo „Trst". Danes ob 8. in pol zvečer pevska vaja za moški zbor. Z ozirom na nedeljski nastop o priliki 10-letnice pev. društva „Primorec" in ker se ima odločiti zbirališče in. uro odhoda, prosimo polnoštevilne vdeležbe. Nar. del. organizacija. Delavci iz Škedenjskih „Plavžev" imajo — danes — ob 7. uri zvečer sestanek v dvorani „Gospodarskega društva" v Skednju. Ker je zadeva nujna, naj nihče ne izostane. Delavci „čistilnice petroleja" vabljeni so na sestanek — danes — ob 8. uri zv. v „Gosp. društvu" v Skednju. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. DAROVL — Za svetoivansko podružnico CMD. so darovali gg. F. Stanič 2 K, A. Ličen 140 K, I. Mamilović 120 K in Vrtovec 40 stot. Skupaj 5 K. Gospodarstvo. Živnostenska banka pro Čechy a Moravu v Pragu zviša delniško glavnico. Kakor nam poročajo od dobro informirane strani, se bodo v kratkem vršila emisija novih delnic Živnostenske banke. Delniška glavnica te največe slovenske obrtne banke v monarhiji znaša 60 milijonov; z novo emisijo K 20 milijonov se poviša na 80 milijonov. S tem povišanjem glavnice se bodo nabavljala nova sredstva za nenavadno rastočo delavnost Živnostenske banke. Nemška industrija in Srbija. Iz Be-legagrada poročajo: Srbska konzula v Mo-nakovem in Berolinu poročata, da je opažati v Nemčiji veliko nezdovoljnost, ker je izvoz nemške industrije v Srbijo zelo nazadoval. Posebno se branijo srbski trgovci nemškega manufakturnega blaga in ga v zadnjem času zelo neradi kupujejo. Koliko potrebuje Zagreb mesa. — Tekom lanskega leta so v zagrebški mestni klaonici zaklali 12.139 volov in krav, 16.482 telet, 25.351 prašičev in 1213 jagnjet. Književnost in umetnost „Ljubljanski Zvon" ima v svoji junijski številki sledečo vsebino: 1. A. Gradnik : Pomlad — Mladost. 2. Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika (Konec). 3. Milan Pugelj: Lepota. 4. Vojeslav Mole : Ivanu Groharju. 5. R. Jakopič : Ivan Grohar I. Pogreb 6. Jos. Premk: V grobu (Konec prih.) 7. dr. K. Štrekelj: O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. 8. Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja. (Dalje prih). Dr. Ivan Lah: Češka moderna literatura. (Konec prih.) 10. Radivoj Peterlin — PetruŠka: Solnce vstaja izza gor. 11. Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje prih.) 12 Književna poročila. 13. Glazba. 14. Razni zapiski. Vesti iz Ooriike. Ciril-Metodova podružnica v Biljani priredi v nedeljo 11. t. m. v prostorih g. Obljubek v Biljani poletno veselico z raznovrstnim vsporedom. Čisti dobiček bo za slov. šolo v Krminu. x Na magistratu v Gorici so odkrili velike nerednosti. En uradnik je odpuščen iz službe. Baje se je denar za porabo vode v raznih hišah zasebnikov stekal na mesto POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO po zmernih cenah RAFAELE ITALIA TRST - VA MALCANTON - TR8T Mnenje g. dra. I. Mihočinovič-a Križevci G. J. SERRAVALLO Trst. Bila je ena najsrečnejših idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: kininski alkalvid z železnim elementom v taki sestavi ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju. KRIŽEVCI; 2. marca 1910. Dr. /. MIHOČINOVIČ. Poktorica:: Klara Kukovec je otvorila : SVOJ AMBULATORIJ : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, U. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. TELEFON št. 23-58. :: LIFT. :: a b ■ ■ B B B B ft, Iščejo se za restavracijo in kavarno notokorskl učenci Oglasiti se je treba pri vratarju ,H6tela Balkan* v Trstu. ALEKS. FBAtfC MAYER - TBST žgalmca kave TELEFON 1743. FaJboUH vir sa dobivanje pt&sa« kav«. Pozor! Prevzame se stara, dobro u poljan a mešana trgovina v večjem kraju na Slovenskem. — Natančni podatki kolikor prometa, toliko zaloge in plačilni pogoji naj se pošljejo na luseratni oddelek „EJinosti" pod = „Trgovec št. 1000". == Kupujte ,Nar. kolek'! Splošno anonimno druitvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. SbiumiMi In prevažanje pohtitoa RazpoSIl. In shramba Kootekou Telefon 1220. Telefon 2572. točenje h shramba preprog Telefon 2373. 4015 ® @ © @ @ Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki EmporJj kap za potovanje in za Sport. SUNLIGHT milo nudi najboljše jamstvo proti prezgodnjemu :: obrabljenju perila. — To milo je voljno in Čisto in se zato lahko rabi za čiščenje tudi najfi-perila, svilnatega blaga, flanel, čipk itd. MILO SUNLIGHT rabi na vsem svetu na miljone gospodinj Komadi po 30 In 60 Tin. Generalno zastopstvo: A. Tedeschl, Corso št. 2, III. nadstr., Trst. Čevljarska zadruga v jllfirnu ■ pri Gorici = Prodajolnlco ženile« o Trstu via Barriera vecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. vojno armado y popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. '78 Pečatniki iz kaučuka ■ se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici ::: tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino), Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. 1760 ••• • M {gigglKOIJNSKO CIKORIJO edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda I 533 Stran IV. »EDINOST« st. 157. V Trstu, dne 9. junija 1911. ▼ mestno blagajno v žep dotičnega uradnika. Magistratovci skušajo vso zadevo vsaj odgoditi dokler minejo volitve, ker jim je zadeva kaj mučna. Pravijo, da so kompromitirane še druge osebe. — Potlačiti pa se vsa stvar ne da, ker magistrat terja od dotičnih zasebnikov zopetno plačilo za vso dotično dobo razven tega jim je naložil de-marne globe od 80—100 K. x Štrajk vslužbcncev elektr. tramvaja je končal danes s popolno zmago le-teh. Ravnateljstvo tramvaja se je zavezalo vspre-|eti zopet v službo vse vslužbence, vštevši njihovega voditelja. Nekaterim, ki so bili zaprosili, se je plača zvišala, drugim se poviša v kratkem. Da je ravnateljstvo popustilo na vsej črti, je pripisovati pritisku od strani laško-liberalnih kolovodij na čelu jim župan Bombig. Gospoda se je namreč zbala splošnega štrajka, ki bi brezdvojbeno neugodno vplival na strankine pristaše ravno sedaj tik pred volitvam!. Tudi je pritisnilo železniško ministerstvo s posebno brzojavko. Danes prične zopet redna vožnja. _ Vesti iz Istre. Podružnica CMD družbe za občini Ocizla-Klanec in Materijo priredi prihodnjo nedeljo dne 11. junija t. I. v Slivju veliko vrtno veselico, pri kateri sodelujejo društva „Sokol" iz 11. Bistrice, „Slavnik- iz Klanca,, „Gorska Vila" iz Podgrada „Narodna Čitalnica" iz Brezovice, „Zvezda- iz Herpelj „Venec" iz Kozine in „Sokolska godba" iz Hrpelj. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: .Hrvatska čitaonica" s sedežem v Reču (pol. okr. Koper). Druge slovenske defele Suspendiral je ljubljanski škof župnika Berceta baje radi njegove agitacije za liberalno stranko. G. Berce je poslal škofu pismo, v katerem pravi, da se proti suspenziji pritoži na višjo inštanco. Razne vesti. Zastrupili se s krompirjevo solato. V Helmershausenu v Saško-Meiningenu je obolelo mnogo oseb, ki so se najele krompirjeve solate. — Dvajset oseb so radi tega prenesli v bolnišnico, a sedem jih je umrlo vsled zastrupljenja. Prebivalstvo Dubrovnika. Po zadnjem ljudskem štetju ima Dubrovnik 12.909 prebivalcev in 1341 vojakov. Prebivalstvo seje v zadnjih 10 letih pomnožilo za 837 oseb, ne uračunavši vojake. S pisemsko znamko se je zadušila kakor poročajo, v Koblencu na Nemškem 14-letna hčerka Ana učitelja Kermesa. Pisala je svoji teti razglednico, ki jo je hotela frankovati. V tem trenotku pa se je lotil hud kašelj in znamka ji je zdrknila v grlo, kjer je obtičala. Predno je došla pomoč, se je že zadušila. Prebivalstvo Irske. Po zadnjem ljudskem štetju ima Irska 4,301.951 prebivalcev, to je 76.824 prebivalcev, oziroma 1*7°/0 već nego pred 10 leti. Bogata dedŠčina. — Pred 30 leti je \ umrl v Australiji bogat posestnik rudnikov,; rojen Avstrijec. Dolgo so iskali dediče) brevzpešno. Nedavno temu so pa dobili dva sorodnika in sicer neko revno ženico v bližini Budimpešte Puttinger in njenega sšna Edvarda, ki služi pri nekem brivcu kakor pomočnik. Dedščina znaša okolu 40 mil. frankov. Vrl češki narodnjak. Te dni je umrl v Plznu ces. svetnik Adolf Eisner ter zapustil 400 000 K v češke narodne in dobrodelne svrhe. Solnce vir življenja. Solnčni žarki ne ogrevajo le zemljo, oni dajejo nam ljudem tudi pomlajajočo moč. — Solnčne hišne in zračne kopelji so znani zdravilni faktorji. Kraji, ki imajo mnogo solnca, kakor klima-j tična letovišča v Švici in Italiji so zato na široko znana kakor slavna zdravilišča. Solnčni žarki oživljajo telo na novo in mu odtegujejo snovi, ki provzročajo bolezni. Čudovit izgled za to dajejo prebivaici kantona Tesina v Švici. Sto vasi v tem kantonu ima po 300 solčnih dni v letu, nekatere vasi celo po 325. In posledica tega? Prebivalci mesteca Tesina postajajo z rnalmi izjemami zelo stari. Med 150.000 prebivalci jih je 6500 preko 70 let starih. 350 jih je cele preko 80 let starih. Solnce pa ne oživlja le telese, temveč tudi duha. D Moderni kroji in oblike. Vsekako izmed nas je že občutil v svoji [ duši svinčeno težo deževnega dne in veselo razpoloženje ima na solčni pomladanski dan. Potem nas vleče ven v polje in gojzd, ker solnčna svetloba nas sili na prosto, ona je naš zdravnik in oživalec našega življenja. Za povzdigo Dubrovnika in njegove okolice. „Društvo za unapređenje Dubrovnika in okolice" je razposlalo nastopni poziv: Dubrovnik, ki s svojo okolico ni le bogat na zgodovinskih spominih, ampak se lahko ponaša tudi s svojo prekrasno na- n-fj-,- tH »Ai|HtnH ravno lepoto, je leto za letom pribežališče FflBIlB lil SIEulJfVII vedno množečega se števila kopaliških go- j f stov, izmed katerih pripada znatni del brat- OOSPOllIlljCI KUPU]B skemu slovenskemu narodu. Ker je Dubrov- . s—L-—-- nik domovina palm, oliv, agav in pomaranč, ^^^^^^^^^^^^ kjer poljublja tudi v zimi solnce prekrasne cvetke, okrepča bivanje v Dubrovniku vse, kateri se v zimskem času umikajo neprijaznemu podnebju severnih krajev Avstrijskega, vsem, kateri Iščejo krepčilne morske kopelji v valovih modre Adrije. Da bi se mogel Dubrovnik v vsem meriti s svetovnimi kopališči, pri tem pa ostati močna trn java Jugoslavenstva, moramo skrbeti za na daljno njegovo olepšanje in za povzdigo obiska tujcev. Radi tega je prir-dilo podpisano društvo: Dubrovniško efektno loterijo za povzdigo prometa s tujci pod pokroviteljstvom Njene ces. in kralj. Visokosti Najsvetlejše gospe nadvojvodinje Marije Jožefe. Čisti dobiček loterije je namenjen označenemu namenu in za ustvaritev slovanske Rivijere. Dubrovniška efektna loterija za povzdigo prometa s tujci obsega 1500 dragocenih dobitkov, med temi 100 glavnih dobitkov v skupni vrednosti 55.000 K. Prvi glavni dobitek, brilijantni nakit, v vrednosti 25.000 K, se izplača na zahtevo v gotovem denarju. Srečka stane 1 K. V nadi, da Vaše blagorodje drage volje podpre prvo jugoslovansko loterijo s tem, da kupi poslano število srečk in da tudi priporoča podjetje v krogu svojih znancev, se Vam za to že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Za Društvo za povzdigo obiska tujcev v Dubrovniku in okolici. Luko markiz Bona Matej Šarić tajnik. predsednik. Ivo kap. Papi blagajnik. S stališča slovanske vzajemnosti in; glede na veliko važnost, ki jo ima povzdiga tujskega prometa za staroslavni Dubrovnik - in njega prekrasno okolico, priporočamo |§ce SB slovenskemu občinstvu „Dubrovničko lote- i- Več potovalcev za pridobivanje članov požarnega oddelka sprejme ena prvih zavarovalnic. Ponudbe naj se pošiljajo pod napovednico: „Zavarovalni potovalec št. 1004" Inseratnemu oddelku tega lista. KOLINSKO CIKORIJO! V čevljarnici Alla Citta di Trieste" ulica delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala oo najugodnejših cenah tudi čevlji in nizki čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Blago prve vrste. Delo solidno in popolno. HALI OGLASI ■4BB3B ■99CSI MALI OOLAS1 se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Iščem mladeniča 12-15 let starega, vajen gostilniške obrti, kot natakar. Zahteva se ako mogeča znanje elovenBko-italijanskega jezika. Naskv pri „Edinosti". Lepa II. nad. soba se odda s spodu. — brano kakemu go-Via Boccacio št 5, 1007 Mlekarna pekarna, dobro upeljana v gosposkem okraju, luksuriozno pohištvo, zagotovljen dobiček se proda takoj po smešni ceni. V. Fetronio, Caffa Oiimpo._1008 |Xpg Cp pri slovenski ali nemški družini majhna lol/O oB meblovana soba s hrano v biižini od kolodvora južne železnice do glavne pošte. Piamene ponudbe pod „M. M. T. št 1 in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in želć, da bodo Isti točno uvrščeni. — — — — ft^H Stara In prva slao. Ma na Primorskem REamnoBS^ ■ priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo šivalnih strojev a™*" to vam za kro- jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto istih se jamči - - - JOSIP OEKLEVA ^e priporoča slav. občmstvn . ,, , . . _ f^uint h r GORICA — ulica Municipio St. 1 — GORICA Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA 3fOZOV ERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naroČila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.