i '0A Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Nl Lastnik ta ItdaJJateUi Okrajni odbor SZDL Novo mesto. - Izhaja vsak petek — Posamezna Itevilka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24 Stev. 15 (318; Leto VII. NOVO MESTO, 13. APRILA 1956 Urejuje urednliki odbor Odgovoru! aredntk Tone Gosnik. Naslov uredništva in oprave: Novo mesto, Ce-ta komandanta Staneta 25 Postni predal: Novo mesto 33. Telefon oredniitvs in oprave *t 127. Rokopisov oe vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov poročevalec« * Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Del povečanega dohodka iz kmetijstva bo usmerjen v sklade za pospeševanje kmetijske proizvodnje Ko smo pred tedni pisali 0 novih načelih za pravilno obdavčitev v kmetijstvu, smo poudarili, da so vse nove doklade vilno . obdavčitev posameznika. In takse namenjene izključno !e ta ' p^rrševnn.ie knW's(v.. Da nam podatka o površini kar bodo zagotovili sedanji in novi okrajni, zlasti pa občinski zemlje jn vrstah pndelkov, nič skladi. Med.eni smo povprašali Ua okrajnem ljucU.itm odboru pa ne pove o sredstvih, s ka-v Novem mestu, kolikor p-revide-va letošnji družbeni plan o- terim-i nekdo dela. Poglejmo kraja dohodkov iz novih taki. Ker se posebno na vaseh o no- primer: vtih davkih prav zdaj veliko govori, bo nemara prav, da oono vlm0 nekatere glavne misli o obveznostih in novih sklad:h. hkrati pa pogledamo, k ,liko' :~ga denarja se b0 zbralo letos v našem okraju in kako ga bomo porabiiiii. bilo osnova za pošteno in pra- pnivatne) pa za svoje avtomo- sa veterinarsko bolnico m ose- Cestna taksa na vozove in taksa na motorna vozila bile, motorje in ostaJa vozila. Predvideno je, d» bo pobrine cestne takse na vt»v»ve pribl. 32 mUSjonov, tcksi-, na irvotorna vozila po dobrih JI milijonov. Kako bodo ba sr-dsiva razdeljena? Od cestne takse na vo-qove bo slo v oki cestni sklad 70 odstotkov za okrajne ceste, v menjevalnico pa je bilo doslej porabljenih 20 milijonov dinarjev, medtem ko bo potrebnih ik njeno d'ograditev :n popolno opremo'se dobrih 35 miiion)«' din. Vsekakor ogromna sredstva, ki so v celoti namenjena dvigu živinoreje na Dolenjskem. Del teh sredstev naj rsžum- V zadnjem času je bilo vedno tnova podčrtano, da so vsi napori usmerjeni k pospeševanju kine-ityj*tv«». Doseči je treoa, da se posamezni kmečki proi-zvaja' ki so združeni v splošnih kmetijskih zadrugah, pa tudi obilne in okraji kot celote, lotijo tega odgovornega de.1 a. Ko gn bomo izvrševali, bo seveda tr**-ba uresničiti vrsto sprememb t naSV: gospodarski politiki, ki m>-rajo pripeljati d« ustalitve trga, s tem pa do mnogo bolj zdravih pogojev za gospodarjenje in -a nadaljnjo krepitev države, kakor je pred kratkim pisa.l v »Nas; skupnosti« Dobrivoj Ra-dosavljevič. Ustalitev trga je eno izmed vodilnih načel letošnjega »veznega družbenega plana; zflgotovitri nam mora ustalitev »cen, z njo pa iudi zn feattie cen, ksir bo spet omogo&Ilo, dfl se bodo kmetje, občin« in okraji zaičeli bolj stalno in načrtno »snimati za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V to so usmerjeni trudi za 1-jnje čase sprejeti gospodarski ukrepi.Znano je. da bo skupnost umerjala deJ povečanega dfohod-ka kmetijskih proizvajalcev, (ki izvira predvsem iz zvlšanra cen. veiV.ko mami pa iz povedane proizvodnje) v določene sklade, ki bodj si uži 11 xa pospeševanje kmetijske proizvodnje. V zveznem mer!:lu se povečujejo obveznosti kmetov do skupnosti od 31 na 43 milijaid d'.n^r'e^ medtem ko bo skupnost dala letos za kmetijstvo v raznih obli- kah nad 54 mi1!iard (irvpf'V-. ski krediti, popustni sklada za p. cr.vaiHJe kmetijstva in pori: u,no). Uv"eW** nov'h *tY* je «V* nje osnov, sredstev, kakršnega industrija, obrt, trgovin^, promet in druge ponoge že dolgo poznajo. Samo kalastev nam ne pove vsega, kar naj bi V našem okraju je nad 500 km okrajnih cest in lepo število kilometrov republiških cest. Vsako leto gre za vzdrževanje o-krajnih cest nad 50 milijonov d: natrijev, ki jih je morala prispevati skupnost iz svojih dohodkov. Del stroškov bodo poslej morali prispevati tudi ko-ristniki cest: kmetje za vozove, podjetja (državna, zadružna in občinski cestni sklad pa 30 % ljiv0 doprinese tudi tisti, ki ima za ceste IV. reda. Predvideno od dobre veterinarske službe SPORED PROSLAV OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV Ekipni šahovski turnir za prvaka dolenjskih prog v času od 1. do 15. aprila 1956. Sodelujejo ekipe iz Črnomlja, Straže-Toplice. Trebnja, Podjetja za vzdrževanje prog, kurilnice in postaje Novo mesto. Javna slovesna akademija v soboto, 14. aprila ob 20. uri v Bršljinu. S kulturnim sporedom sodelujejo člani DPD Svoboda Bršljin in člani železniških kolektivov Novega mesta. Javna slovesna akademija v soboto, 14. aprila ob 20. uri v Straži. Sodelujejo člani DPD Svoboda Straža in člani železniških kolektivov v Straži. Interna proslava Dneva železničarjev v soboto, 14. aprila za kolektive postaje Črnomelj in prog. mojstra Črnomelj v Črnomlju. Interna proslava Dneva železničarjev v soboto, 14. aprila za kolektive postaje Tržišče in prog. mojstra Tržišče v Tržišču. Slavnostna komemoracija za padlimi železničarji v nedeljo, 15. aprila ob 8.30 pred spominskimi pločami na postaji Novo mesto in kurilnici Novo mesto. Sodeluje moški pevski zbor PD Dušan Jereb. javna slovesna akademija v nedeljo, 15. aprila ob 15. uri v Trebnjem. Sodeluje DPD Svoboda Bršljin in člani železniškega kolektiva iz Novega mesta. Tekmovanje v balinanju 15. aprila od 9.30 dalje med železniškimi kolektivi postaje, kurilnice, Podjetja ra vzdrževanje prog Novo mesto in Straža Toplice. je. da bodo letos imel« občine v svojih skilad!h z3 ceste pribl. 10 milijonov dinariev. — Taksa na motorna vozila c bo stekala v republiški skW. ki morta vzdrževati na,i glavne}*« oeste tudi v našem o'kr?.ju. »Za zaščito Sivine bom pa vedno prispevali« Tako nam pov« v;,ak zavedsn živinorejec, ki zna ceniti pomoč in usluge dobr0 organiziran« veterinarske službe. Primati h treba, da Je ljudska oblast v zadnjih Jetih krepko utrd'la ve-terinarstvo na Dolenjskem. Lc*-no gre za veterinarska zdravila, cepiva !n ostala zr.SCitna sredstva nad 6 milijonov dinarjev, Božidar J«kac: ?4IRAN JARC (1926) Ob obisku muzejskih delavcev in uslužbencev Slovenije V nobofo H, in nedeljo 15. t. m. bosta Novo mesto in Dolenjsko te tretjič v razmeroma kratkem razdobju imela v sredi muzejske in kon-9e-rvatorske deloi>ce in uslužbence iz vse Slovenije. To pot te bodo zbrali v našem mestu ob rednem letnem občnem »boru DruSfua 7nuzealcet; in konservatorjev, ki bo v soboto 14. t. m. ob 10. uri v Domu ljudske prosvete. Običaj dru-itva je, da svoje občne zbore ali plenarne seje širšega od-irora opravlja v rasnih pokrajinskih središčih Slovenije in * tem omogoči čim širšemu krogu muzejskih delavcev neposredno poznanje posameznih, zlasti podeželskih muzejskih ustanov, obenem pa nudi priliko tudi zainteresiranemu prebivalstvu, organom ljudske oblasti m forumom kraja in pokrajine, da se neposredno aeznanijo s problematiko muzejska in konservatorstva ter spomeniikega varstva sploh in dotičnega kraja in pokrajine le posebej. Zato so taka zborovanja v raznih predelih naše oije domovine potrebna in koristna in ne gre gledati v njih samo prilike za bolj ali manj uspele skupinske izlete, čeprav seveda ni mogoče zanikati koristi, ki jo imajo po eni plati zborovalci ob spoznavanju morda Se nepoznanih predelov naše zemlje, po drugi pa tudi kraj in pokrajina, ki s tem pridobifa morda nove prijatelje in poznavalce HaSih vrednot in ltpOt< te. v avgustu l. 19-^5 je obiskalo nvi\e kraje večje število predvsem onih mu:realcev Iz vse Jugoslavije, ki to name-sVeni v muzejih in mu-ojskih oddelkih narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter \zgradnje. Takrat 10 VREME £A CA8 od 13. DO 22. aprila V splošnem bo prevladovalo lepo In suho or. fcoplo poml • dansko vreme. V drugI polovi •I tega tedna, prve In zadnj<-fln| prihodujCKii l-driii krajevne-lllobe o* nevihte. \:i**m\^<\ prtrMktl V. M.) po zborovanju, ki je bilo v Ljubljani, obiskali poleg Gorenjske in Primorske tudi naš Zutemberk, baze na Rogu, Belo krajino in Novo mesto, kjer je bila deležna njihove posebne pozornosti in priznanja ureditev spomeniškega prostora na Vratih. Istega leta v oktobru so na svoji celoteden-ski poti po Sloveniji obiskali Kostanjevico, Otočec in Novo mesto muzejski in konserva-torski strokovnjaki iz vse Jugoslavije, ki so se jim kot gostje priključili prezident dunajskega Spomeniškega urada dr. G tlo Demus ter konser-vatorja dr. Frodl iz Dunaja in dr. Harttvagner iz Celovca, iz Benetk pa je prišel znani arh. Fernando Forlati, ki si je Pridobil evropsko ime s svoj-mi konservatorskimi posept pri obnoin po bombardiranj« skoraj uničene znamenite trevi-sanske palače dei Trecento *n ki je odločilno sodeloval Pri restavraciji jugoslovanskega kulturnega spomenika evropske veljave, Sofijine katedrale v Ohridu. Posebej arh. For-latiju so Kostanjevica, Otočec ir Novo mesto po svoji pri- rodni mikavnosttl in arhitekturnih vrednotah tako ostali v spominu, da se v svojift dopisih prijatelju arh. M. Mu-š'ču redno zanima tudi za usodo nadaljevanja spomeni-škovarstvenih in konservator-skih del na naših dolenjskih kulturnozgodovinskih spomenikih. Ko udeležencem občnega zbora Društva muzealcev in konservatorjev Slovenije ob njihovem obisku Dolenjski in Novemu mestu izročamo tople pozdrave, telimo, da bi njihovo zborovanje ne bilo samo običajno vsakoletno polaganje obračuna o delu društva, ampak 'da bi po?nenilo tudi korak naprej v skupnih naporih za ohranitev naših dolenjskih ku.lt?trnih fn zgodovinskih vrednot in v naši javnosti še bolj poglobilo razumevanje za delo, vrednost in pomembnost naiih muzejskih ustanov! Udeležencem občnega zbora pa še posebej telimo, da bi jim bilo bivanje v nafiem me-Kf" prijetno in da bi jim nedeljski izipt pn Krški in Mirn-skt dolini ostal v najlepšem spominu! največ koristi — naš kmet. Letos naj bi dobil okrajni veterinarski sklad iz. taks na i'vino iu pse 7 imi.iijonov 200.000 din. Kdor ima več živin«, bo prispeval v sklad sevedti nek?j več kakor tisti, ki redi morda rep ali dva v hlevu. IV.ar n: oošt^-no, da pri tem ni podiaga ra prispevek kataster, temveč dejansko stanje kmetovih osnovnih sredstev? Odgovor ni težak, posebno š«, č« pomislimo, da bo znaten del potrebnih sredstev za zdravstveno zaščito živali i.n vedno prispevala tudi skupnost iz svojih ostalih sredstev Taksa na živino in p** ostane torej v eelott v ofcr&ju in se sme porabiti san^n e& potrebe veterin amkega. »klada. Kam s kmečkimi stroji? Po naših vaseh je veoko e-iektr'čnih mlinov, mlati Inic 'n drusih večjih stro lev v rokah posameznih kmetov, ki uporabljajo ta osnovna sredstva za.-e morda enkrat, dvakrat na leto. s'ce>r pa jih poso;ijo manjš'm kmetom in v raznih oblikah služijo denar. Tudi na Dolenjskem imajo ponekod kmttje traktorje, kar jim omogoča, da črpajo d»hodke iz družbenega de1 % pri čemer so dobili še' celo po-pust sa nakup teh strojev Socialistični razvoj vasi pa raht-?- (Nadaljevanje na 2. strani) »Dragi Boris! Tvoj neugasljivi plamen revolucionarja in rodoljuba, ki si ga znal z vso silo vsajati v srca in m&li svoji'h mlajših. tovarišev in borcev med osvobodilno vojno in v času edinstvenega dela na najobčutljivejšem področju v dobi graditve socializma, bo i vso močjo plamtel tudi po tvoji preigodnji, tragični smrti v srcih sedanjih in bodočih pokolenj...« Tako se je poslovil tovariš Tito 15. aprila 1953 v imenu vseh jugoslovanskih narodov pred grobnico narodnih herojev v Ljubljani od junaka revolucije in socialističnega dela — tovariSa BORISA KIDRIČA. Predvčerajšnjim so potekla tri leta, ko je omahnil sredi dela. Njegova beseda pa je še vedno živa med nami; kot človek, komunist, borea, graditelj in tovariš nam kaže pot nenehne ustvarjalnosti. O ve*ilfcinl njegove misli prepričljivo govore spomeniki socialistične rasti: naš ekonomski napredek, čedalje popolnejše delavsko in družbeno upravljanje in ves naš družbeni razvoj. »Brigade so nas prekalile« Z mladinskega zborovanja v Črnomlju ob odkritju spominske plošče delovnim brigadam, ki so zgradile progo Otovac-Bubnarci Več kakor tiso* mladincev i.n mladlmk ae je ubralo v nedeljo zjutraj v Črnomlju, kjer so rva poslopju 2no41cl MIlan perucl, nekdanji vse nase bralce; spored nastopov sekretar okrož. konviteja SKOJ. bo objavljen te dni x lepaki. Pozdrav vsem tovarišem železničarjem ob letošnjem Dnevu železničarjev! Hvala za vaSo skrb in odgovorno delo v transportu, važnem sestavnem delu našega gospodarstval Oživel j« spomine na čas pred desetimi leti. ko je mladina novo-m**keg« ln 1 juolJamske«« okrožja »klemila. da bo zgradila poruSeno progo Otovac - Bu't»n*rel. 3. julija lfrM so zpčele delati trt mladim- Priprave za fluorografiranje ske delovne brigade, da bi se vsaj deloma oddolžile hraibremiu ljtid-stvu Bele krajine za ndegovo z^"e-etobo. požrtvovalnost ln juma&tvo iz let NOB. »Zgraditi belokranjsko progo čimprej i.n s č;m manjšimi fftro_ ski! To je bila osnovna zamisel tehničnega vodstva del, na to je naprestamo mislil Štab delovtnlh brigad, to je bil neposredni clj slehernega Izmed 600 mladincev in mladink, ki so gradili progo!« Je tfejal tov. Perucl ln nazorno opisal, kako požrtvovalno je mladina s skromnimi tehničnimi sredstvi, a z izrednim delovn'm Junaštvom, po*rtvovanjem in premagovanjem. ■ "teih ovir gradila progo. V treh brigadah je bila pie_ t«*no slabolnejSa mladina, ker so močnejši mladinci odšli na progo Brčko—Banoviči — Ln vendar je njena delovna vnema presegla vs* pričakovanja tehnl&nega vodstva. Za prvi dan je polovica brigade »Franca Rozmana - Staneta« opra-viia pod viaduktom pri Otovcu oci&čevalna dela, za katera Je tehnično vodstvo drž. železnic predvidevalo 6 dni, brigadirji pa so bili z njimi gotovi v enem do-polneivu I Delovni ipolet mladine je nara-*čal iz cltve.va v dan. no i me so padale druga za drugo. Ne vročina, ki Je tisto poletje silno pritiskala, ne pomanjkanje tehničnih sredvtev za delo, nič , ni zavrlo Junaštva mladih brigadirjev. Ko Je bil dograjen 14- kilometer, proge, je okoli 100 brigadirjev odSlo domov zaradi šolskih lapitov, tiad M na progo Brčko—B a novici, nekaj pa iz opravičljivih razlogov tudi domov, OstaLih 400 brlgadir_ J«v Je dvignilo delovno storilnost In že po nekaj dnevih so nain«:o TO m«tix>v položi U po 300 metrov proge na dan! Mnogi brigadirji so presegal: norme tudi za 700 odstotkov ln s-tivarnost je vsak dan potrjevala besede tov. Tita, ko je n* lil. kongresu Ljudske mladine v Zagrebu dejal: »NAHODOM, KI IMAJO TAKO MLADINO, SE NI TREBA BATI Po sklepu okrajnega .:ud*ke-ga odbora bo na območju bivšega okraja Novo mesto in občine Kostanje v ica-Podboc je tetoa p^7^7>N08Ti!« obvezno fluorografiranje vseh Težko je našteti jutiaAiva brigad piieblvalcev starih nad 15 let. m oo*amezii:Kov. je nadaljeval to-Pripiave z« to veliko zdravstve- var,s Peruci, ia.-j je dal sleherni no akcijo so v teku. Imenovan v^ *2skj!no*' bt prORa tm-j» okrajni štab za vodstvo in pT?r<£* pf m bila važna sam« za krajevni Atahi za otbmočje preji- naj€ obnavljajoče se gospodarstvo. Ne na nje.i so se. kakor povsod po naAi domovini, kovali novi ljudje, ki so delo vzljubili in imeli do nJega bistveno drug.iene odnose kot nekdaj V brigadirjih Je rasel nov socialistični patri-otisem. V dveh mesečin wo brigada progo »gradile, prt čemer so oprati* brigadirji nad lH.MO delov-Mh ur, siaJoftll. raoiotlM prenesli «ar polodU k.tM tali—iHarsa pm-fo*. .položil-t m prt#VTS.tm 17.S30 m tirnic, na wet dolžini proge pa so zasipali tir z gramozom, prenesli na desetine t<>n različnega materiala m podobno. Ves proati čas so ierablll za vneto politično. fiZku'ituroo in Jcu'fru mi o-prosvetno delo. Tu se je mladina Keznanlla % osnovnimi vipražanji razvoja družibe. z veličino dela in vloge Komunistične partije Jugoslavije in SKOđ, brala je knj;ge, obiskala nad 30 belokranj-kih vasi. sodelovala z vaškimi aktivi mladine, prirejala kult\irne nastope, koncerte, sestavila 30 pesmi, tri brigadne himne in izdajala časopis »Otovac — Bubnarci«. Ko Je> bila proga zgrajena, so imele brjgjjidjp 47 udarnikov in 40 pohvaljenih brigadirjev, vse tri brigade so dobile nazive udarnih brigad. »Ko obujamo spomine na nepozabne podvige nase domovine, hočemo predvsem opozoriti, de se tudj danes lahko s .polnim aaupa-n1em naslonimo na mladino pri vseh nalogah, ki se pojavljajo pred nami. je zafltljučil tovart? Perucl ln de;)al. da je vsa nase mladina z navdušenjem sprejela m sel tovariša Tita, da so tudi da»ies potrebne razine mladinske akcije, v katerih mlajši rodovi ne bodo zaostajali za vzorniki brigadirji iz prvin povojnih let. Brigadirje m mladino je pozdra--vil zatem predsednik okr. odbora LMS Ludvik Kebe in jih pozval zlasti h graditvi Športnih objektov in Igrlftč prt Šolah, nakar Je aborovanju želel plodnih uspehov še podpredsednik ObLO Črnomelj tov. Hutar. _ Inž. Funtek. ki je pred 10 leti vodil tehnična dela na belokranjski progi, je nato od-( kril spominsko ploščo, ki Jo Je prevzel v varstvo delavski svet črnomaljskih želez, ni carjev. S kulturnim sporedom dijakov črnomaljske gimnazije in tamibure6ev iz Adlesl« je biLa slovesnost za-kLj učena. Ob U. uri je predsednik ObLO Črnomelj Janez Zunič sprtrel ▼ Gradu predstavnike obiasU. organizacij in tiste brigadirje, ki so bili več kakor petkrat na delov-nLh akcijah. Popoldne sta bnli talini v rokometu, mladina pa se je razila po •dolenjskih domovih s trdno željo, da s svojim delcra ne bo zaostajala za vzgledi junaških brigadirjev, ki so z velikimi dejanji potrdili, kakšni so graditelji Titove Jugoslavije. njih posameznih občin Staot morajo pripraviti spiske vssh prebivalcev svojega območja in določiti centre. k~rr b-> fluoro-grafrnnV za »>M«*nHtf»* rv"#rt«-le. Ker je to izredno vatna naloga, ki bo imrala pravi pomen la, če v resnici zajame vse ljudi, je potrebno, d« i« v Priora, v«h pocasffsjjo vsa onfamwLc'S H0—hiš* JM I* 9ZDL te ML 6. seja obeh zborov 0U) V torek dopoldne je bite v Novem mestu 6. skupna seja odbornikov obeh zborov OLO, ki jo je vodil predsednik Franc Pirkovič. Glavni del seje je bil namenjen poročilom Sveta z« delo ln delovna razmerja (poročevalec Miha Počrvina). komisije za plače v gospodarstva (Henrik Cigoj) in komisije n vprsšsnja delavskega samoupravljanja (Janko Kastolic). O •ejH bomo obsimo poročali prihodnji teden. ' Stran 1 IOOCSNJSKI CISTI Stev. 15 (31$ VEČ STIKOV MED ORGANI UPRAVLJANJI UN ČLANI ZRORA PROIZVAJALCEV Na vprašanj«, kaj sodi o pripravah m volitvah delavskih svetov in o daljnji rasti vloge organov delavskega samoupravljanja Prt nas, j* zvezni ljudski poslanec Avgust Jaabiniek odgovorili »V tej razmeroma kratki dobi so delavski sv*« napravili velik konak. Pridobili so sd mnogo političnih izkušenj, spoznali metode družbenega upravljanja in z delom dokazali pravilnost smeri našega družbenega razvoja. To valja na splošno. Priprave na volitve novkh delavskih svetov in tzbira kandidatov za ta organ pa so najboljša tribuna za obravnavo n« samo dobrih primerov dosedanjega upravljanja, pač pa predvsem za pretres vseh negativnih pojavov, z namenom, da se td zmanjšajo in odpravijo. Tudi pri sedanjih pripravah in volitvah delavskih »vetov opažamo to, kar smo t« večkrat ugotovili: tam, kj«r j« delavski svet že dosedaj v resnici vodil podjetij«, reševal vsa tarifna vprašanja in tehnično zaščito dela, skrbel za strokovni dvig članov kolektiva ter za večanje proizvodnje, tam so volilni sestanki res posten obračun dosedanjega dela. Take organ« delavskega samoupravljanja imajo rudnik Kanliarica, NOVOTEKS, železnica ln I« nekatera druga podjetja. Da bo kolektiv pravilno poučen, Je potrebno, da mu delavski svat v«čkrat predlo*! celotno problematiko podjetja In n« aamo ob koncu leta, da tako čimveč ljudi spozna vpraJanja glede upravljanja podjetja. Za zadeve, ki se neposredno Mč«0o vseh, j« v kolektdvlh vedno dovolj zanimanja. Razumljivo Je, da val ieihno, naj bi priilj v organe delavskega samoupravljanja res najbolj sposobni in razgledani člani kol«ktiva In taki, ki so v celoti odvisni od podjetja odnosno zaslužka v podjetju. V delavskih svetfo želimo imeti najboljši kader proizvajalcev, takih, ki se bodo znali dosledno boriti za zviševanj« proizvodnja in znižanj« stroškov. Pri tem ne smemo pozabiti na mladino in žene, ki so dosedaj dokazali z delom, da so vredni, da pridejo na tako mesto. Menim, da je bilo doslej premalo stikov med organi delavskega samoupravlja in člani zborov proizvajalcev; slednji so premalo obiskovali kolektiv«. Prav tj pa so dolžni pomaga bi pri tolmačenju številnih vprašanj naše ekonomike med kolektivi, ki so Jih lavolddi. Dolini so utrjevati družbeno upravljanje in odpravljati napake. Delavsko upravljanj« ni samo stvar organov delavskega samoupravljani)«, to j« naloga na« vseh. Navzlic začetnim težavam lahko trdim, da so organi delavskega samoupravljanja nepravUi glede v6denja podjetij velikanski korak in v celoti opravičili svoj obstoj. Ob pravilni Izbiri kadra ln skupni pomoči borno na doseženih uspehih lahko poglabljali delavsko samoupravljanja, to v«Hfco pridobitev nas« socialistične graditve.« Četrtošolci in izbira poklica Sola za sanitarni tehnike Ta šola je v Ljubljani m ima svoj internat. Na njej se usposobijo dijaki za sanitarne tehnike, ki se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih okrajev, v sanitamo-hgienski službi kot pomočniki sanitarnih inšpektorjev v epidemiološki službi, v zdravstveni statistik1 in na oddelkih higienskih zavodov kot pomočniki načelnikov. Sanitarni tehnik mora biti fiz čno krepak, ker le njegova služba večinoma terenska. Poklicnih bolezni ni. Ženske se v to šolo ne sprejemajo, ker je ze/ooslitev predvsem terenska. Možnosti za zaposlitev so zelo velike, ker je ta poklic šele v razvoju. Na šoli je poudarek na naslednjih predmet'h: higiena, epidemiologija, sanitarna tehnika, tehnologija, organizacija zdravstvene službe, zdravstvena zakonodaja, statistika In asana-cija. Za sprejem na šolo je potreben sprejemni očete še več? Vse to je za člana družbe, ki gradi socializem, mnogo premalo! Zlasti je to premalo za človeka, ki opravlja tako ali drugačno delo v tej družbeni skupnosti. Kako nay človek na iktžrbenem položaju ali delovnem mestu pravdno tolmači naše pestre družbene ,proble-me, če jih ne pozna, ker jih pod krinko politične nezainteresiranosti noče poznati? Kako naj nekdo vzgaja mladino v naprednem socialističnem duhu, če se pri svojem delu zapira v ozek krog strokovnosti in nezanimanja za vse ostalo, kar pa je za pravilno vzgojo najmanj toliko, le ne še bolj važno, kot sama strokovnost. Iz vrst takih navideznih »brezbrižnežev* pa je navadno tudi največ godrnjanja in praznega kntikarstva naših družbenih pojavov. Sodim, da }e povsem pravilen zakfifuick nekaterih organizacij SZDL, da se )e treba za take »ncipolvtične* ljudi} pozanimati in te z njimi pogovoriti. Pogovoriti o tem, zakatj s tako nejevoljo plačujejo skromno ČLtnarino za tako množično organizacijo kot je naša SZDL, naslednica slavne Osvobodilne fronte, oziroma zakaj nočejo biti Hani te organiza- cije, ki združuje vse napredne in zavestne graditelje nove družbe; zakaj se ne udeležujejo sestankov in zborov volivcev, kjer bi se lahko seznanili z družbeno problematiko in povedali tudi svoje mnenje. Pogovoriti se je treba s ftvkiLmi, ki branijo svoijttn otrokom sodelovanje v mladinski organizaciji, ne branjo jim pa na primer petja na koru, čeprav prejemajo pomoč od sodahiSPične družbe in ne od kake verske ihupnositi. Pogovoriti se je treba s takimi tembolj, ker se pod izgovorom politične brezbrižnosti kaj rado skriva zanimanje za socializmu tuje politične ideje. Nase politične organizacije so ljudska šola za zavemne graditelje napredne družbe, hkrati pa tudi tribuna za izmenjavo mnenj in spoznavanja družbenih vprašanj. Zato je v njih mesto za vsakega državljana. Pri takih nalogah pa lahko politične organizacije postavijo tudi Vprašanje dolžnosti pred vsakega člana družbe, zlasti pa takega, ki ima pravice v tej družbeni skupnosti in uživa sadove narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije. ?. Romani^ Oporoka padlih tovarišev Na področju občine Črnomelj je h 164 otiPok padlih borcev ia žrtev fa&stičnega nasjjlja. V td» število so všteti otroci in mlad.-na do 18 let 9tarosti, pa tudi tidti, ki so t-tari že nad 18 let, a so i« v liku oziroma ikudirap. Kazen 18 otrok, ki se nahajajo doma na kmetijah, $o vii ostali v nrzreiihi šolah po vsej Sloveniji ali se pa. uče obrti. Vsi o«roci in mladina,, ki se Šola ali je v" uku, dlobivaijo štipendijo od OLCJ Novo mesto oziroma ObLO Črnoiln&lj v zneskih od 2.000 do 6.000*'^dinarjev. Z dodeljevanjem sclpendliijV je bila v preteklem letu omo^jpčena prav vsakemu otroku vkSjuVfkev v Šolo oziroma učenje obrti. BivŠi okrajni odbor ZB v Čr-» noml'ju ter ObLO v Črnomlju sta' pregledala učne uspehe vsakega posameznega dijaka odroma učenca. Kjer so polletni Šolski uspehi negacivroi, sta sk1e-la, da je potrebno ugotoviti vse vzroke, ki otežkočajo redno Šolanje otrok. Po posameznih šedah bodo zadolženi učitelji in profesorji, ki bodo spremljali/ u»peh« teh otrok. Tudi letos bo več otrok zakij^ cilo osemletno šolsko obveznost!* V primerih, kjer otroci zaradi slabe nadarjenosti niimaijo pogojev za nadaljni studij, bodo poskrbeli za vključitev teh otrok v uk za razne obrtne poklice. Občinski odbor ZB in skrbniški organ bosta že sedaj izvedla aoke-to po vseh kdah, tako da bosta, pravočasno razpolagala s potrebnimi podatki. LanJ je večina otrok in mladine padlih borcev letovala v raznih kolonijah: v Avstriji, v Rovinju, v To'minu itd. Organi biv-* sega OLO Črnomelj ter ZB Čr-nomelii pa so v mnogifi primerih naleteli na nerazumevanje roditeljev, kj so se branili datti otroka v kolomitJG, ker bi s tem '^izgubili delovno &Uo na svojih krnsatitjah. Tudi letos bo občinski odboV ZB skupaj z ObLO posla/l v okViru raapoložl/jivib finančnih sred^ev socialno in zdravstveno ogrožen« otroke v ustrezne kolonij«. , Na splošno je svet za varstvo* matere in otroka ugotovil, da se v črnomaljski občini posveča glavna skrb otrokom ln mladini, padlih borcev in žrtev fašizma. Veliko zaslug za to .ima tudi podpredsednik Okrajnega odbora ZB Novo mesto KOSlR France, ki s« vneto trudi, da izpolnljuje oporo-roke padlih borcev s tem, da kot predstavnik družbe skrbi ,za napredek njihovih otrok. Mr. REZDNO ' VŽABJEKU Ivo PlrkoviS: Ni pa iaaprlčano, ali J« bil, kakor n«kat«ri trde, pri umoru navzoč, ali pa j« prišel v Zabljek tisti dan morda pozneje, Vodil jih Je Murgelo, ki Jih je sredi poti zapustil in spremil učiteljico Borsetovo v me«to. Mihevc in organist pa sta Sla z belogardisti prav do samotne cerkvice sv. Roka pri Smlhelu. V mesto s« Je vrnil Mihevc Šele drugi dan, v torek, z novico, da so partizani medtem prijeli župnika Komljanca. Ze zvečer so ga naši! v župnisču sredi letakov in s svežimi zapiski govora z večernega sestanka. V Novem mestu se Je zatekel Jože Murgelj k Mihevcu ln ostal pod njegovo streho tri ali morda Štiri mesece, po nekem viru celo deset, nato pa »se skriva!« kakor j« sam dejal, pri Mariji Kapševl. N! Imel organistovega poguma prijeti pri belih za orožje. V varnejših dnevih se Je tihotapil domov na Daljnji vrh ;n se vračal prenočeval v mesto Ko so bežali lah! iz dežele In J« domovino pustošil Nemec, j« Murgelj tičal doma, zakopan v mrvi, potem pa se v mestu vdinjal domobranski policiji. To pa ie že novo poglavje iz življenja prevaranega človeka. Umorjene nartiasne sta našla v Zabjeku kmet Franc Potočar -r., v« v>«ski. NVkdo od nrtl<*.anov« (Ko 230-4846), ksr tfejaasjui«, da so se «wor"v o Mur&Mevl samohval res slrHe In da so 1ih tViiU tudi n?nhzanrt. — Jo4e Mur^eu le bil po vodni obvrlen na M let lH*e s prl*11n*m delom. Opomba: Vse, ki »o onacHi v člantru pomanjkljivosti in napake, prosim. d» m,| poSVjejo popravke na naslov: I. P*r-kovic, LJubljana, JCocenova 1. — L P. d tedna do tedna Veliko važnih stvari se J« zgodilo pretekli teden po svetu. Med Izraelci in Arabci so se spet razvneli hudi spopadi, ki so terjali na desetine žrtev. Francija je prek svojega ministrskega predsednika vnovič dala vedeti, da bo ukrenila vse, da bi sedanjo zahodno politiko prilagodili novim pogojem ln razmeram, ki zahtevajo ukrepe v smislu miroljubne koeksistence med državami. Islandija, državica na severu Evrope, je sporočila, da bo sicer še nadalje ostala članica Atlantskega pakta, da pa ne želi več videti ameriških vojakov na svojem ozemlju. Pozornost so vzbujali tudi dogodki in izjave v zvezi z bližnjim obiskom sovjetskih državnikov Bnlganlna in Hruščeva v Veliki Britaniji, kamor bosta prispela 18. aprila. Vendar se bomo tokrat v tem našem pregledu ukvarjali z nekim drugim problemom svetovnega pomena — z razorožitvijo. V Londonu namreč že tri tedne zaseda tako imenovani ožji odbor razorožitvene komisije OZN, katerega članice so Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija, Francija ln Kanada. V tem odboru petih držav imajo glavno besedo štiri velesile (Kanada ima bolj vlogo statista), dosedanje delo pa se Je sukalo okrog treh načrtov — ameriškega, sovjetskega in britansko-francoskega. Oglejmo si, kaj tt načrti vsebujejo, kaj velesile predlagajo kot rešilno pot, da bi problem razorožitve spravili iz slepe ulice, v kateri tiči Že več let. ZDA dajejo prednost nadzorstvu nad razorožitvijo. To naj bi dosegli z opazovanjem Iz zraka, kot to predlaga Eiscnhovver, temu pa bi na ključnih strateških točkah pridružili kopensko nadzorstvo, kot Je to predlagal Btii-gantn Če bi ostale države to sprejele, bi zmanjšali število ljudi pod orožjem v ZDA ln SZ na dva ln pol milijona vojakov. Temu primerno bi zmanjšali tudi količine orožja — razen atomskega. Sovjetska zveza pa sodi, da je prvenstvenega pomena sporazum o zmanjšanju tako Imenovane konvencionalne oborožitve, se pravi navadnega orožja, pa tudi atomskega ln vodikovega, ki bi ga kasneje uničili. ZDA In SZ naj bi imele po 2,5 milijona vojakov, Velika Britanija In Francija pa po 650.000. Po sklenitvi takšnega sporazuma bi se lotili nadzorstva, toda samo kopenskega, kot ga predlaga Bulganin. Načrt Velike Britanije ln Francije se glasi v bistvu takole: Najprej se je treba odreči uporabi jedrskega orožja razen v primeru obrambe. Oboroževanje in vojaški izdatki bi za zdaj ostali nespremenjeni. Nato bi uveljavili nadzorstvo v smislu Bulganinovih in Elsenhovverjevlh predlogov. Potem bi sklicali širšo mednarodno konferenco, ki bi odločila, kako bodo znižali oborožitev v«eh držav razen petih velikih. Naposled 1>1 pet velesil zmanjšalo splošno oborožitev ln pripravilo omejitev jedrskega oboroževanja ter nadzorstvo nad lc-tem. Poudariti pa Je treba, da so bile to izhodiščne točke, đa pa sta kasneje, med delom, zlasti ameriška in sovjetska delegacija sprožili nekatere dopolnilne predloge, ki pa so preobširni, da bi Jih mogli tu na kratko očrtat*. Pačj>a je treba na koncu tega našega pregleda prve polovice zasedanja ožjega odbora razorožitvene komisije OZN opozoriti še na predlog francoskega delegata .Tulca Mocha, ki je predložil načrt, kako bi pospešili dd-» trsa odbora. Po tem nnčrtu naj W združili tiste predloge 1» treh zgoraj omenjenih nsčrtov, slede kati-rlh so se že sporazumeli ali pa so razlike maihne, posebej pa "a'j;1 se zvrstili predlogi, M so še vedno kamen spotike. ~a predlog le nedvomno pozitiven ker gradi ns tem kar delegacije netlh držav na londonskem zasedanja drv**, za kasneje pa pušča probleme, ki Jih mora fca« *• »omehčati«, Itev. 15 (318) »DOLENJSKI CIST« > STRAN S 1 Mrežna brana -prepotrebno orodje Nov koristen izdelek novomeške M0T0M0NTA2E za kmetijstvo Opozorilo škropilcem! ' Ni še dolgo tega, ko ki s« ljudje zemlji, kar je posebno vaino tako 6 strahom ozirali na krompiri- dolgo, dokler strn še ni popol.no- ace aii na njivo, posejano s pe- ma pokrila zemlje. Ker to brano so. ali s koruzo, po kateri je na- $ pridom uporabljamo pni vsakem prodne j&i kmet s konjem vlaćiil žitu, ji nekateri pravijo tuda iit- gor in dol po njivi posebno bra- na brana. no. Še večje nezaupanje pa so še važnejša pa je uporaba mre- pokazali takrat, ko je rokŠen so- žaste brane med sadi-.vJjo ald set- doben go-|_x>dair obdeloval t tako viijo okopa vin in njihovo vskalk- brano čudi krompir, ko je ta že vuijo in že pozneje po vskalitvi. V času pozsiozimskega in zgodnjespomladanskega škropljenja sadnega drevja se prav vsako leto pri ljudeh, ki škropljenje opravljajo, dogajajo primeri lažjih ali hujših zastrupitev s strupenimi škropivi. In da se prav vsako leto v raznih predelih Slovenije po nekaj takšnih zastrupitev konča s smrtjo, to pač niso več zgolj osamljena naključja ali nepredvidene nesreče. Edini in nepo- *ra*«I za dober pedenj v višino. Toda, ko se ni zgodiilo r»i! posebnega, nasprotno — ko so takšni posevki pokarali lepšo riti bujnoj-s> rast, je ves strah in nezaupanje kmalu splahnelo in nireina brana, ko* imenujemo to posebno brano, si je tudi pri nas utrla pot Oa napredno kmetijo. Mimogrede smo pravzaprav že povedali čemu služi mrežna brana. Pa si poglejmo to malo natančneje. Kakšna je mrežna brana? Mrežna brana je posebna vrsta brane, spletena v obliki mreže >i okrogle jeklene žice, debele 8 do 10 milimetrov, jn tako, da ima na enj. strani ravne branike — eobe — dolge okrog 12 centimetrov, na koncu dletasto ali šlla-(to priostrene, na drugi strani pa «o zobje dolga 3 do 4 centimetre 'n nepriostirenL Ker je brana Iplerena, je gibčna kn prožna in se popolnoma prilagaja zemlji. Njena uporaba f?a je zelo vsestranska. Takoj apcnvladh, ko zemlja nlj, ker Je bito na sestankih ras-totmaceno resnično stanje. Preko 3S0.OIM din Je določenih za premlJ*ko nagrajevanje članov, ki imajo največ zaslug za dvig proizvodna storilnosti. Sistem nagrajevanja pa bo treba le bolj utrditi, »aj Je najuspešnejši kriterij za obračun raznih uravnl-lovk v piačHnem sistemu. Pri določanju Investicijskih po. treh J« treba predvsem ftpslte« vati, da lesna industrija doslej ni bila dovolj iajeta ln da so JI potrebna tudi htglensko-tehnlčna Iz. bolJJanta, ker so deiovnl pogoji v raznih odde'kfh zaradi več na*.-atroplj, uradi neurejenega notranjega transporta In slabe ventilacije nezidovollivl. Želji v«»"h dflavcev Irsne industrije Novega meita Je, d- takol v mejah nužnosti, lačne graditi lesni kombinat, In sicer postopoma. posamezne objekte. Olede na sedanje povpraševanje po galanteriji m žaganem lesu na inozem. skem trztSču bi se investicija za ta kombinat Izplačala v razmeroma kratkem času. Vk. tovalci tako oprijeli in da je .po tej brani takšno povpraševanje. Kje si lahko nabavite takšno brano? 2e več kot pred enim lotom je »Agroservis« v Novem mestu izdelal nekaj mrežnih bran in jih dal na preizkus nekaterim socialističnim posestvom. Pri praktičnem preizkušanju smo ugotovili, da je jeklena žica, iz katere so bde prve mrežne brane izdelan«, premehka in premalo prožna. Kje dobiti ustrezno žico, se je Vprašal dolovn, kolckt;»V Agiro-servisa, Novo mesto. Iz uvoza bi bila žica predraga in zato predrage tudi mrežne brane. Zato so v podjetju preizkušal;, še nadalje domači material in ga z različnimi ipostopk;. uspeli popolnoma utrditi in mu dati pc»:reono prožnost. Sedaj je Agroservis ir/delal že nekaj sto mrežnih bran, ki se lahko s svojo kvaliiteto kosajo z vsakim Inozemskim izdelkom. To je brez dvoma lep usipeh nj ena. V Poljanski doMni ob Kolpi obstaja že dolga leta konjacija. Posle vetciuiruirakega hi*ien-bta na ted Ikondačidil je dolga leta cpravljafi Jože Ka*ušek, ki se je tega dela izu*l pri gvojem očetu ln po njegovi smrti tudi prevzel s.nibo. Ker sosedna občina Dragatuš nima konjača. je te posle na tem območju prav tako opravljal Kaužek. Vs« je bXo v aedu do lanske reorganizacije občin, odnosno do l. ja-nuaiija letos. Takrat se de Kau-šek tik pred upoikoiiitvijo znašel rua cesti brez službe, se pravi brez mesečnih prejemkov in pravic socialnega zavarovanja, obr- Planinska koča na Mirni gori vabi prijatelje narave! Z železniške postaje Semič ste v poldrugi uri na prekrasni razgledni točki! Obiščit« Belo krajino v pomladnem cvetju, ne bo vas razočarala! nil se je na občino Pred grad, kjer pa ritega naunajo n« s-^isku tiDiinsiklh uslužbencev. Se» je v Kočevje nQ okrajni zavod so-eialno«a zavarovanja, od koder pa »o ga n&potJLi na novomeški okrajnj zavou socialnega za/vaio-vainda S*i Je na pooruZruco v Crocime.ii), kjer s<> mu pa spet pojasmiti, da mora svoje pravace lBkOiU v Kočevju. V te«i ča»u mu je namreč umrla žena in Je bil tako poleg mesečnih prejemkov priiki ajšoin še za stroške pogreba. Ko ni več vedel kod ne kam, Je vprašal nase uredništvo. Obr-rriU smo se v tej zadevi na občino Pregrad in na personalni oddelek pri OUJ Novo mesto. Zanimivo, .katj pravijo eni in drugi. Občinski ljudski odbor Pred-grad piSe takole: »imenovana Kaušek Je bil ob reorganizaciji ljudskih odborov dan na razpotloZe-nje OLO Novo mesto. Ta bi moral po doloc-iluh Splošnega zakona o ureditvi občin jn okrajev imenovanega Kau-&ka dati že 6 1. stiptembrom na raapoloženje OLO Kočevje, ne pa 31. 12. i«6 občini Pregrad, kot je bilo v tem pr.mei"u. Zato smatramo da je krivda za ta pruner na Olfi Novo mes.to. Nrdalde bi moral OLO Novo mesto že 1. sept. i vprašati OLO Kočevje, če potrebite veterinarsikega higieivika. V kolikor ga ta ne bi potreboval, bi moral OLO Novo mesto Kau-šku odpovedati službo s trimesečnim cdpovedntiim rokom in sicer že s 1. septembrom. OLO Novo mesto tudd ni iskal soglasja občine Pregrad gfiede njegovega razpoloženja. Na ta način bi lahl*o naša občima dobila na proračun nešteto^ 1'judl, ne glede na sistem izi rana delovna mesta.« Na personalnem odde'Jku OLO Novo mesto pa so pojasnili zadevo takole: Upravne posle v priacljučenih krajih so po reorganizaciji občin in okrajev novi okraji pre- vzeU s 1. septembrom 18«, finančni posli pa so tekli do konca leta po prejšnjih upravnih enotah se pravi, da so bili uslužbenci v pr'ključerah krajin do konca leta na proračunu prejšnjega oitraja. Tako je bilo tud: s Kouškom. Čeprav Je upravno občina Predgrad že spadala v okraj Kočevje, je bil KauSek. do 1. L 196« na proračunu bivšega OLO Črnomelj, odnosno združenega okraja Novo mesto. Z odločbo Z dne 24. decembra 1955 štev. 1063 je ba Kaušek dan na razpolago občini Predgrad. kamor so biiii poslani tudi njegovi dokument* in kjer so verjetno še danes. Obc-ina Predgrad nam Jih ni vrnila niti sporočila, da KauSka ne prevzame. Ta dodelHav kadra ni bila samo v skladu s prenehanjem Izvrševanja proračuna na tem območju, pač pa tudi v skladu s splošnimi načeli prenosa poslov na občine. OLO Novo mesto je namreč s 1. januarjem prenesel vso veterinarsko službo na ob-fcjr.e tn so torej tudi veternarski uslužbenci prifili v plačilne sezname občin jn razumljivo tudi v breme njihovih proračunov. Taka je torej zadeva. Tn kdo jo krtv, da Je človek že četrti: mesec brez prejemkov? To Je sede(J razprava z« pravnike. Po našem bi morala občina Predgrad vrniti doikumente. če ni hotela spreifetl na razpoloženje stovMenega uslužbenca Ker pa Je Kaušek tevrAe-val svojo službo tudi na območju sedanje občine Črnomelj, bi se morali obe občini sporazumeti o njegovi nastavitvi, odnosno ureditvi njegov !n uslufbensldh razmer. MisMmo, da se mora za relo zadevo pozanimati delovna ;n5oek/-i1q in 1o čimorei razčistiti. Gre za človeka, ki Je vrsto let onravlijai naporno in gotovo neprijetno službo, je t!ik pred upokoji';v:.!o. povrhu Se b^an in v doikaj težkith družinskih razmerah. Dan železničarjev je praznik, postaja! vedno ostrejši. Železniki ga praznujejo vsi železničarji carji so se po brezuspešnem v sklopu jugoslovanskih želez- protestu proti sramotni izdaj: nlc. Posvečen je spominu vseh odločili za neizprosno borbo in tistih borcev, ki so se skupno * organizirali generalno stavko. V delavskim razredom borili za noči med 15. in 16. aprilom leta pravice zatiranih p0 prvi sve- 1920 je po vsej Jugoslaviji pretočni vojni, šli pred ostalimi v nehal železniški promet. Stavka borbi delavstva proti neizpros- je bila popolna in je trajale 12, nemu iziemanju v predaprilski ponekod tudi do 18 dni. Sodelo- april kot zunanje priznanje našega političnega vodstva in naše skupnosti železničarjem, ki so sodelovali v borbi za svobodo. Čeprav v letih po prvi sve- in s prihodom tov. Jožeta Bor- ločeni iz prometa. Proti Rožne- štnarja v Metliko (bil je takrat mu dolu so iztirili 16 vlakov in član posavskega komiteja) se je strojev. V kurilnici je posebna začela organizacija hitro krepiti safootažna skupina nastavljala in medtem ustanovljene celice eksploziv, ki je bil pripravljen tovni vojni revolucionarna bor- po železniških enotah so stopale tako, da so tovariši točno Izra- valo je preko 50.000 železničarjev, ki jim Ja v težkih urah benost ni rodila zmage, je vendar prišla do izraza kasneje v borbi proti fašizmu. Železničarji so se v velikem številu odzvali klicu Partije in domovine ter sodelovali kot aktivisti, organizi- Jugoslaviji. Takrat se Je stotisoče delavcev ln delavk raznih držav dvignilo v številne stavke, ker jih je Federacija transportnih delavcev pozvala, naj se uprejo poizkusom takratnih zavezniških vlad, £oVv?e«>oV ^STlSlI £3Lr»*S V" «... n. iW* Progah, nje, ki ao Jih pridobili s dolgo- Vlada J« OB DMEVD ŽELEZNIČARJEV letnim organiziranim v, bojem viađa je najprej razglasila (ustanovitev prve železničarske mobilizacijo železničarjev, ki pa organizacije sega v leto 1892), so ^ imela uspeha; zato je skušala jim pomagale, da so tudi v no- stavko čimprej zlomiti. Prepo-vlh razmerah videli uspeh borbe vedala je vse shode in zborova-samo v enotnosti in trdnosti or- nja ter tako onemogočila stik« ganizacije. Zato-so že leta 1919 stavkovnega vodstva s stavkujo-ustanovili »Zvezo Železniških in &imi; slednjič je z vojsko in žandarmerijo stavko brutalno zadušila. V Ljubljani je bila stavka razbita s krvavim pokoljem na Zaloški cesti, kjer Je obležalo v krvj 13 manifestan- transportnih delavcev In usluž bencev Jugoslavije«, ki je prisilila vlado, da se j« spustila v pogajanja in pristala na tako imenovani »Protokol sporazu objektih, pomagali partizanskim enotam, ter se borili v prvih bojnih vrstah z orožjem v roki. Med številnimi borci — železničarji so bili junaki, heroji (Jože Borštnar ln še nekateri), komandanti, komisarji in voditelji. Preskopo je odmerjen prostor, da bi lahko tukaj podrobno zajeli vsa Junaška dejanja, ki so jih v zadnji borbi za svobodo doprinesli železničarji, hotel pa bi vsaj bežno oteti pozabi delo železničarjev v enem najmoč- vedno odločneje v akcije. Delali frunali, kdaj in kje bo prišlo do so v trojkah. Njihova naloga je eksplozije. Dobro so vedeli, kje bila povezati vse železničarje bo Skoda na progi najobčutnej-novomeškega vozla do Karlovca ša, proga pa za promet čim dlje in Ljubljane, od Trebnjega do neuporabna. Taka dejanja so Sevnice, organizirati kurir, s luž- resno slabila okupatorjevo moč, drznost železničarjev in njihov pogum pa sta bila čedalje večja. Prišla je kapitulacija Italije. Železničarji novomeškega vozlišča in ostalih dolenjskih železniških enot so množično odsl; v partizane. Železničarji Novega mesta so prispevali za svobodo velik krvni davek, saj jih je padlo v borbi s sovražnikom 49. Na spominski plošči na železniški postaji so imena 29 tovarišev iz prometne službe, na plošči ma«, v katerem so al železni- tov, med njimi 9 železničarjev, nejsih centrov organiziranega čarjl zagotovili svoje osnovne okrog 70 pa jih je bilo ranjenih, pravice. Tega sporazuma pa vla- Kljub neuspehu je bila stavka da nikoli ni izvajala, temveč J« važen zgodovinski dogodek v na-za hrbtom zveze izdala Začasni šem delavskem gibanju, kajti pravilnik, ki je pomenil občutno pokazala je organiziranost ln od-posisbianje njihovega gmotnega lomnost železničarjev v borbi stanja ln uslužbenskega razmer- proti nasilju ln solidarnost de-ja. lavskega razreda, ki }« očitno spoznal, kaj pomenijo v kapitalistični državi vodstvo, vojska in Ta prevara je povzročiJa veli- kansko ogorčenj« vseh naprednih železničarjev. Spor med *la- iandairnerija. do, ki *« je opirala na vojsko In Temu velikemu revolucionar- žandarmerljo, in železničarji, Je nemu dejanju J* posvečen 15. sekretarja okioineoia koroitej* odpora proti okupatorju — v Novem mestu. Ko je fašistična soldateska zasedla naše kraje ln novomeški železniški vozel, so se začeli tukajšnji zavedni železničarji takoj združevati v majhne skupine ter se na poziv KPJ upirati tujcu najprej z razno propagando ln zbiranjem podatkov in vojaškega matenisla. Po nrihodu tov. Viktorja Avblja (Rudija), bo za dovoz materiala in pošte msd Ljubljano ln Novim mestom, ter spravljati Številne ilegalce do vojaških ali političnih forumov na teren. Ta kanal je od pozne jeseni leta 1941 dalje odlično deloval. V začetku leta 1942 se je že tako izpopolnil da farikiijki stavhe"pa j'e'vklesa- je dnevno prihajalo po njem nih 20 imen_ več sto kilogramov materiala — Po osvoboditvi so dolenlskl že- posta in propagandno gradivo leznicarjl kr«pko prispevali pri ter razne druge potrebščine za obnov.L Projse in objektn na njih delo na terenu. Slednjič so za- ^ m obnOTljenj v presenetlji- čele prihajati kar cele vagonske vem čagU; posebno> Ce uoošte. pošiljke in sicer 6 popolnih to- vamo lzr€dT10 opustošenost. Iz vornih vozov in tudi morda 10O ^ y M do&egaLj vel,ke ali več ilegalcev. Med njim; so ugpehe Vsa povojna leta oprav. člani raznih komitejev, gj^ žele2ničarji ^ vsej Jugo. slaviji težko, naporno in odgovorno nalogo naraščajočega transporta. Zavedajo s«, da je zdravniško in sanitetno osebje: dr Lunaček (Igor), Ahčin (Matjaž) in mnogo drugih. Prav tako agilna kot v dobavi materia- železnica izredn0"važna 'vež na la In prenašanju poš'e. je Par ti j a v Novem mestu organizirala razne sabotaže na postaji, kuril- Jugoslavije, niči in progah. Tako Je bilo na Naj ilvi 'l5 aprI1 odseku med Mirno oečjo in Novim mestom vrženih g tira lfl strojev ln vlakov tako, da so bili vsi stroji za daljšo dobo iz- Avgust Jaabiniek šega gospodarstva jn da veliko prispeva h graditvi socialistične Dan železničarjev! Slava padlim borcem železničarjem! Tečaj za delavce lesne stroke V Straži in v Soteski je bil zaključen uspešno organizirani te* čaj za polk val ifioirane delavce lesne stroke, ki ga je obiskovalo 70 delavcev. Le pohvalita moramo nfihovo disciplino, saj so z delovnih mest odhajali naravnost v razrede in vneto sledili predavanjem. Kot tečaj sam je lepo uspel tudi zaključek z k-ipiiri. Kandidati so pokazali prav razveseljivo znanje; živahno so odgovarjali na postavljena vprašanja strokovnega dela, pa tudi splošnega, Čeprav malce preobširnega programa, se niso ustrašili Sedaj vedo, kaj je njihova pravica pa tudi dolžnost, poznajo zakone o delovnem razmerju, poučeni so o tehnični, higienski in zdravstveni zaščiiri. Zelo poljudno, pa temeljito jim je tovariš Stane Pezdiic* predaval o delavrkem samoupravljanju ter o vi ogii družbenih In političnih organzacij, ka-r je bilo zlasti potrebno za mlajše delavce, saj bo gotovo marsika-eri od njrih izvoljen v organe ddav* ■ikega samoupravljanja. Upravni odbor podjetja je izdal potrdila o priznanju kvalifikacije, ki so jih tečajnikii prejeli po zakliučnih besedah tovariša, direktorja Šmida. Tako se je Itevilo tečarnrkov r letošnji zimski sezoni dvitgnillo na 163; vsi so si pridobili višji kvalifikacijski razred, podjetje p* nove strokovno usposobi jene 1 ju* di za svoja delovna mesta. Vk. J Btran 4 ' IDOTJENJSKI CIST* Srtev. 15 (318}» 1 Mfran Jarc je tako raznolik V svoji dejavnosti, da ga upravičeno uvrščamo med redke slovenske umetnike, ki so v vsej 'širini orali literarno ledino.Čeprav ga poznamo pred. vsem kot pesnika in , isatelja, ne kaže pozabiti njegovih dramatskih prizadevanj, bogatih esejev in kritik ter prevodov iz tujih književnosti. Prihodnje leto bo 30 let, odkar je izšla njegova pesniška zbirka — »Človek in noč« —, minulo bo 14 let, kar je pot italijanskimi kroglami v gozdovih Boga izdihnil Janez Suhi — Miran Jarc — in danes mu postavljamo spomenik, vendar literarna zgodovina še ni izdelala zaokrožene, celovite Sodbe o Miranu Jarcu. Težko je izreči zadnjo besedo pri tako pestrem ustvarjalcu, čeprav še živi spomin na pesnika in človeka, a je njegova zapisana beseda raztroiena na vse strani. Življenjska pot Mirana Jarca je skromna in enostavna. Toda le po zunanji strani. V svoji notranjosti pa je živel bogato, včasih težko duševno življenje. Rodil te je 4. julija. 1900 v Črnomlju. Ze ob rojstvu je bil tako slaboten, da so vsi mislili, da bo umrl. Vse do pričetka iole je bil srečen doma in med vrstniki. Šole ni maral, tudi gimnazije ne. Partizan Pavel KamenŠek — danes direktor Tekstilne tovarne v Ajdovščini — tovariš zadnjih dni življenja Mirana Jarea in priča njegova smrti Jarčevi so se preselili v Višnjo goro, nato pa so prišli 1909 v Novo mesto. V novomeška leta sovpade-jo dogodki, ki so vtisnili osnovne poteze v duhovni obraz Mirana Jarca za vse življenje. Vseskozi je ostal tih in plah, vedno iščoči mislec in poet z vprašujočimi očmi in toplo besedo. Smisel za muzikalnost — z Jakcem sta hotela ukomponirati onero — Jot jo je dobil še v Višnji gori, je ohranil tudi kasneje in ima svojevrsten odraz v njegovem pesniškem opusu. Od prvih verzov, ko mu je bilo osem let, in literarnih poiskusov pri ilegalnem dijaškem listu »Album«, pa do prvih objavljenih del v Ljubljanskem zvonu 1918, se je zavedal, da je pes- nik. Sredi fantovskih tanj in začetnih ustvarjalnih poiskusov je njega in njegove vrstnike pretresla svetovna vojna, jim vtisnila svojevrsten pečat in jih prezgodaj zdramilo iz mladeniških let. Svetovna vojna je porušila stare ideale in idole ter pustila mlado generacijo brez novih. Mladi so krčevito iskali novih smernic v filozofiji in književnosti. V teh časih je bila Dolenjska in Novo mesto v težkem gospodarskem položaju. Zato so tudi Jarčevi živeli v pomanjkanju. Miranovi sošolci so morali v vojsko. Vse krčevito is&fl-nje tovarišev in krizo lastnih duševnih nihanj je opisal kasneje v romanu »Novo mesto«. Eduin Šerko ga je spoznal s teozofijo, ki se je j« oklenil tudi kasneje, ko so se Jarčevi 1918 preselili v Ljubljano. Po maturi je vpisal na zagrebški univerzi tlavistlko. Šestčlanska Jarčeva družina je živela od skromne kronske penzije. Kasneje je poslušal predavanja na ljubljanski Univerzi. Toda Miran je pustil stadij in stopil v službo pri Ljubljanski kreditni banki. Tako je zavestno ločil službo od svojih interesov. Pesniško zbirko — prvotni naslov je bil »Samotni romar*, v knjižni izdaji pa »Človek in noč* —• je lahko izdal šele 1927 v samozaložbi, čeprav jo je imel pripravljeno ie po 1920-em letu. Ko mu je 1926 umrl oče, je vsa skrb za družino padla nanj. Enolično bančno poslovanje ga ni utrujalo. Idejno vsa ta leta ni bil enovit, nihal je od konfesionalneoa katolicizma do budizma in teo-zofije. Po poroki z Zinko Zar-nikovo 1934 se je preselil iz Ljubljane na Krtino pri Domžalah. Takrat se je izrekel za socializem. Neposredno življenje med delavci in kmeti je rodilo nova spoznanja. Pesniški odraz njegovih notranjih doživetij v teh letih so »Novembrske pesmi*. (1936). V naslednjih letih je izšel v knjižni izdaji roman »Novo mesto*, skupaj z Božidarjem Jakcem pa sta- pripravila potopis iz Amerike »Odmevi rdeče zemlje«. Sodeloval j« pri obeh vodilnih literarnih listih, pri Ljubljanskem tvo-nu in Domu ln svetu, pisal je za Jutro, Slovenca, Slovenski narod, za Naš rod in druge. Ze pred drugo svetovno vojno se je preselil v Ljubljano. Poprej se je moral voziti vsak dan v Ljubljano v službo. Navidez mirno je živel vse do razsula Jugoslavije, Potihoma pa je slutil vojni vihar tudi pri nas, skrbela ga je narodna bodočnost. Leta 1941 je stopil v OF tn deloval v trojki skupaj s Prežihovim Vo rancem in »Liriki«. Iz verzov Čutimo utrip pesnika, ki je zavzet nad usodo svojega naroda, ki stoji med severom in jugom, med vzhodom in zahodom sredi plamenov upepeljenih držav. Erotično doživetje tudi tu ni osrednje vprašanje. Vse tri pesniške zbirke so nastale v koraku s časom, v njih se zrcalijo tista bistvena vprašanja, ki zadevajo pesnika, toda vsak; krat drugače. naš najboljši vojni roman, tako moramo imeti v mislih Jarčevo »Novo mesto«, če gre beseda o vojnem romanu iz zaledja. Njegovo zadnje delo »Meščanska Amaconka« je ostal fragment, delo je prekinila okupatorjeva roka. Prispevki, ki jih je slovenski kulturi donesel Miran Jarc v vezani in nevezani besedi, so tako pomembni, da jih nihče ne more prezreti. Vendar se zdi, da je pesnikovo ime premalo upoštevano. Najlepši spomenik mu bomo postavili, če bo cvetje njegove poezije zaživelo v nas. Prav bo, če bo v doglednem času izšel izbor njegovih del. Igor Gedrin Pesnik Miran Jare pri delu (Foto: *%. "i -1 Božidar Jakac, 1932) Tonetom Sehikarjem. Leto kasneje pa je bil aretiran, ta-korekoč sredi ustvarjanja. Odpeljati so ga mislili v koncentracijsko taborišče, toda transport so osvobodili partizani. Med partizani si je izbral ime Janez Suhi. Življenje v gozdu mu je dalo nova spoznanja in vero v bodočnost. V ofenzivi na Rog pa je omagal in bil pri Pupledu nad Starim logom ubit Mvran Jarc-Suhi, ne da bi dokončal svojo Le prva zbirka je izšla, ko je bil ekspresionizem že v zatonu. Jarc-pesnik je vseskozi v razvoju, v pesniških delih je raznolik tako po tematiki kot po formi. Jarčeva proza ne dosega tiste višine kot poezija. Da je prvenstveno lirik, se da razbrati iz njegovega najboljšega proznega dela, iz »Novega mesta«, ki ima mesta polna liričnih- refleksij. Morda je temu vzrok tudi to, da Jarc kot $4 MIRAN JARC: Elegija O, ptosvecena zemlja ta, kjer kri jie napojila tla. Umrl je zvonenja glas, zaman tod iščeš rojstne ras. Pod milim nebom nem postoj. Čuden prevzame ta pokoj. O.srknl vase slani dah. te zemlje - te ti bodi kruh. In šum gozdov, ki vsa vedo, naj poje ti popotnico. Kam naj m ebrneje noge, poslej — are« ti naj pove. literarno pot. Nihče ne ve po-\ meščan nt mogel izoblikovati vedati, kje je pokopan. I modnega daljšega proznega Miran Jarc je prvenstveno pesnik. V »Človeku in noči* s« nam razodene kot subjektivni ekspresionis>tični pesnik, M so se mu misli ujele v svet mikro in makrokozmosa, ko se čuti osamljenega sredi vesolja, ujet v večne kroge nerešenih tajnosti. Ob splošni nezainteresiranosti za pestti-itvo, je miselno zahtevna zbirka našla priznanje le v ožjem intelektualnem krogu. Pa tudi kritika ni bila enotnih mfsii. Dejstvo pa bo, da predstavlja »Človek in noč« po svoji do-Uvetosti in vsebini steber ekspres t onističnega pesništva pri nas. Očitek, da Jarc ni obvladal forme, je neopravičen, nepravično je pristopiti k »Človeku tn noči« s stilnimi prijemi, ki nimajo nič skup-nepa z ekspresionizmom. Le tako je mogoče prezreti bogato metaforiko, ki ni sama sebi namen, ter svojevrstno muzikalnost, ki je skladna z vsebino. »Novembertke pesmi* Je kažejo vpliv prejšnje zbirke, dasi je Jarc tu docela drugačen. Kakor je v prvi zbirki on sam središče premftšljevanj, tako je v drugi zbirki premaknil samoopasovanje v krrtično spoznanje socialnih razmer v mestu in na kmetih. Do prečiščenega, realfstične-ga izraza te je dokopal šele v Letos vsak dan toliko nafte kot pred vojno vse leto Letos bo znašala proizvodnja nafte v naši državi predvidoma okoli 325 tisoč ton ali povprečno blizu tisoč ton urove nafte na dan, koliikor je bila pred vojno letna proizvodnja uatfte. Več kot 1/4 milijona ton bodo dala letos naftna polja na Hrvatskem, okoli 50 tisoč ton bo dala Lendava, ostalo pa nova naftna polja v Voli vodi ni. Domača proizvodnja nafte krije zdaj več kot tretjino potreb jugoslovanskih rafinerij. Le-te bodo predelale letos okoli 800 tisoč ton nafte ali M tisoč ton več kot lani. 'edrska energija za kmetijstvo Pri Zvezi kmetijskih zbornic Jugoslavije bo ustanovljen odbor za uporabo jedrske energije v kmetijstvu. *v^<L gostilni?« je vpraSa. lastnika. »Kriv j« fWm,« je odgovorni gostilničar... »Lani sem videi v Zadru mehiški film »En dan življenja«. Ugajalo mi je. PrtSe! sem domov ln sklenili, da izobesim na svofii gosUlni ta napi* ki naj spominja ni mamo Hua-niito.« Veefcakor ima ta 58-letn: gostilničar napis, ki ga ne b nas.i zfilepa. pred knjižnico prenašan z zvočnikom. Kip, ki je delo Nbvome-žčanom dobro znanega akademskega kiparja Jakoba Savinška, je bij že pred poldrugim letom izklesan iiz belega marmorja in pomeni dragoceno obogatitev ne samo stavbe knjižnice, temveč tudi umetnostne zakladnice našega mesta. Umetnostna kritika je ob razstavi del umetnika Savinška v lanskem letu priznala prav tej stvaritvi visoko umetniiko vrednost. Hkrati je Študijska knjižnica pripravila tudi knf:žno razstavo v svoji čikalntici pod geslom: Dolenjska v znanstveni in lepi knjigi- S to razstavo hoče na?a priza-devna ku'turna in znanstvena ustanova prikazati pregled vsega, kar so naši znanstveniki dognali o prirodi in človeku n« Dolenjskem, in delež našega dolenjskega znaosrvenega. kulturnoumetni-škega in leposlovnega ustvarjalca, kot se to delo manifestira v tiskani besedi. Razum!jivo, da more tak prikaz z oziram na razpoložljivo gradivo ln omejenost prostora biti le izbor zadevnega gradiva, vendar nam je skrbnost in vnema prirediteljev porok, da bo razstava pomemben dogodek in prispevek k boljšemu poznanju knvžnega boga«va o naši Dolenjski, koristna zlasti naži »udirajoči mlad:.ni. Novomeščanl m Dolenjci! ObšJČite raztavo! »Žrtev« ali nerazumevanje otroškega veselja? Prejšnji teden so pionirji mo-kronoške nižje gimnazije prijetno presenetili sošolce ln starše s pravljično Igro O bogatinu ln zdravilnem kamnu. Igrice so (pomtad v našem vrtcu Prvi sončni Žarki so ogrevali hiad pomladnega jutra. V *mi-halfkj dolini se jkj še tu pa tam vlekla megla, ki pa Jo je sonce mo Jo kot državljani dolžni nuditi mlademu rodu, če nam je kaj do prihodnosti naše družbe. Ne samo wP*-telti ln organizatorji mladinskih organizacij smejo in morajo O tem razmišljati, marveč Je to vprašanje celotne družbe. Pri nas v Mokronogu pa mislijo nekateri, da so s skrbjo za mladino opravili, če prirejajo istočasno, ko Imamo kulturne prireditve, nlese s harmoniko 1n opojnimi pijačami v gostilniških prostorih. drugI pa se spet raje zabavalo po zidanicah, kakor da bi moralno podprli pionirje ln mladino na njihovih prireditvah. Ne gre'za očitke, marveč za Izboljšanje odnosov! Ce bedo naši »mokronajzarll«, ki sicer radi obiskujejo Igre, ofc teh vrsticah male razmislili in brtoolJSall svoj odno« do pionirskoga m gtiadln-ske«a dela. poten vino namen donosih, __. 3575 4973 »DOLENJSKI LIST« Stran 5 1 Tudi poleti se bodo izobraževali DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC * Gospodinjske učiteljice so se po zaključenih tečajih zopet zbrale "V Okrajnem gospodinjskem centru Novo mesto, da se pogovore o težavah, uspehih in neuspehih pri »vojein delu, ki ga je bilo kar precej to zimo. 16 gospodinjskih odroma kmecijsko-go&podiinjskiih tečajev, 30 tečajev za vlaganje •adja im, zelenjave ter 20 tečajev »a koairerviranje mesa. Tečaji so bili vo/den. po enotnem programu, da 9o dekleta dobila enotno gospodinjsko izobrazbo, k,i jo bodo dopolnjevale s kratkimi tečaja in p^davanji. Učiteljice so na posvetovanju ak!en:!e, da deklet — tečajnic sedaj ne bodo prepustile samim sebi, paČ pa bodo se naprej v stikih z njimi: ob urejanju šolskega vna, kjer se bo nadaljeval praktični pouk iz vrtnarstva, ki bo povezan na pozimi predel eno teorijo. Ob nedeljah dopoldne se bodo zbrala deklfeta okoli svoje učiteliice, ki jim, bo vedno pripravila kakšno posebno presenečenje za pouk Ari razvedrilo'. Tudi s pravilno prehrano se n: zaključilo v tečaju, Pravijo, da mars'kje skote ali sirčke sploh n:-so poznali* da pa sedaj že veliko jedri pripravijo iz nje. 5e bolj vsakd-aie pa bodo mlečne iedii, 1 o bo po zeleni krmi več mleka. Tudij temu bodo gospodinjske učiteljice posvetile v pomladanskem in poletnem času veliko pozornost. Po vaseh bodo hodile in in pričakovali nasvetov. Upamo, da tudi kmečki fantje ne bodo već stali ob strani, ko se _ --" — ~ — tww j i n i . vkv JL1 (Uli, j\ w ob večerah kazale, kaj se da do- dekleta Izobražujejo. Gotovo se brega narediti jl mleka, da bi ga bodo v jeseni prav radi vključi ljudje čim več pojedli tudi kisle- li v zimsko kmcoirako šolo. nje bo začelo bolj živo zanimati, kako t[ mladi rod zeli izobrazbe .n napredka. Dekleta bi zelo rade malo pogledale, kako žive ljudje na Gorenjskem in v sosednjih republikah, kako imajo urejene domove, a žal je vožnja predraga, popusta pa za tcČajmke ni. Odločilni faktorji gotovo vedo, da je poučna ekskurz:ja mladincu in mladinki nenadomestljiva; morda bodo kmalu naši; tudi izhod za nje. M. Ć. Del sodobno urejene kuhinje (z razstave Okrajnega gospodinjskega centra v Novem mestu) ga. Razlagale bodo kako vpliva na zdravje in kaj vse vsebuje, česar v drugih, zlasti rastlinskih živilih manjka.' Kozerviranje čezenj, giraha, jagod, borovnic tudi ne bodo prezrle. Skratka, postale bodo gospodinjske svetovalke povsod ram, kjer jih bodo z veseljem sprejeli Kmetijske zadruge so že doslej gospod.n;sko dejavnost po svojih močeh podpirale. V bodoče jo bodo se bolj, zavedajoč se, da bo le razgledana in strokovno izobražena kmečka mladina pravi nosilec naprednega kmetijstva in socializma na vasi. Tudi občinske svete za posolsko izobraževa- Vukčevič pred sodiščem O burni jn dolgotrajni seji občinskega ljudskega odbora Kostanjevica — PodiDočje, 13. marca, kaiceru so prisostvovali tudi predstavniki političnih organizacij, smo v našem listu že poročali. Prav tako smo v poročilu s te seje navedli vzroke za slabo gospodarsko stanje v občina ter oč;ike, ki so /tre!i na predsednika Emila Vakčevica glede njegovega izpolnjevanja obveznosti do družbe in,'drugiiih nezakonitih dejanj. Preiskovalni organi so se po-Ka'/mali za dejanja Emila Vuk-čjcviča in njegovega brata Jožeta, u\Ta podlagi zbranih dokazov sta . bila oba obtožena utaje dohodkov v svrho manjšega plačila družbenih obveznosti, Emil Vukčevič pa že nedovoJijene itrgovru>f. Antona A&erca, ravnatelja uiireljiišca v Cehu. Predaval je o svojem stricu pesmuu Aškercu, zato je w iavajanje bilo se posebno zanimivo. Njegovo temeljito podajanje so nlustr.rale recitacije Aškerčevih reprezentarv nih del, ki so jih recitrah prvaki celjskega glodalica. Napolnjena dvorana je iivo gpremljala preda-va-eljevo besedo in ga na zaključku nagradila z bogatim aplavzom, med tem ko so umetn-lki želi priznanje po sleherni recitaciji. Na ta način se je Kosiranievica oddolžila .pesniku Aškercu ob 100-let-nlcl rojstva. Šolska mlad:na je predavatelju, kakor tudi reatatorjem .Janezu Škofu, S.tmdiju Krošlu in Pavlu Jeršinu .podarila ob zaključku lepa knjižna darila. Drematsk". tečaj je :mel rc dni na sporedu predavan ie draonrur-ga celjskega gledališča tovarna Herberta Griina, ki \e predaval o izboru dram&iih del in povedal nekaj Siplo^niih m:di 7.a uvod v dramaturgi jo. Prav tako jc mičel vpraš.mie svetovn. nazora or: iv-bri g1ed?'!'Skega sipareda. NjVrjpbVo blesteče preda,vanje je poslužalo večje šievjlo udeležencev tega tečaja, ki »o po predavanju iz-razcli, športno j-avr nost e tako vlsok:n. pla=maiem na prvenstvu LRS s četrtim mestom«. Ekipa Partizana je zaradi tekme s Svobodo vložila .protest, ker so r°uorav:čeno izkilu- V tekmi drugoplasiranih moških ekip Svobode 9 Partizanu so Crnomaljčori morpll kloniti, rezultat je brl 12rl0. V tej tekmi se je najbolj tzjaaaafl Ka-stolic, ki je h*l prvi »bombarder« Svoboda, sej^i* do»epel največ golov za svojo ekipo. Tekma je bila ena najlepših borbenih iger letošnjega prvenstva v velikem rokometu. V nedeljo 8. aprila pridejo na tekmovanje v Črnomelj »Fuii_ nar.ll« lz Raven na Konošdcem. Domači igrailcl «i obetajo zmago, gledalcem pa priporočamo, naj ai ogledajo to zanimivo tekmo. M — K V Novem mestu se obetajo nameznemu tenisu boljši '"r.sl Nanr.zni tems je zelo privlačna športna igra. Zlasti pozimi, ko Je imenzvno gojenje mnogih športnih panog otežkoceno, namizni te. iu ali po domače »pmg-pong« precej igrajo. Namizni teni3 ne zahteva pievelikih naporov, kar seveda ne moremo poeptoirtj tudi na tako Imenovani »vrhunski« na-iniziit tenis. Ta športna panoga je mogoče od vs«h najbolj razširjena. V Novem mestu je bil namizni ten'« 2e precej popularen, toda zadnja leta je njegova popularnost precej padla Kje Je vz.rok? Pred leti je pruejal tekmovanja Partizan. V Novem mes-tu Je bilo celo prvensitvo Dolenjske, ki Je pjav dobio uspelo, kmalu po tem pa Je Vse zaspalo. Ni bito pravih piostorov. kjer bi igral.. Najbolj vneti privrženci te Igre so iigralt v kletnih prostorih Doma JLA, toda tud) ta prostor ni ustrezal. Ze dolgo ni bilo v Novem mestu m>miznoteniškega tekmovanja in zato me je prav presenetila vest, da" bo pri Pionirju v Bršljinu ekipno prvenstvo sindik»tov Novega-mesta. Ko sem prisostvoval temu prvenstvu za katerega lahko rečem, da Je bilo kvalitetno, sem zvedel nekaj razveseljivih novic. Organizator in glavu; pobudnik tov. Križanec mi Je povedal, da pripravljajo ustanovitev nsrrtriz.noten 4kega kluba, ki J» v Novem mestu več kot potreben. Zanimanja med mlad'no j<> veliko in če boio imeli Bhmj pogoje za t napredek, bo klub zaživel in uspešno,delovpl.-Tov. Križanec Je povedaH, da bodo klubu gotovo priskočili na pomoč v*i. kj morejo pomagati. Tudi prostor bi se dobil, zaenkrat pa bi si pomagali z dvorano pionirja. Se ta meiec bi bil ustanovni občni zbor kluba. V bližnji prihodnosu se obetajo ža zanimiva tekmovanja: v nedeljo, 28. t. m. bo v Novem mestu verjetno okrajno pivensvo posameznikov, kjer boao najboijs.i nagrajeni. Skoraj dedni i.v no je dogovorjen dvoboj med reprezentanco študentskega kluba in aindilkalno reprezentanco Novega mesta. Na startu se Je zbralo Se&t dvočlanski! ekip. nekatere ekipe pa so imele celo rezerve. 2« piva srečanja so pokazala, da 6ta ekiijpi ObLO Novo mesto in Pionr I najtesnejši kandidat za sinidlikainega prvaka mesta. Posebno lepa par-tuda Je bila med ing. Zerjalcim (Pionir) in Križancem (ObLO). ki Jo je Križanec odločvl v svoto korist Dobro igro so pokazal: tudi Pučko (ObLO) Avsec (Motcmon-taža) in Dok; ' (Novoteks). Z zmago nad najnevarnejšcri konkurentom Pionirjem I. s 3:2, je ekipa ObLO postala prvak Novega mesta. Osvojila je 10 točk, railiJve v seBlri 13:2. Drugo mesto Je osvojil Pionir I z 8 točkami (14:4). tretje Pionir H s 6 točkami (9:71. četrto Novoteks s 4 točkami (7:10). peto Gozdna uprava in Šesto Motomontaža. Rezultati dvobojev: ObLO: Ploniir L 3:2. Pionir II 3:0 Novoteks 3:0. Gozdna uprava 3:0 Motomontaža 3:0; PLenir I : pionir n 3:0. Novoteks 3:1. Gozdna uprava 3:0. Motomont. 3:0, Pion.r II : Novoteks 3:0. Gozdna uprava 3:1 Motomontaža 3:0. Novoteks : Gozdna urrava 3:0. Motomontaža 3:1; Gozdna uprava proii Motomontaža + 3:(«. F. M. Rokomet na Loki V nedeljo 8. aprila. Je bila na Igrišču na Loki zanimiva rokometna tekma med Partizanom in Garnizonom, ki se Je končala z zmago Partizana z rezultatom 24:19 (10:12) V prvem polčasu so sicer prevladoval! igralci Garnizona, v drugem polčasu pa se je situacija spremenila.. Igralci Partizana so se l7.kazaM kot homogena in tehnično dobra ekipa. S točn-im strel1anlem na gol so »premenlM rezultat v svolo korist. Najboljše Je igral Jože setina. dobro pa se 1e izkazal tudi vratar Majer.«. J. P. KROS v Novem mestu Letos r»r> zopet postali popularni krosi TVD »Partizan« Iz Novega mesta bo imel svoj prvi letošnji kros v nedeljo. 15- anrila. ob 10. uri. Start bo na Loki; proge bodo vodile ob Krki proti postaji. Vab'mo mladino, da se tega tekmovanla udeleži v čimvečjem številul Prvenstvo krosa za LRS Na krosu za prvenstvo LRS, M Je bil zadnlo nedello v Ljubljani, so nastopili tudi atleti z Dolenjske: iz Novesa mesta. Kočevja, Črnomlja in Semiča. Tekmovalca iz Semlča in Črnomlja ?ta na-stoHIa za društvo Odred iz LUihilone. Derganc It. Se-aiča Je dose^ol pni mladine'h tretje me-pto. Simončlč iz Črnomlja peto, Prahova iz Novega mesta pa deveto mesto. Tudi ostali so v močni konkurenci zasedli dostojna mosta. J. G. $tran f »DOLENJSKI CIST* Stev. IS (316) J)an pomtadi BO DOLENJSKA MLADINA SLOVESNO PROSLAVILA Tako so sklenili 22. marca na »eji plenuma okrajne zveze prijateljev mladine, kjer so bili tudi zastopniki DPM iz Bele krajine, Suhe krajine, iz Toplic, Mirne peči, Stopič, Trebnjega, Seniruprrta, Mokronoga, Pod-bočja, Kostanjevice, Novega mesta itd. Glavna naloga seje plenuma je bila: sestaviti letni delovni načrt za zdravo razvedrilo, zabavo, primerno vzgojo ln izvenšolsko izobraževanje mladine. Vsi člani so izrazili splošno mnenje, naj bi se naš mladi rod že v šolah tako vzgajal in izobraževal, da bj bil v poznejših letih sposoben sodelovati v vsem našem socialističnem življenju. Da se bo že v šoli laže usposabljal za to n?4ogo, mu bomo ▼ izvenšolskem času nuditi s v izven šolskem času nudili s pomočjo SZDL in drueih množičnih organizacij tudi tisto, kar j?a izven šole najbolj veseli in zanima. Smučanje, sankanje, plavanje, taborjenje, nogomet odbojka, Šah, izleti, ekskurzije vse to mladega človeka veseli, ker si m tem razvija telesne sile, tekmuje s tovariši in uri spretnosti in sposobnosti. Rad spoznava življenje in de?o ljudi v raznih obrtnih in industrijskih obratih, zanimajo ga razni pojavi v naravi, njih zakonitosti; rad po-tujie po bližnji in daljni okolici, spoznava zepdovinske zanimivosti najrazličnejših časov itd. Mladina v predšolski dobi Je vsa navdušena za pisane igračke, gugalnice, rožice, ptičke; rada se igra, sama izrezuje, zgiba papir, šiva oblekce, gradi v pes- kovnlkih predore, hiše, vasi, mesta Itd. S čim naj letos vsem tem željam ustrežemo? Pomlad nas kliče v naravo. Na neurejenih otroških iicrallščih Je v sončnih dneh že vse živo. Nekateri otroci so dobili primerno zabavu, mnogo pa jih je, ki ne vedo, kaj bi. V dneh od 22. do 27. aprila bomo DPM, SZDL, starši in drugi skupno z mladino praznovali dan »Zelene pomladi«. S šolsko mladino bomo organizirali izlete v naravo. Ze zjutraj nas morajo zodaj zbuditi budnice harmonikašev, petje pionirjev, ponekod pa tudi godbe rajnih društev. Za naimlajše bodo urejena nova igrišča — zeleno okrašena 'Tu'.rt!iiiee In lepo pobarvani vrtiljaki. Kmalu za tem bomo skrbeli, kako bomo proslavili rojstni dan maršala Tita in kaj mu bomo takrat pisali. DPM so 7v sklenila, da bodo skoraj iz vsake šole poklicala pionirje na šahovska tekmova-vanja. Boljše skupine bodo tekmovale za občinsko prvenstvo, še boljše pa za okrajno, in ce-Uj za republiško prvenstvo. Tudi pionirski pevski zbori bodo letos pokazali, kaj so se naučHi. Zelo nas zanima, kateri zbor b0 najboljši v vsaki občini, kateri pa najboljši v okraju. To bomo zvedeli 27. maja na okrajnem pionirskem pevskem festivalu v Novem mestu. Za počitnice imamo že tudi predvideno veselje v toplih sončnih dneh. DPM bodo povsod sodelovale pri od Večanju, kdo *»d pionirjev bo lahko taboril, kdo užival letovanje skupno s pionirji vsega okraja. Povsod bodo začeli bolj pridno delati pionirski odredi. Pri raznih krožkih jim bodo pomagali starešinski sveti in občinski starešinski sveti, ki jih zdaj ustanavljajo. G. L Občudovanje sovjetskega letala v Angliji Da bi intimno z u..„.,.. .,iio policijo poskrbel za varnost visokih državnikov Sovjetske zveze, kj bodo ta mesec uradno obiskali Vel. Britanijo, je odpotoval v London načelnik sovj,3i-»ke policije Serov. Tja je prispel v raketnem potniškem letalu tipa TU 104, ki dosega hitrost 900 km na uro. Iz Moskve do Londona Je rabi; 3 in pol ure s kratkim postankom v Berlinu. Angleški letalski strokovnjaki trdijo, da je to prekrasno letalo in da so jih tu sovjetski strokovnjaki prehite li. Britanska policija je prosti' okoLi letala močno zashražila Slovenec - pilot se je ponesrečil v Kanadi V Toronto (Kanada; se H imrtmo ponesrečil slovenski g:-lot Billy Ferderber, star 31 let Z njim vred so se ubili tudi tr je ameriški častniki Ferderbei je bil rojen v Sodevcih pri Starem trgu ob Kolpi, od koder s; je odselil z očetom in materji. v Kanado, ko Je bil star StLr leta. Zapustil je ženo in otrok-očeta. tri brate in sestro. „Prva dama,, Holandije Res prisrčna in ljubka je Ho-landiija, dežela cvetja, ukradena morju in zavarovana z nasi.pi, polna vetrnih mlinov in prijene stare arhitekture. Hiše so nizke, zgrajene iz lahkega materiala in vsaka ima na strehi dvigalo; s tem dvigalom vseijujejo Holand-čanl pohištvo v prvo nadstropje, ker so hodniki preveč *esni. Agronomi v Haagu so mi dejali da »holandske skrivnosti« ne bom odkril na poljih tulipana in nagel jev, ampak v skromnih kmečkih domovih. V teh čisrih »UTOPLJENEC« na topliških deskah 18. marca je KUD «Maks Henig-man« v Toplicah uprizorilo veseloigro v treh dejanjih »Utopljenec«. Dvorana je bila nabito polna. Nastopili so večinoma samo mladinci. Igra je bila zadovoljivo podana. Gledalci so se nasmejali in vneto prisostvovali dogodkom na odru. Glavno vlogo Štefana je zelo dliko je dobil za junca — sina »prve dame«, kasneje sem zvedel, da ga ic kupila opieme- Ivo Pir kovic: SODBA Ze prve drH po ustanovitvi Legije smrti so Kranjčevi belogardisti s St. Jošta vdrli v Gra-Curjev turn pod Gorjanci in je njihov poveljnik v starodavnem gradu razprostrl svoje dragocene preproge, ki si jih je bil nabral na Langerjevih Pogancih Gospodarje so stisnili v tesne kote. Patrulje orožnika Guština so gonile na grad nenehoma nove in nove trume kme.tov, ki sc jih lovile po poljih in domovih. Poročnik Milan Kranjc se je zaprl s svojim štabom, komandirjem Antonom Perkom, mirno-peskim kaplanom Sinkarjem m šentjernejskim župnikom Cerkovnikom v svoje sobe k sodbi. Iz vlažnih in mračnih zidov starih onemelih tlačanskih ječ. so straže s puškinimi kopiti iz-pehale sedem kmetov, jih na zaprtem grajskem dvorišču trdno zvezale z žico in v gozdni grapi blizu gradu pobile s puškami in krampi. To se je zgodilo v drugi polovici septembra 1942. Na višjem poveljstvu v Stopičah se je kapetan Janko Debeljak razsrdil; pravico obsoja:: na smrt ima samo on in ne Kranjc s svojimi kaplani io župniki. Zato je naslednjih sedemnajst prijetih kmetov poročnik Kranjc z zobatim železnim bokser jem v pesti na grajskem dvorišču drugega za drugim zbil na tla,, jih komandirju Pavli-ču-Svarunu ukazal zvezati njevalna postaja in plačala zan]lpare. nanizati na dolg konopec. 5.500 guldenov - toliko stane nov luksuzni avto. Nasmejal se je, ko sem ga I vprašal, če je član zadruge. Ta-korekoč vse, kar .potrebuje, dobiva od zadruge, in vse, kar pridela, proda zadrugi. Njegovo gospodarstvo je pravzaprav le majhen obrat v velikem zadružnem ustroijiu, ki ima v Holandijii ie staro tradicijo, (Po > Borbi«) Med slavnostjo se je podrl most Ob razglasitvi pakistandce republiko se je na mostu čez reko Sohan v mestu Ravalpildi zbralo v svejbanem razpoloženju okoli 4000 ljudi. Mosrt take ob-tetžitve n,i vzdržal in se je podrl. Pri tem je 31 ljudi uto-niilo, 50 pa-je bilo ranjenih. Italijanski državni proračun Vlada v Rimu j« predložila parlamentu predlog proračuna za leto 1956 5?. ki predvideva 2.990 milijard 902 milijona ":r izdatkov in le 2.671 milijard in 4 milijone dohodkov. Primanjkljaj v proračunu bo znaša.1 torej 319 milijard in 899 milijonov lir. Odkod bodo krili primanjkljaj, predlog ne pove. j;m natakniti na vratove zan^ite ln galjote pod močno stražo Perkovega oddelka poslati v Stopdče. Zadnji v vrsti je bil nevezan stari Rorman iz TomaŽ-je vasi. Brez para se je ob palici mukoma poganjal za procesijo, da mu zanjka ne bi zadrgnila vratu. V Sopičah je stražar Feliks Potočar—Joco iz Stavce vasi, kj je služil v Debeljakovi telesni straži, jetnike tolažil, naj bodo srečni, da jih bo streljal on, ker je že rako izurjen — sam je dejal »specializiran« —. da ubije človeka vedno s prvo kroglo. Goštetu iz Tomažje vasi se je stemnilo pred očmi in se je nezavesten zgrudil, kakor se tega še danes spominja zidarski mojster Blaž Šutar iz Stare vasi pri Skocjanu. V dolinici pod pokopališčem tn vaško šolo, v kateri so se utrdili Debeljakovi belogardisti, je drugi dan jetnike čakal mlad duhovnik pri tridesetih letih, da bi jih po kratki in osorni graji izpovedal. Jetniki so kaplana Mlakarja poznali in tudi Mlakar prav dobro nje, svoja farane iz Skocjana. Kapetan Debeljak je velel sneti kmetom vrv ln vsakega zase zvezanega privesti predenj. Obema Rormanoma iz Tomažje vasi, očetu in sinu, je razsodil, da eden od njiju mora umreti in naj se kar sama med seboj pomenita, kateri. Oče in sin pa sta sodniku odgovorila': »Kamor bo šel eden, bo šel drugi*. Razjarjeni komandant je pre^ til, da bo vse poatrelil. Kmetje so trepetali. Vmešal se je poroč- nik Sabič, Srb po rodu in orožnik po poklicu, in zaskrbljeno ugovarjal, kaj bodo dejali ljudje. »Narod našega početjja ne bo odobraval,« je opominjal togoi-nega Debeljaka. »Ti si baba!« zavrne poveljnik nejevoljno svojtega komandirja. »Imejmo srce, gospod komandant,« neugnarao prosi oroinik dalje z roko na prsih, da bi ganil okrutneža. Jetnikov se je polaščal nemir. Kapetan Deibeijak se je za hip zamislil in zopet vzrojil: »Nekoga pa moramo uhiti«. Poklical je mladega fanta Franca Jarkoviča iz vrste, mu zastavil nekaj vprašanj in razsodil: »Ta gre v St. Jošt.« Tam je namreč čakala velika jama, umerjena za šPstnajst trupel. Ze pred sodbo so jo bili izkopali pri ve.likem gozdnem groblju, kamor je* bil že od maja zagrebal skrivaj pomorjene žrtve Kranjčev »Štajerski bataljon«. Sodba je bila končana. Janko Debeljak je odšel. Kaplan Mlakar si je nataknil štolo, potegnil Jarkoviča k sebi in ga z\ačel izpovedovati. Joco in Laco iz Debeljakove telesne straže sta nestrpno silila, naj z izpovedovanjem hitro končata, zakaj bliža se noč ln ni časa. Do Št. Jošta ni tako blizu. Na robu velike jame sta Joco ln Laco še živega Jankoviča slekla in sezula. Za oblačila je bilo hudo in Italijani so pri belih z vsem prav umazano skoparili. Pred nekaij dnevi so na Kje-menčičevi njivi na Marofu {v Koloniji) odkrili veliko keramično posodo (žaroj, v kateri je bilo razen pokojnikovega pepela tudi več raznih stvari: bronasta zapestnica, sestavljena iz več obročkov, nekaj komadov uteži za statve in preslico, velika bronasta ovratnica, več železnih obročkov in leipa bronasta (zaponka. Zara je izredno velika, saj je visoka skoraj 70 cm. Na žaro Je bila poveznjena kot pokrov druga posoda, ikri j te imela obliko sklede. Zunanja površina posod je izglajena in grj-fit.rana. Posebno nam vzbuia pozornost zelo redka več člen* zapestnica, pri kateri so obročki s presegaj očimi konoi povezan: med seboj z železno žico. Ta tip zapestnice nosi na .sebi vse značilnosti zgodnejših faz hallstatt-skega kulturnega kroga starejš-i železne dobe. Za točnejšo časovno opredelitev tega žarnega pokopa se lahko s precejšnjo zanesljivost- /nmuai jo oslonimo na hrona&to zaponko, ki spada v vrsto zapmk-ti-bui naocaiairk. Pričujoči primerek fibule naočaiarke poznamo že v tako imenovani HalistattB stopnji t. j. v Vili. stoletju pred našim štetjem. Zaradi večkratne uporabe železa, bo treba časovno mero nekoliko znižati in jo postaviti v zgodnjo Hali-etatt C stopnjo. Pomen te najdbe j"e večkraten: predvsem dopolnjujejo zelo pomanjkljivo podobo zgodnjega Hallstatta Dolenjske, omajala je trditev o obstoju naočalark samo na Štajerskem dn dopolnila predzgo-dovin^ki lik kapiteljskega Ma-rofa.. Mogoče je ta zadnji moment, ki osvetljuje eno izmed obdobij najstarejše zgodovine Novega mesta, oziroma Kapiteljskega Marofa, za nas tud; najvažnejši, Ce najdbi, o kateri sedaj govorimo, prištejemo vse dosedanje najdbe in najdišča na kapiteljskem Marofu, dobimo zelo pisano arheolotško -topografsko sliko: Na južnem in jugozahodnem vznožju marofskega grebena ee vrste rimska grobišča, kd pričajo o obstoju neke samostojne inačice »rimske provincijalne keramične obrti ln načina po kopa v Novem mestu. Na terasii za Kolonijo in na pobočiju do Klemenčiča je med os>talim tud; z našo najdbo opravičena predpostavka o obstoju zgodnje že-lezodobne nekropole zar. Fino oblikovana in še lepše Izdelana karamika mlajšega Ha^statia je bila najdena na zahodnem niki. Številna izrazito kettsko -latenska keramika, sultane c*ti in ščiti, odkopani pred dvemi leti o .tem dovolj zgovorno pričajo. V teku celega prvega tisožiefc. je pred novim štetjem in oba tisočletja po njem: Iliri, Kelti, Rimljani, prvi naseljeni Slovani in iaši ljudje danes, so v okrilju kapiteljskega Marofa postavljali svoje domove in grobišča. Nadvse ugodna lega marofskega grebena je bila vedno zaželeno prebivališče živin, ia mrtvih. i • V. SBba* ZADNJI KRIK MODE: pobočju Marofa, v temeljih sta- sonorna očala iz slame! Ognjeni novanjske hiše Pionirja ln No- pogledi so skriti za mrežo. Na» voteksa. Na terasi na vrhu povedano Je zelo vroče polet- Marofa počivajo keltski bojev- Je... OKROGLE ČE . . . ' CE JE MLADOST V NAPOTO »Joj, krasota, čt bi mogel mt* »Res, tovariši: mladince Ivo jle njati tisočak! .,.« najboljši delavec v pod,jet^i. Am- »To pa res ni n-Sko — v prvi pok kako vraga ga izvolimo v delavski svet, ko je premlad.-* 19. Vilče je s težkim kamnom nasekal nalomljene jesenove veje v trske. Rok pa je s potoka prinesel veliko kepo sive gline. Vanjo je zavil ribo. napravil na obeh koncih luknjico in pnlnžil kepo v pepel. Vse skupaj je prekril z debelo plastjo žare-čega oglja in naložil drva. 20. Zdaj sta imela čas, da sta pregledala uto, kl sta jo prejšnji večer postavila. Prostor je bil navzlic naglici dobro izbran in tudi delo se jima je posrečilo. Streha in stene so bile močne, 'edela pa sta, da jo bosta uporabljala dalj časa. Zato sta suhe veje zamenjala z zelenimi mladikami. 21. Ko sta popravila uto, jc Vilče v bližnjem grmu odlomil palico. Z ostrim kremenom jo je olupil in obdelal, da je bila gladka in bela. Na enem koncu je napravil ostro zarezo. Rok ga je začudeno opazoval. »Zakaj boš pa imel palico? Mar se bova pretepala z njo?« jc vprašal. 22. »Ne boj se, Rok, nič se ne bova pretepala s tole palico. Pač pa bo to najin koledar. Za vsak dan, ki ga bova prebila v gozdu, napravim eno zarezo. In ko bo vseh zarez skupaj trideset, se bova spet lihko vrnila v St. Paul in Dovgau bo moral postaviti tabornikom kočo!« 23. Rok Je pogledal, kako se peče riba. Z debelo palico Je zavalil otrdelo kepo gline iz ognja in jo na kamnu razbil. Pečena riba Je lepo cela ležala pred njima. Rok jo Je očistil drobovja in luskin, da je ostalo samo lepo belo, prijetno dišeče meso. 24. Začela sta Jesti ko dva lačna volkova. Cez četrt ure ni ostalo od precej težke postrvi nič drugega kot kofičice. Najdaljše In najostrejle Je Rok skrbno Izbral, da mu lindo poznpje za ftivanke. Vilče je pripomnil, da je Šele zdaj prav lačen ln bi lele začel j«»tl. »JJai tudi,« je dejal Rok. trafiki ti ga razmenjajo.« »Vem, ampak tisočaka nimam ...« POSLEDICA DOBREGA VEDENJA »Torej blagajnik ste in bi radi službo. Zakaj so vas odpustili iz dotedmrc nlu/btt* »Samo zaradi dobrega vedenja.* »Kaj zaradi dobrega vederrjat« »Siveda — 18 mesecev prej so me spustili iz zapora.*_ Zakaj »prvi april« Prvoa.prilske Šale in potegavščine »o znane po vsem svetu, stare to pa okrog 400 let. Do leca 1564 &c jc novo leto začelo 1. aprila. To leto je pa kralj Karel IX. izdal odlok, naj se poslej novo leto začne i prvim januarjem. To I spremembo koledarja io hitro o-svojili povsod^ bili .pa so tudi vztrajni nasprotniki, ki so začetek leta Jc vedno .slavili 1, aprila. Te »aprilarje» so ostali začeli zasmehovati za.radi njihove trme, in so jih z raznimi darili in potegavščinami vsakega prvega aprila spominjali na njihovo čudno koledarsko v/rr.ijnost. Ta veseli običaj se je tako udomačil, da le dane* zbiijamo šale na račun prvega aprila. ŽALOSTEN POMENE K NA ONEM SVETU Berija: »O, Veliki Stalin, dvrf* Ujo naju, da sva na svetu storila tnnogo napak ...« Stalin: »Ves, Barija, kaj jc bila najina največja napaka: da ttisvA organizirala se ene čistke...* ) ISTI METER - DVOJNA MERA »Poglej, Tona, le poglej tole babo: njen mož je zapit, ker je V tovarfii nekaj ukradel1* »Psi, Špela poglej tistote elegantno damo ... .O dober dan, mtlostljival'... Ve<, Spela, njen mož je obsojen zaradi gospodarskega kriminala.« MED FAK5RJI Za vsakega delavca, kmeta, izobra/enca knjige Prešernove družbe za leto 1957. »Rojim potil »e, da limun trn v 70 3