Štev 51.
V Mariboru 22. decembra 1892.
Tečaj XXVI.
List ljudstvu v poduk in zabavo
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po & kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo na naroteranje.
Ob konci leta vabimo vljudno vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", naj se naročijo še na dalje za leto 1898 na list, ki je in še tudi naprej zagovarja resno in vestno koristi sv. cerkve in slov. ljudstva pa ne išče v tem, kakor kaže že njegoaa cena, nikjer svoje koristi. Kdor more in hoče, naj pristopi med. deležnike „katol. tisk. društva", da se „Slov. Gospodar" vzdrži tudi nadalje pri tej nizki ceni.
Deležnlna „katol. tisk. društva" znaša za celo leto 5 f/old. in je v tem že tudi naročnina za „Slov. Gospodarja". Naročnina pa znaša za celo leto 2 f/old. 50 kr. in za pol leta 1 golil. HO kr. ter za četrt leta 05 kr.
Naročnina se pošlje najlaglje po poštnih nakaznicah upravništvu „Slov. Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.	Odbor kat. tisk. društva.
Mir ljudem na zemlji!
Dnevi, ki stoje pred nami, so praznični ter polni veselja za verno, krščansko ljudstvo. Kdo se ne spominja rad dobrotnika in še posebno na njega, od katerega dobiva zmerom in vedno dobrote? In dobrotnik nam je Sin božji, kakor nam ni in ne more več nihče biti; iz nebes doli nain še vedno deli v svoji sv. cerkvi milosti svoje — spravo z Bogom, zavoljo katere je legel kedaj — o božiči — v revne jaslice, ubogo dete med ubogo, pod jezo božjo vzdihujoče človeštvo.
Zastonj niso tedaj klicali angelji v svet pri pastirjih: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Miru je človeku pred vsem potreba in miru pred vsem z Bogom. Kdor zasluži jezo božjo, njemu ne pomaga noben mir in naj si tudi rajta, da ga vživa s celim svetom. Tak mir se laže njemu in on se laže sam sebi! Ker znamo, da je naše slov. ljudstvo in torej tudi naši bralci, pobožno in srca, zato radi upamo, da bode o božiči v njih srci ljubi mir, mir z Bogom in torej tudi z bližnjim: tako pa bodo tudi potem božični dnevi, zanje dnevi veselja veselja brez hrupa pa zalo dnevi^ tem večje sreče.
f) !'
Vemo pa, da ne bode povsod tako, kajti krščanstvo se v naših časih izpodriva in ljudje si radi iščejo veselja pri njih, ki nimajo miru in ga torej tudi ne morejo dati ne sebi, ne drugim, ki bi ga radi od njih. Taki ljudje so sedanji liberalci in skorej vse eno, če so naše vere, našega rodu ali pa tujici in more biti iz rodu krivonoscev. Pri njih se sicer tudi govori in piše o božiči, toda njih božič ni krščanski: Sin božji, krščanski božič je prinesel mir iz nebes, ti pa, liberalci vsake vrste, zanesli bi, ko bi mogli, nemir še gori v sv. nebesa!
Kaj je njim sedaj še sveto! Lastni dobiček, koristi za svojo osebo — to je edino, za kar njim hodi, to je njih božič, njih mir, ki si ga žele in če je mogoče, tudi pripravijo ne samo za božič, ampak za celo svoje življenje. Ne moremo in tudi ni treba, da dokažemo natanko to nasproti našim bralcem. Njim je znano, da se bije vsa vojska, kar je imamo v občinah, v okrajih, v deželah, v državah — po celem svetu, skorej edino le za koristi raznih strank, malo kje pa za »mir ljudem na zemlji.« Naše cesarstvo je sicer veliko, ali če se primeri svetu, je le malo, troha v vrsti vseh držav na svetu. In imamo li kaj miru v našem cesarstvu? Nasproti drugim, sosednjim državam ga še kolikor, toliko imamo in za to zahvalimo lahko svitlega cesarja, toda miru med nami, med prebivalci raznih dežel, raznih ljudstev: oj tega miru išče ti tvoje oko zastonj!
Iz drž. zbora so sicer gg. poslanci odšli na božič, želeč si vesele praznike, toda v njih srci ni bilo te želje, vsaj ne odkritosrčne. V drž. zboru so tri, štiri večje stranke, ali vsaka za-se je premala za to, da se polasti vlade. V zadnjem času pa je postala bolj, kakor kedaj poprej, potreba za vlado, da ima v drž. zboru za-večino, na katero se sme zanesti, kedar hoče kaj doseči v korist cele države. Ali da take ne more priti, dokler ostanejo v drž. zboru dosedanje razmere. Vsaka siranka gleda le na svoje, ne pa tudi še na koristi cele dhžave. Tako pa pač ne more priti — mir ljudem na
zemlji. Največja stranka je v drž. zboru nemških liberalcev in ona noče miru nasproti drugim, ako se ji ne dajo — za podnožje. Tega pa ne marajo druge stranke, vendar pa si še le-te nič ne sežejo v roke zoper ono, ker se neki križajo njih koristi.
Nekaj je na tem se ve, da tudi resnice in tako bode težko najti pot, ki pelje v drž. zboru do stalne večine, želimo pa iz srca : da še je vsaj nekaj »dobre volje« pri ljudeh in da najde nje grof Taaffe ter jih spravi pod eno zastavo, pod zastavo pravice in resnice. Koder ste pa le-ti hčeri, doma iz nebes, za gospodinjo, tam je tudi »dobre volje« in torej bode »mir ljudem«
tudi v našem cesarstvu.
--+--
Cerkvene zadeve.
Cerkveno slovstvo.
Ker se bliža konec leta in torej tudi čas, da si naročimo za prihodnje leto tisto berilo, katero nam ugaja, naj že bode, da si iščemo v njem pouka ali pa tudi razvedrila, ki nam ga je treba, vsakemu po svojem stanu: zato sodimo, da bode prav, ako naše bralce opozorimo na razne liste, ki izhajajo ravno iz teh namenov in to v slov. jeziku. Na liste v drugih jezicih se nam pač ni treba v tem ozirati, kajti nje si ve vsak izbrati, ako mu je njih treba. Začnimo toraj pri naj-šterejšem!
»Zgodnja Danica.« Ona izhaja v obliki »Slov. Gosp.« v Ljubljani ter jo ureduje msg. Luka Jeran blizo od nje početka. List pride vsak petek na svitlo ter stane 4 gold. 50 kr. Vsebina mu je cerkvena ter poseže le redko v politiko.
»Rimski katolik.« Ta list ureduje dr Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici in izhaja prihodnje leto vsak tretji mesec, torej štirikrat v letu. Prvi list izide koncem januvarija in šteje 32 stranij in toliko jih šteje tudi vsaka nadalnja številka. Naročnina ostane ista, kakor je bila doslej: dva goldinarja na leto. »Prijateljem tega lista«, piše uredništvo, »naznanja se, da bode prihodnje leto vsebina listu še mnogovrstniša in zanimivejša, kakor je bila doslej. Imeli bomo, kakor upamo, pri listu stalnih sotrudnikov, kateri prevzamejo vsak svojo stroko.« Listu se pridaja tudi dijaška priloga. Uredništvo tega lista naznanja svojim dosedanjim neprijateljem, da hoče tudi naprej ostati trdno v svojem podjetji t. j. strogo katoliškem, ali želi, da se vedejo z njim dostojno, kakor se spodobi za omikane ljudi. — S tem pa pove uredništvo samo, da rajta za naročnike le na omikance, torej ne na priproste ljudi. Kolikor toliko pa hasni list tudi drugim, če ga bero.
Kar se tiče nas, spomemimo k temu le toliko, da je naša srčna želja, naj najde v prihodnje prav obilo naročnikov in kdor si lista že ne more naročiti, naj ga vsaj bere! Potem znamo gotovo, da ne bode listu toliko nasprotovanja, kakor doslej, ko ga ljudje obsodijo, ne da bi ga bili še le videli, kamo-li ga razumeli! Dve, tri besede vzete iz njega, oj te so v resnici semtertje »grozne«, ali list je pri tem in ostane ves vendar-le katolišk, pravi »Rimski katolik«.
»Krščanski detoljub.« Mali ali dobri listič izdaja za kršč. vzgojo in rešitev mladine Anton Kržič, profesor na c: kr. učiteljišči v Ljubljani, po štirikrat na leto in stane samo 40 kr. na leto ter ima tudi priloge za otroke. O njem smo v našem listu govorili že večkrat in ga priporočamo tudi sedaj, kar največ moremo.
»Angeljček«, otrokom učitelj in prijatelj izhaja tudi iz roke g. A. Kržiča ter stane zvezček 12 kr. — Nadalje ureduje isti gospod »Duhovni pastir« ter sodeluje pri tem listu več duhovnikov. Izhaja pa vsak mesec po enkrat ter stane 4 gld. Listu so pridejane tudi priloge. Duhovnikom, posebno mlajšim sodi ta list prav dobro.
»Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, Listje našim bralcem znan in kolikor vemo, donaša tudi dobrega sadu pri prostem ljudstvu. Izhaja v Gorici v Hilarijanski tiskarni ter stane na leto 70 kr.
Iz tega se pač vidi, da Slovenci nismo slabi, kar se tiče cerkv. slovstva, posebno še zato ne, ker tudi drugi listi reči radi vsprejemajo, če so tudi le cerkvene, v svoje predale, ako se jim dajo v obliki, ki so primerne za-nje.
Katol. podporno društvo v Celji.
Pomagaj si sam in Rog ti pomaga. Resnice tega pregovora prepričuje se naše slov. ljudstvo najlaglje, kajti ako si ono samo ne pomaga, od drugod mu ne pride in si ne pridobi pomoči. Naše ljudstvo pa tudi ravna tako: Roga prosi pomoči in samo stori, kar more in ne zastonj. Znano je, da so v Celji mestni mogotci sami pristni Nemci in se ve, da tudi nasprotniki naše sv. vere. Ker imajo ljudske šole v svoji oblasti, zato ne trpijo v njih slov. besede in sv. vero še le toliko, da jih ne more svetna postava zaseči. Lahko si toraj človek misli, kaka bode mladina, ki se tam šola, kedar doraste.
Take mladine nas varuj Rog in da je ne pride med slov. ljudstvo, vsaj iz Celja, za to skrbi ondi posebno društvo — katoliško podporno društvo. To društvo vzdržuje za dekleta na svoje stroške slov. ljudsko šolo, na kateri podučujejo čč. šolske sestre iz Maribora. Njo hvali svetna in cerkvena oblast in marsikatero dekle se ohrani tako dobro, verno in utegne kedaj postati vrla, slov. gospodinja. Da bi ne bila hodila k čč. šolsk. sestram v šolo, kaj bi bilo iz nje postalo! In vendar pride pri rodbini veliko, največ na mater, na gospodinjo, kar se tiče kršč. življenja. Kjer pa ni kršč. življenja, tam pri nas tudi ni — slov. življenja.
Kd jr torej more, stori krščansko pa tudi slovensko dobro delo, ako pristopi temu društvu ter tako pomaga društvu, da doseže svoj namen, čem je najbolj mogoče. Od zadnjega poročila so temu društvu vplačali letnino, oziroma p. n. gg.:
Premilostljivi g. knez in škof Mihael 25 11., družba sv. Cirila in Metoda 100 fl., Peter Majdič, veleposestnik 25 fl., Janez Krener, župnik pri Sv. Frančišku, dr. Ljud. Filipič, odvetnik v Celji, Neža Kralj, posestnica v Trbovljah, Matevž Vrečko, župnik na Ponikvi, dr. Ivan Mlakar, prof. v Mariboru, dr. Jož. Sernec, odvetnik v Celji, Mihael Vošnjak, drž. poslanec, po 10 fl., Karol Gajšek, dekan na Dobrni 9 fl., Jernej Voh, nadžupnik v Konji-jicah, 8 gld. 77 kr., neimenovan iz Dravskega polja, Fr. Hrastelj, župnik v Ribnici, Ant. Veternik, kaplan v Trbovljah, Jak. Marzidovšek, c. kr. voj. kaplan v Gorici, dr. Jožef Pajek, c. kr. profesor v Mariboru, Jož. Majcen dvor. kaplan v Mariboru, dr. Iv. Dečko, odvetnik v Celji, Jurij Detiček, c. kr. notar, dr. .Tož. Vrečko, odvetnik, dr. Mirko Rabnik, odvetnik, vsi v Celji po 5 fl., Rl. Rot-nik, duhovnik v pokoju, neimenovana iz Celja. Iv. Pre-šern, župnik v Koprivnici po 3 11., Liza Marot, Fr. Cr-nenšek, kaplan pri Sv. Vidu. Marjeta Kovče, posestnica, Alojzija Stožički. hišinja, Mih. Lendovšek. župnik v Ma-kolah, Fr. Fulis, dimnikar, Ant. Reich, c. kr. urad., Jak. Mere, župnik v Crešnjicah, Fr. Višnar, kaplan v Solčavi, Fr. Lekše, kapi. na (iori, Marjeta Stupica, hišinja, And. Elsbacher, trgovec v Laškem, Mat. Jeriha in Sim. Zupan v Škofji Loki (skupaj), Greg. Presečnik, župnik

v Podgorju, Jak. Planinšek, duhovnik v pok", Mat. Glin-šek, župan, Mica Zadušak, hišinja, Lov. Baš, c. kr. notar, Mat. Mmecl. krojač, F. Majer, odvet. koncipijent, Liza Brinovec, hiš. posestnica, Jan. Zupane, posestnik v Gaberjih, Fr. Lončar, tajnik, Jožefa Lipovšek, posest-nica, Val. Par, župnik v Gotovljah, Karol Šab, posestnik v Liseah, po 2 gld. Miha in Mica Gobec iz Bab-nega 3 fl. 50 kr., Ferd. Gologranc, zid. mojster 3 ti. 83 kr. Več skupaj 25 II. 95 kr. Bog plati vsem dobrotnikom !
---
Gospodarske stvari.
Tri važne reči pri kmetijstvu.
(Konec.)
Vsak bralec mi bo gotovo pritrdil, da je kmet brez živine, kakor ladija brez krmila, katera se burnemu viharju ne more zoperstavljati, ter je žrtva pogubnih valov. Ravno tako se godi kmctovalcu brez živine, da bo prej ali slej žrtva nesrečnega propada. Koliko da kmetovalcu koristi živina, zna vsak; on dobi od nje potreben živež, opravlja si delo in slednjič, kar je skoro najvažnejše, dobi od nje gnoj za pridelovanje vsakdanjega živeža.
Kaj naj bo toraj kmetovalcu pri reji domače živine v obče kot glavno vodilo?
1.	Vsak kmetovalec naj si pusti le toliko število domače živine, kolikor je pošteno rediti zamore. V tem obziru storejo si naši kmetovalci največje krivice, da si čez zimo pustijo preveliko število govedij in ko njim potrebne klaje zmajnka, živina strada, ter se shujša, da deloma pride pod nič, ako je za borno ceno predati ne morejo.
2.	V obče naj se izbere le tista živina za rejo ali pleme, katera je lepo dorasla, močna in najboljšega plemena in naj se ta živina dovelj godna plemeni z dobrimi, lepimi in zdravimi plemenjaki. Velika napaka in škoda je v obče za vso živino, ako se premlada in preslaba pušča plemeniti in tudi to, ako se godi od premladih pleinenjakov.
3.	Vsem brejim živinčetom treba je skrbeti za dobro in tečno klajo, da se zamore sad v maternem telesu krepkeje in popolneje razvijati in rasti.
4.	Naj se mladič, katerega mislimo pustiti za pleme, dobro obsesa; na tem je veliko ležeča kesneja rast ži-vinčeta. K dobremu razvoju živinoreje spadajo tudi dobri zračni, svetli in prostorni klevi, katerih pa še žali-bog tu in tam veliko manjka.
Ta pravila toraj blagovoli, dragi čitatelj, uvaževati in videl bodeš, da se ti bode živina boljšala in dobro počutila in ako bodeš imel lepo živino, imaš troje ko-listj, dobiš veliko dobrega živeža od nje, prodaš jo lahko za drage denarje ter dobiš veliko dobrega in hasnovitega gnoja, kar je tretji glavni kmetijski faktor, na katerega hočemo nazadnje preiti:
Nahaja se več vrst gnoja, namreč animalični t. j. gnoj obstoječ iz stelje in živinskih odpadkov; ta gnoj se za najizvrstnejega šteje. Dalje je vegetabilični gnoj t. j. gnoj iz različnih odpadkov, poljskih rastlin, plev itd. kateremu pravijo navadno pri nas »plevnjak«. Razun teh je še veliko drugih n. pr. mešanica ali kompost; mine-ralski gnoji in več drugih. Toda pustimo druge vrste gnojev, vzamimo le animalični ali navadni živalski gnoj. Večina gospodarjev porajta bore malo ali celo nič na gnoj in na gnojišče, dasiravno se slednje »zlata jama« imenuje. Gnoj se navadno izpod živine izkida ali iztrebi, ter se, meni nič tebi nič, zavleče v gnojišče, ako se tako sme imenovati nemarno skopana graba, kjer se
pusti ležati, dokler se pač kje na polju ne potrebuje. Take grabe imajo ponajveč kmetovalci tikoma hlevov, kjer ob času dežja iz vseh strešnih kapov deževnica va-nje ploskota. ter gnoj izpira, da se gnojnica na vse strani izceja, ter po nekaterih vaseh po cestah cedi in povzročuje razun sitnega smradu še nadležno blato. Vrh tega so take nemarne soseske prava gnezdišča za različne epidemične bolezni. Zopet o času lepega vremena pa pripeka celi božji dan vroče poletno solnce čez gnojišče, da se gnoj, ako se ta že izprana slama sme tako imenovati, suši in prežiga ter je celo nevarno, da bi se celo gnojišče po iskrici ognja ne vnelo. Tudi pregloboke grabe niso prikladne in umestne za gnojišča umnega kmetovalca. Prašal bodeš torej, dragi bralec, kakošno pa toraj naj bo gnojišče? Evo ti toraj lastnosti dobrega in priprostega gnojišča. Velikost dobrega gnojišča naj se uravna po številu živine, vsakako pa mora biti tako obsežno, da gnoj v njem visokosti od iya m ne presega. Gnojišče naj ne bo preodaljeno od hlevov, da more gnojnica, ki se po kanalih iz njih izteka, vanj pritekati. Stene, kakor tlak gnojišča naj se nabijejo trdo z ilovico ali pa tudi po potrebi obzidajo, da ne posrkajo gnojnice. Dno gnojišča naj bo primerno nagnjeno, da more preobilna gnojnica odtekati, sicer pa bi povzročilo, da bi ves gnoj ne mogel enakomerno pre-vreti. Gnojnica naj se ispelje tako, da vsa brez vsake izgube priteka v gnojišnico t. j. v jamo tikoma pri gnojišči, Ta jama naj bo primerna velikosti gnojišča, globoka in dobro obzidana ter pokrita. Razun tega naj se krog dvorišča izpelje mali jarek ali graben, da gnojnica, katera se ob času dežja iz gnoja izceja, po njem v gnojišnico izteka. Gnojišče naj se napravi na senčni strani, da ne more solnce v poletni vročini gnoja žgati in ga sušiti. Dobro je, da se krog gnojišča posadejo drevesa ali brajde, da s svojo senco ščitijo gnoj, vendar tako, da izvoza iz gnojišča ne overajo. V gnojišče ne sme pritekati nobena voda, razun deževnice, katera izpod neba pade. Gnoj naj se na gnojišču v plasteh navaža, ali kida, da mu bo površje zmiraj ravno. Na kupih puščati gnoj je kvarno, ker se vžge in ves amonijak iz njega izhlapi. Gnoj naj se polijevsak teden enkrat z gnojnico, katera se je v gnojišnici nabrala, da je zmiraj vlažen in tudi zato, ker je gnojnica tako rekoč cvet gnoja, katera ima največ rodovitosti v sebi, da postane po takem gnoj močneji in hasnoviteji. Razun polivanja z gnojnico je koristno in priporočila vredno gnoj o vročih poletnih dneh, po večerih ali jutrih v vodi ali v gnojnici rasztopljeno z vitrijolom ali galico, polivati, da amonijak preveč iz njega ne izhlapi. Vsakdo gotovo zna, da gnoj je pač prevažen faktor kmetijstva, da brez gnoja bi kmet ravno tako ne mogel živeti kakor brez živine in živina brez krme ne.
Gnoj poda zemlji tisto moč ali živež, katerega rastlinice srkajo iz zemlje po svojih koreninicah. Ko bi ne gnojili njiv, vsakdo ve, kako bi bilo s poljskimi pridelki, kateri bi niti životariti ne mogli, tem manje pa kmetu živeža prinašati. Tedaj, dragi bralec, zapomni si dobro, da gnojna jama je zlata jama! Naredi si toraj, ako ga še nimaš, po tem kratkem opisu primerno gnojišče, katero ti bo tvoj trud bogato povračevalo.
Te tri faktorje kmetijstva blagovoli toraj, dragi slovenski kmetovalec, v prihodnje uvaževati in tudi dejansko ta navodila izpeljevati in v kratkem boš svojega gmotnega napredka prepričan, kar ni samo k tvoji koristi, marveč h koristi v obče vsega kmetijstva in cele države in jaz ti kličem: Delo tvoje naj blagoslovi Rog!
Sejmovi. Dne 24. decembra v Brežicah. Dne 27. decembra v Orešji in v Vitanji. Dne 30. pecembra v Vojniku.
Dopisi.
Iz Smarijapri Jelšah. (Dopolnilna volitev v okr. šolski svet.) Dne 31. t. m. voli okrajni za-stop Šmarijski naslednika umrlemu g. F. Skazi za okr. šolski svet. Ker je pa od sestave tega zastopa odvisno, kakošnje lice bo imelo šolstvo našega okraja, zato je nujna potreba, da bo novi član istotako iskren narodnjak, ter vešč v šolskih postavah, neomahljiv korenjak, kakor je Skaza bil. Novi ud mora biti trd Slovenec, kateri bo upiraje se na postave vedel načelno postopati ter bo znal in se nikogar ne bo zbal, v sejah govoriti za prid narodno-krščanskega razvoja šol. Nadjamo se, da bodemo soglasno volili, ter se posebno zanašamo na krepko sodelovanje naših vrlih daleč okrog znanih korenjakov Ponikovljanov. Slovenski možje, volimo toraj dne 31. t. m. v okrajni šolski svet moža, ki bo vrl naslednik prerano umrlemu Skazi!
Izpred Radgone. (O p o m b o) v predzadnji številki spopolnimo z dostavkom, da so Orehovski požarniki vže pri otvorjenji svojega »fajerbera« razodeli svoj in svojega »hopmana« značaje, kajti so se bili skoraj do dobrega spoprijeli, naj bi pokazali, kako plosne pest orehovega junaka. Sploh pa moramo opazovati, da je učencev orehovega preroka imenitna lastnost neka razposajenost, združena z neizogibno zapravljivostjo, ki po razsodbi zdrave pameti ne more značiti skrbnega gospodarja, poštenega občana in zvestega kristjana. Tako smo pri neki priliki videli, kako so požarniki iz Mote po srečno dokončanem »fajerberabendu«, prirejenem blizo Kapelske cerkve, prav omamljeni korakali proti domu, med tem ko so pošteni ljudje šli k službi Božji — bil je namreč dan ( ¡ospodov. Je-li to sad »fortšrita« po nemškem kopitu? — Vršilo se je v nedeljo dne 13. lištopada t. 1. blagoslavljanje novega križa na Moti pri poštenem in krščanskem veleposestniku Frančišku Misia. Njegov brat .lakob, »hopman« požarne brambe na Moti in ljubljeni namestnik njegov Lovro Kr., oba ravno tako visoko-nosa, kakor priprosta možička naše nasprotne stranke orehovske, krenila sta v večjo zadovoljnost svojo v bližnjo krčmo seveda, kajti taka cerkvena slovesnost je njima deveta briga. Ondi sta »gasila« po starem svojem načelu, na zadnje pa sta povzročila prepir, pretep ter se pokazala taka junaka, da je najprej slavni »fajerber-hopman« Jakob nerad zletel iz krčme na prosti zrak v temno noč, naj pouči svojega »štelfertretarja« Lovreta, kako se ima vesti požarnik, da dela čast svojemu »orehovemu« generalu. V kratkih trenotkih je res po tisti poti za njim prisopihal njegov sodrug, toda s pobito in okrvavelo glavo. Vboga buča njegova, ker vedno prazna, si je želela kak milosrčen dar. — Ali tema junakoma vzorni »bauernfiihrer« tako pot kaže, ali je pa tako vedenje blaženost Bračkovega napredka, ki se razširja v našem okraji po varovancih njegovih, po katerih se vzlasti sedaj strastno poteguje za slavno zmago pri prihodnji volitvi v okrajni zastop? — Veliki zvonec utegne dobiti, toda pel mu bo žalostinke.
Od Sv. Janža na I)r. polji. (Bralno in gospodarsko društvo, smrtna kosa.) Vendar smo enkrat naše društvo odprli in celo slovesno, akoravno so se nam vse sorte zapreke delale. Vdeležil se je tudi naš velecenjeni gosp. dr. Klasinc iz Gradca, rojak in domačin. Blagi gospod ni pozabil v vseh svojih šolskih letih in do sedaj, da se je rodilo novo »bralno in gospodarsko društvo« na istih tleh, kjer ga je- njegova blaga mamica učila govoriti in kjer je prve rožice trgal. »Zivio« mu kličemo tudi na tem mestu. Ob določeni uri otvorijo preč. gosp. župnik kot začasni predsednik zborovanje. Pri tem pozdravijo v jedernatih besedah Njih veličanstvo svitlega cesarja, nazdravijo velecenje-
nemu g. dr. Jurteli in navzočemu g. dr. Klasincu ter se je po vsakterem pozdravu, odmeval gromoviti živio. Potem povzamejo besedo naš preč. neutrudljivi g. kaplan ter razjasnijo društvena pravila in zatem je volila skupščina odbor in sicer te-le gg.: Ivan Nep. Simonič, župnik, predsednik, Anton Hren, nadučitelj, podpredsednik, Ivan Krajnc, učitelj, tajnik, Josip Šnudrl, blagajnik, Franc Ilešek, knjižničar in Šimon Fras, obč. predstojnik, odqornik. Po zborovanju sledila je prosta zabava, pri kateri so se slišali zanimivi nagovori in posebno krepke, navdušene besede g. dr. Klasinca. — Razveseljeval nas je tudi naš pevski zbor, pod vodstvom g. kaplana. Ke-dor še ni slišal na deželi petja na sekirice, učenega pevskega zbora in bi to rad, naj se le potrudi o kakšnem prihodnjem prazniku v našo cerkev, tedaj se bode sam prepričal, kakšne počutke daje mično petje Slovencev in Slovenk. Umrl je dne 3. decembra ravno na svojega godu France Lešnik za dolgotrajno mučno boleznijo. Marsikateri čitatelj tega lista se bode spominjal, ne da bi zato trebalo razjasnila, kdo da je bil v prejšnjem času F1 ranče Lešnik. Bečem le, da nasprotnik našega nepozabljenega gosp. drž poslanca Božidar Bajč-a, a zadnja leta svojega življenja, obrnil je v prid, slovanskemu narodu in zato je bil izvoljen k zastopnikom okrajnega odbora Ptujskega. — Dne 5. grudna spremili smo ostanke pokojnega na mirodvor. Navzoča je bila požarna bramba, koje je bil pokojni častni stotnik. Pevski zbor poklonil mu je v zadnjo čast nekaj kitic krasnih pesmij v slovo in mi mu sedaj lahko želimo: naj mu bode žemljica lahka!	Starški.
Iz Prihove. (Bandero, požar, otroci). Od praznika Matere božje 8. decembra stoji v farni cerkvi prav čedno bandero s podobo Marije čistega spočetja. Marija stoji kači na glavi. Kdor ve, kaj to pomeni od Marije in za vsakega, njemu je podoba dragocena. Kača je peklenščak, ki je Adama in vse ljudi zapeljal v izvirni greh; edino Marijo je Bog tega greha obvaroval, da je bila vredna Jezusa pod svoje srce sprejeti. Jezus tedaj črti greh in ne mara tam biti, kjer se šopiri greh. — Žalosten je bil ponedeljek 12. dec. za Brgleza v Jamrekovi viničariji nad vasjo. Ob ednajstih predpoldnem mu je zgorel gospodarjev hlev in ves njegov živež. Nesrečna »fajfa« je bila najbrž kriva požara. Bodi Bog zahvaljen, da je hudi vihar ravno za vasjo na severno juterno stran vlekel, drugače bi bila Prihova menda drugo torišče zgorelih hiš. Sosedi, pomagajte siromaku že iz hvaležnosti do Boga, ker ste vi nesreči odleteli. Pomagajte tudi iz nsmiljenja, kajti kdor usmiljenje skaže, usmiljenje najde! — Na zimo pogoreti, ko si ni več moči živeža pridelati, je dvakrat hudo. 7. nesrečami na svetu nas opominja Bog, naj se ravnamo po njegovi božji volji, da ne lopnemo v neizmerno večje gorje. — Dobro je storilo glavarstvo v jesen, ko je zapovedalo kalužnice in gnojnice izpred hiš posnažiti, da se ne bi kolera širila. Ali pa ni treba ravno tolike skrbi zoper bolezni, ki žugajo od druge strani? Srce krvavi človeku gledati drobne šolske otroke, zdaj v hudi zimi hoditi v šolo, ko so nekteri tako revno oblečeni, obuti še pa slabeje. Nekateri imajo nizke coklje, da se nogice vidijo od gležnjev gole ali ovite v slabe nogovice. Mokrote se jim nabere večidel na podplatih od znotraj. Jesti jim dostikrat nimajo skorej kaj dati. Otrok je .gladen in naj v tem stanu v šoli mirno čepi po 4, 5, 6 ur! Ali se oblasti nič ne bojijo za otroke prehlajenja, zavratnice, kašlja, ozebline? Nekaj se mora pomagali.
Iz Rogatca. (Redka svečanost) vršila se je dne 20. novembra v naši nadžupnijski cerkvi. Ustanovila se nam je ta dan nad vse slovesno roženvenska bratovščina sv. Dominika. Navzlic slabemu vremenu bila je precej obširna cerkev prenapolnjena vernega
ljudstva, ki je do solz ganjeno, pazljivo zasledovalo zanimive, nad dve uri trajajoče sv. obrede, ki so pri usta-novljenju te sv. družbe v navadi. Po kratkem poduku o bistvu te bratovščine in po molitvi sv. rožnega venca vzdignilo je nad 20 belo opravljenih in ovenčanih deklet častitljivo podobo Matere Božje, ter jo v dolgi procesiji pevajoč nesejo skozi dolgi trg. V cerkev se vrnivši zapeli smo zahvalno pesem, ter slovesno sprejeli nad 150 udov. Daj Bog in kraljica sv. rožnega venca, da to število naraste v kratkem na 1893!	—r
Politični ogied.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Nj. veličanstvo svitli cesar se odpelje v soboto v Monakovo, k svoji hčeri (iizeli, omoženi z vojvodo Leopoldom. Na Štefanje pa se povrne na Dunaj ter ostane potem na Dunaji dalje časa. — V gosposki hiši drž. zbora je bila v torek seja ter so vsprejeli začasni proračun ter ostale načrte postav, ki so jih v hiši poslancev dogotovili. Teh pa ni bilo veliko. Protisemitje imajo na Dunaji sedaj pogostem volilno zborovanje, pri teh jim ne manjka nikoli poslušalcev, ali škoda je, da so gg. govorniki na njih včasih bolj, kakor je dobro, divji in se njim vsled tega daje manj pomena, kakor ga jim dohaja.
Štajarsko. Naši nemški sosedje, konservativci so jako nejevoljni, kajti že celih 20 let se borijo za versko šolo, toda doslej zastonj in je sedaj še manj upanja za-njo, kakor kedaj poprej. Ta njih nevolja se kaže posebno na volilnih shodih, ki jih sklicujejo njih poslanci po raznih krajih. — Naše glavno mesto, nemški Gradec ali bolje, nekaj Nemcev se v tem mestu že veseli, da pride o novem letu knez Hismarck, ta »veliki Nemec« v Gradec, ko se pelje doli v Reko k starišem svoje sinahe. Upajmo, da se jim zmeša štrenja ter Hismarck izostane.
Koroško. Da mora mestni urad v Celovci vsprejeti slov. pisma, to je že sila za tamošnjo nemško gospodo, ali še večja sila je, da se mora tudi odgovoriti v slov. jeziku. Kako ponižanje za nemške omikance! — V Beljaškem okraji so vpeljali nedeljsko šolo in to je dobro, toda poučuje se le v nemškem jeziku in brez kršč. nauka. Oboje je na kvar slov. mladini, ali vsaj ne h koristi.
Kranjsko. Da se pridobi kaj za družbo sv. Cirila in Metoda, sklenili ste podružnici v Kranji, moška in ženska, da si njiji udje ne pišejo za novo leto kacih voščil, ampak mesto tega dajo imenovani družbi po 50 kr. Prav je tako! — Slov. gledišče v Ljubljani se obiskuje primeroma premalo, samo igra »Teharski plemiči« jim napolnjuje gledišče do konca.
Primorsko. V neki vasi pri tiorici so zaprli trgovca Ravnika in necega agenta, ker so ju dobili, da sta ponarejene petdesetake menjevala. Ona sta torej v zvezi s tisto delamo doli v Italiji, iz katere prihaja toliko ponarejenega denarja. —• V Gorici je umrl mestni tajnik Fovetti. Mož je bil duša tamošnjih lahonov in v tem oziru nevaren človek.
Tržaško. V mestnem zastopu v Trstu so se vendar-le izprevideli, da jim hoče ogerska vlada odvzeti trgovinstvo ter ga v Reko prenesti. Veliko blaga gre že sedaj čez Heko, ne pa čez Trst, kakor svoje dni. — Z novim letom začne v Trstu izhajati nov slov. list, >Primorski list« ter pride vsacih 14 dnij na svitlo. Po svojem namenu, načrtanem v »Slovencu«, nam jako ugaja in mi mu želimo veliko podpore, duševne in de-
narne, kajti nasprotnikov že ima, predno je zagledal »luč sveta«.
Hrvaško. Sabor ali deželni zbor v Zagrebu je sklenil svoje delo ter so gg. poslanci razšli, vsak na svoj dom, v svesti si, da so pošteno storili, kar so kje ogerski vladi dolžni — pokorščino. Edino dr. Frank je napravil nekaj nemira, ko je vprašal bana, kaj kje namerava ogerska vlada s hrv. kraljestvom, ko mu nalaga le bremena, za njegove pravice pa se malo izmeni. Ran je'odgovoril, toda on neki nevé ničesar.
Ogersko. Minister Weckerle se trudi na vse moči, da pri c. kr. dvoru na Dunaji odpravi nevoljo, ki je ondi nastala zoper Madjare zavoljo njih obnašanja nasproti svitli cesarici in sploh ces. rodbini. Toliko je neki dosegel, da pride svitli cesar po novem letu za kacih 14 dnij na Ogersko. — Ogerski škofje so sklenili spomenico do vlade, do papeža in svitlega cesarja in v njej razložijo, zakaj da ne morejo odobriti politike sedanje vlade, posebno ne o zakonih.
Vunanje države.
Rim. Sv. oče Leon XIII. so izdali na novo okrožnico do laških škofov in laškega ljudstva ter govorijo v njej o nevarnostih, katere pripravlja framasonstvo sv. cerkvi in še bolj občnemu blagru ljudstva. — Kardinal rimske cerkve postane neki tudi nadškof Poznanjski, dr. Stablewski.
Italijansko. Vlada je predložila v drž. zboru načrt postave, vsled katere mora poroka biti poprej pred posvetno, potlej še le, če kdo hoče, pred duhovsko oblastjo. Tako imenovani civilni ali posvetni zakon — vsled posvetne »poroke« — imajo sicer v Italiji že sedaj, toda ljudje se dajo pač poročiti v cerkvi, ne pa pri županu — v lopi. To jezi framasone in od te jeze pride oni predlog. Vidi se, da vlada pleše, kakor jej framasonska drhal piska, če jej tudi ni volje plesati.
Francosko. Valovi zavoljo goljufij pri »Panamski družbi« so se vlegli vsaj nekoliko. Minister za pravosodje je dal nekatere zapreti, češ, da so pri tistih goljufijah največ krivi; vendar pa se mnogim dozdeva, da se je to izgodilo, ne za kazen onih ljudij, ampak za varnost drugih, katerih še doslej svet nima za krive, ali s časom bi prišla tudi njih imena na svitlo, ko bi uni ne sedeli že pod ključi. Tu ne morejo več govoriti, kakor jim dopusti sodnik in ta jim ne sme pustiti, če vlada ne dovoli; oj pa so vam republikanci iznajdljivi, ako hodi njim za kožo!
Angleška, (¡ladstone nima gladke poti pri svojih namerah, ampak radikalci delajo mu vse mogoče ovire. Izlasti v irskem vprašanji se mu nasprotuje veliko in kakor je podoba, ne brez uspeha.
Nemško. Vojaška postava ali bolje, načrt za-njo dela drž. kancelarju velike težave, kajti za-njo ne more dobiti večine, kolikor si tudi prizadeva in vendar je neki potrebna za mir! — Avstrijski poslanik pl. Szogyeny je prišel v Rerolin ter ostane ondi zanaprej z rodbino svojo. —
Rusko. Da bi se bilo žačelo razpravljati o trgovinski pogodbi z nemško vlado, neki ni resnično in se drži nemška vlada slej ko prej »zaprtih žepov«. Z njo tedaj ruska vlada ne more početi pogodbe, dokler se nemška vlada ne premisli na bolje.
Bolgarsko. Ustava se izpremeni v toliko, da knezu ni treba odpovedati se katoliški veri in tudi njegovi rodbini ne, ako je ima. Vsled tega se govori, da se knez Ferdinand k malu oženi.
Srbsko. Vlada je razpisala občinske volitve v Belemgradu, češ, da volilci niso več zadovoljni z obč. zastopom. No nekaj jo nezadovoljnosti, toda ne pri vo-
lilcih, ampak pri vladi: zato so nove volitve in pri teh upa vlada, da zmagajo nje možje in potem je vse dobro!
Turško. Sultan je ukazal preiskovati, kje da tiči uzrok za to, da davki ne prihajajo redno. Največja mo-hamedanska gospoda zaostaja neki najrajši pri plačilu. No volja sultanova je dobra, toda težko, če bode kaj iz preiskave.
Afrika. V Sudanu je bilo dolgo mirno, sedaj pa sikajo Arabci iz kraja do kraja in je skorej podoba, da pa zopet mislijo na kake napade. Ne zna se, koga da misli nemirno ljudstvo napasti; domače vlade ne, kajti ta se ne izmeni za nemir in vendar ga pozna tudi ona!
Amerika. Predsednik republike »združenih držav« je na novo Cleveland in sicer za štiri leta. — V severno Ameriko preseljevanje pojenjuje, najbolj zato, ker ne pustijo ondi nikomur na suho, ako ne dokaže, da ima v svoji novi domovini ob čem živeti.
--¥--
Za poduk in kratek čas.
Božič.
Spisal J. K. Savinjski.
Oj dete ti nježno, oj dete mlado, Blažena leta naj tebi teko, Angelji z raja naj tebi pojo: V sreči, veselji tebi leta teko!
Mala a čedna je bila hišiča, tri okna je imela, dva proti izhodu in eno proti poldanski strani. Velika ni bila ta hišica a velika dovolj, da je prebivalo v njej troje srečnih ljudij. Vdova mati v srednjih letih človeške starosti, zala hčerka ravno v dobi, ko prestopi deklica iz otročjih let v leta zale deklice, in vrli deček, še otrok star okoli 12 let. Blaga mati postala je kmalo vdova, ko je bil deček tri četrt leta star, in ona je bila takrat stara 30 let. Bila je iz bogate kmečke hiše, nje oče imel je več posestva in denarja, kakor ga imajo danes tri kmetje skupaj. Saj pa je tudi pustil svojega najstarejšega sina v šole hoditi, celo v Celovec, v Gradec, in v Št. Andrež je njega poslal, da bi postal gospod. In postal je gospod, duhovni gospod takrat, ko je v Avstriji še vladal cesar Franc. Bojda je stalo to njegovo šolanje 4000 srebrnih goldinarjev, tako je večkrat rekel stari oče, a kaj to, da je le postal gospod. Sicer je malo časa vžival ta svoj častiti stan, kajti že v tretjem letu svojega mladega službovanja se je ponesrečil in umrl. Drugemu svojemu sinu pa je ta vrli kmet pozidal veliki mlin po najnovejših znajdbah takratne dobe, tudi ta je neki stal lepih 4000 gld. No, pa saj je imel le tri sine in eno hčerko, poleg pa je bil premožen. Hotel je toraj vsakemu sinu in hčerki dati dote 4000 gld. v srebru. Kakor je mislil, tako je storil.
Mlada udova v mali hišici bila je toraj iz jako premožne hiše, nikdar ni njej ničesar manjkalo. Omo-žila se je jako mlada, vzela je mladeniča iz starodavne bogate kmečke rodovine, prinesla je lepo doto in ženin ni prevzel kmetije z dolgi, toraj njima bode prav lahko srečno in veselo gospodariti. Nekaj let je tudi tako bilo. A mladi mož, zakaj to Bog zna, pa je zapregel v »pa-rizar« štiri lepe konje, vzel je v roko bič, poslovil se od mlade žene in šel je na Dunaj. Žena je sicer njega prosila, naj ostane doma, ker je toliko dela, saj ne potrebujeta denarja, da bi moral iti istega na cesto iskat, a zaman, mož je odšel na Dunaj. Med potjo seznani se z druzimi veselimi vozniki, vodili so bogatega voznika v krčme, med veselo družbo, med mlade ljudi obojega spola, med igralce. Z Dunaja šli so z vozovi v Trst, iz Trsta v Milan, zopet nazaj na Dunaj, iz Dunaja v Prago
in preteklo je leto, mlada gospodinja se še vedno joka sama doma.
Bilo je sveto noč. Mlada mati molila je v mali sobici z edino svojo hčerko, molila je za otroka, molila je za moža, katerega ni več doma. Kazalo ure se pomika na dvanajst, iz stolpa župne cerkve se zasliši zvon, kateri oznanjuje čez hrib in plan: Veseli se ves človeški rod, kajti rodil se je ravnokar Izveličar, odre-šenik sveta, ter vam prinese veselje in tolažbo! Mlada žena si pokrije bledo obličje z obema rokama, gorke solze pa ji tekajo po nježnili licih: bode-li mar tudi njej že skoraj prišlo rešenje iz groznih muk, skrbij po njenem možu.
Bahlo je nekdo potikal na okno. Žena se ustraši, saj družine še ni domu od polnočnic, kdo bi sedaj trkal? In ona je sama doma! Zopet se sliši trkanje in sliši se glas: »Jerica, odpri!«
Kakor urno je skočila sedaj žena, da brž odpre vežna vrata in dvoje rok objelo je ljubljenega moža:
»Hvala Bogn, da si leti zopet doma! Pojdi v sobo, poglej, kako je že Zorica zrastla, ali se bode veselila, ko vidi zopet ateka. Pa kje si toliko časa bil ? Moj Bog, ali sem bila v skrbeh zaradi tebe! Daj si počiti, pa grem jaz, da sprežem konje, hlapci šli so k polnočnicam.«
»Ni treba spregati«, je rekel mož in ni pogledal žene v obraz, sem pustil voz s konji v mestu, ostanem le nekoliko časa doma, potem pa grem zopet naprej.«
»Kaj, že zopet hočeš oditi? Moj Bog, saj te ni bilo skoraj leta dni doma!«
»Tega ti ne razumeš,« odgovori mož na kratko; »kar jaz delam, mora tebi biti vse prav, bodeš že pozneje vse zvedela«.
In vlegel se je, kajti truden je bil. Žena pa ni za-tisnila očesa celo noč, čez zibelko, v kateri je sladko spalo nježno dete, se je nagnila, ter britko, britko je jokala, kajti za toliko njeno ljubezen ni dobila od moža druzega, kakor mrzel pogled! . . .
Veseli božični prazniki in novo leto je minilo, bila je huda zima, pa zabranila ni, da ne bi bil odšel mož, ter zapustil mlade žene in otroka doma. In tako je šlo nekoliko let. Žena je delala doma in skrbela, kar je premogla, mož pa je vozaril po širnem svetu ter se zabaval v veseli druščini.
Zopet je bila sveta noč. Mrzel veter brije zunaj, ptičice se zarivajo v slamo, da ne bi zmrznile. Vsaka-teri človek, ki je še zunaj, hiti, kar premore, da pride prej v gorko sobo, med svoje ljube. Tudi v naši hiši digajo posebno žene kaj urno sem in tja. Hlapci so opravili pri živini in šli so v cerkev k polnočnicam. Kar pa je bilo ženk, ostale so doma, kajti mladi gospodinji ni prav dobro, šla je zgodaj v posteljo, nje moža pa ni doma, ker je Bog ve, kje na tujem.
Ura je polnoči, zvon z župne cerkve se oglasi in zopet oznanjuje ljudem, da se je ob tej uri rodil na svet Odrešenik sveta. Mlada žena v postelji se britko joka, sosede jo tolažijo, naj zaupa na usmiljenega Boga. Saj je vendar prišel Odrešenik za to na svet, da tolaži žalostne in uboge, da prinese ljubezen a ne solza revnim človeškim otrokom. Ali jo prinese tudi ubogi, mladi materi? O, da, kajti nekoliko pozneje je pritiskala njež-nega sineka na svoje trpeče blago srce, poljubovala ga je, in s solzami ga je umivala ter vzdahnila: »Oj dete ti nježno, oj dete mlado, blažena leta naj tebi teko!«
Čez pol leta potem pa je bila kmetija, na kateri so pradedje veselo in srečno od roda do roda čez 100 let gospodarili : kmetija, katera je bila vsled velikih zaslug pradedov, katere so si pridobili v boju proli sovražniku domovine, oproščena vsake robote ali tlake, vsakih pristojbin in desetin — pa je bila ta kmetija prodana. Vzel jo je bič, vzela jo je vožnja. Uboga mlada
žena, iz bogate hiše, navajena imeti vsega dovolj, pridna kakor vsaka dekla, varčna skoraj do skoposti, mila in ljubezniva, morala je se preseliti z dvoje nježnih otrok v malo kočico, zgubila je vso svojo doto. Ali je jokala? O se ve, da je jokala, da bi se bila kamenu na cesti usmilila, ko bi imel sploh kaj usmiljenja, a bilo je zastonj. Prevelika njena ljubezen do moža je bila uzrok, da ni verjela, da bi se to sploh kedaj zgoditi moglo, da bi njen mož zapravljal po svetu. A zgodilo se je, in potem je bilo vse prepozno.
Uboga žena! Mar še ni dovolj polna kupica tvojega trpljenja ? Mar še niso dovolj izžmete solze iz tvojega blagega srca? Ne še, še več je prišlo čez tebe.
__(Konec prih.)
Smešnica. Me ti ar j a. Prvi metlar: »Nikakor mi ne gre v glavo, kako ti je mogoče metle še ceneje prodajati, kakor jaz, ki veje za metle kradem.«
Drugi metlar: »Čisto lahko, prijatelj! Jaz pa kradem kar narejene metle«.
---
Razne stvari.
(Železnica.) Nova železnica iz Poličan do Konjic se je odprla v ponedeljek z večjo slovesnostjo, kakor smo se je nadejali. K slovesnosti je prišel iz Dunaja minister za trgovino, markij Racquehem, iz Gradca pa ces. namestnik, baron Kiibeck in deželni glavar, grof Wurmbrand. Pri knezu Windiseh-Gratz v Konjicah je bilo h koncu slovesno kosilo.
(Nadzorovanje.) Te dni biva v Mariboru g. dr. Konrad Jarc, c. kr. deželni nadzornik za ljudske in njim enake šole. Kolikor izvemo, je g. nadzornik jako priljuden v svojem obnašanji nasproti gg. učiteljem in učiteljicam, vendar pa jim ne prizanese, ako ne najde v šoli vsega v redu.
(G. kr. pošta.) Z novim letom odpre se nova pošta v Pletrovčah. Zvezo ima z železnico Celje-Velenje in sicer na postaji v Pletrovčah.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru je daroval preč. g. dr. Jožef Muršec, kn. šk. konzistorijalni svetovalec in profesor velike realke v Gradci, 5 gld. Rog plati!
(Cenitelj.) Pri c. kr. okr. sodniji v Ljutomeru je dobil službo cenitelja mož, ki se piše za Jožeta Stras-ser. O svojem času je bil graščinski oskrbnik, potem posestnik, zatem krčmar, nato živinski ogleda in sedaj je srečen v službi c. kr. cenitelja!
(Obrtno društvo) se snuje v Celji, ki naj raztegne svoje delovanje čez vse slov. dežele. Pravila so že predložili minisferstvu notranjih rečij v potrjenje.
(»Narodni dom«.) V Celji dobijo brž prej »Narodni dom«, kakor v Ljubljani. Postavijo si za-nj hišo na .ložefovem trgu, tik c. kr. okr. glavarstva ter je mogoče, da se začne delo že prihodnje spomladi.
(Zborovanje.) Na praznik sv. Štefana popoldne ob polčetrti uri ima kal. politično društvo svoje zborovanje. K zborovanju pride tudi dež. poslanec dr. Jože Sernec. K obilni udeležbi vabi	Predsedništvo.
(Gasilno društvo.) V ponedeljek, na dan sv. Štefana, 26. decembra t. 1. priredi tombolo z veselico gasilno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju, v gostilni g. Ig. Hauptmana v Križevcib v korist fonda za nabavo gasilnega orodja. Začetek ob 3. uri popoldne.
Odbor.
(Nad učitelj na Kapli pri Arvežu) postal je g. Avg. Hauptmann, bivši učitelj v sosednji fari Sv. Duha. Z njim dobi Kapla značajnega in jako delavnega uče-nika svoje mladine.
(Čitalnica) Šaleške doline v Šoštanji ima dne 29. decembra popoldne ob 3 uri svoj redni ednajsti občni zbor; z njim zvrši društvo prvo desetletje svojega obstanka. Vspored: Poročilo predsednika in blagajnika, vofitev odbora, razni nasveti, potem prosta zabava s petjem. K udeležitvi vljudno vabi	odbor.
(Imenovanje.) Gosp. Adolf Rotondi vitez Arailza, vodja c. kr. okr. glavarstva v Brežicah, je imenovan za c. kr. namestnijskega tajnika.
(Sejem.) Zadnjo soboto je bilo na sejmišči v Mariboru 113 špeharjev in mesa ter speha od 340 svinj. Cena je bila temu blagu dobra in tudi dovolj kupcev za-nj. Največ se je »špeha« prodalo v Gradec in na Koroško in pravi se, da ga je 10.000 kg. prišlo na železnico.
(Zbirka zakonov.) Dež. poslanec in odvetnik v Celji, g. dr. Ivan Dečko je zbral postave, ki se tičejo področja obč. predstojnikov ter je pri D. Hribarji izšel te zbirke ravnokar 1. zvezek. Postavam je priredil g. zbiratelj tudi obrazce za župane, po katerih se lahko ravnajo v svojih dopisih do višje gosposke. Cena je zvezku 1 fl. 80 kr. in če kdo želi v platno zvezano knjižico, dobi jo za 2 fl. 20 kr. in 10 kr. za pošto.
, (Nesreča.) Dne 29. novembra je padel v Ristrici na kor. železnici tesar Janez Kajžar s strehe, na parnem mlinu g. Scherbauma ter se je v tem pri priči ubil. Pil je mož doma na Pakrah in v svoji stroki spreten, toda tudi drzen in to mu je bilo neki tudi smrti krivo.
(Pijančevanje.) V državnem zboru pride kmalu v razpravo načrt postava, s katero se brž oteži pijančevanje vsaj nekaj, če ne ostane ona le na papirji, kakor je pri postavi o nedeljskem počitku.
(S ü d m a r k.) To društvo, ki je nastalo iz sovraštva do Slovencev, seje tudi sovraštvo, kjer le more, dobro je pa, da se slov. kmetje ne brigajo za-nj. Doslej se je ujel samo eden v Mariborskem okraji ter je zapisal svojo dušo in pač tudi svoje zemljišče temu društvu za celih 100 fl., ki mu jih je neki dalo na posodo.
(Za nove Marijino cerkev v Mariboru) smo prejeli, po pošti od Jurija Straha pet gld., in od Franca Koserja eden gld. Obema spoštovanima gospodarjema povrni njče dar ljubi Bog in njima daj še prav dosti naslednikov, kajti sila je res velika!
(Čitalnica v Rajhenburgu) priredi svoj občni zbor v ponedeljek 26. decembra v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajničarja. 3. Volitev predsednika in novega odbora za leto 1893. Potem sledi prosta zabava. P. n. društveniki se s tem k občnemu z boru vljudno povabijo. Začetek je ob 4. uri popoldne.
(Doslednost.) »Deutsche Wacht« se norčuje iz slov. okr. zastopa v Celji, ker gospodje govorijo na ljubo nemški manjšini v časih nemški, češ, da se sami drugače na zastopijo. Ako pa govorijo naši možje slovenski, huduje se Rakuševo glasilo nad njimi, češ, da se to ne zlaga »z resnobo in spoštovanjem, ki gre okr. zastopu«.. To je v resnici vredno vahtaričinih mož.
(Novo društvo.) Nemški nacijonalci si za našo deželo snujejo novo društvo — »Štajarsko društvo nemških nacijonalcev« mu ima biti ime. Pravila tega društva so že pri c. kr. namestniji v Gradci ter stopi društvo koj o novem letu v življenje. To društvo bode pravi nebodigatreba.
(Nesreča.) V Heričevih gozdih pri Sv. Duhu na O. V., kjer delavci g. Puca spravljajo s silnih strmin drevje v dolino, padel je pri podiranji mogočen hrast na Janeza Voduška, doma s Smolnika, Buške fare, ter mu je zdrobil desno roko, nogo in prsa. Revež je živel še 3 ure. V nedeljo zanesli so ga slovesno njegovi ža-
Vez»'
Matijas Orni k
lujoči tovariši na mirodvor, kjer si odpočije od težavnega in nevarnega drvarskega dela.
(Gospodarstvo.) Dne 11. decembra je bil v Framu shod za tamošnje bralno društvo in je k shodu prišel tudi g. Ivan Rele, potovalni učitelj za sadjarstvo in vinarstvo za dež. šoli v Mariboru. Le-ta je govoril on vzboljševanji naših vinogradov in je priporočal, naj skrbimo za amerikansko trsje, predno nas zaseže trsna ušica. Na shodu je bilo jako lepo število posestnikov in viničarjev.
(V Ameriko) se je v noči 15. decembra skozi Maribor odpeljalo nad 300 ljudij. Izmed del al cev" na kor. kolodvoru v Mariboru se selijo po cele rodbine v Rra-zilijo, v južno Ameriko. Pri teh ljudeh ne izda nobeno svarjenje.
(Beraštvo.) Nemški šulverein je neki »strašno bogat«, vendar pa berači v »Mbg. Ztg.« za svojo šolo v Šentilji v Slov. goricah. Rahač pa berač sta si pač v rodu!
(Nesreča.) Dne 14. dembra je ubilo v premo-govi jami v Škalah pri Velenji delavca .). Rebernik. Mož je šel zjutraj zdrav na delo, ali pol ure, preden bi končal delo, ga je premog zasul.
(Duhovniške spremembe.) Preč. gosp. Jožef Jeraj, častni kanonik, kn. šk. kons. svetovalec in župnik v Zalci, je dne 18. decembra umrl v 66. letu svoje dobe. — G. g. Adam Grušovnik, kaplan v Zalci, je postal pro-vizor tamošnje župnije in č. g. Martin Medved, doslej pomožni kaplan ravno tam, je nastopil ondi službo kaplana. Župnija pa je razpisana do dne 1. februvarija in župnija v Stopereah do dne 12. januvarija 1893.
Listič upravništva: I', n.: Na vprašanje odgovorimo le takrat, kadar je pismu priložena marka ali dopisnica.
Ijoteiujne številke.
Gradec 17. decembra 1892: 48, 59, 61, 86, 75 Dunaj »	»	67, 40, 88, 78, 62
Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni l judski šoli pri S v. A n-draži v Leskovci, IV. plačilnega .lazreda, je umestiti nadučiteljska služba.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, katere morajo biti opremljene s pričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva in z dokazom sposobnosti za subsidiaričen pouk katoliškega vero-nauka, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta pri krajnem šolskem svetu pri kraj nem šolskem svetu Sv. Andraž v Leskovci do 14. prosinca 1893.
Okrajni šolski svet Ptuj 14. dec. 1892.
Predsednik: Scherer.
Zahvala.
Ves čas dolgotrajne bolezni in slednjič pri pogrebu moje hčerke
Ljudmila
dne 15. t. m. v S t. Lovrenci se mi je skazovalo od mnogih stranij toliko blagosrčnega sočutja, da izrekam tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo za vso dobrotljivost in lepo spremljevanje do groba, posebno še prečastitima go spodoma provizorju in kaplanu v Št. Lovrencu za dobrotljivo pomoč in udeležbo, vrlim gospodom pevcem in gospi-cam pevkam za lepo, ganljivo, ljubo mi petje v cerkvi in pri grobu.
Jakob Škoflek.
Janez Bre^ar
klobučar v IVIavifooi*« gosposke ulice štv. 7,
priporoča č. g. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov najnovejše šege
po najnižji ceni, tudi slavno znane lta-klobnke, kakor tine Vilonr- in lov
Nke klobuke iz raševine. Razno volneno in tudi fino z usnjem obšito obutje.
Vsakovrstne poprave se točno izvršujejo.
S spoštovanjem
4-10	J. /treatir.
In]uirüLiniJtnruuinJuifUüirJtnnJtn[iJi^nJüinJUTnilnpJümJUi[U[¡Tiuünu{n1
ia"	isi
i
12
Kajboljie
>JU > l i t v e 11 i ke
v velikem številu po najnižji ceni pri- is poroča
Andrej Platzer,
poprej K ti. Ferfhir.
prodajalnica papirnatih, pisalnih in šolskih rečij
MARIBOR ob »p.
štev. 3 Gosposke ulice štev. 3
Smarnice se lepo vežejo na zahtevanje
po 25, 35, 45, 50 in 85 kr. Tudi vsi drugi molitveniki po ceni ®
in močno.
2—3

Mlin in krčma
na P o n i k v i ob j. ž. blizu kolodvora se dajeta takoj v najem skupno ali vsako za-se. Mlin ima tri pare kamenov in stope. Krčma ima kegljišče in vrt.
Natančneje pove veleposestnik A. Auf farth na Ponikvi ob j. ž.
Vse stroja za imeftvo, mretro ii satfjarstro
mlatilnice. čistilnice ¿a žito trierje. slamoreznice, mline ca *u<1J»\
stistalDice 28 ssile In (Im, za grozui
Uko> »te tfrrj» «m* U ^(o». se«. kmetijstvo, vinarstvo in *«4j«rqj0t*o (u!
priporofia » iu*jlJOTQjiJ tu O4lbo(j obliki, po <*nl'
IG. HELLER, DUNAJ,
*/» Pratereirasso 78.
in.Hr.VMf zapisniki In pohvalna pisma v hrvatskem, «rnitkem. lailea i. d
jMlkü po uhtmnju breiplaino m trnki - č'a» ta potk vin j« - tuhecij afjvdnl pogoji.
Mt SRof/ft tniian« čete! tta

Kdor hoče uživati dobrote edino prav
— ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostai
Kneipp-ove sladne kave
naj kupuje le blago v rudeeih štirivoglatih zavitk bratov Ol/. z varnostnimi markami: podob in poiivleo.
Ako se jej primeša nekoliko	30-
Olz -«ve kave.
katera je najboljši in iiajizdatnejši dostav h kavi, dobivaš po eeiai red i I no kavo, kate presega navadno boboro kavo.
Bratje < »lz, Bregenz
od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovar za sladno kavo na Avstrijsko-Ogerskem.
H	Potrebno za hišo ii» pisarno. "3C	5
i	V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšel in se dobi	i
Slovenski koledar 1893
i*
I
%a na steno. Cena 10 kr., po posti 2 kr. več.
m