Posamezna številka; 1 krono. nTABOU* moč v socijalističnih številkah ni nika-i koršna zmaga socijalizma, ampak na-i sprotno, preje njegov poraz. Poraz žd zato. ker se je z raskolom levičarjev in’ desničarjev (komunistov in demokratov) kot prvina sam v sebi razbil. Kdor poJ zna, kakšni elementi tvorijo komunistično, stranko, mora tudi priznati, da je nad-j večina te stranke vse preje, ko socijaliJ stična. Namen teh volitev je vendaij utrjenje naše nove domovine: Kako naj jo utrde tisti, ki sami o sebi trdijo, dal so »brezdomovinci* ? In kako naj jo utrdijo, ko so šli vendar v boj s svojo »republiko* proti monarhiji*, ki je vsaj! za dogledno dobo še glavni pogoj, te^ melj za utrjeno, edinstveno domovina Tugoslavijo? Si niso ravno v tem glavnem pogoju popolnoma enaki onim, proti katerim so peljali svojo rdečo armado s boj — in to so klerikalci, ki hočejo tudi svojo republiko v Jugoslaviji, a sama zato, da*jo takoj razbijejo in pomagajo z drugimi somišljeniki separatisti vzpostaviti zopet — monarhijo katoliškit Habsburžanov. Oboji, rdeči in črni bratje hočejo v glavnem eno in isto: vzpostavitev Avstrije; razlika je le ta, da j« hočejo eni pod vodstvom predsednika drugi pod žezlom kralja. Iz tega vidika smemo že ob tej u uri izreči svojo sodbo, da navidezni protiklerikalna sodjalistična večina slu klerikalizmu preje v zmago, ko v poraz Prepričani smo, da bo vsem tistim, k so v današnjih razmerah v Slovenij mirno gledali, kako sta obe socijalističn stranki nemoteno gnali svoje čete v volilni boj pod kričečo zastavo »Živela republika*, žal, da so to protidržavno idej« s svojo toleranco podpirali in tako sam postali sokrivi nevesele usode domovina Toda pred seboj imamo tudi številke ki kot solnčni žarki razjasnujejo to mračn« sliko bodoče usode edinstvene Jugoslavije: To so Številke iz skupne vsote onil strank, ki jih v vodilni smeri prištevam« k naprednim, državotvornim elementom. In te šbvilke nam jamčijo, da bodo oni ki so hoteli razbiti edinstvo domovine v svojih končnih računih sami poraženi Uverjeni smo, da bo ubrala večina ne-klerikalnih poslancev, ko vstopi v ogromno delavnico ustavotvorne skupščine h bo čutila nad seboj usodno breme odgovornosti napram narodu, ljudstvu it domovini — edino možno pot demo-kratških idej, če bodo hoteli konsolidirati naše razdrapane razmere. Tisoči in tisoči nezadovoljnih, ki so spustili c svojo krogljico v volimo škatljico tudi vse svoj« nade na boljšo bodočnost, ti bodo kmalu tirjali tudi račun, pozitivna dejanja in tel ne bo mogoče pokazati drugače, kot d, stopijo njihovi poslanci v krog naših pre izkušenih demokratskih politikov. J**« Me nczabl naročnine! Stran 2. ssemameassaas sam »TABO R\ Maribor, 30. novembra 1920. Notranja in zunanja politika. * Budget zveze narodov. (Brez-jično.) Budget zveze narodov za leto 1921 znaša nekaj nad 1 milijon pfundov, od katerega pride na Anglijo 50.000 pfundov. * Madžarski minister BIeyer bo demisijoniral. „Pester Zeifung* poroča, fla bo minister za narodne manjšine 81eyer, izročil danes ministrskemu predsedniku Telekyju demisijo. Razlog k temu koraku je, kakor se je izrazil pred dnevi minister Rubinek napram nekemu poročevalcu lista, da se je nameravalo že preje razpustiti to ministrstvo. Dnevna kronika. — Proslava 1. decembra. Garnizija proslavlja 1. decembra, ki je kot dan proglasa ujedinjenja našega naroda proglašen za državni praznik, kakor sledi: Na predvečer. 30. novembra 1920. leta obhod vojaške godbe po mestu, svirajoč primerne komade in sicer po sledečih ulicah: Meljska ulica, Aleksandrova ulica, Slovenska, Gospodska in Šolska ulica. Slomšekov trg, Orožnova nlica in Stroš-majerjeva ulica, Vodnikov trg, Koroška ulica, Glavni trg, Trg svobode, Rarlagova in Kolodvorska nlica, Aleksandrova ulica in skozi Meljsko ulico nazaj v Meljsko vojašnico. Pričetek ob 17. uri. 30. novembra zvečer odda artilerija 11 strelov, 1. decembra zjutraj 21. strelov iz topa 1. decembra se udeležijo oficirji in činov-aiiki pontifikalrie sv. maše v stolni in mestni cerkvi ob 9. uri. Po sv. masi 'parada garnizija na Slomšekovem trgu. Ob 10. uri 30 minut čestitanje oficir-jskega zbora komandantu mesta v veliki dvorani oficirskega Doma. Med čestitanjem koncertira vojaška godba. V smislu točke 312 pravila so primorani vsi v garniziji se nahajajoči rezervni oficirji. *e udeležiti službe Božje v vojaški »bleki. — 5000 lepakov so Je T nedeljo zjutraj poslali komunisti iz Ljubljane v Maribor po nekem sprevodniku. Ker pa jjih je pripeljal ta sprevodnik — kontra-band, mu jih je železniška uprava zaplenila, dokler ne bo plačal D 60 tovor-toine. Komunisti bodo torej lahko te lepake uporabili pri prihodnjih volitvah. — Kurlozum. K volilnemu presenečenju, kot smo ga prorokovali, spada yotoyo izvid v pohorski občini Freihaim kjer ni ne šole, ne cerkve, — pa so dobili socijalisti 25 glasov, klerikalci samo 9. Večina volilcev v tej občini pa je nepismenih. — Kombinacija poslancev v šta-jerfkera okrožju. Vseh poslancev je 21. Po dosedanjih rezultatih, ki pa še niso končni, dobi: SLS: 6—8, J3S; l—2, SKS: 3-5, JSBS^4-5, NSS: 1, E: 1, Klerikalci so tore/ na vsah način padli iz večine za vedno v ne;:natno manjšino. — Ali je bilo tega treba ? Narodni 50rijalci so bili še včeraj tako glasni, Icot bi jih čakala velikanska zmaga. Danes, so so videli, da niso dosegli niti količnika, da dobe torej k večjemu po milosti 1 poslanca, so poparjeni in se sramujejo svojega razdiralnega tlela, v naprednih vrstah. Mi si rekrimi-'nacije pridržimo za poznejši čaš, — vprašamo le one, ki vidijo sadove: ali je bilo tega treba? Gotovo ne, — »meji se tretji, kateremu niste hodili — „v pšenico*, — Žebot izreklamiral Sokola. Pri včerajšnih volitvah so v drugem volilnem okrožju uradno konštatiralj in 'ugotovili v zapisniku sledečo klerikalno volilno sleparijo: Dolgoletni mariborski (Sokol in vedno odločen narodnjak iCotar ni bil v volilnem imeniku. Clan ■jnestnega sosveta nadučitelj Tomažič, ki ga je kot takega dobro poznal, je vložil tanj reklamacijo. Cotar je nato zvedel, da ga je črtal iz volilnega imenika Jurednik Žebot, in se je zato obrnil do pjega. ko je dobil tozadevno poročilo mestnega magistrata, katero je pokazal ^.ebotu iri ga stavila .Qd£OV;Qi. Itaka da je mogel njega izreklamirati. Zebot se je uekaj opravičeval, vzel Cotariu listino in rekel, da bo že on vse uredil. Cotar je odšel drugi dan na Koroško radi plebibiscita in torej ni mogel sam ničesar več ukreniti. Ko pa se je vrnil s Koroškega, mu je rekel Zebot, da je vse urejeno in da je vpisan v volilnem imeniku. — Včeraj je hotel Cotar voliti, predsednik pa je moral konšta-tirati, da ga ni v volilnem imeniku. Torej ga je Žebot oslenaril. — Uradno obvestilo v izidu volitev dobimo šele tekom jutrišnjega dne in ga bomo torej šele jutri priobčili. — Volitve v Mariboru so potekle popolpoma mirno in v nailepšen redu. Večinoma so bile končane že ob 18. uri, samo v I. okraju so se zavlekle do 20. ure. Veliko volilcev, posebne; inteligentov. pa je odšlo ne da bi volili, ker so se naveličali čakati. Sploh je bilo opažati pri vseh voliščih precejšnjo mlačnost. Težko je reči, koliko je to volilno apatijo zakrivil zadnji čas uveden nedostojni volilni boj narodnih socija* listov. Dognano dejstvo pa je, da so v Mariboru z neznatnimi izjemami volili NSS samo železniški uradniki in policisti. — Prosimo vse one, koji bodo fotografirali prizore ob volitvah, da nam jih dopošljejo s kratkim popisom v svrho priobčitve v »Jugoslovenski ilu-strovani list". Stroški se poravnajo, ter se izplača za posebno dobre slike nagrada. Uprava „Ilustrovani list* Maribor. — Ogrinčevo maščevanje v delavnici. Prosluli renegat Ogrinc, ki je bil vsled svoje mržnje proti. Slovencem svoj čas odstavljen kot načelnik delavnice južne železn. v Mariboru in se je dolge mesece potikal okrog .brez dela na račun železnice, je bil za 9kazen“ poklican k obratnemu ravnateljstvu v Ljubljano in postal kot višji nadzornik na vodilnem mestu Član obratnega ravnateljstva. Da se lažje maščuje nad tistimi, ki so zahtevali njegovo odstranitev, so rnu poverili oddelek, kateremu je podrejena tukajšnja delavnica. Komaj je mož zasedel to odlično mesto, že je pokazal svojo maščevalnost. Pred kratkim je bila od obratnega ravnateljstva odposlana v Maribor posebna komisija, obstoječa ponajvef iz Nemcev, med njimi znani Sieberer. Prišla je ta' komisija, da ,očisti* delavnico; seveda bodo očiščeni — Slovenci. Žal, da je eden teh, pristaš NSS, dal s svojim postopanjem mnogo povoda, da bodo radi njega morali trpeti tudi drugi. Mož je sprejemal v službo ženske pisarniške moči kar sam na svojo roko; seveda so bile te obljube neveljavne. Katera ni reagirala na njegove posebne želje — čisto privatnega značaja, se je maščeval nad njo na ta način, da je prošnjo za sprejem hranil v svoji miznici in jo še le predložil ravnateljstvu, ko je bilo že prepozno. Izplačeval j6 tudi dfenar, ne da bi bila dotična pravno-veljavno sprejeta. Tako je spravil obratno ravnateljstvo v zadrego ifi nevarnost pred civilno tožbo. Ta za ostalo' slpvensko uradništvo neljuba afera tovariša NSS-arja je bila kakor nalašč dobrodošla raznim Ogrincem pri obratnemu ravnateljstvu. In zato sedaj tudi temu primerno postopajo. Projektirane so velike spremembe ozir. premeščanja v tukajšnji delavnici, o čemer še poročamo. — Pozor pred koroškimi begunci! Vedno bolj se množijo slučaji* da ljudje izlorabljajo bedo in žalostno usodo koroških beguncev. Ni pa še taka nesreča, če se podari komu takih samo podpora. Bolj kočljivi v državnem interesu so oni slučaji, če se brezpogojno vse veruje vsakomur, ki trdi, da je moral ubežati iz Koroške in pripoveduje cele ravbarske romane. En tak slučaj smo doživeli pri nas v petek. Pride v uredništvo mlad, dobro opravljen mož in vpraša, kje najde odpomoč, je begunec iz Koroške, na potu je bil oropan od avstrijskega orožnika vsega denarja in obleke. Moral je pes in proseč do Maribora, kjer je zvedel, da se sprejemajo in podpirajo koroški begunci. Ker je bilo v tej roparski povesti marsikaj čudnega, smo naprosili g. okrajnega glavarja, da zadevo preišče. G. glavar, čeprav bolan, ■ je sprejel našega urednika in dotičnega begunca. Ta- mož toga slučaja ni javil takoj našemu obmejnemu orožništvu, je ' »begunec4 prišel v zadrego. Izpovedal je, da se ,je slučaj zgodil že v nedeljo 21. novembra, da je bil spotoma v Slov. Gradcu, kjer se na prvem pristojnem mestu tudi ni prijavil. In konečno je priznal, da je bil ludi v Celju pri okr. glavarstvu radi' legitimacije. G. glavar je takoj telefonično vprašal pri dotičnem uradniku ter zvedel, da je bil »begunec* pozvsn. naj svojo izpoved poda na zapisnik, toda moža ni bilo več- Nato se je še izgovarjal na dr. Ogrizka, češ. da mu j# on svetoval, naj gre v Maribor se zglasit v pisarno za koroške begunce. Ugotovilo se je, da mu je avstrijski orožnik mogoče res od-vel denar in novo obleko, toda to ni bil rop, marveč navadna obmejna kon->karija, ki jo istotako mi izvršujemo — proti tihotapcem. Rudolf Janežič, doma pri Kamniku je namreč odpoloval iz Koroške brez potnih dokumentov, za*o so ga prijeli kot navadnega tihotapca. Edino kar je avstrijski orožnik zagrešil, je, da mu ni dal potrdila čez vse, kar mu je konfisciral. Toda tudi to se bo še le dognalo. To naj bo nauk za naše ljudi, ki odhajajo iz Koroške brez polnih li tov, pa tudi za naše ljudi, da ne verujejo brezpogojno vse vsakomur, ki se izdaja za begunca. — Več luč! za Magdalenki okraj l Sličen vzklik smo že pred nedavnim brali v „Taboru“ in upali smo, da bo glas »vpijočega v puščavi'' segel do ušes onih, ki bi lahko tej bedi odpo-mogli. Kajti beda, v resnici huda beda je pri nas z lučjo. Ce nam ni ravno luna naklonjena, pa smo kakor v časih, ko še ,bila je gosta tema po celi zemlji*. Pardon! Frankopanova ulica ima nekaj luči. Toda prva tam pri žel. viaduktu le redkokdaj gori in če že, potem je to tako klaverno, da bi moral z lučjo iskati luči. Na oglu Jezdarske ulice je tudi ena ta pa je dobra, vsa čast ji, kadar je ne pozabijo prižgati. Tretja, pri skladišču živil, pa nas spominja pojemajoče lučke na kakem grobu ob vseh svetih, To je razsvetljava Frankopanske ulice, ki je precej dolga in ena najširših v Mariboru. Toda tukaj so vsaj luči, ki malokdaj in slabo svetijo, 'po drugih ulicah pa še svetilk ni. V tem se odlikuje Magda-lenska ulica-; ki je itak že ločena od sveta vsled .tistega „nasipa“, ki ji za-branjujejo prost izhod na Frarikopansko. Pa ne, lagati je baje greh — v volilnem boju seveda ne — tudi v*tej ulici sta dve svetilki, samo brez žaril sta in tako svetita samo — po dnevu. Da bi imeli nekoliko več luči vsaj doma, so si nekateri hišni gospodarji uvedli električno napeljavo, a glej ga zlomka, vkljub vsem prošnjam ne debijo elektr. toka, dasiravno je centrala’ v neposredni bližini, na dvorišču tvrdke Spes. Pravijo, da so v tej centrali poškodovale in požrle potrebno žico — podgane. Cudriol In zopet nobenega upanja-, da bi ob teh dolgih večerih imeli kaj luči! Niti po ulicah, niti v stanovanjih I Cudimp se pa temu tembolj, ker se na nas nikoli ne pozabi, kadar razpisujejo nove davke, pač pa smo pri plačevanju teh popolnoma enakopravni z vsemi drugimi v notranjem mestu, ki uživajo že dolgo časa dobroto električne razsvetljave, medtem ko nas odeva skozi 14 ur dnevno skrivnosten plašč še skrivnostnejše teme. Prosimo nuino odpomoči! — Zahvala Dijaške kuhinje. Martinov večer, prirejen v prid koroškim dijakom beguncem dno 13.' nov. t. ]., je prinesel Dijaški kukinji v Mariboru znaten dobiček. Ob zaključku računov si šteje odbor Dijaške kuhinje v prijetno dolžnost, da se vsem blagim dobrotnikom za njih sodelovanje m darove kar najiskreneje zahvaljuje. V prvi vrsti gre ta zahvala c. tvrdki Saks & Tratnik, električnemu podjetju v Slov. ul., ki je napeljala po vseh dvoranah kazinskih prostorov brezplačno ves električni aparat ter stem dokazala, da upošteva tudi blage namene Dij. kuhinje. Dalje se zahvaljuje odbor slavnemu mestemu električnemu podjetju ter ravnateljstvu falske elektrarne za brezplačni električni tok, preblagorodnejrnu gospodu komandantu <15. pešpolka polkovniku Draškiču za brezplačno vojaško godbo, velecenjenim dumam dr. Mulejevi, ?tefinovi, Matkovi, Marinovi, Pirčevi, rjovi, Čopovi, Lukačičevi, Hunekovl, Možuhovi, Vodenikovi, Korelijevi ?a njih sodelovanje. Posebno zahvalo za-lužijc se g. g. nadvrterittar Franc P mat, podpolkovnik Vidmar in pred v*emi pa za izredno požrtvovalnost, gospob kapetan Ciril Rakuša. Prav srčna hvala vsem! Odbor Dijaške kuhinje, — Slavnostna akademija, ki jo priredi „Društvo jugosl. akad. v Mariboru* v zvezi z tuk. srednješolsko mladino v proslavo narod, praznika 1. decembra 1920 v sl. narod, gledal, ob 11. urj predpoldne za višje razrede sred. šol, se popoldne ob 4. uri ponovi z istim vsporedom za nižje razrede srednjih šol. Opozarjamo cenj. ob« činstvo, da ima tudi ono dostop na to matinejo in so lože ter bakon zanj rezervirane. Cena celi loži 100 K, balk; sedežu 10 K. Predprodaja vstopnic pri gledal, blagajni. — Pridite in pokažite,' da znate ceniti domoljubno delo mladine! — Udruženje jugoslovenskih 1$ kov :ih umetnikov. Preddela za to velevažno udruženje napredujejo po-j voljno. V nedeljo 21. t. m. zbrali soj se v srebrni dvorani hotela Union umet-j niki iz cele Slovenija, ter so se zjedi^ niii v tem,, da ž malimi nebistvenimi spremembami sprejmejo načrt pravil za to udruženje, kakor je bil sestavljen na sestanku delegatov v Zagrebu. Po tem načrtu pravil bo udruženje združilo vsej likovne — ,izra? Jikpvni0 za vpodablja. joči ali obrazujoči, ki so ga uveli Srbi in Hrvatje se je sprejel tudi v sloven ski prevod pravil — umetnike naši države in sonarodnjake izven države eri edinstveni organizaciji, kateri boj glavna svrha delovati v prid razvitlcul umetnosti s pomočjo prosvetnemu mini-' strs.tvu prideljenega umetniškega svetal O Božiču se ima vršiti v Zagrebu prvjj splošni umetniški kongres. Na teni bodo zastopali slovenske umetniki ggl Costaperaria,. Jakopič, Kos, Santa! iti, Vaupotičj upanje pa je, da bodo pri* hiteli umetniki v večjem številu « hrvatsko prestolico, kajti le’ medsebojno' spoznavanje bo privedlo tudi do medj sebojnega zbližan ja. . / — Mednarodne poštne pristojbine Svetovni poštnj kong;as v Madridu je sprejo! konvencijo svetovnega poštnega društva, po katerem se določa med-j narodni tarif: Za pismo 50 centinov. za dopisnico 30, a za vsakih 50 gramoii tiškovin, pisarniškega papirja ter blago^ vih vzorcev 10 centimov. V deželah, v katerih je valuta višje kot franki, sd upravičeni uporabljati te tarife v taksahj kr odgovarjajo kurzu - franka, ne da ,bj se uporabljalo one tarife, ki jih je ruj svetovnem poštnem kongresu določil Rim. Prihodni poštni kongres se sestanr leta 1914 v Stokholmu. ... — Obrtna dovoljenje; junktim , plačevanjem zaostalih davkov. Mini strstvo za notranje zadeve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradq opozarja z razpisom izdanega meseci novembra 1920 Sl. št. 1909, na odredbi čl. 107. finančnega zakona za 1. 1920/21 da državne, samoupravne in občinsk* oblasti ne smejo izdajati nikomur do. voljenja za izvrševanje kateregasibodji obrta in. sploh nikakega dovolila, nf kojega podlagi bi oni, komur se izda, užival kake prejemke, dokler dotični n dokaže, da je plačal davke za prejšnj leta in prvo polletje tekočega leta.* Ofcj enem se poživljajo vsi oni, katerim so se slična dovoljenja že izdala, da pred*1 lože tekom, jednega meseca od dnev^ razglasitve tuk. obrtnemu referatu, mag] soba št. 7, dokaze, da so plačali davkq za prejšnja leta in prvo četrtletje teko«) čega leta s pristavkom, da se onim, ki teh dokazov v predpisanem roku ne do^ prinesejo, proglasijo vse obrtne pravicej izplačila in dovolila neveljavnim. — Obisk obrtnonadaljevalne po vajencih. Ker se niso oglasili vsi vajenci in vajenke ne k vpisovanju nq pri začetku pouka v obrtno-nadaljevalni šoli, odreja mestni magistrat kot obrtna obrtna oblast 11. stopnje dogovorno z vodstvom obrtno-nadaljevalns šole sledeče: »Noboden vajenec (vajenka) se ne sme proglasiti .prostim*, če ne pred-j loži odpustnice obrtno-nadaljevalue šol« . Ji Maribor, 30. novembra 192C?« Stran 3. oproščen pouk, Doti« trgovd hjMj fe ^'„t!“"pS i vaientcv .u vajenk,1 stava pri kateri sodeluje tudi godba, primerno flobo in se V' nedeljoJe pa v niki pa, ki ne bodo skrbeli za obisk pouka svojih vajencev in bodo kaznovani s K=p= bodočefvečer^telovadnega ^ ^ vajence. }se bo , jema pisarna I raznovrsten gledališča, in zabaven Razpored bo in med po- Prodaja žganja. Ker se opaža raznoyrsien IM ................................... ŽanieVvk,i“,prSrh 'Sentoh i” vnoS toftami bo igrala godba. žganje v zapr-... — v n?« se sioven. narodno q'eitališ(!8 naredbo celokupne deze’ne vemio vlade" z dne 19.' novembra 1920 St. ISO ur 1. izdanja prepoved točenja alke n jlnin pijač in njih prodajanje v zaprtih steklenicah se omejuje na žganje opojne pijače. Prestopki določil tega paragrafa se kaznujejo s takojšno ustavitvijo obrata. Poverjenik za notranje zadeve se pooblašča, da sme dovoliti točenje žganih pijač v posameznih .planinskih kočah. § 2. Mladostnim osebam, ki še niso dopolnile 18. leto svoje starosti, se tudi v bodoče ne sme v javnih lokalih v obče dajati piva <*li vina, najsi bi bili v spemstvu odraslih. Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 18. leto svoje starosti, smejo zahajati v gostilne in kavarne samo v spremstvu roditeljev, odraslih sorodnikov in drugih nadzornih oseb, ali na potovanju, zato, da se nasitijo. Prestopki tega paragrafa se kaznujejo po določbah člena 7 in 8 nared-ministra za notranje zadeve z dne 13. novembra 1919, št. 752 uradni list $ 3 Naredba stopi takoi v veljavo. Kralj, policijski komisariat v Mariboru, — Roparski napad. Katarina Lei-routz, hči pok. Josipa in pok. Vincence, 21. julija 1898 v Medgarjah okraj Celovec rojena, tam pristojna, služkinja točasno brez posla, stanujoča v gostilni Rapoc na Tržaški cesti, je naznanila dne 26. novembra 1920 ob 21. uri na tukajšnji postaji sledeče: Dospevši dne 26. novembra 1920 ob 18. uri z vlakom iz Grabštajna na tukajšni glavni kolodvor, je vprašala tam se nahajajočo eno nepoznano moško in eno žensko osebo za posredovalnico služb, na kar jo vpraša dotična žena odkoder pride in zakaj je črno oblečena, je odgovorila Leiroutz, da ji je umrlq mati in jia je prinesla 4000 K dedščine od doma, tia kar se izrazi nepoznana, da jo vzame ona v službo in jo povabi da naj gre l njimi na Magdalensko predmestje, kar je bila takoj|sporazumna. Ker je LeMutz ^ Mariboru nepoznana, se je pustila peljati od omenjenih dveh • oseb iz mesta po Tržaški in Ptujski cesti oc konca hiš Tezna, kjer jo je prijel dotični mož z levico za roko in potegnil z des nico nož iz žepa,'rekoč; »Daj tvoj denar, ali te ubijemo”, raditega je ogrožena v smrtnem strahu oddala svoto od 4000 K roparski družbi na kar so jo izpustili | njeno pot proti Mariboru, dočitn sta ostala roparja na licu mesta in potem neznano kam izginila. Osebni popis roparjev: Mož približno 35—36 let star, majhne postave, suhega podolgastega obreza, ima majhno črno spičasto brado, precej dolge in močne brke, oblečen:' rujave glače, črno kratko zimsko suknjo, in črni klobuk z zelenim trakom. Zena visoke postave, približno 30 do 32 let stara, belega okroglega obraza, ima rujave lase, nosi črno dolgo suknjo, na rokavih rujavo krznino in rujavi ovratnik, črni klobuk z eno rudečo cvetico, oba govorita slovensko mariborsko narečje. Uvedeno je zasledovanje. — Tečaj za srbohrvaščino. Na splošno željo sem se odločil pričeti s poukom srbohrvaščine za slovenske in« teligente. Pouk 'bi se vršil dve uri na teden. Kdor želi pristopiti, naj to ustmeno ali pismeno sporoči najpozneje do 30. novembra. Josip Ribarič, Tatlen-bai:hova u ica 17-IL Repertoire bodočih dni: N pond^ljet: 29.: Zaprto. V torek 30.: , Amazonke*, izven aliorm. — Dirigira iz prijaznosti skladatelj sam. V sredo 1. dec.: *Noč na Hmeliniku", izvirna noviteta. Slavnostna proslava diuve obletnice proglasitve kraljevine SHS. Pred igro drži slavnostni govor prof. Ribaii<5 in godba igra jugoslovensko ouvertnro. V žertek 2 dec.: .Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. Ab. B—10. V petek 3.: Zaprto V soboto 4. dec. popoldne ob 16. uri ,Smrt mnjke Jugoviča*, dl. aSka predstava. Gospodarstvo, trgovina. I Avstrijska trgovinska zveze med Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo. (Madž. dop. uiad.) Avstrijski sekcijsk svrtnik Riedel se je izrazil tiapram ne kemu sotrudniku ‘A* Esta* rndi poga jnnj Avstrije z Madžarsko, da se ne namerava skleniti trgovinsko zvezo samo Madžarsko, ampak tudi z Jugoslavijo in Homunijo. Podba naj ne bazira na kompenzaciji kralkega roka. temveč na podlagi dolgega roka kontigentnega si stema obeh držav v enaki meri.Končio veljavna pogodba se ne bo sklenila Budimpešti, temveč na Dunaju, kamor se bodo podali madžarski delegati sviho nadaljevanje pogajanj. Demokrati 5118. komunisti 762^, radikalci 5857, težačka stranka 5937, dr. Drinkovič 2683, pučka stranka 12.977, '.venstranka' ska skupina 3804, Količnik naša’ 3100. tako dobi torej pučka Iranka 4, trzaja stranka 3, komunisti adikalci, demokrati in izvenstrankarska kupina po 1 mandat. Skupno je glasovalo 557 vpisanih vo'ilcev. LDU Split, 29. novembra. V mestu je bilo oddanih 3625 glasov od 7379 vpisanih volilcev. Dobili so demokrati 298, radikalci 110, seljačka stranka 426, dr. Drinkovič 61, pučka stranka 23 in izvenstrankarska skupina 990 glasov. Strah pred sir.fajnoVci na Angleškem. DKU Pariz, 28. novembra. (Havas). isti poročajo iz Londona: Tekom včerajšnjega dne so se ukrenile neštete varnostne odredbe važnejših poslopij za slučaj napada s strani sinfajnovcev. Stanovanjski poslopji Lloyda Georgesa in Bonarja Lawa, kakor tudi nekatera ministrstva so se obdala z barikadami Prost dohod do parlamenta je ukinjen. Kakor poroča »Journal” je glavni vhod sekretarijata za Irsko zavarovan z nimi verigami. Sir Greenwood se poslužuje za potovanje po mestu oklop-nega avtotnobila. Zunanje ministrstvo je podobno trdnjavi. DKU London, 28. novembra. V Dublinu je bilo zadnji teden aretiranih 800 oseb. Včeraj sta bila pri nekem spopadu ubita dva vojaka, dva druga ter en častnik, pa ranjena. Najnovejša poročila. Izid volita vdnigih pokrajinah Debata o senatu. Beograd, 28, novembra. Na so* botni seji ministrskega sveta se je nadaljevalo delo načrta ustave. Po zavrženi debati o obliki vladavine je prišlo na dnevni red vprašanje senata. Ker se je del ministrov izjavil proti dvor« bomičnemu sistemu, je to vprašanje! ostalo odprto. Prihodnjič se bo ministrski! svet bavil z administrativno razdelitvijo po«; krajin. Ta teden izdela vlada končno! redakcijo ustave ter poslovni redjakon-’ slituanto, ko bo tudi to delo dovršeno;! pa bo podala ostavko. Misli se, da bof regent poveril sedanjo vlado, da vo<8 vladne posle, dokler se ne sestane konJ stituanta. D’Annunzijevi arditi uničili Baroš. Reka, 28. novembra. Reški italijanaši so popolnoma uničili baroško luko, ki je po rapallski pogodbi prisojena Jugoslaviji. Uničili so vsa dvigala. — Izplenili so vsa skladišča ter jih zapaliliv Železniški most je zletel v zrak. Po 1 polnoma so poškodovali železniško-j progo ter zaprli luko s potopljenimi ladjami. Trgovino Bačič na obrežju so! demolirali ter raztrgali hrvatsko zastavoi Kultura in umetnost. 4- »Caričine Amaconke* v našem gledališču. Danes v torek se uprizori v našem gledališču prva slovenska in najuspeleja opereta.Caričine Amaconke*, katero vodi iz prijaznosti skladatelj Viktor Parma sam. Viktor Parma se jn-u z vsemi aktivi in pasivi glasoSfn bilance z dne 30. junija 1920. Nova družba opusti trgovske oddelke stare družbe ter razširi in osredotoči svoje poslovanje irključno le na švedici,-ske in transnortne posle vseh vrst. Bavila se bode s posredovanjem pri ocurinanju, z vskladiščeniem raznovrstnega blaga, z železniškimi in carinskimi reklamacijami itd. Nova družba prevzame tudi cel delež stere družbe pri S. LSubljjanskcsm Savnam sklasdBSŽu, ki so danes naj-večja in edina te vrste v celi Jugoslaviji, z vsemi aktivi in pasivi vred. Delniška glavnica znaš* K 4,000.000*- ki je razdeljena na 10.000 komadov del ic v nom'nr!.;i vrednosti po K 400'— ali Din. 100'—, glasečih se na donosen. Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez na-daljnega oblastvenega dovoljenja zvišati na K 24,000.000'— ali Din. 6,000.000'—. Za sedaj se izda 10.000 komadov delnic po nominalu K 400 ali din. 100 pod sledečimi pogoji: Jadranska banka Ante Bogdanovič l. r. Avgust veletržec v Trstu ravna • m 1 Or. Fran Uovab I- r* odvetnik v Ljubljani 1. Dosedanjim delničarjem trgovske, špedicijske !n komisijske delniške družbe »Balkan«, s sedežem v Trstu, se prepušča 7500 komadov delnic v skupni vrednosti K 3,000.000 t. j. z& vsako staro detnSco ena nova po nominalni vrednosti 8€ 400 Din.-100 plus 5°/0 ©ferests raly-iualsš ©cS 1» f«iSi|a do dsie^a ^placsia. katere se imajo ob prijavi opcije takoj polno vplačati.- V to svrho je potrebno, da izvršijo imejitelji delnic ob-c’jsko pravo, ter poleže svoje delnice pri spodaj označenih subskrlpcijskih mestih, da se na njih označi izvršitev prava opcije. 2. Ostalih 2500 komadov delnic v skupnem nominalu K J 000 000 se stavlja na lavno subskrhdjo po emisijskem kurzu it §00 aB5 05^. 32S$>*ys SVo&resti.ralu-rssieg ©d 1. luSiisa 1920 do dneva vplalila. katere so takoj pri podpisu polno vplačljive. 3. Rok za izvršit°v prava opcij in podpisa novih delnic fg nrčrie z 5. dSacambrosss in traja do Inki. 20. de- cembra H220. 4. Ustanovitelji si prtdrže pravico reparticije delnic v roku do 20. januarja 1921.- Subskribenti ima;o pravico z dne 21. januarja 1921 dvigniti, vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. 5. Delničarji participirajo na čistem dobičku počenši od 1. julija 1920. 6. Kurzni dobiček (aglo), ki se doseže pri emisijskem kurzu gre po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v korist rezervnega zaklada družbe.' 7. Delnice se bodo izdajale v komad?h po 1, 25, 50 in 100 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera potrdila se bodo kasneje zamenjala za delnice družbe. 8. Subskripcijska mesta so: Jadranska banka v TrstM, 8.3«b«jani, Mariboru, Ce!jju Kranjju, Zagrebu in rocyradu. «r' ■ « Ljubljana, dne 22. novembra 1920, „ , ^•©sirulssšsa Naribor Pr^ppgtnik 1- r- Aiolzii lilleg 1. r. iclj ladr nske banke i veletržec v Ljubljani I. N. Šoštarič L r. veletržec v Msrlboru 828 2-1 l ■■■J lw »I U4aia. Tiskovna .»»Urufia Marifejur* Mariborska tiskarna dL d.