263. številka. Ljubljana, vtorek 16. novembra. XIII. leto, 1880. NAROD Dopisi naj se izvole frankirafci. - Rokopisi s« no vračajo. — ii r o d n i 6 t v o je v Ljubljani v Franc koluianovej hiši St. /i gledališka »tolbau. Opravu lit v o, na katero m*j se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej bili. „ Avstrija bodi nemška ali pogini!" Težko da bi bila kedaj katera stranka tako nesramno in prevzetno povzdigovala se kakor se naša nemško ustavoverna stranka. Uže v zadnjem listu smo povedali, da v „N. Fr. Pr." izrekajo ustavaki, da mora Avstrija ali nemška biti, ali pa naj je sploh ne bode, naj pogine. To geslo so poprijeti tudi drugi nemško-liberalni listi in ponavljajo: Avstrija bodi nemška aH pogini! In ker v prozi ta vele-izdajna prusijanska misel „furoris teutoniei" menda nij dovolj jasna, dejala jo je „Deutsche Ztg.u od sobote v verze, katere na čelu lista prinaša in v njih poje: Avstrija more biti le nemška, brez nas liberalnih Nemcev iu< vladi, naj pogine. In da je nesramnosti in roganja pač dovolj, drzne si „D. Ztg." Se porogljivo pristaviti, da se ta nje i eleizdajska pesen ima peti po melodiji naše cesarske himne. Res tiskovna svoboda je na Dunaji za Nemce vsa kako večja kot pri nas v provinciji. Liberalni in nacijonalni Nemci, ali doslej ustavoverci zvani, napovedujejo tedaj svojo revolucijo, ako ne pridejo oni spet hitro v Avstriji do vlade. Oni žugajo, da bodo Avstrijo razbili, če avstrijsko ministerstvo ne bode brž spet postalo „meso od njihovega mesa Človek bi mislil, da te vrste žuganja vendar nijso dopuščena. Ali Nemcem je sploh marsikaj dopuščeno, kar bi drugim ne bilo. Čudno je to dan denes, ko pravijo in pišejo, da smo pred zakonom vsi enaki. Kakor je tako žuganje z revolucijo od strani nemškega liberalstva čudno se stališča formalne možnosti, da se izrekati sme, — ravno tako je se stvarnega stališča smešno. Prvič-zastopajo liberalni ali usuvoverni poslanci od osem milijonov avstrijskih Nemcev komaj polovico, druga polovica je konservativno zast.O' pana v državnem zbora. Drugič pa so tud mej ono polovico, katero ustavoverci zasto pajo, samo judje, kapitalisti," industrijalci, večj obrtniki, sploh imovitejši hlistri, kateri so vneti za ustavo verstvo. Delavci, masa ljudstva, ne menijo se tudi po mestih ne za ustavoverotvo. Ljudstva nemajo za soboj. S čim torej žugajo? Kdo bode verjel, da bo jud in denarni meščan revolucije delal? Bataljon Kranjcev zadostuje zoper vso uporno vojsko liberalnega nemštvo. Da je tudi ljudstvo po doadaj nemško-Jiberalnih mestih odpadlo od psevdoliberalnih ustavovercev, to kažejo demokratični shodi na Dunaji, sklicani po poslancih Kronawettiu, Steudlu itd. Pa tudi včeraj, ob dnevi „partei-taga" so imeli dunajski delavci v Schvvender-jevem koloseji velik shod. Resolucija na tem shodu predložena protestira zoper resolucije ustavoveruega „parteitaga" in jih imenuje ^ščuvanje na druge narodnosti," ter dolži ustavoverno stranko, da je gojila najgr.šo gospodarsko in politično spridenost ali korupcijo. In tudi časniki, ki so dozdaj služili usta-voverstvu, odpadajo. Tako je začela „Morgen-post" vse drtlgnce pisati, nego li dozdaj. Ona pravi: „Izjave, ki so se vršile v raznih društvih in ljudskih shodih na Dunaji, kažejo, da se Dunajčanje bavijo z resnimi zadevami, na katere nnj bi „parteitag" nikakor ne pozabil. Ne sme se prezreti, da se korifejam bivše „gitinderske klike" prav nič več ne zeupa. Čas, ko so se fraze mlatile, je minol, zdaj hočemo videti dejanj. Oni, ki se drže še zmi-rom samih fraz, oni naj bi ne pozabili in ne prezrli nevarnega znamenja, da uplivni dunajski zaupni možje, imajoči zaupanje prebivalstva, naglašajo samo interese ljudstva." Tedaj naj delajo dunajski judje še take komedije s svojim parteitagom, naj na svoja okna razobešajo nemške zastave in naj si od nemških študentov kake poulične kia-molje dajo prirejati, svet čedalje bolj ve, da so to vendar le — same komedije. Polilieiii razgled. lolriimje «1 V Ljubljani 15. novembra. V svojem govoru volilcem v AVaidhofenu je rekel znani prusijanski Nemec ficlittucrcr sledeče besede: „Sicer sem pa jaz prepričan, da ustavoverna stranka ne pride več do moči in veljave, temuč zdaj se mora nemško-narodna stranka narediti". Torej pod staro zastavo se čutijo gospodje premagane, zato zdaj stavijo le še Upanje v novo. l*oI časopisi v Galiciji govore o li- beralnih Neme h, ki so dunajski „parteitag" osnovali, tako, kakor je stvar resnična. „D/1011-nik Polski" pravi, da je ta shod smrtna pesen jedne nemške frakcije, kije slej arijo, zatiranje in demoralizacijo gojila. „Gazeta Naiodova" pa pravi, da na Dunaji zdaj zoper vlado ropotajo pijanci in špektalderji. Pri sklepu ogersko delegacije je Tisza omenjal žalostnih dogodkov v 'M, ti;]•<•!»:» in rekel, da ogerski narod bode pomagal nesrečo „bratovskega naroda" hrvatskega zmanjšati. Nahire za unesrećene Zagrebčane so se na več krajih začele. * bi a. «* «lri;tft Turško postopanje v lTlcinJ*lieni vprašanji osvetljuje sledeče poročilo iz Cetinja: Nedeljo teden je pozval Derviš paša k sebi vse mohamedunske vodje albanske lige in jih vprašal, je li da bi hoteli Črnogorcem odstopiti Ulcinj. Vsi so odgovorili da nehČejo; tako da so mu baje odgovorili tudi katoliški člani albanske lige. „Albanska liga" je potem sklenila, zahtevati od sultana, da se jej dovoli 31 dnij pomisleka Vidi se, da Turčija zopet orgenizuje albanski upor. V Skadar pri ha jejo neprenehoma oboroženi Albanci; Nadalje se poroča iz C-tinja, da se je vnel boj mej Črnogorci in Albanci, katere vodi — Derviš paša. Srbija namerava z Avstrijo najprej skleniti tako trgov"nsko pogodbo, kakeršno je sklenila uže z Anglijo. Pogodba da se bode pri-hodnjej skupščini predložila v odobrenje. CatrUI se ne znajo ojačiti; rožljajo Še se sabljo, dalje si pa dozdaj ne upajo iti. In novi ministerski predsednik Komunduros skoro da očita uže prejšnjemu ministerskemu pred-sed niku Trikupisu, zakaj da je — armado pozval k orožju. Iz Carigrada se javlja da so oni oficirji, ki so pred kratkim žalili nemškega poslanika Hatzfelds, degradirani in obsojeni na jedno leto v uječo. O irskoj zadevi so poroča, da Glad-stone kljubu svojemu ostremu govorjenju ne mara uporabljati izrednih sredstev zoper „irsko deželno ligo", ker upa, da bode z obstoječimi zakoni ugnal jo v kozji rog, posebno, ker po njegovem mnenji cela irska agitacija nema svojih korenik v prebivalstvu. V zadnjem, zasedanji angleškega parlamenta je bila imenovana komisija za zboljšanje razmer irskih najemnikov. Do božiča bode ta komisija dokončala svoje delo, potem pa bode Gladstone na podlagi njenih poizvedeb parlamentu predložil načrt zakona za Irsko, ki bode baje tudi nezadovoljnežem zadostovala. — Za zdaj se pa javlja zopet o novem agrarnem umoru v gro-fovini Limerick. I)0| >ISI. Iz LJubljane* 14. novembra. [Izv. dop.j Denes sem došla „Triester Zeitung" prinaša iz; Ljubljane dopis z napisom: „Auf naeh Wien !* V tem dopisu se pripoveduje, da bode kranjska dežela na dunajskem nemško-liberalnem parteitagu „impozantno" zastopana in da se bode s tem dokazalo, da Kranjska še nij last Slovenstva ali Slovanstva. Nemško-kranjski deželni poslanci in državni poslanci velikega posestva, trgovinske zbornice, ljubljanski mestni zbor, vse to bode mnogoštevilno zastopano. Ravno tako da bodo nemško-kranj-ska mesta (katera so V) jako zastopana ali pa bodo pismeno svojo pritrditev poslala. In na koncu dopisa si drzne ljubljanski nemški dopisnik trditi, da bodo govorili ti zastopniki iz Kranjskega vimenu večine prebivalstva kranjske dežele. („Dass iibrigens die Vertreter | Krains am \Vicner Parteitage des Beifalls und 'der allgemeinen Zustimmung der Majori t ii t der B e v (i 1 k e r u n g Krains sicber sind, braucht wohl nicht besonders hervorgehoben zu vverden.") Nij li to več kot smešno! Ta mala druz-bica nemškutarjev, ta peščica generalov brez vojske, ki bode po par letih trajanja sedanje vlade zginila iz vseh javnih zastopov na Kranjskem (izvzemši Kočevja), drzne se nemškemu svetu lagati, da večino kranjskega prebivalstva zastopa! Naši nemškutarji vedo, da tukaj prozno laž po svetu mečejo. Nobeden od njih nij tako neumen ali naiven, da bi ne vedel, da je ljudstvo vse proti njim. Zakaj torej sleparijo s tacimi poročili? Imajo taki ljudje še kaj morale in resnice v sebi ? Iz Zagreba 14. nov. [Izv. dop.] Potres se je v Zagrebu še ponavljal v petek zvečer ob 6. uri 15 m. in tudi po noči še parkrat, a slabo; po noči od sobote na nedeljo se je ob 10 uri 10 min. zopet zemlja zmajala. Rizen potresa pa je Zagrebu z uničenjem pretila tudi Sava, ki je močno izstopila iz svoje struge in okolico poplavila. Velika svečana sv. maša, katero je služil kardinal Mihalovie včeraj 13. t. m. pod asistenco dveh škofov, dr. Posiloviča in Pavlesiča ter vseh duhovnov na Jelačićevem trgu, je bila impozantna. Nobeno oko nij ostalo suho, ko je začela vojniška godba igrati žalostinke. Sploh dela dober vtis, da naš k ar d i nal nij odišel iz Zagreba, niti nobeden drug dostojanstvenik. Ko bi taki odhajali, kakor je kardinal, ban, zapovedajoči general itd., bi se naše mesto do čistega izpraznilo. Včerajšnji „Ustav f pozivlje: ostanimo v Zagrebu, to terja patrijotična dolžnost in hrabrost. Delo se je po vsem Z igrebu uže pričelo. Podirajo se vsa ona poslopja, ki so močno poškodovana. Tudi odposlani vojaki v Zagreb uže delajo, posebno pri vseučilišči, Čegnr drugo nadstropje je hudo porušeno. Katarinino cer kev so pričeli denes v ponedeljek podirati. Od vojaško erarnih poslopij je najbolj trpelo ono glavnega povelj ništva. Blizu Velike Gorice se je tudi zemlja odprla ter se razpoklina vleče od one pri Resniku. Tudi tu je iz majhenih kraterjev metalo blato. Kakor kaže, hote Magjari nesrečnim Zagrebčanom dejanski pomagati ter se po vsem Ogerskem pričenjajo nabirati darovi. Za unesrečene sme grof Pejaeević porabiti 50.000 državnega denarja. V zagrebškem mestnem zboru se je osnoval osrednji podporni odbor, ki ima skrbeti za živež popolno osirotelim. Naš župan Mrazovie se je cel čas zmešnjave posebno energičnega, neustrašenega moža pokazal. Njemu Zagreb tega nikoli ne sme pozabiti. Bil sem en dan na Štajerskem v Vidmu in sem opazil, da se mnogo lenuhov klati okolo in prosjači govoreč, da so iz Zagreba. To nij res, glada nij v Zagrebu, dela je pač zadosti za tiste, ki delati hočejo. Bilo bi dobro, da se na pot stane takim po te puh o m. Iz Kamnika 14. nov. [Izv. dop.] Ne vemo ali bi se smijali, ali bijse jezili. Predvče-čanjem se je namreč odpeljal naš gospod Janez Kecel na Dunaj, kakor se sliši za gotovo, k dunajskemu „liberalnemu parteitagu". Koga bode neki Janez Kecel na Dunaji pri zboru judovskih in druzih nemških špekulantov zastopal? To je gotovo, da Kamnika ne. V Kamniku je Kecel prišel Čisto ob vso veljavo. Dokaz temu so zadnje občinske volitve, ko si Kecel niti prav v javnost nij upal, ker je vedel, da ne dobi ni jednega glasa. Prej je bil Kecel župan v Kamniku, a zdaj je bil njegov protivnik dr. Samec jed-dnoglasno voljen, na Kecla še nihče mislil nij. Dan denes pa je Kecljev vpliv uže pod nulo. Z:kij? to se bode kmalu slišalo. Če imajo torej ustavoverci še dosti tacih za^opnikov na „parteitagu", kakor s-ta ta dva kranjska „ Nemca" naš Janez in tržiški „Sche-le.sniger" potlej lehko Taaffe sto let vlada. Iz 1'tuja 12. novembra. [Izv. dopis.] Kakor ste uže poročali, poslalo je mesto Ptuj nemškemu „parteitagu" dr. Miheliča in dr. Stra-felo na mestne stroške. Iz tega sledijo sledeče zanimivosti: 1. odposlanika nij sta Nemca, kakor uže imeni kažeti, ampak sta slovenska renegata, odpadnika, nemškutarja. Dr. Mihelič je v slovenskem Ljutomeru rojen, ne Nemec; dr. Strafela pa je od sv. Marka blizu Ptuja, sin slovenskih kmetskih staršev, in je tedaj vse drugo, kakor Nemec. Ker pa gotovo vsako mesto k temu „parteitagu" svoje najboljše Nemce pošlje, sledi 2. iz tega jasno, da v mestu Ptuji nij pravih Nemcev, ampak, ako je še treba omeniti, sami izrodki, bastardi, ali nemškutarji, odpadniki od slovenskega naroda, da je mesto k večjemu nem-škutarsko, nikakor pa ne nemško. Kakor je Čitati, tudi večina drugih mest na ta „parteitag" ne pošilja boljših „Nemcev", kakor Ptuj. Na tem „parteitagu" bodo se tedaj veČjidel odpadniki slovanskih narodov sešli in ne pravi Nemci. Sramota pa je tudi, da naše mestno starešinstvo nij takih Nemcev našlo ali kje na posodbo vzelo, kateri bi na svoje troške nem-štvo „branit" fili, ampak da so morali v ob- Po tem potu pride zopet boljše blagostanje, katero uže vsi tako želimo. Dopisnik v rSlov. Narodu" št. 261, „od gornje Save" Jt kaj lepo misel izprožil, da bi se „Slovensko krajcarsko društvo" osnovalo. Kdor je prijatelj svoje domovine, gotovo želi, da bi naši deželni in državni poslanci vrle Čehe posnemali in skrbeli posebno, da bi se nam naši otroci več no germanizirali. DruItVO sv. Mobora res tukaj lehko veliko pomore, pa tudi Matica, čitalnice in katoliške družbe po Slovenskem naj bi v kolo te delavnosti stopile. V zjedinjenji je moč. Naša savinska dolina bode vedno mej prvimi, ki bode zaklicala tistim ljudem, ki le edino za »deutsch-liberale Volksstamme" delujejo i stoj ! Od »rlmorsku-kraiijftlte meje 14. nov. [Izv. dop.] V zadnjej številki „Edi-nosti" bere se v podlistku opisujočem Senožeče mej drugim tudi, „da je tam — v S. namreč — velika mehanična tovarna za pivo, ki je dajala pod ranjkim Dejakom, kateri jo je sezidal, Senožečam mnogo zaslužka, in da so toli v dobi 1848 do 1858 zlati časi v teh krajih. . ." Mogoče, da se ti časi z nova vr- činsko blagajnico segniti, v katero Slovenci nejo, kajti pivovarna pričela je — po štiri- ravno tako plačujemo, kakor tujci in potuj-čenci. — V mestu je bilo mnogo ustanovitev ali „stifteng" in vse je mestno starešinstvo počasi porabilo; mi se le čudimo, da deželna namest-nija o tem nič ne spregovori. Da se pri mestnem starešinstvu tako gospodari, sledi iz tega, ker je več mestnih očetov takih, kateri dače ne plačujejo in torej lehko s tujim denarjem okolo mečejo, kakor n. pr. gimnazijski ravnatelj g. Filma, kateri je tudi sedaj predlagatelj tega bil, da Be naj dva na mestne troške k nemškemu „parteitagu" odpošljeta, ka bi nemštvo, katero je v nevarnosti, branila. Ne nemštvo, ampak Fihnatova lenoba je v nevarnosti, ker ako bi se ravnopravnost izpeljala, bi on moral bo slovenski učiti, da bi mogel s starši svojih učencev v materiskem jeziku občevati, kar mu sedaj nij „potrebno", ker sedaj poslužuje se šolskega sluge kot tolmača. Naj bi se naše mestno starešinstvo za druge reči brigalo, denar za druge mestu potrebne reči porabilo, bi mu več koristilo, kakor nemški „parteitag" na Dunaji. Iz aavlnske doline 13. novembra. [Izv. dop.] Torej odpeljali so se denes popolu dne nemškutarski jogri iz celjskega mesta na Dunaj, da bodo navzočni jutri pri tistem „parteitagu", kateri hoče in namerava tudi nam Slo vencem na spodnjem Štajerji narodno smrt na kloniti. Zapomnimo si mi prebivalci savinske doline, da nas ti nemški Jogri" na tistem na kovalu z nemškim kladivom za trde Nemce izkovati hočejo! Gospodarili so ta nemška gospoda dozdaj celih 20 let — in ker so morali pred letom vlado iz rok dati, cede se jim še vedno sline po mesenih loncih. Taaffejevo vlado, katera denes na krmilu sedi in vsem narodom v Avstriji pravičnost želi, hoče ta nemšk „parteitag", kateri se ::daj nemško-nnrodn imenuje, odstraniti in na mesto njega zopet tako nemško gospodstvo postaviti, ki bi le Nemcem pravico krojilo, drugim narodom pa le davke nakladalo in jih trlo; „11.»mer- umi Atnooss-'vlado hote na novo oživiti. To se jim pa ne bode posrečilo, ker je uže, razen judov in njih mestnih privržencev, večina piebival-stva zoper to nemško hujskanje in se je za mir in spravo vseh narodov v Avstriji oglasile. letnem prestanku — zopet svoje delo. . . Letošnjo pomlad kupila sta tovarno v Trstu stanujoča milijonarja: Itieter in Hold — prvi švicarski Nemec, drugi p« Anglež — oba spretna kupčevalca in vešča obrtnika. Aprila meseca so jeli fabriko popravljati, zdaj je skoraj da vse večinoma uže dogotovljeno. Se* nožeška pivovarnica je uravnana po najnovejšem slogu, in nrmo Kozlerjeve v Ljubljani je menda nij tako izgledno upravljene nobene na vsem Kranjskem. Dosti domaČih ima pri tem zavodu zaslužek, velika dobrota je celej seno* žeškej okolici. Da bi le kuhali tudi dobro pivo — in Senožeče si lahko zopet malo opomorejo ! Pivo senožeško bilo je svoje dni daleč okrog na dobrem glasu, zlasti se ga je dosti v Trstu spečalo. Upajmo, da se bo godilo to tudi v prihodnje! Koncem minolega meseca so nehali radi za tako delo zdaj nepristojnega vremena prekopavanje podrtije starega senožeškega gradu, — o Čemur sem vam oktobra meseca v 231. listu — poročal. Prekopali so pa mnogo, Žal, da ničesar našli nijso, kar bi imelo kaj zgodovinske znamenitosti. A vendar se zdaj lahko sodi o nekdanjej razpostavi grajskih prostorov, — kajti več le-teh so razkrili. Tudi so napravili okolo cele razvaline prav lično pot. Spomladi neki nameravajo kopati še nadalje. Če koga opravek v Senožeče zanese, potem naj si pač tovarno in „Stari grad" ogleda. Oboje je zelo zanimivo. % Dunaja 12. novembra. [Izv. dop.] (Zahvala i prošnja.) V „Slovenskem Narodu" se je zahvaljeval 1. t. m. odstopajoči odbor dijaškega društva „Slovenije" na Dunaju onim blagim domorodcem, ki so blagovolili našej novej knjižnici podariti različnih knjig. Novi odbor mora ono zahvalo ponavljati, pristavlja pa še prošnjo: naj bi se nas spomnila tudi še ogromna večina n edarovateljev i nam poslala domačih i druzih dobrih knjig, ker če komu, jih je nam potreba in ker je društvo v takih razmerah, da si jih ne more samo nabavljati. „Slovenija" je imela sicer od svojega obstanka svoj „arhiv", a ker zanj nij bilo stalnega stanovanja, popotovul je z raznimi arhivarji i;i udi sem in tamo, tako, da začetkom preteklega leta nij obsesal dosti več ko pest not. In vendar je našemu vseučiliščniku domaČih knjig tako potreba kot ribi vode. Kajti res je, naše slovstvo nij tako ogromno, da bi ga ne mogel prečitati ona leta na gimnaziji ali realki, toda istina je tud', da je marsikaj našega vredno, da se bere dvakrat ali trikrat in da se potem v možkej dobi vidi vse drugače ko poprej, da se ne vidi samo, nego da se tudi premisli in preštudira. Djsedaj pa so naši odnesli od tu v svojem jeziku tako omislije, kakeršno so soboj prinesli, — če manjšega ne, ker malo jih je, d i bi si v tujem, drugem mestu lehko naročali razen potrebnih nemških še drugih knjig; ako jih pa sam nemaš, v katerej tukajšnjej knjižnici jih hočeš dobiti? Ker tedaj tudi oni, ki jih ima, ne more vseh soboj vlačiti, ker si jih drugi nabaviti ne more, ker pa Slovenci ne smejo pustiti, da bi jim mladina živela v letargiji za razvitek svojega jezika, to je bila gotovo dobra misel, da je naše društvo, zbirališče Slovencev na Dunaji, odločilo se, ustanoviti stalno, trdno knjižnico. R-uglasila se je ob istem času prošnja, naj se nam pošlje nekaj knjig — se ve za hvaležna srca in poslalo se nam jih nij ravno malo; a če pomislimo da nemarno nič. „Janežičeve" literature, ne novejih leposlovnih listov ne vseh knjig Matičinih, tedaj nam jih gotovo še največ manjka. Ker se mnogo rodoljubov nij dejansko oglasilo, gotovo misleči, da je vse jedno ako vržejo knjige ali novce v negotovo brozdno, to javljamo da so knjige dobro sli ran jene pri čestitem stalno na Dunaji biv.ijočem Slovenci (prav po § 2. naših pravil) in usojamo si navesti odločilne določbe knjižničnega reda. Iz knjižničnega reda društva „Slovenije", sprejetega 22. junija 1880. § 1. Knjižnica Slovenije je sredstvo za dosego namena v § 1 društvenih pravil označenega, ter jo samostojen del društvenega promoženja. g 2. Knjižnica ima se hraniti na stanovanji stalno na Dunaji bivajočega Slovenca ali od društva za to najetem stanovanji. § g. Hranilec knjižnice sme društvu odpovedati stanovanje le dva meseca naprej. §. 4. S knjižnico vred imajo se shranjevati vse knjige i listine spadajoče v arhiv, dalje vse muzikalije itd. § 5. Knjižnica narašča: a) po darilih knjig od udov in neudov b) po darilih v gotovini c) s tem, da si društvo samo nabavlja knjige § 7. Iz daril v gotovini i drugih denarnih dohodkov ustanovi knjižničen zaklad. Nasledni §§. ustanovljajo, da se knjige navadno ne izposojujejo izven Dunaja ter do-določavajo globe, ako bi izposojevalec ne vruil knjige ob določenem obroku. S temi določili menimo je knjižnica do-Bta zagotovljena, blagovolite spomeniti se nas, da bomo imeli kaj zagotovljati; hvaležni vam bodemo. Naslov: Ž. Sežun, Wien VIII. Lunge-gasse 52, II Stiege II, 26 ali pa: „Slovenija", Universitet. Telegrama „Slovenske m u Narodu". Dunaj 14. novembra. K „parteitagu" je prišlo največ nemških Pemcev. Zastave so razobesili le judje po Franc-J osel-kai in Leopoldstadt ter okolo Sofiensaala in še tam prav malo. Masa Dunajčanov se za celi „parteitag" nič ne briga. Veliko smeha vzbuja, da se ravno denes zvečer v gledališčih igrajo burke: „Mfliiclihauscii", „Grosse Kinder", in „Neue Maniier". Vkljub pritiska Ilerbst-Stunna je okin-čanje mesta fiasko naredilo; vsled tega so „partcitaglerji" potrti in zborujejo pri zaprtih vratih. Zagreb 15. novembra. Trošio noč se je čutil potres spet trikrat, okolo polu-noci, okolo druge in okolo četrte ure, vselej neznatno. Podzemske moči pojemajo. Denes mimo. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj zjutraj tukajšnji fujmoster pri sv. Jakobu, Iviistl, ki je uže dalje časa bolehal na pljučdi in jetrah. — (Iz Maribora) se poroča, da je c. kr. namestnik baron Kiibeek zvečer 12. nov. z Gttldca tja prišel inspicirat. — (Cesar) je podari 200 gld. za mrtvašnico v Komnu. 1 — (Iz Ajdovščine) piše Anton Zei-ler v „Sočo" 10. nov.: Naznanjam, da sem iznašel rudnik, kateremu lastnik sem sam. V rudniku se nahajajo mnogoverstne rude, i/, katerih po domačih eksperimentih smo izžgali metale in baker. Za dalnje natančno preiskavo sem poslal različne rude in metale gospod profesorju Fr. Erjavcu v Gorico. Žila je v podobi kotla, do zdaj 7 metrov dolga, 2 metra široka, in sili naravnost v dno zemlje. Vsa natančna znamenja, katera popisuje mineralogija za iznajdbo premoga, sem dozdaj našel, videl sem tudi v tej kotlini čudeže narave. — (Premembe pri učitelj stvu.) Na Kranjskem. G. Jarnej Itivnikar, učitelj x Komendi pri Kamniku, na -Iraircilun ljudsko šolo v Krško. Tretjo učit. službo ni tej šoli je dobila gdč. Olga Rožnik, dosihmal tam začasno. G. Karel Krištof, iz Vavtevasi v Merno peč in g. Florijan Kaliger, učitelj v Memej peči, v Vavtovas. G. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kočijami pri Turjaku. — V Rudolfovem šol. okraji so bili umeščeni gg.: Janez Spelič, pomožen učitelj v Majhovem; Janez Zajec v Sumbergu in Anton Rerlati v Ambius. — Spraš. učit. knnd. gdč. Fina Rav-nahar bode poučevala na novo osnovanej šoli deškega sirotišča v Ljubljani; g. Jožef Travnar je pomožen učitelj na I. m. šoli, a g. Janovski na II. m. šoli. — Umrl je 12. t. m. č. O. For-tunat Vidic, vodja defikej šoli v Kamuiku. — (No v a knjiga.) V tukajšnjej tiskarni Klein-Kovačevej je izšla in se tam dobi za dva goldinarja nova knjiga „Deželni zakoni in ukazi deželnega poglavarstva oziroma deželne vlade od leta 1852 do leta 1879 veljavni za vojvodino Kranjsko, in katereje c. kr. žandarjempo §25 poučnega na-navoda vedeti treba." Knjiga je na jed-dnej strani slovenska na drugej (z istim tekstom) nemška in daje pri nas služečim žan-darjetn priliko dobro naučiti se svojega posla v slovenščini. Razne vesti. * (Častnik zoper civilista.) V Kolosi sta 13. t. in. dva oficirja na ulici napadla urednika Bartho zarad nekega članka. Pozvala sta ga bila najprej na dvoboj, ker se pa Rutlia n;j hotel biti ž njima, pričela sta ga tepsti z biči. Dartha je udarce vračal so svojo palico, na to pa potegneta oficirja sablje ter ga tako posekata, da leži Bartha zdaj v zadnjih vzdih-Ijajili. * (Zoper j ude) je na Nemškem velika agitacija. Cesarju Vilhelmu je b;la izročena velika peticija z več sto tisoč podpisi, noj SO ju lom brani seliti se na Nemško it) naj ne minejo sodniki biti. - V Berlinu sta dva profosoja udeležila se agitacije zoper juile dr. Forster in Jungfer. Zarad tega jih je mestni zbor od- stavil. To pa je še večjo pozornost vzbudilo, piše se proti agitaciji in za njo. V zbornici se misli baje interpelirati, kako misli vlada o agitaciji zoper jude. * (Po nedolžnem zarubljen.) V Pešti živi neki hišni posestnik, ki nij še letos svojega davka plačal in bi imel biti zarubljen. V njegovej hiši pa stanuje neki častnik, ki je imel lepo kočijo. Predvčeranjem v jutro da nr.preči, ali — kočije nij bilo nikjer. Davkov-ski eksekutor, meneč da je kočija hišnega gospodarja, jo je vzel. Častnik zdaj išče svoje kočije, ki je pa uže v tretjo roko prodana in tudi odškodnine ne more irkjer dobiti. Tiijrl. 15. novembra: r.vropn: (irof Jankovics. p!. Mtrkovfcs iz Ogerskega. Pri Slonu: Sclovarz iz T«vbn|a. — Kai« *r iz D,maja. — Prukner is Z i^roba. E i!er iz G adca. — do Mitri u Pariza Pri M mIIAI i MeUner i? Din tja. — Podeprel iz D radon. — II-a pr. ni. vrSila se je na gradu dražba 0 oddaji km In za oskrbovanje ujetniku v za loto 1880; dražitelj moral bi vložiti predpisano kavcijo. Jaz sem bil vložil kavcijo in najcenejšo po-nudbp, kur se je takoj pokazalo, ko so se ponudbe odprlo. Zavoljo tega sem se jaz prcskrbcl z žitom za 10 000 gld. Kako pa sem se začudil, ko izvem, da so je oddajanju kruha letos zopet izročilo prejšnjemu liferantu kljubu temu, da je bila njegova ponudba dražja. Temu so prav za prav javne dražbe? K nuj 11 koristi gotovo ona ponudba, ki je cenejša, zato se razpišejo ofert'. Ker morem jaz s kruhom oskrbovati najsolid-nejSo tako dobro kakor prejšnji liferant in ker se morem z zalogo žita izkazati vsako uro, zato no morem tega postopanja kar tako ob sebi pustiti. (581 — 1) .T. B. Št. 24.712. (580) Razglas. C. kr. mestna delegirana okrajna sodnija v Ljubljani naznanja, da se je za prostovoljno prodajo v zapuščino vdove J ova ne Pa vi i 6 z Iga št. 43 spadajoče premakljivo blago: gospodarsko orodje, živina, gostilniška priprava itd. odločil dan, loco Ig, na 19. novembra t. I. dopoludne ob 9. uri. Isto takrat se bode dalo v najem tudi zemljišče spadajoče k zapuščinskemu posestvu. C. Ir. mestna Aeleg. okrajna sodnija, v Ljubljani, 13. novembra 1880. L e d e n i g. Komi, dober prodajalec inaniifaktiirnega blaga sprejme se takoj. Izve se iz prijaznosti pri opravnifitvu /Slovenskega Naroda". (f)82—1) 1 CHIOCOCA LlfJUEUR. (Idquor Chiooocae fortifloana.) /iiaiiHlviMKi preiakuno, posktiHtinn in priporočeno om. tun aCiisiif i.....ni ter wl>llill|an|«>. /oper nuiriMeiije k l>l«i milu. /xax». llri*ltf», |(tliv<»bnl, IiIhIiih in * ! 11 'ii i< <>. 7>> 'hii» v.llo. Ako sn rabi t:> 1 'liiuroe i-lii|in t. ulj.rnvi e vnako tako Hta-nje hitrn in gt>tOVO In ker H oil-trmii, more ihitimik tuili vihoko in krepku itiirn.t ilo/.ivuti, / itn nuj hi hil v v-ukoin BOipodlnJitTU. Po okatu proMgn najflnoj*« iiumUnu liki ie. V razirleit ho poln/ena iie-tevilni prizuavuiooa ter »Iiv.iIii.i pihlllll %1-ukill llVti.lllet 'i 1/m-ioo-tl tei;U. « ' ll i <-< ■<• II - liii-.\ • N'r. 2—' S. 2; ^' - • w i-- h- o ep Bi o 8 eu S: p P g 3 • 3 ,¥ rt g 7T~ 2 i- B * c yj — . c= r rt B« M H c- ■ P ^ — <=» o (t r* m I 3 s:- t:- i:- »s- ij- is- s:- ts- j:- H* B I S 3 B B I 3 B B S B S- 9 5T p 4 3 » 9 ■ w „. o 'i ST 3 p. oo oo S 8 ii g- ć K 5 B Ji 4>p o S Jeden uspeh, kakeršne^a še nij doseglo nobeno zdravilo. — Potrjeno kot izvrstno zdravilo od sto uradnik oblastnij vseli dežel. Najnovejša zdravstvena poročila našim čitateljem v blag ozir. Za Ii > ii 1 si. Z Ivan Hoffovim zdravstvenim pivom od sladnega izločka ozdravljen od življenju nevarne telesne slabosti. TurnliiiHlisicIi pri ]Ii>ii'lihuii»«n-a, 8li »o (mali Vnii sUtliii iailelki vri inojrj /cul. Tlačil« jo jn prejo zmirom ■litboat, podobna omotici, jo bila truilun, nij no jej zljiihilu ili-luti in tudi ne /.iv.-ii, tako, tla Mi-Ni bil v velikili (krhali; Kiluj jm jo i".-rat i (ilabont b omotico »e na vrnč» več), ilola reatlo in Vritrnjnu tor duma huiiiu ;:osp.»lini. 1'roaim, |n'-li.ti' mi jiovrutno .i:l Htoklenic zdraTstvone^a pira od sladnoga, i/.ločka in 10 vročic .,l.nlin-i<:i bonbona. Župnik lb«r. Naj projme c. kr. drornl oskrbnik vočlno erropukili vlailurjov, k- Ivi»n ■!«»•■'. kr. nvetnlk, liiHtnik slatega kn/.....i • krono M r.itlnff'', vito* vlnokili priulcili tu nomikih redov. IMmn |. Ivonilca: Urabenliuf itorniskit kiiIokh: siimIi. (iraiim, llrtauner- NtrUMN« S. Uradno zdravstveno poročilo c. kr. garnizonske bolnico It, 23 v /a^rubu o opn/.ovniicin uplivaiijii HolToTOgii xitravntvo-ii.-^a piva od alatinogit izleoka in ltotT»vo alailno čokolndn. tlim izdelka Mu 10 pokazalu pri rekonvalonccMitili, potem pri onih, ki imaju kMiir uli »o bolni v urguiiili za> nopcnjo in P r.Oi.i, v l.i i-111 •■ kot i/.vrittno ilijotićno kropilo tor nlailii i i-.iknl.nl i dobro nadoiueatnju kavo, kjer se no moro te ordtuovuti kot prooitro . razen tngn ho pn to čokolado bolniki in ru- konvaloicenti radi smviivuli ia lajutrok, kar ae h toni potrjuje. .r ..._. V X iiu ro l,u . dno XI. novembra 1H7M. WiJ Or. lile, štabni nadzornik. lir. Kuim-r, štabni in zdravnik oddelku. ivn:i TIotToviin sludnim i/.dolkoni z Oiinnja v kronoviuo : /,li iv o 1 j k o in n; i j ii i >1 i \ 11 ^ ]\orvei>sko iz kitovih jeter zoper skrodje, ki \ ieto, pljučnico, kašelj iid. itd., v .•ililoiiicali a HO kr., združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistili V SltlVIaiCJall a 1 K Sli. prodaje <3L PICCOl,!, lekar ,,k angelu", (490—6) na dunajskej cesti v Ljubljani. izdaieij in urednik M..k>.< Arinic. LaatDJna in tisk „Narodne tirikarne". 676464