lakaja taak dan ma sobot, aaéag I Uredniški In upravnlški prostori: te praznikov mM ' BC mm ski. Tukai zapušča sestro ln več sorodnikov, v starem kraju pa brata ln sestro. Unijske upošteval-niče nelegalne Odločitev federalnega delavskega odbora r h Waaklngton. D. C« 19. avg — Federalni delavski odbor je so glasno odločil, da so uposleval-nice, katere vzdržuje Splošna mornarska unija CIO ob Velikih jezerih, nelegalna. Uniji je prepovedal tudi oklic atavke za vzctrževanje uposlevalnic. Federalna sodišča lahko izsilijo sprejetje odločitve odbora, Odprla je pot izdan ju nove in-junkcije, da se odvrne stavka, ko bo veljavnost sedanje in-junkcije potekla v septembru. Odločitev se bo raztegnila tudi na unijske uposl4valnice na zapadni obali in ok Mehiškem zalivu. Odbor, čigar . načelnik ja žil kot orodje za dosego hjenega dva"aj^i!?niTeu!,ecih zaPU8til° Av cilja. Amerika, Velika Britanija Ruske obdolžitve razkačile Marshalla Amerika bo morda zahtevala odpoklic konzula Washington. D. C.. 19. avg.— Ruske obdolžitve, da so ameriški uradniki zapteleni v ugrab-ljenje treh ruskih učiteljevt so razkačile državnega tajnika Marshalla. Namignil je, da bo naslovil oster ukor Rusiji in zavrnil obdolžitve v 24 urah. V aferi prizadeti so Mihael Samarin, njegova žena in Oksa-na S Kosenkina. ruski državljani. Slednja je zadnji teden skočila skozi okno ruskega konzulata v New Yorku in dobila težke poškodbe. Odpeljana je bila v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno in včeraj Je dobila transfuzijo krvi. Marshall je na sestanku s časnikarji dejal, da zbrana eviden-vca, dostavljena državnemu department in newyorški polici ji, zavrača ruske obdolžitve. P»>-udaril je, da hočejo ruski učitelji ostati v Ameriki in da jih je državni department zagotovil, da bodo lahko ostali tukaj. Državni tajnik je namignil, da bo ameriška vlada zahtevala od strijo 40,000 beguncev in razseljencev. Izmed teh se je 26..562 vrnilo v rojstne države, ostali pa so odpotovali v Kanado in druge dežele britskega imperija. V taboriščih v Avstriji je še okrog 350,000 beguncev in razseljencev. Obsodbe Nemcev v Mov j et ski coni Paul M. Herzog, ja sioetal unijo 80 JlOiVInn ~f^moga prebi v a l cem ]ln njenim ufrftntkov za zapadnega Berlina. Ponudbo je1 kr*enia dveh Provizij Taft-označil za rusko propagando. Hartleyevega protidelavakega za Ponudba ima več pridržkov. Eden je, da bodo premog dobili le oni prebivalci zapadnega Berlina, ki bodo prišli v ruski pre- kona. Pritožbe proti mornarski uniji so vložile pri delavskem od boru štiri kompanije — Texas del in se registrirali za živilske Co., Cleveland Tankers Co., nakaznice. Tobin za preklic protidelavskega zakona Washington, D. C., 19. avg.— Delavski tajnik Maurice J. Tobin je dejal, da je za preklic Taft - Hartleyevega protidelav-skega zakona, ker prepoveduje zaprto delavnico.in politične aktivnosti delavskih unij. Za pre klic zakona ae je izrekel na prvem sestanku s časnikarji, odkar je biljmenovan za delavskega tajnika. Tobin je razkril, da Berlin, 19. avg. — Kampanja proti špekulantom z živili na Saksonskem v sovjetski okupacijski coni se nadaljuje. Casni-ška agent ura ADN poroča, da je bilo nadaljnjih trinajst Nem-1 bo govoril na shodu v Akronu, cev na obravnavi pred sodiščem O., na delavski praznik. Na tem spoznanih za krive ekonomske bo govoril tudi William Green, sabotaže in obsojenih na 23 let predsednik Ameriške delavske zapora in plačitev kazni $19,000 1 federacije. državni protidelavski zakon neustaven, pravi sodnik Rusije odpoklic Jakoba M. Lo- Detrpil. Mick.—(FP)—Okrožni sodnik Theodore J. Richter je ra/.glusil, da je Bonine-Trippov protldelavski zakon neustaven Zakon je bil sprejet v državni zbornici in omejuje pravico do stavke. Končno odločitev bo podalo državno vrhovno sodišče prihodnji meaec. Unija združenih av-tnih delavcev CIO.Je ignorirala protideiavskl zakon z oklicem stavke proti Chrvsler Motor makina, njenega generalnega konzula v New Yorku. On Je izrekel obdolžitve. da so ameriški uradniki zapleteni v ugrab-ljenje ruskih državljanov. Corp pred nekaj meseci. Poskus enforsiranja zakona je preprečil sodnik Richter z izdan jem in junkcije. On je izjavil, da je provizija zakona, da mora veči-| na delavcev odglesovati za oklic napovedal, da bo vrhovno državno sodišče vzdržalo odločitev sodnika Richterja, da je proti delavski zakon neustaven. Državni pravdnik je instruiral okrajne prosekutorje, naj sc vzdrze proceduri proti unijam, dokler ne bo državno vrhovno sodišče podalo razsodbe, Državni delavski odbor je naznanil, de ne bo šel preko odločitve sodnika Richterja. Lake Tankers Corp. in Great Lakes Transport Corp. Uradniki unije, proti katerim Je odbor podal svojo odločitev, so Joseph Curran, Jack Lawrenson, Josh Lawrence, Chester Young, Harold McCormick, Michael Mc-Bride in Charles Monroe. Veljavnost injunkcije, katera je bila izdana v juniju ln je preprečila oklic stsvke mornarjev, bo potekla 2. septembra. Jugoslovanski general ustreljen a Skušal je pobegniti v Rumunijo Belgrad. 19. avg,—Vlada je naznanila, da je bil general Arao Jovanovič ustreljen, ko je skušal pobgeniti v Rumunijo. Notranje ministrstratvo, ki je objavilo naznanilo, ne omenja vzroka, zakaj je general skušal pobegniti v Rumunijo. . Ustrelitev Juvanoviča je sprožila različna ugibanja v zunanjih krogih. Eno je, da je general skušal priti v Rusijo ter prevzeti s sovjetsko podporo vodstvo gibanja proti vladi maršala Tita. Komin{orma Je nedavno obdolžila Tita in voditelja jugoslovanske komunistične stranke, da so se I s n e v e r 11 i Marks-Leninovi liniji in da ae hočejo nasloniti na zapadne država. Borba, uradno glasilo jugoslovanske komuniatične stranke, poroča, da je Jovanovič, bivši šef štaba jugoalovanake armade, skušal s tremi drugimi osobami pobegniti v Rumunijo pred šestimi dnevi. Jugoslovanski stražniki so Jih opazili, ko ao ae pri» bližali rumunski meji. Ukazali so jim, naj se ustavijo, toda ukaz so ignorirali in eden je začel streljati na stražnike. Slednji ao odgovorili s streli v interesu lastne obrambe, Ubita sta bila general Jovanovič in Svetolik Arabjak, upravitelj državnega posestva v dis-'triktu Vršacu v bližini rumunsk* nrfeje. Ujet je bil general Branko Petričevič, ko je skušal prekoračiti mejo. Borba pravi, da Ja morda polkovnik Dapčevič pobegnil v Rumunijo «--> Praga. ČehaslovaklJa. 19, avg, —List Rude Pravo, glasilo čeho-slovaške komuniatične stranke, je objavil pismo z ostro obsodbo maršala Tita in Jugoslovanskih komunistov. List trdi, da je pismo podpisalo enajst uslužbencev jugoslovanskega poslaništva v Pragi. Poslaništvo je trditev zanikalo. Izjavilo je, da so pismo pod* pisali nekateri člani Jugoslovanske trgovinske misije v Čeho-slovakiji, ne uslužbenci pusla-ništva. Marshallov načrt ne bo ustavil pohoda komunizma Nemška ekonomija na šibkih nogah. Državni department noče objaviti poročila vešČakov Washington. D. C« 19. avg.— Marshallov načrt, ki določa potrošnjo več milijard dolarjev v zapadni Evropi za ustavitev po hoda komunizma in širjenje sovjetskega vpliva, ne bo dosegel svojega namena, To je mnenje nekaterih krogov v Wash-ingtonu. Uspeh načrta ogroža omejitev aktivnosti nemških industrij, zlasti jeklarske v Porur-ju, ki je v britski okupacijski coni, - Državni department noče objaviti poročila veščakov. Ti tr- Zadnjo soboto je državni pod- stavke v tovarnah, v katerih ao tajnik Robert Lovett odbil for- uposleni. neustavna malno zehtevo Aleksandrs S ! Richter je dejal, da federalni Panjuškina. ruskega podanika v zakon daje pod gotovimi pogoji Washin*tonu. da mora učitelji- - delavcem pravico do kolektiv Omejitev dotoka naseljencev Pomanjkanje denarja je vzrok Wasbington. D. C.. 19 avg — V prihodnjih enajstih mesecih bo dospelo samo 40000 razae-IJencev v Ameriko To Je razkril Ogo Carusi, komisar za ra/ruijencc in hivš* komisar za imigracijo. Kvota, katero je določil kongres v Juniju, je predvidevala prihod 205,000 razseljene ov v Ameriko v dveh letih Carusi je omeni J kot vzrok pomanjkanje denarja. Kongres je dovolil samo dva milijona dolarjev za financiianje dotoka razseljencev, Trumanova administracija ne bo mogla uposliti zadostnega šte-_ . .. . . . j vila preiskovalcev. Potrebno je «iT ■ n-.jrsss.nJ 400 preiskovalcev v Nemčiji in Avstriji za izbiranje imigrantov. Carusi je dejal, da Bivši nemški mag-nat pred sodiščem Pomagal je Hitlerju na krmilo Koenlgatala. Nemčija, 19. avg. —Fritz Thyssen, ki Je bil pred leti najbogatejši industrijski magna! v Nemčiji, je prišel prad nemško denacifikacijsko sodišče. Obtožan je, da je financiral na-cijsko stranko in pomagal HI tlerju na krmilo. Thyssen je star 74 let. Pred sodiščem je izjavil, da Je izgubil vse premoženja, da Je berač, odvisen od podpore svojih prijateljev in človek brez domovine. On in njegova lana sta v sanatoriju. Proti Thyssenu ko nastopilo Čez 20 prič in obravnava bo trajala več tednov Obtožnica Je bazirana na spo mlnih, katere je Thyssen spisal v južni Franciji, kamor Je po begnll po izbruhu druge svetov ne vojne. V teh je priznal, da je finančno podpiral Hitlerja in nacijsko strsnko. Thyssen Je bil član nacljske stranke in parlamenta in imel važne pozicije v industrijskih in finančnih odborih, ko je Hitler dobil vso oblast v Nemčiji. Z diktatorjem se Je spri po izbruhu druge svetovne vojne in pobegnil v Francijo. Protestna stavka proti indijski vladi Bombaj, Indija, 19. avg —Cez 150,000 delavcev Je zastavkalo v i znak protesta proti vladi, ker je razglasila stavko tekstilnih de-It/vcev za nelegalno. Slednji so ae uprli priganlaštvu. Policija in vojaške čete so zastražlle tovarne po oklicu stavke. ca jo, da mora vseka unija ob vestiti državni delavski odbor, da se je odločila za oklk* stav ke, deset dni vnaprej, Murray Corp. je pritiskala ze glasovanje o oklicu stavke v veri. de bo večina delavcev glasovala proti Doživela |e razočaranja, ko je večina glasovala za oklic stav» ke Ko je bilo vse končano. Je neki uradnik korporacije izjavil bi ae dotok razseljencev lahko povečal, ako bo kongres po novem letu dovolil dovolj dermrja P reki sod preklican v Peruju dljo, da ao britake vojaške obla •ti odgovorne za kritično ekonomsko situacijo v zapadni Nemčiji, ker strogo izvajajo re-paracijski program. Znano ja, da hočeta Velika Britanija in Francija dobiti kontrolo nad nemškimi industrijami. "Nemška ekonomija se na more dvigniti," pravijo veščaki. "Strategija Velike Britanije ln Francije celo ovira razvoj v ao-sednih državah, ki so deležne ameriške pomoči na podlagi Marshallovcga načrta. Nemci so uverjenl, da se Nemčija ne bo dvignila na trdne ekonomske noge, ako ji bo odvzeto orodja." Poročilo dalje pravi, da je bila produkcija jekla v Nemčiji omejena is političnih razlogov. V zadnjih šestih mesecih je znašalu samo 200,000 ton. "Očitno je, da so zapadne evropske držuve v okviru Mar-ihallovega načrta odvisna od produkcije Jekla, železa in premoga v Nemčiji," praviju veščaki. "Pred /izbruhom druge svetovne vojne Je Nemčija pro-dudrala 23,000.000 ton jekla letno." Poročilo je zaključeno s deklaracijo, da bo Sovjetaka unija končno triumfirala v mrsli vojni meri vzhodom in sapadom zaradi zmotne politika drfav v v protiaovjetskem bloku. Argentina naznanila sklenitev kupčije Buenos Aires, Argentina, 19 avg. Vlada Je .naznanila sklenitev kupčije z misijo ameriške armade. Argentina bo prodajalu meso armadi za nasičevanje Nemcev v ameriški okupacijski coni. grška vlada zahteva večjo ameriško vojaško pomoč 000 mož, opremljene z moder* nun ameriškim orožjem Grška vlada zahteva več ameriškega orožja ln govori zanič Ijlvo o opremi, katero je že dobila Atene. Grčija, 19. avg.- M"-narhiatična vlada, ki je že dobi la »hI Amerike milijone dolarjev, ni zadovoljna In zahteva večjo vojaško pomoč, da ho lah- |„|4( Atenski list Akropolla pi ko vodila operacija proti goril- ta, "da Grki niso zadovoljni z skim silam, katerih jioveljnik je drotitiriami, katere Jim mečejo z Morsi Marko« Vifiades Cena mize zavezniki, ki so potekiII je visoka Za vsakega gerilta, ki je bil ujet ali ubit v zadnjih dvanajstih mesecih, ao motali ameriški davkoplačevalci plačati $19,153 V 0>J dobi je bilo li kvidiranlh 9,000 gerllcev. Vrednost wožja, streliva in drugega vojnega materiala, ka-terena je ameriška vojaška mi* sija dostavila grški monaihisti-črn armadi, je znašale SI72.3H0 000 Iz tega je razvidno, da je cene ze vsakega likvidiranega gerllca znašala $19,153. Načel- so na svoje obljube " 1.1st trdi, da so Američani zaposleni z brezplodnimi diakuai-jami, namesto da bi poslali g r ški armadi obljubljena trojna letala Vlada naj zahteva pojasnilu od Amerike, zakaj ni Izpolnila obljube, Grška vlada p* trdila, da Je gerilska sila štela &1.OOO irioz V januarju tena leta, sedaj |m Ste je 15.000 mož Ciniki primerja Jo operacije moriarhlatične ar made proti gerllcern kolesu, ki Lime, Peru. 19 avg — Člani ra Konsenkina j*-itt pod rusko nega pogajanja in da ne more pred L. S Joneaom, predsedni- j minlatrskega sveta so preklicali nedz»»r»tvo Poslanik J« trdil, nobena država iti preko tega kom krajevne avtne unije, da ae praki sod, ki je bil odrejen 5 Juda ameriške oblasti drže učite zakona ne bo več vmešaval v zadeve • lije po izbruhu revolte vojaške Ijico pod nadzorstvom proti Ernest Goodman, pravni sve-junije. trm ver opravljal svoje' posadke v Juiupu RevOlta je njeni volji. j t ovale* delavskih organizacij, je I delo. I bila zatrta m voditelji aretuani. cem je bila zagnana armada 75 ruk vojaške misije je general j se le vrti, ne pride pa nikamor General Vati Fleet je nedavno izsilil premešan je poveljstva gi ške monnihistične armade General Panos Kalogero|*Mjol«ai J' bil odstavljen kot poveljnik ar-made James Van Fleet On je nedav-no izrazil razočaranje kar rrve rierhlstična armada še ni porazila gerllcev kljub ogromni pr* moči. V ofenzivo proti K«ril* Evropske države ustanovile odbor Diskuzije o ojačapju trgovinskih v»zi Paris, 19. avg.—Evropaka države, ki so deležne ameriške pomoči na podlagi Marshellovaga načrta, so ustanovile odbor in mu poverile sestavo programa glede ojačanja trgovinskih vezi Zadevno naznanilo je objavil svet za ekonomsko okrevanje In rehabilitacijo zapadnih evropskih držav. Reprezentanti Velika Britanije, Francije, Belgije, Norveške in Giilje so bili imenovani xa člane odbora. Ti bodo dajill svetu informacije o kreditnih bilancah držav v okviru Marahallove-ga načrta Program o olačanju trgovinskih vezi mora niti sestavljen do 21 sepetmbra. Disku/ij o ojačanju trgovinskih vezi se je udeležil tudi Paul G, Hoffman, direktor administrator za ekonomsko kooperacijo On Me je priložil, ker zapadne evropske države še niso osvojile |>togrema glede samopomoči v soglasju z Marshallovim načrtom Wallace bo obiskal juine driave New Yoik, 111 avg.—-Henry A Walleei, predsedniški kandidat piogreaivne stranke, bo obiskal in imel govore v sedmih južnih državah, poroča njegov glavni stan v New Yorku, Govoril bo na skupnih shodih zamorcev m belopoltcev, kot je lani |*e potovanju po južnih državah. Države, katere lai obiskal, ao Alabama, Severna Karollna, Vlrgl rila, Misal»nppi, lrrrww>rrtwy« i a ■ iiliiiw naselbin ▼»staja. Rokopisi literarna ▼sabi®, (¿rtloe, pmrmtl Ua) sa rraaja petiljaielju Is v slotaja, ta Je ptflleftU Poizvedovanje Ellwood City. Pa,—Mike lster je umrl dne 5. julija v Naylor-ju, Mo„ 7. julija pa je bil že pokopan, tako se je glasil telegram, katerega smo prejeli. Prvi telegram smo prejeli 6. julija, drugega pa S. julija. Hčere pokojnega Isterja so takoj poslale telegram njegovi drugi ženi, da hočejo svojega očeta pokooati v Pennsvlvaniji, ker ima ie prostor plačan poleg njegov« prve žene oziroma njih matere, toda so dobile odgovor, da je že pokopan. Potem sem jar pisal« dve pismi pokojnikovi Žen i. enega nrl-poročenega. toda sem ga dobila vrnjenega. V obeh pismih smo jo prosili, naj nam da vedeti, Č* je Mike naredil oporoko in ta kaki no bolezni >e umrl. toda nismo dobili odgovora. To je vzrok, do ae obračam na rojake v Navlorju. Mo. H bi vedel kdo »mod nji») sa sedan)! naslov pokojnikov* druge Ione Njen naslov j« bil: Mart lster. R D. I. Bo« 140. Navlor. Mo Moj našim* je: Anna Domik. Ellwood City. Pa.. RDI Anna Dornlk. program progresivne stranke Ustanovna konvencija nove progresivne stranke je v Philadelphiji dne 25. julija sprejela naslednji program: (Nadaljevanje.) L« progresivna atranka lahko razruši moč privatnega monopo la In vran vlado ameriškemu, ljudstvu nasaj r tok». Kal ti naša atranka al Izprijena od privilegijev. a* al »«obljubili no-, bonim . pOadbnlm intereaom. Jo proita od kontrolo kakega atro-J&. têt odpira vrata vsem Am«-rlčanom vseh ras, pgltl ln ver.. Progresivna6 stranka je stranka dejavnosti. Potom demokratičnega procesa hi z vaakdanj-sko aktivnostjo hočemo peljati-ameriško ljudstvo po pati, da se izpolnijo ta načela. * Prosimo vas, da podpirate naslednji program. Ml* Sporatbm mod Ameriko Hi SöVJOtiko zvezo Henry Wallace je v svojem odprtem pismu svetoval in premier Stalin je v svojem odgovoru sprejel podlago za odkritosrčno razpravo «lede miru. Iz-, menjava pisem je pokazala, da se določne točke za sporazum lahko najdejo, če se spoštujejo principi o nevmeševanju v notranje zadeve drugih držav ter o pravici narodov, da si izbirajo svojo lastno obliko vlade in gospodarskega sistema.. . »• Progresivna stranka zaradi toga zahteva pogajanja in razpravo s Sovjetsko zvezo, cla se pride do sporazuma glede dosege miru. Progresivna stranka veruje, da je trajen mir med narodi sveta mogoč le potom svetovne postave. Nadaljna anarhija med narodi .v atomski dobi ogroža našo civilizacijo Jn vse človeštvo z uničenjem. Edina končna alternativa poleg vojne je opustitev načela, da lahko ena suverena država nekaj vsili drugi suvereni državi, ter se okleniti principa o pravičnem izvajanju nad posameznimi državami svetovne federalne postave, katero bi uzakonila svetovna federalna legislatura in ki bi imela omejeno toda zadostno moč, da zavaruje skupno obrambo in splošno blaginjo vsega človeštva. Taka vladna zgràdba za mir se lahko razvija tako, da se napravi organizacija Združenih narodov (OZN) sposobna činiteljl-ca za kooperacijo med narodi. To se lahko doseže z vzpostavitvijo edinosti med velesilami, ki naj nato delajo skupaj za skupne namene. Odkar je umrl Franklin D. Roosevelt je bil ta princip tolikokrat izdan in do take mere, ki ne samo parallzira OZN, marveč ograža svet z drugo vojno, v kateri ne more biti zmage za nikogar in bi le malo ljudi ostalo pri življenju. Poleg efektivne organizacije Združenih narodov pa ostaja še odgovornost za pristno svetovno vlado. Odgovornost za prekinjanje tragičnega razgleda za novo vojno pa pripada skupno Sovjetski zvezi in Zedinjenim državam. Upamo, da bo več politične svobode in ekonomske demokracije po vsem svetu. Verjamemo, da bi vojna med vzhodom in zapa-dom pomenila fašizem in smrt za vse. Mi vztrajamo pri tem, da je mir predpogoj za ohranitev življenja, S Henry jem Wallacem verujemo, da "ni takega nesporazuma in takih neprilik med Združenimi državami in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki bi se dal reHtl s silo aH t strahovanjem, in nobenih razlik ni med njima, ki bi se ne daje i/ravnati z mirnim, upapolnim pogajanjem. Nobenega ameriškega načela ali ljudakega interesa nI, nHI nobenegs ruskega načela ali ljudskega Interesa, katerega bi bilo treba žrtvoval za ukinjenje mrzle vojne in za otvoritev stoletja miru, ki ga stoletje navadnega človeka za hteva " Mi javno obaojamo prottao-vjetsko histerijo za masko monopola. militarizma in reakcije Zahtevamo, da novi voditelji miroljubnih Ijadt našega naroda -ki ima znatno večjo odgovornost za mir nego Rusija, kajti ima tudi znatno večjo moč za vojno —v dobri veri prevzamejo. ae odločno potrudijo In čaMno izvede >o razrešitev tekočih razpr tij—in to brez kakega pomirje- vanja ali pa rožljanja s sablo od katere koli strani—in tako nudijo priložnost možem in ženaih vsepovsod, da z zaupanjem zro v bodočnost, na našo skupno nv •logo za izgradnjo stvarnega in trajnega miru jx) vsem svetu. Kampanja aa Vojno naj preneha Progresivna atranka poziva, da se razveljavi postava glede naborov v dobi miru in zavrže predlog za splošno vojaško vež-banje. Pozivamo, da ae nemudoma preneha s ku pičen jem izdatkov za oboroževanje nad umestno potrebo za narodno obrambo v dobi miru» - ? „ Zahtevamo, da se zavrže Tro-manova doktrina ter napravi konec vojaški in gospodarski intervenciji, ki pomaga le'reakci-jonarnim in fašističnim režimom na Kitajakem, v Grčiji, Turčiji, Srednjem vzhodu in latinski Ameriki. Pozivamo, da se opusta vojaške baze, katerih namen je obi-o liti in strahovati druge države, i Zahtevamo, da se razveljavijo določbe narodnega obrambnega akta, ki mobilizirajo, deželo za vojno, pripravljajo prisilni nabor delavstva in organizirajo monopolsko militaristično diktaturo. ...... Ti naši ukrepi dajejo izraz odločnosti ameriškega ljudstva» da se izogne izzivanju in agresije. To naj bodo naši doprinosi ca zmanjšanje nezaupnosti ln za ustvarjanje splošnega ozračja, v katerem se fnlr lahko uataflOVl. Organizacija Združenih narodov (, Progresivna stranka bo delala na to, da se uresniči Ideal Fra»* klina Roosevelta glede na Zdrur žene narode kot ena sama dru-t žina narodov sveta, in sicer a tem, da bo zagovarjala njihovo ustavo ln skušala preprečiti njihovo preoblikovanje v diplomatsko ali militaristično orožje katere koli sile ali skupine sil. Predlagamo, da se ustanovi UNRDF (United Nations Recoty Btructlon efid Development Fund —sklad OZN za rekonstrukcijo in razvoj) za pospeševanje mednarodnega okrevanja, da nudi pomoč potrebnim narodom v Evropi in Aziji brez vsakih političnih pogojev in daje prvenstvo onim narodom, ki so največ pretrpeli zaradi agresije osišoa. Pozivamo, da se zavrže Mar-% shallov načrt. Nujno pozivamo polno uporabljanje ekonomskega in socialnega sveta in drugih agencij Združenih narodov, da se zatere bolezen in lakota, pospešuje razvoj kulture in znanosti ter razvija miroljubna uporaba atomske energije. Zahtevamo, da delegacija ZD pri organizaciji Združenih narodov prltlaka za učinkovito go-apodarako ln diplomatsko sankcijo proti Francovl Španiji. Rasoroiltov Progresivna stranka bo delala fkozl organizacijo Združenih narodov za sporazum glede na avetovno razorožitev, da se proglasi atomska bomba neustavna. kakor tudi bakteriologična vojna ter tudi vse drugo orožje za maaovno tfnlčevanje, da se uničijo obstoječe zaloge atomskih bomb in ustanovi kontrola OZN, vključivši nadzorstvo nad proizvodnjo atomske energije; ter da se drastično zmanjša redno oboroževanje v smislu resolucij, ki Jih je sprejela zbornica OZN tfemHja la Japonska Progresivna stranka poziva, da ae kooperlra z našimi vojni I mi zavezniki pri sklepanju mirovnih pogodb z zadinjeno Nemčijo in z Japonsko Bistvo ta pogodbo z Nemčijo Je denacifi-kacija in demokratizacija, kaznovanje vojnih zločincev, agrar na reforma, razrušitev karte lov, j podržavljen je težka induetrtja kontrola Porurja vseh štirih va-lesil. plačilo reparacij žrtvam nactjske agresije, določna priznavanje sedanje demarkacijake | linije za zapedno mejo Poljaka ■ Zagovarjamo potrebo pO nujni i sklenitvi miru ne taj podlagi] ter po Istočasnem umiku vsah okupacijskih čet. Podobni principi naj vladajo pri sklepanju pogodbe z Japon sko. Država larael Progresivna stranka zahteva, da se izreče državi Izrael takoj da Jure-ptixnanje. Pozivamo, da se Izrgel sprej me v organizacijo Združenih narodov. ^ > ,, Pozivamo, da predsednik pro- klamira odstranitev prepovedi izvažanja orožja v Palestino v prilog države Izrael. Obljubljamo našo pomoč in pbzlv*fno vlado ZD, da se glede Palestine drži resolucije, M jo je sprejela zbornica OZN leta 1S47. Podpiramo stališče, da se Izraelu toCHo nudi finančna pomoč brez vsakih političnih pobojev. Nasprotujemo vsakemu poizkusu za vmeševanje v Izrael in v njegove suverene pravice, da sam kontrolira svoje smernice naseljevanja. Pozivamo vlado ZD, da tukoj nudi prekomorske in druge olajšave za prevoz in transportacijo razseljenih Židov v Evropi, ki se žele izseliti v Izrael. Podpiramo internacionalizacijo Jeruzalema v okviru OZN in obrambo svetih prostorov. Dalbtl vshod Progresivna stranko podpira borbo ljudstev v Aziji za dosego neodvisnosti ter za prehod iz fevdalhe v moderno dobo. Ostro obsojamo dvostrankarsko politiko glede na vojaško in gospodarsko intervencijo, ki ima namen zdrobiti nacionalno gibanje teh narodov. Svetovni mir in blagostanje ne bosta dosežena, dokler ne bodo narodi na Kitajskem, v Indoneziji, Indo-Kini, na Malajskem in drugih azijskih deželah zmagali v borbi za neodvisnost ter zavzemajo mesta kot enakopravni člani v družini narodov. Pozivamo, da se takoj odpokličejo ameriške čete in opuste baze na Kitajskem. Zahtevamo, da se preneha s finančno in vojaško podporo diktaturi Cjang KajŠeka. Mi sledimo smernicam Franklina Roosevelta z izpodbuja-njero ustanovitve demokratične koalicijske vlade na Kitajskem. Priporočamo, da se taka vlada podpira in se ji nudi obsežna gospodarska poitfoč. Mi podpiramo napore ljudstev v Koreji, da si izgradijo narodno edinstvo ter tako vlado, kakršno si sami hočejo. Zahteva ma hiter odpoklic obojnih okupacijskih čet. , Kolonljalna in odvlana ljudstva Verujemo v načelo, da imajo ljudstva vsepovsod na svetu pravico do samoodločbe. Ljudstvo teritorija Puerto Rica ima pravico do neodvisnosti. Ameriški narod ima obvezanost na pram ljudstvu v Puerto Risu, da prične korakati po poti h gospodarskemu uspehu. Zahtevamo, da se razveljavi Bel lov trgovski akt glede Filipinskih otokov ter da ae vlada odpove drugim neenakopravnim trgovskim pogodbam, ki so bile sklenjene z gospodarsko slabot-nejšlml državami. Pozivamo k sodelovanju z drugimi deželami v OZN, da se odpravi kolonijalni sistem vseh oblik ter realizira načelo samoodločbe za narode Afrike. Azl je, Zapadnlh • indijskih otokov ter drugih kotonijalnih ozemelj Podpiramo težnje za zedinje- naborna postava I Osemdeseti koftgies Zed. držav je sprejel mirnodobni naborni zakon, ki je prvi te vrste v ameriški zgodovini. Kot tuk je torej vzbudil maogo pozornosti tako z vidika mednarodnih implikacij kot zbog dejstva, da direktno prizadeva tisoče ameriških družin ši-rom dežela Prvo leto bo namreč vpoklicanih 22.1,000 moi — okrog 30,000 mesečno. Zračna $ilg, mornarica in marinarski kot imajo dosedaj *e dovolj pro-sfoVoljcev, da lahfco dopolnjujejo avoje kvote, sato bo samo armada rekrutirala moštvo po 22. septembru, ko se prične nabor ni vpoklic. Dasi ni se določno izjavljeno, se vendarle smatra, da bodo najprej vpoklicani starejši letniki in sicer iz razloga, ker bi mnogi prešli naborno starust, ako bi se njihov vpoklic zavlačeval, £rvi vpoklicanci bodo neoženjenl moški brez odvia-nih oseb, kot tudi brez kakih važnih poklicev. Kakor stoje stvari sedaj, se bo morala registrirati večina moških med 18tim in 26tim letom starosti in negledo, če so državljani ali ne. Prijaviti sv morajo svojim krajevnim npbornim od barom med 30tlm avgustom in ,18tim septembrom. Skupine, ki so izvzete ln se jim nI trebu prijaviti, vključujejo člane armad-nih sil, obrežne straže ter službe javnega zdravja in pristojni .rezerve, kot tudi inozemske diplomate in člane njihovih družin. Člani narodne garde (National Guard) ter rezervisti iste in vojni veterani se morajo prijaviti, toda ne bodo vpoklicani. Veterani so klasificiram kot sledi: Oni, ki so služIli v katerikoli od zavezniških sil v teku vojne; o ni, ki so služili v ameriških vojnih silah vsaj 90 dni med napadom na Pearl Harbor in V-J-dnevom (zmaga nad Japonsko); oni, ki ao služili pred ali po vojni 12 mesecev, ter oni, ki so jlu-žill manj kot 12 mesecev v mirnodobni vojaški službi ter so člani organiziranih rezervnih enot. Večin« tujezemcev naborne starosti se mora prijaviti, roženih silah več kot tri leta. Delavski department bo v to gvrho lazširil svoj tozadevni oddelek. Mladeniči, ki bodo poti jeni, bodo najprej dobili osem tednov temeljne vojaške vežoa, nato bodo poslani v redne vojaške edinice, kjer ae bodo vcžball za bojevanje. Nekateri budo poslani v tehnične šoli, kakor tudi v druge vojuške ustanove zu višje instrukcije. Prvih oaem tednov ae bodo rekrptje vežbali po 40 ur tedensko, kar bo vklju čevitlo vajo v rabi orodja, vojaško diseiplino in oliko ter fizično utrjevanja. Dodatno bo vno-klicancem razlagano, zakaj ao v službi, Halje o vrednosti standarda vojaškega vežbanja, o Vzajemnosti vojakov, o vrednosti zamorskega moštva v ameriških vojnih silah ter o mednarodnem položaju, (ieneral Omar Bradley, štabni načel ni Ig nuglaša * važnost tegu novega programu vzgoje rekrutov, ki bodo služili v nuši mirnodobni armadi, "katera ne more nasto pati kot orodje demokracije, a-ko ne ohranimo doatojanatvafio» sti in integritete posameznika v naših vrstah."—Common Coun-cll. Kader novih kvalificiranih rentgenskih pomočnic Maribor,—V Mariboru je 3. julija 104H pred komisijo ministrstva za ljudsko zdravstvo opra vilo izpit za medicinske tehnike za rentgen 17 tovarišic in 2 tovariša. Specialista za rentgenologijo •. . . . . . „ .. tovariša dr. Milu Kovač ln dr. ""J" ^BU,a)0 """" Ciril Pore kur .1« ruum.l. no- Umr lul.rlh_ m moro,o "«niti )o ,trokov. vpoklicu. Dodatno k omeni«. ^ ln,dKni.kcm U„diu ,„ >u na rentgenoleškem oddelku mu- rlborskc bolnišnici* že pred le toin dni zučela nu lustno pobudo zbirati vse tiste, ki so pokazali veeclje do strokovne Izvež-banostl pri rentgenu. V svojem prostem čaau sta tedensko po več ur predavala ln vežbala o-sebje rentgenološkega oddelku bolnišnice, bolničarke državne gu zavodu za socialno zavarovanje, bolničarke oddelke za pljučne bolezni, protitubei kuloznegu dispanzerju, rentgenske labo-runtke privatnega sektorja in še nekaj drugih. Ž veliko vneino in potj|>ežljlvo*tjo sta Jih uvu-jula v težko in obširno snov. Da je njuno delo In delo neka terih drugih predavateljev obrodilo lepe uspehe, je dokazal Izpit, kjer' so tečajniki poku/.uli, da je njihovo znanje solidno in vsekakor nadpovprečno, H tem prostovoljnim tečajem je skupnost pridobila pomemben in potreben novi kuder, ki mu k uhpehu čestitamo v nudi, da je to temelj za njihove nadaljnjo strokovno izobrazbo in tvornost. mm izjemam postava določa, da na i bodo izvzeti taki, ki so v važnih poklicih ali delih, kot gotovi farmaki delavci, sturejši študentje ROTC, visokošolski študentje (dokler) ne grudulra-jo) in dijaki kolegijev (do konca učnega leta.) Četudi registracija vključuje 18-letnike, ne bodo ti vpoklicani do 19. leta. Omejeno število teh se lahko vpiše prostovoljno za 12 mesecev službovanja, namesto da bi služili 21 mesecev kot določa naborna postava. Taki prostovoljci bodo potem šest let neaktivni rezervisti ali pu šjiriletnl rezervisti a tedenskim vežbanjem v oruanizlranl re zervnl edlnlei. Tudi nabosojul je namreč svoj lastni želodec l>ed-rnrn bolnikom, trpečim na pernirloznl unemljl Vsak dan, cele tetine, Je vsako jutro nutešle zavžll tečen, surov bifstek, si vtaknil potem prst v žrelo, dokler ni ,. , Mura? Da, aedaj je našel. Res, našel je* Njegov ¿elodee je mogel iz hlfateka tvoriti akrlvnoatl "X". I lokav če Je produkt svojega junaškega poizkusa nu aamem sebi dal redkokrvnim bolnikom, tedaj «o retikuloctti takoj ra^ell rojiti v krvni otok , . Takisto kot pri uživanju jeter. Sedaj so na univerzi v Miehlgunu upoiahill Custlejev samomu-film poizkus v pravem, odličnem, anemijskem laboratoriju človeštvu v prid, Iz posušenih, v prah etolčeiiih svinjakih želodcev ao napravili Izvrstno zdravilo "ventnkultn", ki učinkuje prt pemici-oznl anemij! takisto kot jetra, samo da ji mnogo okusnejši ., . Todu Cuatleju žilica m dala miru Pretakal Je kar po vrati jetrne ektiakte. ki jili je bil t/tuhtal ve I etičen i profeaor Cohn, In riu|josled dobil enega ki je, vbrizgan v žilo, učinkoval 100 krat mo/rteje na tvorjenje krvi, kot p* če ga morajo bolniki uživati. In podobne preparate so delali v Nemčiji In v Kruncljl ln v Angliji ves svei jih Je bil poln ln sedaj je treba bolnikom, po zi^dugl Caalleja in drugih sijajnih junakov snanosti, da prihujajo s«.mu enkiat na mesec ali Samo vsakih fcMt tednov enkrat v bolrtištuco ali k »vojemu zdravniku, da tam dobe mak' injek« ijo v komolčno veno poštcnl. da bi me pa na smrt ranili, ako bi bili bogati pa nepošteni . . ." .. Mati, nikar ne joči preveč, če grem. Saj se bom nemara vrnil. Takrat bom vse som opravil, da ti ne bb treba delati.' Skrbel bom tako zate, da ti nikdar več ne bo treba prijeti za nobeno stvar. Vedno bom mislil nate, kjer že bom. Če bi se pa že zgodilo, da me ne bo več, najprej vedi, da sem v j^oslednjem trenutku mislil samo nate. Ti takrat nikar preveč ne žaluj. Kadar ti bo najhuje, se spomni name. Spomni se tistih časov, ko sem bil še otrok. Ali še veš, kako sva vedpo skupaj tičala? Ali še veš, kako drug brez drugega nieva mogla nikamor? Ali se spominjaš, kako sva nekoč romala daleč na goro? Čevlji so me ožulili, pa sem se sezul. Nikdar ne vem, kje in kako se je moglo zgoditi, ko sem kSr naenkrat spoznal, da nosim s seboj samo en čevelj, drugega pa ni niftjer. Ko sva se vračala, si me silila, naj se obujem, ker je bil večer in že hladno. Jaz pa sem Se upiral, ker kako bi mogel hoditi na eno obut, na drugo j>a bos. Ko pa si doma izvedela, kaj se je bilo zgodilo, si me najprej pretepla. Bilo je edinokrat, da si me tepla in moje srce je bilo zelo ranjeno. Kasneje pa sva se kljub vsemu zelo smejala, ker nisva vedela z enim čevljem kaj početi. Aii pa se spomniš, kako si me nekoč zaprla v hišo, ker si šla v masto in sem jaz po vsej sili hotel s teboj? Ko si se vrnila, si me po-hvalila, ker sem bil tako priden. Glej, jaz pa ti še do danes nisem j>ovedal, da sem pobegnil skozi sfreho, kjer sem snel opeko, šel za teboj v mesto, hodil tam za teboj, a se pred teboj vrnil! -m, i.tf Oh, .koliko takih in podobnih stvari sem napravil! Zdaj mi vse prihajajo na misel. Vem, da se bom sto in stokrat spomnil vsega, zato ker bom mislil vedno nate. Vidim te, kaj boš delala vsako minuto. Vsako jutro, ko se bom zbudil, se bom vprašal: Kaj zdaj dela? Pa te bom v duhu videl, kako si, vedno zgodnja, že vstala, kako budiš Lenčko, Jožka in Majdo. Vidim Jožka, kako se leno premetava, ker bi še rad spal, zaspan, kakršen je; vidim, kako pridna Lenčka hiti, da ti bo pomagala. Potem te že vidim v kuhinji, a že spet na vrtu, že hitiš k živini, že si pri svinjakih, pri kokoših, kako primeš zdaj to, zdaj drugo, in že spet hitiš z Lenčko na polje, ker kmalu bo tu čas, ko bo treba orati in saditi. Kako rad bi aam oral namesto tebe, kako vse opravil. A tako hitiš ti sama od dela do dela, zdaj sem, zdaj tja. Nato pride večer. Jožko je pasel. Ima piščal. Ali se spominjaš, kako lepe pesmi sem jaz vedno igral? A Jožko ne igra nič slabše. Že* žene k paše in spotoma igra, še od daleč je slišati njegovo pesem in ti že naročaš Lenčki, naj nalijc vodo za krave, ako niso pile v jarku, potlej pa naj mu pomaga privezati krave in naj pomolzc. TI stojiš v kuhinji. V peči prasketa ogenj, v loncih ob ognju vre. Jožko bo , najprej vprašal, kaj kuhaš. Tudi jaz sem te vedno najprej po tem vpraševal. Po vrtu pometa Majda. Večer je že. Sonce je že zašlo. Po vasi rojx)tajo vozovi, nekje še pojejo pastirji In pastirlce, nekje na vasi se ženske na ves glas pogovarjajo. Zvečer je tako prijetno na vrtu. Med drevjem je že zelo mračno. Rože na vrtu, ki jih goji Lenčka, tako prijetno dehtijo • Počasi vse potihne. Samo nebo še žari. Nad hišami se ne kadi več Po hišah ponekod že gorijo luči, ponekod že molijo večerno molitev. VI večerjate, sedite okrog mize in molčite. Samo Jožko in Majda se včasih spreta zaradi hrane, se spoprlmeta in začneta kar klestiti, dokler ju ti ne pomiriš Potem bo Lenčka pospravljala z mize, Jožko in Majda odhajata spat, ti boš pa še posedela. Malo boš še molila, kukor si vedno Imela navado, vmes pa se boš še s|Mtmniltt name; vem, da se boš . . . Vse vidim . .. (Dalje prihodnjič) Graditelji mladinska proge v Boeai pri Mtanju častnikov. In rešil jih je... Grom MIh s Boris Spomladansko sonce je prvič pogledalo skozi zastrte oblake poljubilo vso vas in žareče obal jalo hišico vrh grička, kjer je gospodaril mladi Kerjan Lepa je bila domačija mladega FerJana, dasiravno je bilo vse tako majhno m skromno Veselo m* j je igralo okrog te hišice četvero otrok in varovalo svojega male ga bratca v zibelt Četudi niso imeli vsega, vendar je bila ljubezen tista močna sila. ki je ve zala to družinico. Mladi Ferjan je ljubil svojo ženo, kakor j< ljubila ona njega in kakor sl.i j oba ljubila svoje otroke A ti ' dota življenja je vcepila v njuni srci ljubezen ne samo do same ga sebe in do svoje družine. I temveč tudi do svojega bližnje ga. Videla sta siromaštvo okroi sebe in sovražila bogataše ki s« ! sebično šopirili v svojem laz J košju in niso videli poleg sebi P i a v nikogar. Zato sta vzgajala' di, ki so stopili v iniibo, da re- svoje otroke, naj ljubijo svoje hli/nje. da bodo /nall za druge žitvovatl tudi same sebe, oe bo treba. Vojna je bila. Sovražnik je i opal m moril po naših krajih. Pojavljali m» se prvi partizani, nastajali so oslušat njihovo pripovedovanje Njegova skrbna žena je pridno nosila na mizo, kar je premogla njihova shram- na ti u ljudi o k.it.uii j#t ha, sej partizane nI bilo ško-tolikokiat premišljeval, tiste IJu- da nlčesai Prav ko so se Fer- . cjte. > i') ( U V-s'V V*-/ ' i HJolIJ fi' 1 ^ 1 \ "i t «i Gradiieljl mladinske prege v Boenl pri flskulturnlk vajah. janove žive oči svetlo upirale v mladega komisarja, je žena Ana s strahom planila v kuhinjo. Vsa je bila zasopla, oči so ji bile zbegane, teman pramen las ji je pade! na'čelo, lica so ji po-bledela in prav nič ni mogla spraviti iz sebe kakor eno samo besedico: "Italijani!" Mladi Ferjan Je zgrbančil čelo, skrb mu je legle na lice, toda nenadoma je prešinil njegov obraz rahel smehljaj. S smehljajem je spregovoril: "Fantje, Semo mirni ostanite! Skrijem V*s v klet. V kleti pa je prav na koncu majhen izhod, skozi katerega pobegnite, čim vam bo dana možnost!" / Nekako olajšano je odrinil klopi in mizo, za katero so pravkar sedeli, dvignil pod in spustil po lestvi partizane v klet. Pokril je odprtino, postavil mizo in klopi nazaj in mimo sedel za mizo. Žena pa je stole kakor okamenela in gledala ves ta prizor, ki se Je odigral v tem trenutku. Bolečina Ji je legle na srce in trepetala je; bala se je, sama ni vedela česa. Molče je sedla k svojemu možu se stisnila k njemu kakor majhen otrok in kar sama Ji je pritekla iz oči svetla solza. Nasmehnil se ji je Ferjan: "Ubožica, bodi močna in misli, da si mati pttih otrok. Ne strahu? glavo pokonci in ponos v srce, da boi rešila sedmero partizanov, Ta ponos in ta zavest morata izrihiti strah iz tvojega srca!" Razumela ga je. Ni spregovorila besede, le nasmehnila se mu je. Hvaležno so pogledale njene oči v njegove in nehote mu je krepko stiski)* desnico. Nenadoma pa Jo jO postalo sram bojazni in z očmi mu je obljub ljala, da bo močna. Vstala je in stopila k o)cnu, a tisti hip so se med vrati pojavili Italijani. Mirno so pogledale Ferjanove oči, premagoval se 'je, da ne bi govoril s sovraštvom. Popolpo-ma brezbrižno Jih je pozdravil. Žena pa je, ko je gledala njegov mirni obraz, ponovno dobila v nebi moči in brezbrižno nadaljevala svoje delo. Italijanom, ki so vstopili, je bila prva beseda: "Kje skrivate bandite?" "Ne razumem vas," Je s prijaznim glasom odgovoril Ferjan, zavedajoč se, da skriva pod seboj zaklad, ki se bori za svobo do vsega človeitva, da izžene naše zemlje prokletega tujca, "Kje jih skivate?" je ponovno zatjulo nad nJim majhno surovo Človeče, ki je držalo v rokah samokres z naperjenim petcllnomi Divje so švigale njegove Oči po kuhinji in iskale. A oči mladega Ferjana so sila nevedno proti njemu ih s smehljajem jim je odgovarjal: "Da, da. toda ne razumem vas!" Z jezo in srdom je vprašal Lah po slovansko: "Kje imaš partizane? Videli smo jih!" Toda tudi to ni zbegalo mladega moža Začutil je, da bi bilo sedaj tajiti nemogoče. Pre brskali bi hiio in partizanom je beg nemogoč, dokler bodo ti pro-kletl zelenci stali v hiši Samo eno mu je še preootajalo in o-prtjel se je te edine rešilne bil ke. Zavedal ee Je, da mora za vsako ceno reiiti partizane Zbral je vse moči v sebi in kar najbolj mirno odgovoril: "Da. pri meni ae skrivajo! "Kje*" je zerjul Italijan "Tam!" jo s roko pokazal proti skednju in odpeljal Italijane proti njomu. Mogočno so stopali Italijani proti skednju In v rokah držali brmtrelke. čim bolj pa mi se tirtieli skednju, tem bolj oprezno in boječe so stopali. Bali se ae. . Ferjan po je urabil ta trenu tek, namignil leni. ki Je atala na pragu hie» In to Je že izginila Italijani so ae približali skednju, s atffchom pomolili glave vanj uf ae takoj zopet s sovraštvom o/.rli v „Ferjana. čei. »kedenj je presen, nikogar ni? najdražjega, od svojih malih o-trok, a vendar šla s trpkim ponosom, ko so jo odpeljali v taborišče. Samo še enkrat Je s pogledom objela svoje malčke, svojega mrtvega moža m z grozo pomislila, kako bodo njeni mali ljubljenčki ostali sami in tako strašno zapuščeni. Hotela je še zaklicati svojim otročičem: "Ostanite zdravi in pošteni, kot je bil pošten vaš oče!" a besede so ji obtičale v grlu in solze so ji napolnile oči. Ko pa je šla mimo soseda, je sUl bogati mogočnež v vsej zvona ji trdoti in brezsrčnosti pred Ploha psovk se je ulila mladega Ferjana. Razumel ni svojo hišo, z ironičnim smehom drugega, kot da mu groze s je pogledal mlado ženo, češ: smrtjo. Mirno je stal pred nji-1 "To imaš za plačilo, ker si mi, okrog ust pa mu je ležal skrivala partizane." I rahel smehljaj, tisti smehljaj ponosa in zavesti, da je reiil življenje sedmim ljudem, ki so med tem časom že lahko pobegnili. Niti ni več sliial surovega vpitja in suvanja, saj vse to mu je bilo tako ničevo v primeri z zavestjo, da Je izvršil svojo dolžnost. Toda s strahom je pogledal proti svoji hiši, kjer je na pragu divje zajokala njegova žena. Hotela Je iz hiše k svojemu možu, katerega so suvali in mu pljuvali v obrez. Trde in koičene so bile poteze ne njem, zavedal se Je, da stoji tik pred ' S prezirom ga je oiinil pogled mlade vdove. Ta njen pogled pa je bil tak, da je presunjlo celo tega trdega brezsrčneža. Postalo ga je sram izdajstva in umaknil se je v svojo vežo. Ponosno je stopala skozi vas mlada žena in zatrla v sebi bolečine in le s sovraštvom je gledala na drhal, ki jo je vodila v taborišče. Tam ob Ferjanovi hiši pa je pred Ifpo ležal mladi gospodar. Dan se je nagibal k večeru in . poslednji žarki pomladnega son-zaveoai se je, o« auzji ua ^ SQ kot y slov<) ^^^ to smrtjo. Pred hiio pa Je jokala Hpo ^ ^ ob mrtvem očetu klečala mala deca njegova žena in hotela k njemu, a vsakokrat jo je' Italijan sunil v prsi in jo porinil nazaj na njeno mesto. Okrog njenega krila se je tiščalo četvero otrok, mlajii pa je vekal v njenem naročju, njen obraz je bil skrčen od bolečine. Toda nenadoma je zarjula kot ranjena zver in se onesvestila. Prizor, ki se je odigral pred njo, ji je vzel poslednje moči. Deca je planila na tla In skušala dvigniti nezavestno mater, toda ročice so bile premajhne in prešiblte i« bila njihova moč, da bi zmogla težko breme. Starejši siñék Janez je planil v kuhinjo;; zajel kozarec mrzle vode, da bi omočil svoji mamici mrtve ustnice. Toda Italijan ga je zagledal, zarjul nad njim in mu s puškinim kopitom izbil kozarec iz rok. ♦ Tam od skednja pa je skupina Italijanov gnala uklenjenega mladega moža. Ponosno je ato- med njimi, brez bojazni^w strahu. Ko pa Je ttotfal mimo hiše, "mimo svoje nezavestne žene in mimo svoje jokajoče dece, so njegove ustnice s ponosom zaklicale: "Ostanite mi pošteni in zdravi, moji najdražji!" To so bile zadnje besede mladega Ferjana. Saj" tik ob hišici se je ta žalostna procesija ustavila. Ustavila se je pred tisto lepo zeleno lipo, pod katero je stala kamenita mizica s 'klopico, pod tisto lipo, pod katero sta s svojo ženo tolikokrat sedela in sanjala o lepšem bodočem življenju. Vselej jima je lipe skriv-nostno šepetala, danes pa Je globoko sklonila svoje veje, kakor da žaluje. Ponosne oči mladega moža so se poslednjikrat ozrle v to zeleno lipo, katera mu je bila tako pri srcu. Zagledal se je v drobno ptičko, ki je sedela na tej lipi in nekako boječe čivkala, kot bi se bala nečesa strašnega. Surove roke so ga predramile iz njegovih misli. In že je stal mladi gospodar privezan k svoji lipi. V njegovih očeh ni bilo strahu, ne bojazni, le s zovra štvom je zrl pred seboj to zelenci drhal, ki je pripravljala puškinimi kopiti k zavesti njegovo ženo. Očitno so hoteli, da tudi ona prisostvuje njegovemu streljanju. Vzdramila se je. Groza Ji Je napolnila njeno telo. ko je zagledala svojega najdražjega pred smrtjo. Hotela Je zakričati, toda glas ji je ostal v grlu Tedaj pa je kakor v sanjah slttala nje gove besede: "Kje je tvoja moč. ljubo žena. ki si mi jo obljubile." To Jo je streznilo. Njene oči so se srečale ; njegovimi in poslednjem hipu so mu prisegle, da bo oatala zvesta svoji obljubi. Spomnila se je. kako jo je učil njen dragi, da mora žrtvovati tudi evo je življenje, da reii življenje drugim. Danea ate te svoje misli tudi izpolnila. Rešilo sto življenje sedmim borcem partizanom in s ponosom sta mislila na to, čeravno je bila ta reii te v draga—za ceno njunega življenja Strel Je podel. Mladi mož pa se je sklju4. il mrtev ok lipi. Žena Je stisnilo zobe in setrepe-tolo od groze in bolečino Z jo kom se Je poslavljala od svojega j in s svojimi solzami močila lica mrtvega očeta. Noč je zavladala nad vasjo in tam od Ferjana so bili slišati kot iz groba drobni glasovi ubogih otročičev, ki so ležali ob mrtvem očetu. Njihova usteca so s poslednjimi močmi klicala: "Očka, mamica . . JANITORS & JANITORESSES STEADY WORK 52 WEEKS A YEAR Starting Wage Men Women 59.80 40.85—49.40 MAINTENANCE FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS Choice of Shift Day or Night PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION FREE INSURANCE Inquiries Room 1222 8:30—4:30 125 8. Clark St. OGLEJTE NAS KRASNI VENETIAN ROOM In našo raastavo Atraktivne središčno komade za obedno mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala in male živalska slika "v steklu la porcelanu." _ ROČNO BARVANE SVETILKE ... in kompletna darila, parfumov v steklenicah, trejih itd Mi specializiramo v Izdelovanju ln popravljanju okrasov glaževine. Mi zgladimo omarske površke, ogledala, sploh steklo vseh vrst. Mi popravimo cerkvena okna, vaša okna naredimo nepremočljlva in vaše prezračnike popravimo. Naš zastopnik vam poda prosto preračun—nobenih stro-ikov in ne obveznosti. Kličite: Hudson 4000. NORMAL GLASB CO. 7590 So. Halsied 8L - Cklcogo COLOMA. MICH.—5 room furnished. bath, year round house: lot 115x120. reason for immediate sale. Write J. Prazan, Cherokee Rd. and Little Paw Paw Rd., Rte 1, Colonfia. Mich. "PROLETAREC" —Sociallstično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanska soc. zveza in Prosyetne matice. Pisan v slovenskem ln angleškem jeziku, liana $3 so cele. $1.71 so pol. $1 so četrt loto. NAROČITE SI GA t Naslov: PROLETAREC CHICAGO 99. ILL. 2301 South Laumdalo Avenue TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vso- ti tiskarsko obrt spadajoča dela Tisk» vabil* z« veselice ln shode, vUltnice. časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNFJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Ceno smerne, unijsko dalo pnfe vrste Piiite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y MI7-S9 8. Lavmdalo Avenue • • Cklcogo 29. IlllnoU TEL. BOCKWELL 4904 ^m T ROSVETA" t. LAWNDALE AVE. Chicago 23, III..— Ji. Vaia naročnina ne "Prosveto" je potekla z dnem--- V slučaju, da le od airan! nprovnlitvo kakšna pometa, aaa takoj obvootlto, da oé Ista popravil Z bratskim pozdravom ™ * ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi 9M9 So Cfcioaee la 9J9 1 tednik m. t tednika la 4.49 t 7.19 4.79 I tednikov So Evropo Jot Dnevnik SI 1.00 — Tednik UJt i|i kapoa. priletne v pisma ta st ooreitSe Ptosvofto, Not M le ki «o devoMfo ta kt Hve ijeftono V oskaosi atašolo oe vsi kot I Pofaaotloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki se priSieU, preneha biti član SNPJ. ali če se presoli proč od družine in bo zahteval mm avoj Ust tednik, bodo aaorol Usti član is dotične družine, ki Jo tako skupno naročena na,dnevnik Prosveto. te takoj naznaniti upravništvu Usta, ln obenem doplačati dotlčao vsoto listu Prosveto. Ako tega ne store, tedaj mora upravnlitvo sni lati datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviU dnevnik PROSVETA. SNPJ. 9917 S. Lovadale A ve.. Ckloofo 99. IlUadi pašlllani I) ČL alte svoj Mori ta novi naslovi