Uf O IVE !Ho 257. v udmm v peta u. lecMro 1925. ceno Din 1*50 shmfr vsak dan po soldat, livzaatli ■•dali« ta praznike. — Iaaaratl; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji inserat' petit vrata 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklic* beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mserafoi davek posebej. — „SlavaaaTst Narod1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Diplomacija „jakih manir" V beogradski sSamoupravU je izSel članek o diplomatih — ^prijateljih ja* kih manira, v katerem dobro znani član iz vodstva narodnoradikalnr stranke pobija politike, ki neprestano napadajo našo diplomacijo in ji svetujejo ostreje še nastope, jačje mani a ali močno roko. Članek je dober, v kolikor pobija take prijatelje in zasluži vse vpošteva* nje, ne strinjajo pa se ž njim, v kolikor p-etirano hvali našo diplomacijo in njene dosedanje metode, ki da so bile r-revJ-.rne, pamemt, dobro premišlje* ne, spretne in ki da so za državo do* segle velike uspehe. Tu moramo beo* gradsko ^Samoupravo* opozoriti, da velik del naše javnosti ne z "dovoljuje povsem delovanje naše diplomacije. Ta javnost očita diplomaciji neokretnost, neaktivnost in brezdemost, ki je v prvi vr5ti k-iva, da naša država ne uživa v mednarodnem svetu zasluženega do* brega slovesa. Ta mednarodni sloves je bolj kot vsaka dru^a stvir v stanu, da nam predoči event. uspehe ali neuspe* he naše diplomacije. Pog'ejmo geografično na položaj naše države na Balkanu! Vidimo, da bi mogli igrati Jugosloveni veliko vlogo, prilično takšno vlogo, kakor jo igra dr. Beneš v Srednji Evropi. Ni ga dogod* ka v Srednii Evropi, kjer se ne oglasi dr. Beneš. Z vztrajnimi napori je uspel tiko daleč, da velja danes pri velikih zapadnih državah kot informator in glavni svetovalec za vse stvari, ki se tičejo Srednje Evrone. Kakšen vpliv si je ohranil gospod Beneš v Mali an* tanti, ki je tudi niegova tvorba. Zakaj nimamo drugega Beneša za balkanske stvari? Tu bi naš Beneš imel mnogo fažjo nalogo in mnogo hvaležnejši po« , sel. kakor v Srednji Evrooi, kjer se že križajo interesi velikih držav in razpo* lagajo tudi nekatere srednjeevropske države s štirimi, izšolanimi diolomati. Prav tu na Balkanu je naša diplomacija odrekla na vsi črti! Tiste «jake mani* re», ki smo jih doslej uporabljali na* pram Bolgarski in Albaniji ter deloma proti Grčiji niso zalegle prav nič, ker j?h tur1* sicer nismo primemo izrabili. Tu je bilo na mestu povsem drugačna dirlomacija, diplomacija jakih idejnih pogledov, globokih osebnosti, ki bi si znale priboriti obenem zaupanje veli* kih zapadnih državnikov, pa tudi re* spekt malih sosedov. Ni bilo inicijati* ve, tud: propagandni materijal, ki se je od časa do časa uporabljal v našo ko» rist, ni bil vedno točen, odnosno kom* pleten in jasen. Iz rok so nam končno iztrgali neizmerno konstruktivno in umestno idejo banlkanskega garancij« skega pakta, ki bi ga morala v prvi vrst! zagovarjati in propagirati naša dr« i va, ki je največ interesirana na seda* sjih, relativno usodnih balkanskih gra* nicrh in pogodbah. O diplomatičnih uspehih rtanram Italijs seve ne more biti govora. Popu* ščal" *mo pri vsaH priliki, pri čemer smo postonali često naravnost lahko* miselno. Nismo pravočrsno poskrbeli, da se e^ent. konc :je in noruščanja zac?arantir«ijo, odnosno odš'coduiejo z odoovcdjo nadaMnph koncesij in s pa* ritetnim reševanjem bodočih nesogla* sij in vprašanj. Pa še v enem oziru smo n^ram Italiii podlegli na vsi črti: gle* <*z mednarodne propagande. In vendar je svetovna voma nokazala, kako da* leč sesajo usnehi dobre mednarodne propagande, ki zna braniti domaČa pra* vp in žigosati n ' ultur^osti ir nenra* vičnosti nasnrotnikov. Kaj ve medna* rodni svet o kulturnih škandalih, katerim je izpostavljena naša manišina na Korcškem, v Primorju, na Grškcn? Naša diplomacija ne razoolasra — tako menimo — z malenkostnimi propagandnimi fondi in bi mosđa radi teza. z lahkoto organizirati mednarodno propagandno poročevanje. Tudi domačih, spretnih, tujih jezikov veščih novinarjev imamo doveli! Da bi ta stvar slonela samo na privatnih ramenih in se vršila le iz patrijotične dolžnosti od strani novinarjev, ki se slučajno mudijo v velikih zaoadnih centrih, ie težko zahtevati in naša žurnalistika še ni tako razvita, da bi zmogla stalne kore-snondente in redakcije v Rimu, Parizu, Berlinu ali Dunaju. Tu treba temeljMe remedure in Čimprejšnje samostalne organizacije mednarodne propagande. Saj se bo ta služba uporabljala izključno v zaščitne in odporne svrhe, torej ne v smislu napadanja, nego odbijanja resnici naspotujočih vesti. Takšna propaganda se lahko združi z gospodarsko propagando, kar bi omogočilo, da se izdatki koordinirajo in služba 5e pojača. Nekaj časa se je govorilo o novinarskih atašejih, ki so se tudi kreirali _|_f=_ Kriza o oladi? Pred rekonstrukcijo kabineta? — Nezadovoljnost g. Pašića z Radićem. — Nesoglasja v Radi 5evem Ulubn. — Radića pošljejo ▼ Ameriko« — Konec vlade RR v sedanji sestavi« Upraonffttvo: Baailava mltea *tov. S, pritličja. — Telelan štet. 304. GrodaUtvo Kaaflova alloa st. s, i. aaastraaftv — Toieion Mor. 34. BV* Poititliia platana v gotovim« Radića. PaSĆevo geslo je »srebro goik, zlato molk«, zato le skrbno nezadovoljen, da povzroča g. prosvetni minister s svojo gostobesednostjo neprestane inc'dente. Tudi v Radićevi stranki sami se že pojavlja rahel odnor proti vodstvu in razni vodilni poslanci bi prav radi videli, ako bi se poverila Stepanu Radiću kaka misija, ki hi ga vsaj za nekaj časa oddaljila od dnevne politike. Zato jim je naravnost simpatičen načrt, da bi šel Radić s finančnim ministrom v Ameriko iskat posojila, uredit vprašanje Rasla dolgov v Amerik* in propagirat med našimi izseljenci državno Idejo. Vsekakor prfneso parlamentarne počit-nice razne spremembe v državni politiki, morda tudi presenečenja o katerih le govoril tudi Ljuba Jovanovič. Eno pa je pred vsem gotovo: Vlade RR v sedenji sestavi dne 29. januarja 1926. ne bo več! — Beograd, 17. dec (Izv.) V političnih krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da Je sedanja politična situacija trajno nevzdržljrva in"da izbruhne že v doslednem Času v krrlu sedanje vlade kr za, ki bo imela za posledico bistveno rekon trak-cijo kibineta. Splošno se domneva, da je bila narodna skupščina odgođena za tako dolgi rok, to je do 29. Januarja 1926. samo zbog tega, da se da* Pašiču možnost, da v tem času razčisti razmere v radikalni strank? ter Izvrši potrebne spremembe v mirtistrstvn. Politiki, ki so informirani, zatrjujejo, da ima Pašič namen zamenjati vrč đos danjih svojih sotrndnikov. Eno je toliko, kakor gotovo, da v rekonstruiranem kabinetu ne bo več prometni minister A n t a R a d -v J e v I ć. Najbrže Izpade tudi prosvetni minister S t e p a n Radič. Pravijo, da Pa-šlč ni prav nič zadovoljen z delovanjem g. Ksrodna skuiišuna proii izročit Izid glasovanja: 128 poslancev za oredlog, da se dr* Luki niča kazensko ne preganja, le trije oosl^nci za izročitev sodišču* — Odgoditev narodne skupščine do 29. januarja 1926. ga je sestavil radlčevec dr. Pernar. In ki se glasi: Ker je vprašanje odgovornosti posl. dr. L ukini ća ket bivšega pravosodnegoa mini* stra končno odvisno tudi od okolnosti, kl bi mogle pozneje nastopiti in katerih par. lamentarni preiskovalni odbor sedaj m mogel upoštevati, zato se kazenski odgovor, nosti ne more prejudicirati. Za predlog vladine večine je glasovalo 128 poslancev, proti predlogu pa so glaso. vali 103 poslanci, Štirje poslanci so se glasovanja vzdržali. Od predsednika objav ljenl izid glasovanja je zbornica sprejela deloma z viharnim odobravanjem, deloma a ostrimi protesti. Za izid glasovanja je vladalo v celi skupščini napeto stanje. Galerija je bila do zadnjega kotička zasedena tn tudi diplomt'čna lola Je bila številno posečena. Po končanem glasovanja je skupščin, skd predseJnik Marko Trifković naznanil, da se seje narodne skupščine radi katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov odlagajo do 29. januarja prihodnjega leta Za ta dan je določena plenarna seja ob 10. dopoldne. — Beograd, 17. decembra. Za izročitev dr. Lukiniča sodišču so celokupno glasovali DavidovtČevl demokrati, slovenski klerikalci in hrvatski zajedničarji. Radikali so bili pri glasovanju razcepljeni, nekateri so glasovali »za«, drugi »proti«, tretji so se glasovanja vzdržali. Glasovanja se je vzdržal tudi večji del radioevcev. — Beograd, 17. decembra. Narodna skupščina je včeraj končala 4 dn! trajajočo tn deloma zelo živahno debato o ob. tožbi posl. dr. Eda Lckjnića radi uki nitve sekvestra nad premoženjem grofa Thun-Taxisa, ki ga je dr. Lukinič odredil kot pravosodni minister. Med vsemi par. j lamentarnimi skupinami se je razvila ogorčena, in strašna borba. Iz strankarsko politične zagrizenosti so nekatere skupine skušale izkonstruirati dokaze, da je posl. dr. Lukinič kot pravosodni minister kršil zakon fen Je zato kazensko odgovoren pred sodiščem. Tudi vladina veČina je deij časa kolebala med raznimi predlogi. Vladna čina je zlasti zagovarjala stališče, da r. Lukinič kot pravosodni minister sodno i odgovoren, toda zagrešil je kot minister epravllnost , ki naj jo narodna skupščina kot taka obsodi. Med rad-čevci in radikali I je /bil končno dosežen sporazum, da se dr. j LukJnić n e izroči sodišču, vendar mora I narodna skupščina v resoluciji naglašatl J »krivdo dr. Luktniča«. Obenem zahtevajo j viadinovci, da se razveljavi prvotni sklep {pravosodnega min te trst va o ukinjenju se-fjjrVestra in da se znova razglasi sekvestar J nad premoženjem Thurn Tazisa, Včeraj je narodna skupščina na dopoldanski in popoldanski seji razpravljala o -tir. Lukiničevi zadevi. Razprava je bila ob l&SO^končana, na kar je predsednik Marko Trifković odredil v smislu določil poslov, nlka tajno glasovanje. Od 315 poslancev je bUo v zborniei navzočih 235. Zbornica je glasovala o predlogu vladne večine, ki Italijanski fašisti proti komunistom Mnogoštevilne aretacije in hišne preiskave. — Kriza v italijanski klerikalni stranku — Nitti odpuščen kot vseuč* profesor« — Rim, 16. decembra. Pašisti so pričeli po vsej Italiji z novimi persekucijami komunistov. Fašisti, ojačeni s policijskimi oddelki, so izvedli danes v Napolju hišne preiskave pri komunističnih pristaših ter zaplenili vočjo množino propagandnega gradiva, med tem tudi okrožnico italijanske komunistične stranke, ki zahteva od svojih zaupnikov podatke o številu komunističnih somišljenikov v raznih polkih italijanske armade. Policijski agenti so ob tej priliki aretirali 13 komunistov ter jih odvedli s kamioni v zapore. Vodstvo popolarske (klerikalne) stranke je včeraj nadaljevalo svo'e posvetovanje ter Imenovalo začasni odbor, ki bo vodil strankine posle. Čeravno ne izdajajo po-polarl običajnih poročil o svojem posvetovanju, je neka agentura doznala po članu popolarskega vodstva, da so »popolari« na včerajšnjem posvetovanju sklenili ustanovitev nove stranke. Njen program M tvoril nekak kompromis med nac centra mom In popolarsko stranko. Med tem. ko nacijo-nalni katoličani jasno podpirajo fašistovsko vlado in fašizem, bi se nova stranka omejila le na priznavanje Izvršenega destva ter bi temu primerno usmerila svoje delovanje. Nova stranka s! je osvojila od stare popolarske stranke del programa ter ga prilagodila novim Političnim razmeram in potrebam katolikih delavskih množic katerih zastopnica bi bila ta stranka. Vsled tega ne bodo sprejeti vanjo stari popolari. »Idea Nazlonale« objavlja: Doznali smo Iz zanesljivih virov, da bo poslanec profesor Francesco Nltti. ki ie ta čas v Franciji, v kratkem odpuščen Iz univerzitetne službe ▼ Italiji. — Padova, 16. dec Na podlagi izdane pri nekaterih poslaništvih. Ostalo pa je pri poizkusih brez sistema. In vendar bi tako mesto zelo koristilo naši stvari n. pr. v Združenih državah ali v Južni Ameriki, kjer imamo bogate kolonije sorojakov, ki bi pomagale osvajati javno mnenje, opozarjati tamošnje gospodarske kroge na naše kraje in na ev. uvozne in izvozne možnosti med Ameriko in Jugoslavijo. Ne, v naši diplomaciji ni dovelj inicijative, ni velikih osebnosti, konstruktivnih in dogodke predvidevajočih diplomatov! To smo pokazali na teh hitro obranih primerih in dokazuje tu- di zelo skromen položaj, ki ga zavzemamo tako pri zapadnih velesilah, kakor pri naših neposrednih sosedih, kjer nas kljub pokazanim »jakim maniram* prav malo cenijo, a še manj uvažujejo! Nismo povsem zadovoljni z našo diplomacijo, ki je preveč birokratska, stzrokopitna do ekcesa in nič veliko-potezna. ker ta diplomacija ne koraka z duhom časa. ne upošteva velikanski naš gospodarski in vojaški napredek in nam ne zna priboriti temu primemo mednarodno veljavo v Evropi in na Balkanu. tiralice fe bil aretiran policijski komisar vitez dr. Adoifo F e r a r r I iz Turina. Vitez Ferarri Je bil ..jčelnik oddelka policijskih agentov. V tej iastnosti le izdal proti primerni de.ianr! odškodnini dovoljenje za otvoritev tajne igralnice. Ravnotako ie zagotovil nekaterim osebam, da poskrbi proti denarni odškodnini za otvoritev zloglasnih hiš, ki so bile svoječasno zatvorj&ne r^di razpečavanja kokaina. Vsled tega je bila proti Ferarriju uvedena preiskava, na podlagi katere 'e bil sedaj aretiran. — Reka, 16. d?c. e. Bivši legiionar fci poslanec za okraj Revig'" Ca'abria odvetnik Antonio Priolo Je prispel včeraj oa Reko. Skupina fašistov ga ie ustavila aa ulici ter ga spraševala, zakaj je prišel aa Reko. Ker poslanec Priclo nI hotel dati nobenega zadovoljivega odgovora, so mo fašisti ukazali, da mora takoj zapustirl mesto. Poslanec Priolo se ;e v resnici danem s prvim vlakom odpeliaJ t PeVe, Cičerin o posojanjih s Francijo Rusija za splošen mir« — Sovjeti odklanjajo Društvo narodov« _ Pariz, 16. decembra. Sovjetski ljudski komisar 2uca.njih zadev cičerin je is javil zastopnikom tiska, da je pcopolnoma zadovoljen z rezultati pogajanj s Francijo. Konstatira slasti znatno spremembo nazo. rov oficijelnih krogov in širže franecefec* Javnosti, v kolikor se tiče sovjetske Rusije. Treba pa Je kljub temu pazljivo zašle, dovati gibanje, ki je so vedno zeio nočno in naperjeno proti sovjotski Rusiji. Cičerin je prepričan, da bo protisovjetska strn Ja v Franciji v bodočnosti izgubila ves vpliv In teren. Sovjetski veleposlanik v Parizu Rakovski obnovi takoj po svojem povratku iz Moskve pogajanja s francosko vlado. Cičerin upa, da pride kljub vsem težkočam končno do popolnega sporazuma med obema državama. Komisar Cičerin je dalje s posebn!m poudarkom omenjat, da ni ničesar bolj nespametnega, kakor misel, da je Rusija sovražnica miru. Nasprotno. Sovjetska Rusija si žei! miru in mir je glavni temelj njene zunanje politike. Zunanja politika Rusije stremi za končno splošno konsolidacijo razmer ne samo v Evropi, marveč po celem svetu. Pot k miru pa r\s vodi, ta!co Jo dejal cičerin. preko Društva narodov, katero nam hočejo vsiliti. Nate stališče do Društva narodov Je še vedno popolnoma nega. tivno. Sovjetska Rusija želi prispeti k mi. ru z Iskrenimi sporazumi in pravičnimi pogodbami s posamnimi državami. Ns*< stališče do locarnsko pogodbe je splo&at znano. Bodočnost pokaže, ali imajo iocara Eko pogodbe v resnici pacifistični enačaj, kakor ga pripisujejo podpisnikJ pogodb. Skupščinski predsednik Herriot Je priredil na čast Cičerhm svečan obed, kateremu so prisostvovali vojni minister Painleve. mornariški minister L#eygues, minister javnih del de Monz!e, francoski ve-lepoalanik Rakovski, državni podtajnik zunanjih del Berthelot in drugi vodilni politiki. cičerin je po obedu napram novinarjem tudi naglašal željo, da bi vsi delovali za u postavitev splošnega miru, kar Je bistveno načelo politike sovjetsko Rusijo. Predsednik republike Doumergue Je danes sprejel čičerlna v dsljfti - -,M—■ ! Spor med Anglijo in Turčijo Društvo narodov končno rešilo mosulsko vprašanje v prilog Anglije« — Mosul pripada Iraku, ki je pod pokroviteljstvom Anglije. — Ženeva, 16, decembra. (S) Svet Društva narodov je nocoj v javni seji končno rešil mosulsko vprašanje, ki interesira Anglijo in Turčijo. Turčija nI na sejo poslala noben ga svojega zastopnika, došlo je nasprotno pismo turškega zunanjega ministra, ki opozarja, da Je g Munir bey že Pted enim tednom izjavil, da so pooblastila turške delegacije ugasnila že pred enim tednom. Pismo obenem protestira, ker Je Društvo narodov prevzelo v mosulskem vprašanju vlogo sodnika, čeprav ima po statutih vršiti ie funkcije posredovalca. Svet Društva narodov ie odklonil protest Trrčije ter je soglasno sprejel in odobril sklep na temelju sodbe mednarodnega razsodišča. Turčija protestira dalje proti temu, da se krši s sklepom njena suverenost, ki jf pristoja nad Mosulom. Suverenost nad kako pokrajino se more spremeniti Je s privolitvijo Irrteresirane države. Sklep Društva narodov o Mosulu }e svet sprejel soglasno. Delegat britanske vlade minister A m e r y Je nato izjavil, da vlada Velike Britanle v svojem In v Imena Iraka sprejema sklep sveta. Minister Chamherlatn je dodal, da želi Velika Britanija sporazum s Turčijo In da nI proti nfei v nikakem pogleda sovražno razpoložena. Anglija želi, da se čimpreje prično direktna pogajanja med obema vladama in upa, da se vzpostavijo dobri odnošaji med cbema državama. Velika Britanija je pripravljena vsak turški predlog vzeti resno v pretres. Zasedanje sveta Društva narodov Je bilo nato zaključeno. Ženeva, 16. decembra. Britanska vlada se je obvezala, da podalša pokroviteljski mandat nai Irakom še za nadaffrtih 28 let. Svet Društva narodov le odobril mele med Irakom In Turčijo ter Mosul priznal Iraku. Ta sklep ie bil danes svečano objavljen. FAŠISTI PROTI BOŽIČNEMU DREVESU — Bočen, IS. decembra. Izšla Je na pritisk fašistov vladna prepoved za postavljanj« In proslavljanje božičnega drevesa, če* da Je tak način bečiževanja Ita tijanom neznan. Po vsej pokrajini vlada veliko ogorčenje in potrtost. BOŽIČNO DARILO ZA NEMŠKE URADNIKE — Berlin, 16. decembra, Parlament Je sprejel predlog bavarske ljudske stranke sa enkratno božično darilo uradnakom; Se pred božičem se izplača skupinam L—IV podpora v višini Četrtine decemberskih dohodkov, skupinam V. in VI. v visini petine; podporo dobe tudi druge razorodelbe a*m©sv*r.<*ev, sirot ki vdov* mimm TRAO£ MW1R C PRUSI PROTI KARNEVALU — Berlin. 16. decembra. V pruskem deželnem zboru Je bil sprejet predlog, da se glede na naraščajočo bedo prepovedo vse javne karnevalske prireditve za tekočo zimo. BOLJSEVISKA PROPAGANDA MED ITALIJANSKIMI MORNARJI — Milan, 16. decembra. V Barletto sta prispela te dni brodova -Onda* in »Bam-sizza« družbe »Llbera Trieetina« z ruskim premogom za italijanske državne železni, ce. Takoj po prihodu brodov je policija stikala po pristanišču in po brodovih. Are. tiranih je bilo več mornarjev, ki so bili čes čas izpuščeni. Brodova sta bila v pristani, sču Novorosisk v Črnem morju in tam so »e italijanski mornarji baje bratili a bolj. Seviki In Jim daroval! tudi eno zastava V boijševi&kem propagandnem klubu sta bila dva italijanska mornarja imenovana za častna člana. Pri preiskavi so nasl? dokaze za stike italijanskih mornarjev a boljsevrki. NEMŠKA GOSPODARSKA KRIZA Berlin, 16. decembra, z. Poostritev gospo* carske krize je razvidna iz vedno večjega število konkurzov. Uradna statistika izkazuje za mesec november 800 konkurzov. V mescu decembru znaša povprečno Število dnevno prijavljenih konkurzov 30 do 35. Pričakovati je, da se bo to Število v jami? arju in februarju še povečalo. Tudi število insolvenc je z vsakim dnevom večje. Med bančnimi uradniki je vedno večja brczposel nost. Do sedaj je bilo odpuščenih 235.000 bančnih uradnikov. Neposredno pred od. pustom pa je nadaljnih 15.000 do 30.000 uradnikov. Vladna akcija oroti komunistom t Angliji London, 16. decembra, n Notranji mini ster Hicks je naprosil londonsko policijsko upravo, naj izdela poročilo o agitaciji ino« zemskih komunistov v Angliji. Sklepa se, da namerava notranji minister po tem poro* čilu uvesti ostro akcijo proti komunistom. Borzna poročila Borze danes niso poslovale. Predborza v Curlhu le notirala 17. 'decembra: Beograd 9.185 Pariz 18.925, Loa-doo 25.125, Newyork 517.875. Milan 22.86, Praga 15.35, Dunaj 73.07& * stravi 2. »SEOVCNSKI NAgODi dne 18. deeembra 1926. Ntev. ?87 Zo očuvanje llubllansKe nnfoerze Resolucija političnih strank kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij* V zadnjem času so prihajali glasovi, ki so vzbujali sum« da namerava prosvetna uprava ljubljansko univerzo ali popolnoma ukiniti ali pa jo vsaj okrniti* Govor g. ministra prosvete v Mariboru je na žalost potrdil, da obstojajo v tem oziru namere, katerih obsega sicer še ni mogoče dognati, ki pa sigurno stremijo za delno demontacijo ljubljanskega vseučilišča« Podpisane politične stranke, kulturne in gospodarske organizacije smatrajo zato za svojo patrijotično dolžnost opozoriti kraljevsko vlado, Narodno skupščino ter celokupno jugoslovansko javnost, da smatrajo vsako okrnitev ljubljanske univerze kot atentat na življenske, kulturne in nacijonalne interese celokupne države, zlasti pa njene napram zapadu in severu najbolj eksponirane slovenske pokrajine. Slovensko vseučilišče v Ljubljani je bilo že našim dedom Ideal, kojega uresničenje so onemogočali avstrijski tlačitelji, da bi Slovence vzdrževali pod neposrednim vplivom germanske ekspanzije, in za katero so se Slovenci ob vneti dejanski in mo-ralični podpori Srbov in Hrvatov z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo nad pol stoletja borili. Po prevratu je postala ustanovitev ljubljanske univerze najpopolnejši izraz naše duhovne in politične osvoboditve izpod tujega jarma. Ona je pred vsem svetom dokaz popolne kulturne enakopravnosti Slovencev v Jugoslaviji, a istočasno je ustanovljena kot žarišče notranjega edin-rtva Slovencev, Hrvatov in Srbov na prehodu naše države iz vzhoda na zapad* V globokem spoznanju tega eminentnega državnega in na-djonalnega pomena sta prva jugoslovenska vlada in prvi jugo-slovenski parlament soglasno sklenila ustanovitev ljubljanske univerze, kar je bilo takrat ocenieno kot eden najvažnejših konstitutivnih aktov kraljevine SHS. Ljubljanska univerza, na kateri vzajemno delujejo znanstveniki iz vseh delov našega naroda, in na kateri slovenščina in srbohrvaščina enakoveljavno služita najvišjim prosvetnim ciljem kakor se tudi zbira na njej mladina iz vseh delov države ter se utrjuje v duhu bratskega razumevanja, medsebojnega spoštovanja in medsebojne ljubezni, je znanstveni institut, kojega ogrom ni politični in nacijonalni pomen ni v nobenem razmerju z žrtvami, ki jih država zanj doprinaša. Rotimo vse merodaine činitelje, da opuste vse kar bi motilo mirni razvoj tega najvišjega kulturnega zavoda in prosimo, da mu nasprotno naklonijo vso svojo dobrohotnost in podporo, da bo mogel v najpopolnejši meri izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo, za katero tako smotreno in tako resno stremL V Ljubljani, dne 16. decembra 1915, Mestni Odbor Nar. radikalne stranke — Nacelstvo Slov. ljudske stranke. — Oblastna organizacija Samostojne demokratske stranke. — Načelstvo Nar soc. stranke. — Zbornica za trgovino, obrt ln Industrijo. — Odvetniška zbor-niča. — Zdravniška zbornica. — Notarska zbornica. — Društvo »Pravnik«. — Inženjerska zbornica. — Delavska zbornica za Slovenijo. — Jugoslovanski. Sokolski Savez. — Orlovska Zveza. — Zveza kulturnih društev. — Glasbena Matica. — Prosvetna zveza. — Slovenska Matica. — Leonova družba. *— Jngoslovenska Matica. — Krščansko socijalna zveza. — Udruženje iugo-gjov. oclteflstva. — Profesorsko društvo. — Svet slušateOev ljubljanske univerze. — Narodna Galerija. — Slomškova zveza. — .Jugoslov. novinarsko BdraženJe. — Kolo Jugosfov. sester. — Dramatično društvo. — Znanstveno društvo za humanistične vede. — Muzejsko društvo. Politične vesti * = Občinska volitve v Novi Gradiški so aa vršile zadnjo nedeljo. Volttev s« Je ude-selilo lest strank ln so dobile »ste HSS 5 mandatov * federalisti tudi 5, demokrati 4, radikali 2. obrtniki 1 te 2idJo tnđl 1 mandat. — Garibaldi In Mnsollnl. Nedavno smo Stali, da Je potomec slavnega junaka Oa-rlbaldrja prišel v ocrtno navzkrižje z da-eašnjlm vlastodržcem Musollnijem In njegovim fašizmom. To pokazuje, da Je Garibaldi ostal zvest pravičnim načelom svo-fega velikega očeta. Gar&aldfjev rod Je redka prikazen med italijansko raso, t i. vitezici rod v pravem smislu besede. Ko Je stari Garibaldi dosegel osvoboditev in ujedinjenje Italije, je privošči! isto tuda drugim zasužnjenim narodom. Ko se je pred petdesetimi leti pričela vstaja v Bosni ln Hercegovini, je razvil Garibaldi po celi ita-SJI živahno agitacijo, da so se po vseh večjih Italijanskih mestih ustanavljali podporni odbori m da so šli italijanski prostovoljci na pomoč slovanski raji v Bosno in Hercegovino. Takoj po Izbruhu vstaje Je pisal Garibaldi nekemu prijatelju v Trst: »Če bi ostal tudi samo en vstaš v Hercegovini, mora se mu pomagati. Upam, da bodo možato vztraja!! do spomladi. Povejte hrabrim junakom, da ves svet občuduje njihov herotzem. Pozdravfte Jih prtsrčno. V Rimu, dne 30. oktobra 1875.« Pozneje Je Garibaldi razglasil v listu »II Seccolo« navodila italijanskim prostovoljcem, kj so šli v Bosno in Hercegovino: »Italijanski prostovoljci naj si predvsem prisvoje jngo-slovenski Jezik, kar Je mladim ljudem lahka stvar. Naj časte jugoslovenske žene, kakor svoje lastne matere m sestre, naj prizanašajo narodnim navadam in šegam, naj se borijo hrabro na strani tega naroda, katerega napredek se je zakasnil. Turško barbarstvo je zadržavalo Izobrazbo ubogega slovanskega naroda, k| je zelo nadarjen in zdrav. Bodite u ver j eni, da bo ta narod, ko doseže svobodo, dobil tudi znanost in omiko evropsko.« — Kako pa postopa Musolini tu njegov fašizem proti našim, evropsko izobraženim rojakom v Primorju! SVETOVNI MOJSTER V ROKO BORBI. Estonec Jan Joago je dosegel v Parizu prt rokoborbni tekmi svetovno prvenstvo. Občni zbcr »Kmetijske družbe" za Slovenijo Ljubljana, 17. d£ce*B*ra. Za 10. uro dopoldne sklicani občni zbor se Je pričel šele proti 1. nri zarad! zakas.iit-ve vlaka iz Štajerske. Predsednik g. Ivan Sancin Je v lepem nagovoru p->zdta\il vse delegate, predvsem oblastnega referenta g. Z I d a n š k a kot zastopnika mariborskega velikega župana. Na občnem zboru Je zastopanih 100 podružnic s 167 delegati. Predsednik se Je v vznesenih besedah spominjal dana§n;ega rojstnega ene našega vladarja, povdarja!, da so bili naši kmetovalci vedno vdani svojim vladarjem, tembolj udanl so pa našemu sedanjemu vladarju, ki Je potonec prave kmečke korenine, (Živahno pritrjevanje). Zbor Je z velikim ndavušenjem odobril, da se pošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru.čestitka In udanostna brzojavka. Poljedeljskemu ministru se pošl:e pozdravna brzojivka. V nadaljnera govoru Se je predsednik spominjal vseh umrlih, ki so preminul! po zadnjem občnem zboru ter so Imeli za družbo in za kmetski stan sploh Izredne zasluge, tako gg. Gustava Pirca, Ivana Belleta. Martina JelovŠka. F. L. Dularja, ing- Rado Šviglja, dr. K. Verstovška Itd V spomin na »mrle so zborovalcl počastili S tem, ća so vstali in zaklicali: *SLiva!« Družb in tajnik g. Ing. Lah je podaj poročilo o delovanju družbe v letih 1923 ln 1924. V svojem poročilu se Je dotaknil dogodkov v »Kmetijski družbi« pred L 1934. ter ugotovil, da je bil na obč. zboru Izvoljen danšnji glavni odbor s predsednikom g. Ivo Sanclnom na čelu. S tem le prenehalo nezakonito stanje pri »Kmetijski družbi. — Na to poroča o organizaciji družbe. Kmetijska družba ie imela v teh letih 3 samostojne strokovneo odseke: konjerej-ski odsek L za bivšo Kranjsko, konjereiski odsek II. za bivše Štajersko In Prekmurje m vinarski In sadjarski odsek v Mariboru. V zadnii dobi pa so se ti odseki spremenili v sarnosto;Tia društva. Stanje delujočih podružnic ln udov Je bilo sledeče* v letu 1923. podružnic 360 s 15.024 člani; v letu 1924. pa 363 podružnic in 25.827 članov. Družbeno glasile »Kmetovalec« se le v teh letih razširilo ne samo po Sloveniji, ampak tudi po drugih pokrajinah naše države. List pa je pri sedanji naročnini za družbo še vedno pastven. V leta 1923 so Imeli družbeni strokovnjaki 23 predavanj po deželi. Kmetijski pouk se nI mogel bolje razviti, ker je primanjkovalo potrebnih sredstev. Družba ie ustanovila kmetijsko gospodarsko šolo leta 1S97„ tako da Je dne 16. avgusta 1923 praznovala 25 letnico tega zavoda, V tečaje v letih 1923-24 Je bilo sprejetih 18 gojenk. Žal, da država ne uvideva pomena vpgoje kmetijskih gospodinj ter premalo podpira ta zavod, ki Je največje važnosti za gospodarstvo ln izobrazbo našega ljudstva. Ker je kmetijska družba prodala svojo drevesnico v Šiški je morala na novo zasaditi drevesnico na Poljanah, rato v teh letih nI bilo toliko dreves, kakor jih Je družba druga leta Izdajala svojim Članom, šele v prihodnjem letu je pričakovati, da bo družba mogla odajati 8 do 10.000 drevesc Lani je bilo oddanih 1335 komadov. Pol'edeljstvo Je družba v tej dobi pospeševala z dobavo dobrega semenja *n umetnih gnojil, z razšlr jeva njem dobrih kmetijskih strojev in z dobavo umetnih gnojil, x razšlr jeva njem dobrih kmetijskih strojev in z dobavo umetnih gnojil. Istotako se is družba vsetransko trudila za pospeševane vinarstva in kletarstva, sadjarstva, konjereje in živinorcTe sploh. Blagovni promet Je znašal !eta 1923 269 vagonov blaga v vrednosti 12.726.402 dinarjev, v letu 1924. pa le 189 vagonov v vrednosti 6,630.373 Din. Blagovni promet J« znatno nazadoval ln ravno to potrenla. da je v družbi že del] časa akutna kriza. K debati o tajniškem poročilu so se oglasili Vodopivec iz Krškega. Makar iz Metlike fn C e r n e iz Šiške. Predsednik Je vsem trem da! potrebna pojasnila. Ob sklepu lista občni zbor še ni bil končan. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer* Četrtek. 17. decembra: »Veronika Desenu ška». Red B. Petek, 18. decembri: Zaprto. OPERA, Začetek ob 1A 20. zvečer. Četrtek, 17- decembra: Zaprto. (Skušnja za slavnostni koncert). Petek, 18. decembra: V unionskt dvorani: Koncert v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralje Aleksandra, V. Novakova simfonična pesnitev za »oli, zbor in veliki orkester. Izvajajo: ga. Lov j šetova, gg. Betctto, Banovce, eto članov zbora Glasbene Matice, operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in muzika Dravske du vizijske oblasti. Dirigent N. Stritof. Iz „Društva slovenskih književnikov" Na sestanku Društva sJovemskih književnikov v torek 1&. t m, se le izvršila v smislu društvenih pravil kooptacija novih članov iu obenem konstituiranje novega odbora, katerega člani so: predsednik Oton Zupančič« podpredsednik Fr. P i n Ž g a r tajnik Anton Podbevšek, blagalnik Fr. Albreht, odborniki: Vida Jerajeva, Vladimir Levstik, Josip Vidmar in dr. Franc Kidrič. Ob tej priliki se ie sklenilo, da bo priredilo društvo v ljubljanskem gledališču Prešernovo proslavo skupno z gledališko upravo ter da se razpiše poseben honorar za najboljšo enodelanko o Prešernu. Proslava se bo vršila meseca Januarja. Nadalje Je bilo sklenjeno pristopiti k mednarodnemu društva »Association Utredaire Artistične Internationale« m se udeležiti konference o tej zadevi v Zagrebu 21. t m. Na dnevnem redu je bilo precej nujnih zadev, tako da se bo vršila v torek 22. t m. ponovno odborova seja. Na tej seji bo treba razčistiti več organizatoričnlh vprašanj m začrtati smernice za društveno delovanje v prihodnjem letu. Podporni fond za slovenske književnike še vedno nI urejen, V tem ozh-u bo treba, da priskoči društvu na pomoč celokupna slovenska javnost — Komorni koncert, G. profesor Ravnic Id brata Rthard ter Ladislav zika so priredili voeraj v fllbarmonicni dvoran! prelepo napeli komorni koncert, na kate. rem smo slišali V. Novaka Trto quas! una bailaia, skladbo, kl kaže v minijaturi si. lan duh In velikansko znanje mojstra »Vi. barja«, ki ga bomo čuU v petek. R, Stra-ussa Sonato v Es as gosli m klavir jo si-rokopotezno delo, polno gonilne sile, moć nih zanosov, pa tudi sentimentalne sladkosti, mladostna skladba držeča se 6e umerjenih harmoničnih tvorb in klasične 8onatne oblike. Smetana je v svoj Trio v g lzlil vso svojo češko dušo, ob spominih na i agu bo svoje hčerke zdaj plalcal zdaj se smehljal, vedno priprost in lahko um. IjlT. Naj lepil je drug stavek. Vse tri skladbe so umetniški prinesli skrbno nafttndlraae, *• globokim razumeva nJem, enodnsno, skratka: dovrs>no. Ha vem. kateremu izmed vwh treb grm pr. veastvo, ker v teh skladbah morajo biti in so vsi enakovredni, vendar Je imel g. Ravnik: raleđ svojega kompliciranega klavirskega perta in muzikalnega vodstva najodgovornejše delo, ki mu Je bil, navzlic temu. da je bolan, {zlahka koe od začetka do konca. Enako je g. Hibaxd Ztka. sijajen vljolinist hi njegov brat Ladislav nJemu raven deiiat. Ta umetniška trojica bi s igro, kakršno smo sliaafc danes, za mogla * prepričanjem v lep vapeh nastopita kjerkoli. Veseli nas. da hoda vpeljat! v komorno trio glasbo tud! priprosto ljudstvo, tako n, pr. v Tržiču, Igrala pa bo tudi na flat-benem večeru natega Strokovnega, delav. skega udruženja prihodnji teden. Občinstva je bilo pri koncertu polna dvorana. Komorna si&&t>a al pridobiva pr! nas vedno već tal. Ploskanja je bilo mnogo !n gospodje so mora* navzlic velike, razumljive utrujenost: dodati se dve skladb! Zal, da Zikovci po novem letu odpotujejo. Upajmo pa, da nas v bodoč! zimi. oe ne prej. zopet obiščejo. Z veseljem Jih bomo eprejell. g» — VI tez sla v- Novak. Boofe - Vihar. Zi to delo, ki se Izvaja na slavnostnem koncertu v petek IS. t, m. ob 20. url v Unjoo-skJ dvorani, vlada izredao zanimanje. Delo samo pa to tudi v resnici zasluži. Pisano Je naravnost grandiozno ter zahteva od vsakega posameznega sodeiovalca največjo pažnjo rs pa polno moč, ki jo mora v tem delu posvetiti umetnosti. Tudi aparat, ki se ga skladatelj za izvedbo dela poslužuje, Je vaik. Sklada te-j zahteva popoln! moderni orkester s klavir jem, več solistov ter Izdaten moški in mtašani zbor. Delo Je naštudi-diral s resnim mnetnlškinj pojmovanjem in veliko ljubeznijo eden najboljših naših dirigentov, gospod Niko Stritof. Za Izvajanje mu pa služi najboljši aparat, kar ga imamo Slovenci in to so priznani solisti naše opere, operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega drnStva in vojne muzike, operni zbor bar celokupni pevski zbor Olasbeuc Matice, ki ga je uaitudiraJ g. Srečko Kumar. Vse obiskovalce koncerta opozarjamo da si že v predprodaji kupijo besedilo balade in posebno paroo precitajo kratko glasbeno razlago, ki jih vpeli« v lažje razumevanje dela samega. Tiskani program stane v predprodaji 4 Din. na večer koncerta pri koncertni blagajni pa bode *tal 5 Din. Brej: tfsfcaoesa besedila v roki skoro ne bo popolnega užitka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni — Posetnlke slavnostnega koncerta v proslavo rojstnesa dna Ni. VeL kralja Aleksandra I., ki se vrši v petek 18. t m., opozarjamo, da si kupijo vstopnice že v predprodaji. ki se vrši danes v Četrtek hi v Petek v Matični knjigarni ter ua večer koncerta od 7. ara dalje pred koncercio dvorana Prav posebno opozarjamo še na besedilo in tematično razlago dela, kt se dobi v predprodaji po 4 Din. Koncerta pr!redi Uprava narodnega gledaJtiča s sodelovanjem Glasbene Marice ljubljanske*. — Sovo g)edatiiče v Subotict Mesto Subotica je že deset let brez gledališči, ker je poslopje pogorelo. Mestni svat ks seda i skiccll zgraditi lepo in veliko po*lopje, kjer bo prostora za 750 gledalcev. V ta namen ima mestna občina že nad poldrugi milijon dinarjev. — Jubilejna Izdala Tolstega deL Hčerka velikeea ruskega pisatelja Leva Tolstega A, L, Tolsta, namerava v kratkem Izdat! jubilejno Izdajo vseh del svoega očeta. Izda ia bo vsebovala 91 zvezkov. Zahtevate pri v&ših Božičnih nakupih izrecno nrciTuođz đknJSodt ftnkala svinčniki od 0.13^napre Naliv držala s 14 kar. zlatim ' peresem od Din.120.- naprej V. L Križanovska: 127 0 brnljestvn nesmrtnih Vroče postaja, draga prijatelja. Vrnimo se. Pri večerji se zopet vidimo. Vrnili so se v dvorec. Da-hir in Sopramati sta si v spremstvu Narajane ogle. dala dragocene umetnine in starinske rokopise Iz raznih stoletij. Čas je hitro minil in solnce se ie že nagibalo k zatonu, ko sta Dahir in Gupramati naposled utrujena legla na divan in zaspala« Zbudil ju je Narajana. — Pojdimo večerjat! Solnce je zašlo, zrak je topel in dehteč, Lepo ie živeti celo napol, kakor živim jaz, — je dejal smeje, — Pred večerjo vama priporočam kopel, da se malo osvežita. Čez pol ure je spremil deček Dahirja ln Su-pramatija v krasno jedilnico, kjer je stala bcrrato obložena miza. Narajana je vsal in prijatelji so sedli za mizo. Večerja je bila Imenitna. Tudi to pot se je gospodar zadovoljil z mlekom n sadjem. Bil je vesel in izredno zgovoren tako, da se prijatelja nista dolgočasila. Bila je že noč, ko so odšli na teraso. Milijarde zvezd so migljale na temnem nebo* sklono in mesečina sle je razlivala po okolici. Videč*, da se gosta zamišljeno ozirata po dlvnl pokrajini, je položil Narajana Supramatlju roko na **mn rekoč* —- No, kaj praviS? Ali se 11 zdi še vedno bedasta moja želja, odpočiti se v tem čudovitem kraju in uživati to, kar ml nudi sedanjost, namesto da hrepenim po neznanem cilju in dvomljivi sreči? — Nehaj vznemirjati Supramatijevo dušo v trenutku, ko se hoče posvetiti višjemu znanju, k! zahteva mir in napetost vseh nmstvenih sil, — je dejal Dahir. Nasprotno. Baš v trenutku, ko hoče storiti naj. večjo neumnost, ko se hoče živ pokopati, Je treba govoriti z njim resno ter mu predočiti vse lepote življenja. Prav nič mi ni do življenja in naslad* Neprimerno bolj me zanimajo nova obzorja, za katerimi si skrivajo veliki problemi; — Je odgovoril Supra-mati smeje. — Vidim, da si nepoboljšljiv. Ti preziraj življenske naslade, jaz pa ne morem živeti brez njih. Kot gost se moraš udeležiti koncerta in baleta, ki ga priredim nocoj vama na čast — Vse kaže, da je tvoj dvorec krasno urejen. Zelo rad bi poslušal koncert, pa tod) balet me zanima. Sovražim sicer posvetne zabave, vendar pa priznam, da ni pravila brez izjeme ln ta Izjema naj bo nocojšnji večer. Tvoj zborni okus nama Jamči, da bo prireditev res zanimiva, —* je pripomnil Supramati. Narajana Je vzdiha!!. jm tal nlmaro več na nra&uso takih cred- tev, kakor sem jih imel poprej. Toda v prostranstvu se vedno najdejo dobri muzikanti Tu v jezeru je mnogo krasnih bajaderk, ki so utonile na veliko žalost braminov. — Narajana, rotim te, nikar ne obujaj mrtvih krasotic! Za tako prireditev se ti lepo zahvalim! — Je vzkliknil Supramati ves prestrašen. Gospodar se je ironično nasmehnil. — Nikar ne kriči! Pomiri se, dragi prijatelj! Nikogar ne bom obuja! od mrtvih. Ore za navadno materijalizacijo, ki obeta enak užitek poklicanim duhovom in nam. Ko pa napoči jutranja zarja, se vrnejo vsi igralci v zagrobno življenje. Lahko se torej mirne duše udeležiš koncerta in baleta. Narajana se je obrnil in udaril trikrat po bronasti plošči. Takoj sta prihitela dva mlada služabnika. Prvi je prinesel trinožnik, drogi pa šatulo. Narajana je vzel iz šatole stekleničko In škatlico. Izgovoril je formulo za klicanje uhov, vili na žerjavico nekaj kapljic rdeče tekočine in vrgel ščipec praška. Takoj se je dvignil iz trinožnika oblak gostega dima. Nato so začela švigati na vse strani skre in naposled so se pojavile krvavo rdeče oble. ki so se dvignile visoko v zrak in razpočile. Nekatere so popadale v jezero ln voda je zašumela. Nato Je bilo zopet vse tiho. Kar so se pojavili od vseh strani beli oblački. Zbirali so se kraj terase. Narajana ie stal kakor zamaknjen in nadziral njihovo kretanja. Kmalu je razdelil veliko teraso krasen bel zastor. Nato se je začula čudna muzika, zmes človeških glasov in nekih neznanih instrumentov. To ni bilo niti petje, niti orkestralni zvoki Kakor začaran je poslušal Supramati to mu-ziko. Kar se je začul nad jezerom zamolkel ropot Supramati se je ozrl in zagledal val, ki se je penil in naglo bližal bregu. Ko je butnil ob stopnice, se je pojavilo več ženskih bitij, ki so sc lahno zilala po terasi. Narajana ie vrgel v žerjavico še malo praška in dim se je začel valiti v obliki spirale proti prozornim bitjem. Kmalu je stopilo na teraso šest, na videz živih žensk. Prekrižale so roke na prsih It se nizko priklonile pred Narajano. Bile so divne Indijske deklice v cvetu mladosti Skozi prozorne tunike se Je videl vsak gib njihovih krasnih teles. Vsaka je imela na glavi, vratu in rokah polno draguljev. Narajana Jt izgovoril v indijskem jeziku nekaj besed, nato je sedel na divan ter posadil kraj sebe svoja gosta. Tisti hip so zažarele v rdečkastih oblah električne žarnice in bajaderke so začele plesati Kakor na krilih so se vrtele ali pa sestavljala dlvne plastične kupine, v katerih je bilo toliko življenja in strastnih kretenj, da se je SuoramatUu zdelo, da vidi poosebljeno izkušnjavoi •?inVf M5K! rHfrOn« dne t» flecemtnai 192&. Stran 3 Dnevne vesti. V LmbiianL dne *— Praznovanje kraljevega rojstne* ara dne. Danes slavi Nj. Vel kralj Aleksander svoj 37. rojstni dan. Z vladarjem praznuje ta dan vse rodoljubno, domovini in kralju vdano prebivalstvo. Tudi Ljubljana se je praznično odela. Z vseh javnih poslopij in privatnih hiš vihrajo državne in narodne zastave. Po božjih hramih so bile zahvalne službe božje, ki so se jih udeležili predsta-vitelji vojaških in civilnih oblasti in Številno občinstvo. V vladni palači je veliku župan dr. Baltič sprejemal čestitke. Državni uradi danes ne poslujejo in po šolah ni pouka. Tudi prodajalne so bile v Času, ko se je vršilo cerkveno opravilo, zaprte. Zvečer je proslava kraljevega rojstnega dne v gledališču, častniški zbor pa proslavi rojstni dan svojega vrhovnega poveljnika s posebno svečanostjo. Prepričani smo, da bo ena kakor druga prireditev številno posečena, ker vsi sloji naravnost tekmujejo, da dokumentirajo svojo zvestobo in udanost narodnemu svojemu vladarju. — Odkritje Strossmaverjevega spomenika. Odbor za Strossmayerjev spomenik je na svoji zadnji seji sklenil, da se odkrije Strossmaverjev spomenik v Zagrebu prihodnje leto na dan smrti velikega vladike. To bo gotovo ena največjih slavnosti, kar jih je kdaj bilo na slovanskem jugu. ker se je bodo udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov. Treba bo pravočasno poskrbeti, da bodo na teh svečanostih dostojno zastopani tudi Slovenci, ki Časte v velikem apostolu slovanske vzajemnosti enega največjih svojih prijateljev. — Kraljev prihod v Zagreb. O kraljevem pTihodu v Zagreb za katoliške božične praznike piše glavno Radićevo glasilo Dom: »O prihodu m bivanju Njiju Veličanstev v glavnem mostu Zagrebu so listi priobčili preuranjene ia netočne vesti. Z ozirom na jo )e treba ugotovili troje: 1. da so v okolici Nj. Vel kralla resno razpravljali o tem, da bi kralj in kraljica preživela katoliški božič v glavnem mestu Hrvatske ta da bi ta brvaJa pet do Sest In celo mogoče 10 do 14 dni; 3. da naj bi bilo bivanje skromno ia presrčno brez vsakih oficijelnih priprav in sprejemov; i) da Njiju Veličanstvi vendarle to priliko uporabita, da se čim bolj seznanita s kulturnim, gospodarskim in socijalnim napredkom našega hrvatskega seljaštva. Odločitev o bivanju Se ni izrečena, slasti se ne ve točno, kako dolgo nameravata kralj in kraljica bivati med Hrvati. Samoposebl Je umevno, da bo imelo to bivanje, če do njega pride, vel9c mednarodni !n notranji pomen, ker bo to nov dokaz, da &e vse naše javne prKfte stalno In sigurno urejajo In stabilizirajo v duhu narodnega sporazuma m seijaške demokraclje.c — To- .-:o »Dom« o kraljevem bivanju v Zagre- — Ukaz o napredovanju oficirjev. NJ. *L kralj Aleksander L podpiSo danes ■vodom svojega rojstnega dne velik ukaz napredovali;!4i oficirjev. Minister vojne mornarice Dušan Trifunovlć Je na očni avdljencl ta ukaz predložil kralju. — Poaojilo beogradske občine, Beo. r^dska občina Je sklenila najeti v Ame- - 3 večm i i! jonsko dolarsko posojilo. Ame-ka bančna skupina Mas Daniel ponuja čini posojilo v znesku 10 do 12 mili. nov. ~* Redukcija ministrstev. V radikal. m kluba se prične prihodnje dni razpra-I o noveio zakonu, ki ga namerava pred-Iti vlada glede centralne državne rsve. Po tem zakonu se ima skrčiti ftte- ko in dam »ko ner lo, damske torbice, 1$ ntce. parfinv, fno milj itd. Velika izbira kožuhovino. w*5 Iz Maribora —m Boj za ženske dolge ln kratke lase. Uredništvo »Marburger Ztg.« je razpisalo tri nagrade za etesovan'e glede dolgih ln kratkih las pri ženskah. Vposlanih je bilo 1521 izjav, med temi 1121 Izjav iz Maribora samega V Mariboru se je Izreklo 573 glasov za dolge. 456 glasov za kratke lase, dt.čim je bil > 92 glasov nevtralnih. Izmed moških glasovalcev je bilo 80^> za do!ge lase. kar morajo neomožene dame vsekakor upoštevati. Prvo darilo je dohl? Herman Zenz v Mariboru, drugo ga, Cber-hardt iz Banata, tretje pa gdčna. Lija Po-povlč Iz Ljubljane. —m Mariborska mestna hranilnica bo z novim letom 1926 znižala obrestno mero za posojila na !n^o. —m Za mestno klavnico se nahavl laboratorij, v katerem se bo meso prelsko-avlo. Za prve aparate je dovolil občinski svet 15.000 Din. —m §est milijonsko posolilo najame mestna občina tam. kier ga dobi pod nal-ugodne širni pogoji. Posoillo se porabi v prvi vrsti za zgradbo stanovanjskih hiš, —m Veserčn* da vet- se zniža z novim ietom 192S od 20 na 10%. —to Podpore mariborskega okrajnega za stepa. V plenarni seji je dovoifj okrajni za-stn-p sledeče subvencije. Obrtno nadaljevalni Soli v Mariboru 10 000 Din. vinarski frn sadjarski soli 10.000 Dtn. p ožami br3mbl S.500 Din. sa rejo čistokrvnih plemenskih merjascev, bikov Itd. 20.000 Din. za cepila proti svinjski kugi tn rdečici, 10.000 Dfn, za kmetijske tečaje 15.000 Din. Subvencije pričajo o dobrem gospodarstva v okrajnem zastopa. —m Predavanje ZKD na Ptujski Gori. V nede!lo 20. d^c. ob 8. zjutraj se vrši na Ptujski gori predavanje o davkih m taksah. Priredi ga Zveza kulturnih društev za mariborsko oblast. Predava g. Otraar Meglic iz Maribora. Na.bolj bv-il»?nv fn orim;^* božitna ln novo ozn? darili so Uc&2 » tmsžoa gina ofiiM? in oblatila. Za tnal dtur nabavite v»» vrst« lsU*i *di>oUs v deta lo trgovini konfet i ek« tcvame FRAH IDA * CJS., LJU3LIAKA, Oradiiče 4. TeL lat 24^ Erjavčeva cesta 2- Ljubljanska porota V Ljubljani, dne 16. dec VELIKE TATVINE V ŽITNEM ZAVODU, Porotniki so potrdili soglasno obe vprašanji, tako glede tatvine, kakor tudi soudeležbe (pri tatvini prorroga), nakar i« dobil Anton B a b n I k 13 mesecev težke ječe. NEPOBOLJŠLJIV TAT IN POTEPUH. šele 22Ietni Štefan Bašelj. ro;en v Črnučah, pristojen v Mavčiče, zaradi tatvine že petkrat koznovan. je zelo nevaren tat in potepuh. Delo mu smrdi, najraje se preživlja s tatvinami. Prenočuje po raznih hlevih in krade, kar mu pride pod prste. Letošnjo spom!ad je moral obtoženec odriniti k vojakom, a 1. julija e pobegnil in se klatil po Ljubljani In okolici do 31. julija, ko Je bil aretiran in izročen svojemu polku. Dne 21. julija je šel kot vojaški begunec z nekim VIK tor jem Kokaljem. ki »e čudi nevaren vlomilec in tat, v Nadgorico, kjer se je Kokal« splazil skozi podstrešje v Metiičevo hišo ter vzel 53 srebrnih kron. 6 zlatih prstanov. I par zlatih uhanov ln razne obleki v skupni vrednosti 2075 Din. Bašelj }e stal na straži ter sta si plen razdelila. Dne 1. oktobra t I. se ie vrnil od vojakov ter tekom desetih dni Izvršil devet tatvin. Dne \9. oktobra je zlezel skozi okno v zaklenjeno sobo pri Antonu Gorjancu ter odnesel nlkljastn uro z dvojno srebrno tula-verižico. suknjič, hlače, telovnik In par čevljev, skupna vrednost 535 Din Ze naslednji dan je ukradel Karlu Markežu Iz zaklenjene sobe kompletno obleko, v kateri je bilo 300 Din In par novih čevljev, supna vrednost 530 Din. Tret i dan, to je 21. oktobra, je ukradel Ivanu Jerini zaklenjen kovčeg, v katerem sta se nahajala 2 klobuka. 2 para hlač, ] odeja. 7 ovratnikov. 1 srajca tn 2 kravati Vse stvari s kovčegom vred so bile vredne 490 Din. Naslednjega dne je vlomil v kovčeg Matevža Navodnika in odnesel razne obleke za 940 Din. Tri dni po« zreje, to je 25 oktobra, je z vitrinom odprl pisarno odvetnika dr. Jeriča in ukradel 4000 Din vredni pisalni stroj. Stroj je sku-Šal prodati, ker ga pa nI nihče hotel kupiti, ta Je skril, da bi ga vnovčil pri boljši priliki, šele po aretaciji le povedal za skrivališče ter je bil stroj vrnjen lastniku, še istega dne le odprl z vttrlhom stanovanje klobučar skesa mojstra Al. Janežiča ter mu pobral srebrno cigaretno dozo. tula-uro. srebrno verižico z obeskom, zlat prstan, eno obleko In 23 lir, skupna vrednost 940 dirarjev. Dan pozneje le Istotako z vitrl-hrm odprl stanovanje privatnega uradnika In mu ukradel zimsko suknjo, par starih uhanov In broCko. skupna vrednost 700 Din. Isti ali naslednji dan Je na tnak način odori jaJdcfljeoo stanovanje podpolkovnika Prcisfcušana zdravilo aspirinov* tablete (Bafk% •e mr%oQohryt pnnarrjajn f%m ar nb wij/rn- pred ponarejenimi fanVMl tahfvajir vrdnn /r originalni Mit) **®"f*~ tplntčnitfi korituti % rt mH 20 t?th rtnmi/ s mrxfro-«W/o rd-iti varstveno *ni%mko\ Odklanjajte vsa druge mi^Sj dr. Kebra m odnesel dežtri plašč in asalat kržuh. supna vrednost 19UU Dir. Dva dni poznele. to je 29. oktobra, je tudi i vitrinom odklenil stanovanje delavca Ivaaa šparovca ter mu odnose! kompletno obeko in Še en suknjič v skupni vrednosti 1050 dinarjev Skupno vrednost vseh pokradenih stvari so cenilci določili na 13.160 Din. Vse Di kradene stvari je obtoženec prodal ln denar zapravil Policija je večino teh stvari la-sledila, tako da bodo oziroma so Je lastnikom vrnjene, V dobi od 1. do 31. Julija ia od 19. do 29. oktobra t. L se ie obtoženec potepal po Ljubljani tn okolici in ne rrore dokazati, da se je preživljal na pošten način. Obteženi ie torej kriv hudodelstva tatvine po §| 171, 173. 174 Tlau 17nl!a. 179 k. nadele Prestopka po členu. 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi Obtoženec ori^nava vsa očitana aM defan'a. Pozvanih je 11 prič. Ohvoženec pa ima tudi 13 sokrivcev, oziroma sosumljlv-cev. ki pridejo vsi pred senat deaetnesa sodišča. Porotniki so soglasno potrdili stavljeni vprašanji glede tarvine m potepušiva ter Je bil Da šel j obsoien na pet tet težke leče, (Zagovornik dr. Stare,) Sport — Slovensko planinsko društvo v Lhaa- ljanl naznana cenjenemu občinstvu, da pri* redi dne 1. februarja 1926 planinski ples v vseh piostorih Narodnega doma v Ljubljani. Cisti dobiček se porabi v kritje stroškov za gradnjo doma na Krvavca. Zato naprošamo vsa ostala društva, da vpo-Š te vajo našo prireditev ter opustijo vsleč tega vse eventuelne svoje prireditve, — Da vrp Ddbodlmo tn omocočimo ftn~ teres do drsalnega sporta smo s« odločal zn:žad vstopnino na litrskem drsališču 02 4 Din za navadna vstopnice Din 2 in A Članske ta dfjaške vstopnice. Sklenilo se Je prirediti drsalne tečaje sa umetno ln srn* četrto drsanje pod vodstvom svetovnega prvaka g. dr. Fuchsa s sodelovanjem naših' znanih najboljših umetnih drsalcev, kakor n pr. g. ing. Bloudek. Vodišek Kavšek Itd. Ta imena Jamčijo, da bodo ti tečaji res prvovrstni. Zato je odrejen ua športnem drsališču poseben prostor popolnoma ločen od prostora za splošno drsanje. Dovoljujemo si opozoriti, da pripravlja SK THriJa posebno atrakcijo za večerne drsalne ure, Id bc priSla v poštev z!asti plesalcem in v zabavo občinstvu. Priglasi za tečaj trike se sprejemajo pri blagajni. — Smošfel tečaj na Po boru. Kakor Že objavljeno, prične se ta brezplačni tečaj zs novince fin za že deloma Izvežbane) dne 25. t m. pri Mariborski koči SPD pod strokovnim vodstvom g. Rud. Badjure a asistentom g. akad. Gustavom Ogrtnom. — Skupni odhod udeležencev tečaja Is Zagreba, Ljubljane fn Celja v Mariborsko kočo se bo VTŠil dne 24. t. m. in to Iz postaje Hoče pred Mariborom po dohodu vlaka Is Zidanega mosta v Hoče ob 11.32 (odhod Ia LJubljane ob 7.44). oziroma iz vasi Hoče (gostilna »Pri poštU) ob 12. urL — Pohorski smuški tečaj bo Imel karakter potovalnega tečaja. Prve osnovne va e (3 ln 4 dni) pri Mariborski koči 1CS0 m. droge vaie pri Ruški koči 1249 m (1H dneva), nadaljevanje pri koči na Klopnem vrhu 1280 m (I % dneva). Tečaj se zaključi dne 1. jsnuarla 1926 s turo po Pohorskem grebenu navzdol v MIslInjsko aH Dravsko dolina Prijave na mariborsko podružnico SPD., Maribor. — Smuški tečaj v Sarajevo. Gori orna« njenemn smuškerru tečaju na Ponor nj bc sledil drugI smučki tečai pod Istim vodstvom za novince In za Izvežbane smučarje v Sarajevu (prvi teča' v Bosni) In to aa debo pravoslavnih praznikov (počitnic) od 4. januarja 1926, trajal pa bo približno 8 do 10 dni. Prve osnovne vaje se bodo vršile tik Sarajeva, nato se premesti tečaj na vrb Bjehašnice 2067 m. Stanovalo se bo v Observatoriju. Podrobnejši podatki sa ta le* čai se bodo še objavili. Prijave na Putnfk (Turist Office), Sarajevo. aH pa direktne na voditelja tečaja g. R. Badjura, Liubljana Marmontcva ulica IS. — Mirovna pogajanja med Sparta In Slavlje, Občni »bor Slavlje Ja odobril pre*. log. da ee vrte pogajanja a ftparto ha aa se na ta način vzpostavijo lojalni In sprav, Uivl odnoftajl v če&kem sporta, — Anglclkl profesionalci. Te dat vzbuja veliko senzacijo v angleškem sportu način, kako Je prestopil znameniti igralec Kelly Iz svojega dosedanjega kluba Bttrnlev, kjer se ni počutil dobro, v Sam-d eri and. Licitacija Je Sla tako navzgor, da Je dosegla bajno svoto 7000 funtov, ki Jtti Ja plačal Sunderland Igralen Kellvjn, da Se prestopil v klub. 7000 funtov pomeni r na. Sem denarju 2 mIIJona 300 Ueoč dinarjev* torej svoto, kl Je ograo«*' Stran 4. •SLOvrN? ki nak O m đm 18 decembra l9ito. «tpv 287 Gospodarstvo 0 pospeševanju obrtnosti in trgovine (Referat zborničnega tafnika g. dr. Frana Windischerja na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dne 11. XII. t. L) Za točno poslovanje obrtnih zadrug, trgovskih gremijev ra zadrug ter višjih or-gar&zadsj njihovih je odlične važnosti m velikega pomena, da razpolagajo z izvežba-rrimi zadružnimi fimkcrjonarji, bodisi da so to odborniki, bodisi da so zadružni uradniki. Organizacija našega obrtništva in tr-govstva Je dobro razvita, še napreduje In se utrjuje. Praktične potrebe teh naših stanovskih organizacii ie treba vpoštevati In gledati, da se Jim pomaga, kjer nastaja potreba za tako pomoč. V ta namen, da se povzdigne praktična izvežbatiost zadružnih funkcionarjev v našiti zadrugah, grem!Jih in zvezah. Je zbornica priredila dne 12. 13. te 14 septembra tridnevni tečaj za aadrnžne runkcijonarje v LJubljani ter dno 27., Ž8. in 20. septembra tridneven tečaj r Maribora. Oba tečaja eta lepo uspela in Je konstatirati veliko zadovoljstvo s tema praktičnima priredbama. Tečaja v LJubljani se jo udeležilo 60 aadružnih funkcijonarjev ter je bilo zastopanih 41 organizacij. Tečaja v Mariboru ae Je udeležilo 51 zadružnih funkcijonar. jev ter je bilo zastopanih 48 organizacij. Na sestankih trgovcev In obrtnikov, ki so ae vršili povodom tega tečaja v Mariboru, je bila izražena želja da bi se taki tečaj' V bodoče vršili tudi še na deželi v krajih. Irf predstavljajo pomembnejše gospodarsko srediSče. Tatko željo je zbornici oglasil tudi »adrnžnl komisar g. I. Založnik ter teme. ljem svoje konference % zborničnim tajni kom dr Franom WindischeTjem Izdelal načrt o tem. kako In kje naj bi se vršili ♦skJ tečaji. O tem je bilo govora v seji predsedstvenega odseka dne 27. novembra ter je po predlogu gospodov zbomičnlb članov Jakoba Zadravoa In Ivana Rebeka obveljal sklep, da abornica priredi takt tečaje v Celju, Ptuju. Šoštanju in Ljuto meni v zadnjem kraju zlasti za potrebe Gornje Radgone ias Murske Sobote. Za priredbo teh tečajev se je zbornici stavil na razpolago zadružni komieer g. I. Založnik ter je gospod veliki župaa mariborske oblasti na našo pro&njo dovolil drage volje, da sodeluje pri teh tečajih g aadružnj komisar I. Založnik. Predsed. etveni odsek je- sklenil, oprijeti so te pri. like, hkratu pa >e zaključil, da aa teh tečajih predav&jo tudi zbornični funkcijo, narji. Stroški sa te tečaje niso veSiki in Jih bo lahko kriti Iz razpoložnih sredstev. Materijelnih izdatkov ni. ker pridejo v pofttev samo potnine predavateljev. V tej zvezi mi je poročati, da so zbornica zan1. ma tudi za prireditev tritedenskega tečaja, kateri je namenjen učiteljem in učiteljicam na obrtno- :n fcrgov3konadaljevalnih šolah, število teh šo! Je veliko. Dejstvo pa je, da manjka strokovno Izobraženih učiteljev. Ta-ki tečaji so ae pri nas pred vojno redno vršili v letih 1903 do 1912. Po pravratn Je prišlo samo do enega takega tečaja v Ljubljani tako, da je danes v resnici potreba, mislit! na prireditev takega tečaja. Zbornica je v tem pogledu ie v korespondenci z velikim županom ljubljanske in mariborske obasti ter z ml-t»'«trstvj zb trgovino in p ros veto, pa j« računati a tem, da bo mogoče v kratkem prirediti tak tečaj, kateri bi ae po vsej priliki vršil na tukaj&nji državni srednji tehniški soli. Poročati mi je glede obrtnega, odnosno trgovskega pospeševanja v praktičnem smislu se to, da je zbornica Izdala »Obrtno računstvo za stavbno, umetno in stroj, no ključavničarstvo« ln za »železolivstvo*, nadalje »Računstvo za oblačilne obrte*. Pripravlja se pa še tretja knjiga »Obrtno knjigovodstvo za oblačilne obrte.« Vse tri knjige je spteaJ profesor Pod kraj šek. Vsled to izdaje je mogoče po jako smerni cen! dati učencem na teh šolah strokovne knjige na razpolago. Opozoriti m! Je dalje, da je zbornica pred nekaj meseci Izdala dve naslovni knjigi, ki so važni za našo indn strijo, trgovino to obrt ter se govejo skromno »Seznam eksportnih in importu?h tvrdkc ter »Seznam industrijskih in več Jih obrtnih podjetij«, dasi sta v resnici dva lepi naslovni knjigi urejeni strokovno po skupinah In izkazujejo okoli 5000 firm. Seznam je Jako praktičen ln se zlasti vna-nji interesenti živahno zanimajo sanj. pa tndi v notranjosti naše države je velikega pomena za praktično trgovsko informacijo. Atrerika v uvedbi zlate valute v Angliji in v locarnski pogodbi Evropa dolguje Ameriki 7-349 914.000 dolarjev in nereguliranih Je še 4.743 955.717 dolarjev. Po sedanjem tečaju znaša dolg evropskih držav ArnerfkI 676 milijard dinarjev Poleg tega so Še dolgovi raznih občin, tako da maša celokupni dolg Evrope $00 miHjard dinarjev. To in ono —g Konferenca o valutnem problema. Uprava udruženja bank v Beogradu je sklenila sklicati širšo konferenco, na kateri se bo razpravljalo izključno o valutnem problemu. Za to konferenco vlada v gospodarskih krogih veliko zanimanje. —g Stanje posevkov. Po podatkih poljedelskega ministrstva je bilo stane posevkov od 1. do 31. novembra dobro. Ponekod so poplave uničile ozimino tako, da bo treba njive preorati in zasejati z jarim žitom- Poplave so bile v ljubljanski, mariborski, primorsko - krajiški, zagrebški, osje šk i, sremski podrinski, valievskl, raški, zetski, splitski, dubrovniški. tuzlanski, sarajevski, mostarski, travniški, vrbaškl in bi-heški oblasti. Poljske misi šo se v nekaterih kraji zelo razpasle. —g Žitni trg. Po poročilih novosadske blagovne borze se je položaj na žitnem trgu pretekli teden nekoliko stabiliziral. Pšenice je bilo prodane 63 vagonov bačke uzance po 290 do 287.50. Kupovali so slovenski in domači milni. Sremsko blago 77/78 je notiralo 300. Braila Je nudila dobre cene in sicer za srbiansko 3 do 4% blago 240. za boljše vrste pa 246 do 247 sh. Koruze je bilo prodano 333 vagonov. Stara je ostala pri prešnjih cenah od 165 do 170, umetno sušeno sremsko so plačevali po 162.50 za december, popust pa 165. Nova koruza sremska je notirala 130. bačka pa 127. Kupovali so večinoma Izvoznlčarji. Po decem-berskem blagu so povpraševali osobito ga relacijo Jesenice in Postojna. Cene so varirale od 132 do 135. Jara koruza marec-april na Tisi >e notirala začetkom tedna 158, koncem pa 150: april - maj na Ttsi sredi tedna 157.50. koncem 152.50. Moke je bilo predano 21 vagonov — Ogg 455 do 465, O-baza 460. Ovsa pet vagonov bačkega po 183 do 187.50; otrobov 10 vagonov. Cena je poskočila od 110 na 120. Fižola je bilo prodano 4 vagone (bački po 200. uzance blago po 187.50). ječmen je notiral do 450 met. stot., težak 165. —g Gospodarsko stanje Evrope. Glasom letošnjega poročila ameriškega kongresa 'e kupna moč in nivo življenja v vseh evropskih državah daleč pod predvojnim stanjem. Začetek preokreta na bolje vidi Peklenski stroj pred 53 leti Dne 11. decembra 1875 se le pripetila v Bremerhavnu na parniku »Mosel« strašna eksplozija. Mrtvih je bilo 183 oseb. težko ranjenih mnogo. Bil je mrzel zimski dan, polno ledu in »Mosel«, nov in lep L!oydov parnik, le stal v pristanu Na bregu je bilo živahno gibanje. Delavci so vkrcali razno blago. Mnogo potnikov je bilo že na krovu, drugi so se poslavljali na obrežju. Sredi dela uteče izpod omrzelih delavskih rok sod. Ko pade na tla v brodu, se začuje og-rrmna eksploz: a in na stotine ljudi je zakričalo, slišal se ie stok, obležali so ranjeni in mrtvL BroJ je bil strašno razdejan, vse na njem je bilo razbito. Na milje okoli ie zračni pritisk u-niCil vsa okna V nekem grmovju, 300 metrov oddaljenem, so našli še prihodnje poletje dele raztiganih trupel. Hitrejše, kakor se je pričakovalo, se Je pojasnilo ta silni dogodek. Podjetnik Thoncas se 5e v svoji kajuti vstrelil. On je bil atentator ter je imel že marsikaj na svoji vesti. On je dal sod napolniti z dinamitom. V sodu je bil takozvani peklenski stroj. NI pa fcirel namena, da bi se sod kmalu razpD-čii, ampak eksplozija bi sc bila morala izvršiti pozneje na morju. Dve leti poprej je bila velika pošiljatev na nekem angleškem rarniku, ki ni nikdar dosegel svojega določenega pristanišča, zavarovana na nbgo-vo ime. Tudi sedaj je bil sklenil znatno zavarovanje in najel kajuto prvega razreda za pot na Angleško. V Southamtonu se e irrelo ukrcati zanj novo blago. Potem šele je imela slediti eksplozija. Peklenski stroj je bil baje izborno delo, in bi bilo gotovo izpolnil, kar je Thomas določil. Stroj mu Je napravil neki urar iz Berna. Ves svet je trepetal zbog dogodka v Bremerhavnu in skušalo se je preostalim pomagati. Thomas je bil nemški Američan. Hotel je z veliko z&varovalnino priti do premoženja. Enkrat se mu Je posrečilo, drugič mu je spodletelo. Parnik bMosel« je bil popravljen in obnovljen ter Te potem plul še daleč oko'1 po širnem monu. Ona kajuta. v kateri se je Thomas vstrelil. ni bila nikoli več potnikom oddana. Laojo pa ie vendar le spremljala nesreča. Poleti 1881. je zašia v megli na angleškem bregu na skalovje in se razbila. K sreči so bili rešeni potniki in mornarji. Kolonija gobavih Največja kolonija gobavih se nahaja na filipinskem otoku Culton, 300 km iužno Manile. To kolonijo je ustanovil leta 1906. ameriški namestnik general Urod. Otok le dolg približno 30 km in Širok 18 km, narava je krasna in vegetacija buna. Ta kraj je Izbran za to, ker leži Izven prometa, da se tako preprečuje razširjevanie bolezni. Potem se je hotelo doseči to. da lepota kraja ugodno vpliva na nesrečnike. Tla so rodovitna in se z lahkoto pridela, kar potrebujejo bolniki, katerih je sedaj 6000. Otok ima samoupravo. Tudi ženske Imajo volilno pravico. Vsi za delo količkaj sposobni so zaposkni aH v kmetijstvu ali pri ročnem delu. Skrbi se tudi za zabavo. Vrše se kino-predstave in koncerti. Nameščenih Je za bolnike več bolniških sester In zdravnikov. Otok je pravo zdravilišče. Doslej se je po- srečilo 25% v prvem stadiju nana*aJočih se bolnikov ozdraviti in vrniti človeški družbi. Posebno učinkovito proti boiezni je olje Chaulmoogra. Bolniki gredo radi na otok. ker vedo. da Jih čaka dobra preskrba ln da tudi še ozdravijo, ako ni bolezen že preveč napredovala. Skupno število vseh gobavih na Filipinskih otokih se ceni na deset tisoč. je, da s? premici te, da eden pat nogsv;c z Ji'om m znamko g| (rdečo, modro ali zfeto) „ključ'** »raia kakor štirje pari drugih. Dob.vč.o se v prudajS n h Ruski seljgki sežigali cigane Pred moskovskim sodiščem se obravnava nenavaden kriminalistični slučaj. Sodišče razpravlja o redkem primeru divjašt-va ko je bilo več ciganov na barbarski način živih sežg2nih Cigani so bili sežgani radi dveh tovarišev, ker sta kradla konje. V bližini sela Puškinova. 28 km od Moskve, se je namreč dogodil ža'osten slučaj, katerega podrobnosti so prišle na dan še le pred moskovskim sodiščem. Julija meseca letos Je zjutraj okoli 7. zapazil pastir sela Kovezina dva cigana v Puškinovem gozdu, ki sta vodila konic, ukradene kovezfnskerru prebivalstvu. Takoj se je \rrnil v selo ter sporočil vašča-nom. kaj ie opazil v gozdu. VeM o kon*skih tatovih se ie bliskovito razširila po vseh okoličanskih in oddaljenih vaseh. V eti: ari se je zbrala velika, okoii 300 moških kroječa množica, oborožena s cepci, krepclci. vilarri in cc!o s puškami. V vasi zbrana množica je nato v spremstvu žena drvela proti gozdu, kjer je taborila ciganska družba, kater: sta pripadala tndi konjska tatova. Kmetje so se razdelili na več napadalnih skupin ter začeli obkoljevat! gozd. da vjamejo cigane. Ko so vstopili v gozd. so začeli kmetje tuliti, kričati in toiči ob revesa, oziroma streljati v zrak. Bil >e pravi ples indiiancev. Obkolili so cigane ter jih zvezali. Začeli so jih neusmileno toiči in pretepati. Kmalu so ležali cigani v mlaku-žah krvi. OsveteŽeljnl kmetje se še niso zadovoljili. Odvlekli so ranjene cigane iz ^ozda. Na polju so postavili ogromno grmado iz suhega dracja. Na grmado so pometali nezavestne cig3ne l?, jih nato sežgali. Cigani so bili na grrradi privezani ob velik kol. Nekateri cigani so se skušali v zadnjem trenotku rešiti, toda kmetje so Jih znova pometali na grmado. Ko je grmada pogorela, so krnerje izpod pepela potegnili sežgana tnrpla ciganov ter jih pokopali ob divjem veselju. Radi direktne udeležbe pri sežiganj*! ciganov ie obtoženih sedaj 26 kmetov*, med r>imi tudi dva Člana vaškega sovfeta- Ker centri $imonc vo mas to iCrems Simon) boste is tviegn :drar* stuenega razloga rabtit tUill Simonovo mi o (. in 9 mesecev zapora, katera kazen ~a fi 'e odpuščena po In dultu. Bila le tak< peščena na svobodo. • • mm iarvni trakovi, ogiieni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga« Selenburgova 6| Telefon at. / Plenim stran najnovejšega ratenta „Ideal" nemškega fabrikata, dalte stroji last-nees izdelka z jamstvom in poukom so brezkonkurenčm. Dobijo se le rri generalnem zastopstvu za Jugoslavi,o in izdelovatelju F.Kos,l:iiljio3,Ziilmlai5 Cemki in po:asnila brezplačno. L «e BM* pajbojjil domači inttmnacal zavod Ima v vteh »e«Uh >an*gije a brzojavni nest. Argus t Potrta od žalosti naznanjava vapm sorodnikom, pri'ateliem in znancem žalostno vest, da je najin ljubljeni soprogi odnosno bi at, gospod Karel Tur k ftlvftl £rk«jBtavM danes ob 8. zjutraj po dolgoletni mučni bolezni t 62. letu starosti nenadoma preminul. Poko n kov pogreb bo v petek, dne IA t m. ob 2. pop. iz h se žalosti v Vrhovčevi nlid štev. 9 na pokopališče k Sv. Križa. Dragega rajnika priporočava v molitev Ia Mag spomin. Ljubljana, 16. decembra 192& Tui»k, soproga. A rt test« Ttark, brat Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse rotrtbščine za modistke. — ■Inka Horvat, mod stke Lfnb Jana, Dalmatinova ulica 10/1!. Mačak crn, izgiml. — K or pa prinese Ambrožev trg 9, dobi nagrado. Proda M skoraj nova moška suknja za sredn o postava Cena Din 500-— Naslov pove uprava .Slov. Naroda." ••stllaa pri Barata Kol dvorska ulica 27, kjer se tociio pristna dalmatinska vina. Tam se dobe tudi vsake vrste mrzla in gorka jedila. 494S AbsolventiiTJa trgovske sole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in ste* nografije — išče začetno službo. — Ponudbe pod aSta!no/4894» na upravo *Slov. Naroda*. Radio-aoarate slovitega sistema «Sit3» (čuje se celo Amerika!! prodaja Ljubljansko ko* mercijalna družba. Ljub* liana, Bletvreiaova cesta it 18. loo L Elefctromostar se sprejme v stalno slu'bo. Predpogo' zname kliučav-nfčarstva a'i sorodne stroke. Plača po dogov« ru. Ponudbe pod ,St3tna služba/49 3' na upravo .SIuv. Naroda.* Zaradi pozne sezle pri vsakem klobuku 15#o roTMista. atvaklr-Maika. Ž1 d >vska ul ca st 3 Y.aa n0^oloM prvovrstnega, (19 hektolitrov) — se proda po ceni Din «30 I to. — Vpra'a se: Spodnja Š Sks, Sv. Jerneja cesta ? t. 8 Tr/rdka, vec" let obs oleča, dobro vpeljana, lastne zaloge v pfo^ti laki v Trstu, žeti zastopstva pol edelskih pridelkov. Pr^ovrst e i> feien-ce. - Ceniene pon dbe pod ,Slovan/495r na Slo . Nar. Vsak dan sveže cvetje ima cvetličarna P. št* mene. Sv. Petra cesta št. 33 — ter se priporoča za izdelavo šopkov, ven« cev, raznih košaric m aranžmajev. —Postrežba točna in reelna. 4832 TTauailfJTi m akutni in i-ioničn«. bolečine v ko-aCTHillaV m sten 2badanje. o'rdelosi Mnika, želodčne krče, glavobol, nrotin, tshiat in nevralgijo vtake vrste ozdravi na zanesljiveje rasU obltt dovoljen od ministrstva zdravi« v Beogradu* Premnoga zahvalna pisma potrjujeio njegovo zdravilnost Originalna škatlfa stane D n 25 in se dobiva po skoro vseh lekarnah i aSlov. NTaroda».___ Kunnjemo zlato, srebro, platin. — Tovar* n<% za ločenje dragih ko> vin, Sp. Šiška, Sv. Jerne* ja cesta 8. 4S53 Okasionelno kupite 9afgF~ radi zmanjšanja prevelike zaloge: briljante, bisere zlatnino, ure, srebrna namizna in jedilna orodja pri Jos. EbMle LiubUnnn, Mestni trs n. Elegantne dame zahtevajo za svoje plašče, dnevne oprave ter večerne toalete 4944 kreirane v Pariza. — Prodaja samo trgovcem. ZAGREB, JELAčKEV TRO 20/111. TELEFON 6—99. Lepo darilo sa božič :o nov klobuk ki ga lahko kupi* pol ceneje kot drugje. — Oflef al kajau) salate nalmederaelitk. »allioeiiih. fcakar tatU prapreatili klabsiker pri Jos. Pok nasl. R. Jamnik, Litljan. Stari hi Uvajajt* ioaip Zopaofič. — Za cNatodsjo tmm Jeasrick. — Za šnseratni del Usta: Otoo Chriatot -Vdt Ljubljani