AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 298
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 20TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Kaj Amerika lahko naredi v slučaju, če ne dobi svojih dolgov plačanih
S. N. P. Jednota apelira na Washington, 19. decembra.-svoje članstvo, da plačajo svoj Francoska republika se je sve-decemberski asesment najkas-1 cano obvezala, da plača 15. de-neje že 22. decembra, da bo mo- cembra $19,261,432 obresti na goče točno zaključiti račune, svoj dolg, ki ga dolguje Zedinje-Tajniki naj pošljejo vse ases- nim državam. In francoska re-mente tako, da bodo najkasneje publika je odklonila plačati svo-do 30. decembra v glavnem ura- je obresti, dasi poseduje skoro du. Glavni tajnik Fred A. Vi- $2,000,'000,000 v zlatu, ki so der poroča tozadevno: člani■ or-; skriti v podzemeljskih blagaj-ganizacije nimamo samo pravi-! nah mesta Pariza. Navada vlače do podpor, pač pa tudi dolž- de Zedinjenih držav je bila do-nosti za plačevanje prispevkov, slej, da če ena ali druga izmed in če bomo izpolnjevali dolžno-, malih držav, ki so dolgovale Ze-
sti, bomo tudi deležni pravic.
Jos. Zupančič, uslužbenec v tiskarni SNPJ, se je ponesrečil zadnji pondeljek v oddelku centralne kurjave v tiskarni, ko je bruhnil plin iz kotla in ga ožgal po obrazu. Odpeljan je bil v bolnišnico.
Uradnica pri J. B. Ford Sales Co. v Chicagi, rojakinja Gertrude Brus, je bila pretekli pondeljek obstreljena v levo nogo po nekem zamorskem roparju, kateremu se je postavila v bran.
dinjenim državam gotove svote, ni plačala obroka ob pravem času, da je ameriška mornarica zasedla gotova pristanišča dolgu-joče države in pobirala colnino, da tako kolektira dolžno svoto. Toda napram Franciji je kaj takega nemogoče narediti, ne da bi nastala vojna med Ameriko in Francijo. Ameriški tarif je danes že tak, da je francoskim izdelkom skoro nemogoče priti v Ameriko, razven ako se plača skoro trojna colnina, In da bi
Jugoslovanski radio program za Ameriko
Kc smo pred tremi leti začeli venskega radio programa. Ko-
Zamorec ji je vzel okoli $40.00. naložili davke na francoske in-Dočim je črni lopov pobegnil, so vesticije v Ameriki je skoro iz-morali našo rojakinjo odpelja- ključeno, ker Francozi bi v tem
ti v bolnico.
V Milwaukee je umrla Ana Zaje, stara 21 let, hčerka Johna Zajca, predsednika društva št. 16 SNPJ. Bolehala je dalj časa.
slučaju se maščevali s tem, da bi naložili večje davke na ameriške investicije v Franciji. Na vsak način bo moralo priti do nadaljnega s p o r U zAi m a med Francijo in Zedinjenimi država-
V Yukon, Penna., je umrl ro- ,mi, in če ne bo prišlo, bo ame-jak John Urakar, star okoli 50 riška javnost napram Franciji let. Doma je bil iz Trbovelj, i vzhičena, in prišlo bo do resnih Zapušča ženo in omoženo hčer. j posledic. V rokah prihodnjega Iz mesta Buenos Aires, Ar- predsednika Roosevelta je pri-gentina, Južna Amerika, se po- praviti Francijo do sporazuma.
Slovenci v Clevelandu s prvim rednim slovenskim radio programom potom radio postaje WJAY in tako pokazali pot tudi drugim naselbinam, ki se danes cd časa do časa oglašajo na radiu in pošiljajo slovensko pesmico v kraje, kjer sicer ni slovenskih pevskih društev, ki bi gojili domačo pesmico v tujini, smo tedaj tudi izjavili željo, da bi se omogočilo dobiti slovenski radio program iz stare domovine, ali pa da bi ameriški Slovenci pošiljali svoj radio program v domovino.
Ideja je bila drzna, toda iz-peljiva. žal, da nas je kmalu tedaj zadela depresija in ameriški Slovenci nismo mogli več govoriti o slovenskem radio programu med Ameriko in med staro domovino. Domovinski časopisi so tedaj, ko je "Ameriška Domovina" pisala tozadevno, z navdušenjem se oprijeli ideje medsebojnega izmenjavanja slo-
liko je pa naših ljudi, ki bi radi dali $25.00 ali več, če bi se omogočilo pošiljati radio program v staro domovino in obratno.
Videti je, da v stari domovini niso pozabili teh načrtov, kajti pravkar te dni smo dobili v roke časopis "South, Slav Herald," angleško pisan časopis, ki izhaja v Belgradu, in ki piše na prvi strani o skorajšni možnosti jugoslovanskega radio programa iz Jugoslavije v Ameriko. Ta vest nas je elektrizirala. Bratje v domovini se nas torej hočejo vendar spomniti s svojim radio programom. Poslati želijo našo domačo pesem iz svojih radio postaj 860,000 Jugoslovanom v Ameriko. Tozadevno piše "South Slav Herald" sledeče:
domači jugoslovanski program i lahko prihajal v domove 860,- j 000 Jugoslovanov, ki so naselje- ;
Chicaški župan Anton Cer- Hoover je za pogajanja makvdesperatnemboju glede dolgov in išče po-z gangeži in banditi moči pri Rooseveltu
Chicago, 19. decembra. Ker j Washington, 19. decembr a.
. , x▼ v , ,. , .. . lie chicaški župan Anton čer- Predsednik Hoover je danes poni od New Yorka pa t,;a doli do! nviv nrpn-isan	<,w,Va-i,n i i > , ■ , s p . |mdK prepričan, da se skrivajo slal posebno poslanico kongresu,
"a,,	i bariditi in ^ngeži v gotovih v kateri izjavlja, da je on za to,
M i T P I	v ibeznicah mesta Chicage, kjer se da se z raznimi tujezemskimi
National Broadcasting družbe, in,]}li..	nH - „,, , ,	. J „
, . , .	■ • , prodaja opojna pijača, je od- vladami nemudoma začne s po-
vedi tozadevna pogajanja med; ,.,.j{>	u„;	+a>vl	, , . , , .
jiedi! neizpiosm boj proti tem jgajanji glede vojnih dolgov,
beznicam. Policija je od nede- mednarodnega gospodarstva in
>i i i t i •• iUe do pondeljka aretirala 576 razorožitve. V svoji poslanici iz-znanilo, da bo Jugoslavia po- Lumljivih karakterjev, katere je >javija, da bo n;i)r)sil novega
stavila v Belgradu ogromno ra- polovila v dotičnih ^^ 151 J d Roosevelta, da mu d o postajo, kateri bi mogoče od- prostorov> v katerih se prodaja i • tem poma}?a. P )Samezni
ajati programe po vsej Evropi L, ■ ij-x. • hilA nH 1; •	/ ......
opojna pijača, je duo oct ponci- kongresni voditelji se niso še izje definitivno zaprtih, žilpan ; javili glede predlogov Hoover-je izjavil, da so take beznice, ja. v splošnem pa prevladuje kjer se zbirajo sumljivi elemen- mnenje, da bo Hoover začel a poti, ki so vsak trenutek priprav- jrajanji na svojo roko, kar je v ljeni na povelje Al Caponeja in danih razmerah še najbolj pri-njegovih pristašev, streljati, priporočljivo. Predsednik ima pra-žigati, ubijati in ropati, največ- i vjcc podajati se tozadevno s tu-'|ja zapreka, da ameriški narod I jezemskimi vladami, toda vse,
jugoslovanskimi radio nos t a, jami. Ob istem času prihaja na-
dajati programe po vsej Hivropi i in v Ameriko. Za tem podjetjem je angleški kapital, in pogajanja so dospela že tako daleč, da bo tozadevna pogodba v prihodnjih dneh podpisana. Popolna poročila prinesemo v prihodnji številki."
Računa se, da je mogoče v |
"Jugoslavija na predvečeru važnih radio dogod kov, in "Heraldu'* je mogoče to novico prinesti danes v javnost, Pravkar se vršijo končna poga-
venskega radio programa med janja tozadevno, da 3e namreč
Ameriko in nied Jugoslavijo. Seveda so pri tem ogromne zapreke in zraven tega pa silni stroški, katerih posameznik ne more zmagati, pač pa le močna organizacija. Rekli smo tedaj, če bi sleherni Slovenec v Zedinjenih državah daroval $1.00, da bi imeli dovolj za dve leti preko-oceanskega pošiljanja slo-
j ugoslovanski n a rta d n i riadio programi ponesejo v Ameriko potom National Broadcasting Corporation, ki je največja tozadevna radio razpošiljal na družba na svetu. Glasom teh pogajanj bo mogoče pošiljati jugoslovanske radio programe iz
Mala ententa
Belgrad, 19. decembra. Danes se je pričela konferenca Ma-roča, da se je tam usmrtil mla-I Od pametne poravnave medna- ie entente. Na konferenci so
navzoči Edvard Beneš, zunanji
Lep program
ine P1'ide d° P°StaVnih g0StilSn' ikar Prednik sklene je podvrl 500,000 ladio aparatov, m lju- kjer bi pošteni ljudje lahko yži.|ženo odobritvi kongresa. In ne
haja na djeb.jih gotovo raje naroceva- j vali pošteno pijačo. čermak je I yeruje ge> da M J^J (>dobril
izjavil, da bo njegovo skrajno kar bi Hoover sklenil. Ako pa prizadevanje, da ,zatre sleher-1 kcngres imenuje lastno komisi-no beznico v Chicagi. Kdorko^ j0 tozadevno, pa ima slednja li ima namen postreči pošteno polncmoč sklepati. Hoover ni onim, ki zahtevajo to ali ono pi-jp0ZVal kongres, da imenuje tako jačo, ga policija ne bo nadlego-; komisijo, torej se smatra, da zevala, toda gangeži in raketirji v: n Hoover se poga jati na lastno Chicagi ne bodo več kontrolira- pest> želi pa> da dobi pri tem po.
li z umori opojne pijače, in če! moč novo izvoljenega predsedni-je potrebno pri tem ustreliti sle- j ka Rocsevelta, toda kot se poro-hernega gangeža in raketirja. V |ča iz dobro poučenih kr0gov, se bodoče bo moral v Chicagi vsak- j Roosevelt ne ogreva preveč za de, kdor hoče prodajati "mehke načrt Hoover j a. Na vsak način pijače," dokler ne bo postavno !pa je mednaroden položaj tako dovoljeno pivo, izkazati se, da slab> kot še zlepa ni b?!, in kon-ima absolutno čist moralni re- gres bo prisiljen nekaj ukreniti.
li, če bi vedeli, da dobivajo slo vensko godbo, petje in govore od svojih bratov in sester v Ameriki, dočim bi tudi sami lahko pošiljali enake programe bratom in sestram v Ameriki.
Videti je torej, da se originalna ideja "Ameriške Domovine" polagoma uresničuje. Narediti radio zvezo med našimi domačimi v stari domovini in med nami — izseljenci v Ameriki. Ne bo Ndolgo, ko bomo v
Ljubljane, Zagreba in Belgra-! stanju o tem podrobneje poro da naravnost v Ameriko, in bo čati.
denič Ivan Strah, doma iz Loke na Dolenjskem. Vzrok samomora ni znan.
--o-
Največji butleger ima 2 pinta žganja
Aberdeen, South Dakota, 19. decembra. Zvezni prohibicijski agenti so1 danes izjavili, da so aretirali "največjega butleger-ja" v Sonth Dakoti. Piše se Ro- ,.,.,. ,, bert Welch, je star 24 let, meri *>UO ti ljudje letno $20,000,000,-
5 čevljev in 8 palcev in tehta - 000 v Plačah- iri ker ta denar ne 450 fnntov. Pri njem so dobili |pride,.y Pf°^et; f svetovna kri-
dva pinta navadnega žganja -o-
rodnih dolgov je odvisna nada-ljna usoda narodov.
-o- i
30,000,000 oseb brezposelnih po vsem svetu
Geneva, 19. decembra. Mednarodni delavski urad naznanja danes, da imamo po vj:em svetu nekako 30,000,000 brezposelnih oseb. Radi brezposelnosti zgu-
jza toliko bolj občutna.
-o-
Mladi roparji	,	Novi uradniki
Tekom preteklega tedna je po- i Društvo Tabor, št. 139 SNPJ licija v Clevelandu aretirala 120 j je izvolilo sledeči odbor za leto mladih fantalinov v starosti od ! 1933: predsednik Anton Vato-12 no 15 let, ki so bili vsi obto- j vec, podpredsednik John Požar, ženi tatvine in ropa v raznih tr- J tajnik Frank štemberger, bla-govinah. Trgovci se pritožuje- jgajnik Rudie Cergol, zapisnikar jo eden za drugim o vlomih, in j Andrej Kmet. Nadzorniki:
policija ima dela čez glavo, da polovi te roparje. Nihče ne želi, da je njegova trgovina izropana kar je sicer znamenje današnjih časov, zato so pa pritožbe od strani trgovcev toliko bolj mnogoštevilne kot sicer,
žalostna vest
Iz domovine je prejela Ana Kovačič, 4121 St. Clair Ave. žalostno vest, da je umrla v vasi Brezina pri Brežicah, njena ljuba mati Ana Vogrinc, stara 77 let. V domovini zapušča ranj-ka še dve hčeri, omoženi Fannie Gažič in Pepca Kos in sina
minister čeho-slovaške republi-|ke, zunanji minister Romunske, iTitulescu in zunanji minister Jugoslavije, Jeftič. Kot se je naznanilo javnosti so se zastopniki Male entente pogovarjali glede splošne razorožitve. Konferenca je tudi izjavila, da Mala ententa nima nobenih sovražnih načrtov napram katerikoli drugi državi. Govorilo se je, da Mala ententa razpravlja o takozvani "laški nevarnosti," toda take zadeve ne pridejo v javnost, ker je večina konferenc tajnih. -o--
Novi uradniki
Društvo sv. Cirila in Metoda je izvolilo sledeči odbor za 1933: predsednik Jos. Jartz, podpredsednik Frank Drobnič, tajnik John Widervol, zapisnikar Joe Kalčič, blagajnik John Melle. Nadzorniki: Ivan Zupan, Joe
John Požar, John železnik, Jos. Simčič. Bolniški nadzornik: jJemc in Ana Hočevar. Vratar John železnik, zastopnik društ- John Terček. Zastavonoša John
: Anton, Vatovec. zastopnik za brezposelno akcijo: Anton "železnik.
Mr. Melrose se ženi
Mr. Grant C. Melrose, prijazni poslovodja WJAY radio postaje v Clevelandu, ki je bil zadnja tri leta zlasti tako ljubeznivo naklonjen slovenskemu radio programu, kateremu je dal mar-jsikatere ugodnosti, se bo takoj i po Božiču poročil. Iskrene čestitke, Mr. Melrose, od prijate-
ljev vaše dobre radio postaje.
Franka. Naj bo ohranjen ranj-; ki blag spomin, prizadetim pa izrekamo naše iskreno sožalje! j	Dobro delajo
Ulične kare	^ bližnjega Mansfielda, O.,
Včeraj je mestna zbornica po se poroča, da je Empire Steel vroči debati, ki je trajala 5 ur Co. tovarna najela vseh svojih odredila, da ulične kare ne bodo 1200 delavcev, ki so zaposljeni vozile iz zahoda proti zapadni v štirih oddelkih, vsak po osem
strani nepretrgano. Vse kare bodo kot dosedaj imele svoj terminal na Public Square.
* Belgijski kabinet je resigni-ral radi dolgov.
ur, ves dan. Novih ljudi sicer ne sprejemajo, stari delavci so pa vsi na delu. Ne ve se, koliko časa bo to trajalo, toda naročil je dovolj do 1. marca.
K n a u s. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: John Me-le in Frank Skulj. Zastopnik za SND: Anton Bašca. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 10. uri dop. v mali Knausovi dvorani."
Listnica uredništva
Naročnik.—Državna postavo-doja države Ohio bo začela zborovati v sredo, 3. januarja. Zborovanje traja nekako dva meseca. Postavodaja zboruje le vsaki dve leti, ali pa če governer skliče legislature k izrednemu zasedanju. Plača zborovalcev je $1000 na leto. Vseh poslancev v zbornici je 135, senatorjev 34. Iz Clevelanda izvolimo 6 senatorjev in 18 poslancev. Pozdrav.
Lepa hvala
Prav iskrena hvala rojaku John Ujčiču iz Barbertona za lepa in iskrena voščila za uspeh pri našem podjetju.—Ameriška Domovina.
Preteklo nedeljo smo zopet imeli prav zanimiv in mič^n slovenski radio program. Red Brancelj je prav zaslužil svoje ime s svojim orkestrom, in njegovo igranje je melodično in vabljivo. Kar se nam dopade od te mladine je, ker igra skoro izključno slovenske točke, in to je bil prvotni namen slovenskega radio programa. In sestrici Turkovič? Jean in Ana sta nam podali pestro zbiro naših domačih pesmic', med katerimi nam je najbolj ugajala "Kje je moj mili dom?" Zapeli sta s tako meh-kobno melodijo, da je gotovo mnogim segla globok« v srce. Zlasti pred Božičem, ko misli marsikogar naših uhajajo v domovino. V splošnem moramo reči, da je letošnji slovanski radio program pod vodstvom Mr. Charles Zormana krasen slovenski radio program. Ni čuda, da dobivamo iz vseh držav, kjerkoli se sliši ta program, prošnje, da jim pošljemo note slovenskih pesmic, ker bi tu rojena slovenska mladina želela prepevati naše domače slovenske pesmice. Iskrena hvala Red Branceljnu in sestricama Turkovič.
Radio program
Na božično nedeljo, 25. decembra, se bo oddajal potom WJAY radio postaje v Clevelandu lep slovenski božični program, primeren za letošnji Božič. Program bo oddajan od 3:30 popoldne do 4. ure popoldne, pod vodstvom Mr. Charles Zormana. Tekom programa bodo imeli poslušalci tudi priliko slišati lep božični govor, ki bo trajal pet minut. Podrobnosti slovenskega božičnega radio programa boste čitali tekom tega tedna v "Ameriški Domovini."
Nova očala bodo primerna tudi za slepce
Chicago, 19. decembra. Dr. William Feinbloom, član new-yorške akademije ze, optomet-rijo, je pravkar naznanil, da nova očala, ki pridejo v kratkem v pro^iet, bodo pomagala 40 odstotkom onih, ki danes ne morejo videti, da zopet spregledajo. Dr. Feinbloom se je' izjavil, da je sedem let preskušoval nova očal at ki belio zlasti koristila onim, katerih normalni pogled je bil do dveh odstotkov popolnoma zgubljen. Nova očala imajo tri leče namesto ene, in so sestavljena na podlagi telesko-pične teorije.
Dr. Carniola Tent, 1288
Na občnem zboru društva je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1933: predsednik Joseph Bab>-nik, podpredsednik Jos. Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Joseph Skuk, zapisnikar Felix Strumbelj, reditelja Leo Jevc in Avgust Komar. Računski nadzorniki: Anton Zupan, Louis Roje in Vine. Klemenčič. Bolniški odbor: Frank žnidaršič, Fr. Kastrevc, Frank Stroj in Vese-lični odbor: Joseph Babnik, Fr. Strojiij, Tony R. Krampelj. Zdravnika dr. F. J. Kern, dr. M. F. Oman. Zastopnik za konferenco SND: John Tavčar, zastopnika za Klub dr. SND: Jos. Skuk in Telic Strumbelj. Društvo je odobrilo sklep, da se daruje Slov. mladinskim šolam vsaki po $5.00, in sicer oni na Holmes Ave., na Waterloo Road in Jugoslov. šoli moderne umetnosti, S. N. čitalnici $12.00 in šoli S. N. Doma na St. Clair pa $5.00. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v SND, dvorana št. 1.
Lepo darilo Ako želite dati za Božič lepo darilo v obleki ali perilu, se ogla> site v slovenski trgovini pri Anton Gubancu na 16725 Waterloo Road, ki je tozadevno dobro založena. Rojakom priporočamo.
* 19 komunistov so včeraj de-portirali iz Kanade, ker so se zarotili proti vladi.
kord, sicer ne dobi licence. An-
ton čermak,'ki je demokrat in če dela je bolan, brez de-župan mesta Chicago, hoče me-1 . j r	~
sto izčistiti predno se otvori sve-	se "ODro pocuta
tovna razstava, ki se vrši pri- Sioux FallSi South Dakota> 19 hodnje leto v Chicagi.	l decembra. Tekom zadnjih še-
---istih tednov je bil H. M. Butler
Delavski vodja Green gre j brez dela in zaslužka. Pretirale Rooseveltu	i »'1 se je s starim kruhom in po-New York, 19. decembra. —' snetim mlekom. Tekom teh šest Predsednik American Federa-; tedne v se je zredil od 138 na 170 tion of Labor, William Green, j funtov, poleg tega pa ga je poje danes obiskal novo izvoljene- pfelnoma zapustila neka želodč-ga predsednika Franklin Roo3e- na bolezen. Pred enim tednom velta. Green prihaja k Roose-ije pa dobil delo in zopet vživa veltu s prošnjo, da slednji ime-'ledno dnevno hrano. Butler se nuje znanega delavskega vodi- ::elo slabo počuti.
tel j a Tobina za delavskega taj-i	-o-
nika v predsedniškem kabinetu.	Pcmožna policija -o-
Varnostni direktor Merrick je i sinoči zahteval od mestne zbor-da nemudoma dovoli, da
Zadružna razprodaja
Slovenska Zadružna Zveza ima ves ta teden veliko božično |nice	v
razprodajo, da je tako omogoči-; »^avi pomožne polic.ste ker s la slovenskim gospodinjam, da^ policijo, ki jo ima sedaj na bolje uživajo božične praznike,! razpolago, je nemogoče se uspe-ako poceni kupijo prvovrstno f™ boriti s številnimi roparji, blago, ki ga potrebujejo za Bo-l^s° prep avih mesto. T, pomo-žič. Odjemalci so vljudno pmše-,1™ ^ti bi bili samo začasno
nastavljeni m bi dobivali manj plače kot redni policisti. Merrick je izjavil, da bi policijski oddelek nemudoma moral dobiti 500 nadaljnih mož, toda zaenkrat bi se zadovoljil tudi s 100 pomožnimi policisti. Mestna po-
ni, da se založijo pred Božičem, ker bo 25. in 26. decembra prodajalna zaprta dva dni. Trgovine se nahajajo na 667 E. 152. cesta, 16721 Waterloo Road in 712-14 E. 200th St.
Telefonske cene	,. .. v. . , ,	, ,
Včeraj je bila proti Ohio Bell ^ steJe danes ^ moz- d ) Telephone družbi vložena tožba, j v kateri se zahteva, da družba Pe vrne odjemalcem telefona $18,- .	.
000,000, katere je po krivici po- W case dvignile ceno zavaro-
v St. Louisu, ki manjše mesto 2,200 policistov. Zavarovalne družbe sozad-
birala od ljudi od leta 1924 na-
valnini v Clevelandu radi števil-
prej. Obenem je pa mesto zahte- |nih ropov-valo od generalnega državnega	Nove uradnice
pravdnika, da takoj naroči javni I Podružnica št. 32. Euclid, komisiji, da se telefonske cene,Oh:;o, je izvolila sledeče uradni-znižajo. Cene so ravno tako vi-za iet0 1933: predsednica soke, kot so bile pred leti, dasi je,Margareta Jarnnik, podpredsed-kempanija zelo znižala svoje nica Ava Majcen, tajnica Jen-
stroške.
Zidajo
Naši zidarji, ki so radi ostrega zimskega vremena pretekli teden počivali štiri dni, so bili v pondeljek zopet pridno na delu in stavba našega novega poslopja vidno raste.
nic Grdina, 951 Babbitt Road, blagajnica Mary Petek, zapisni-karica Mary Valter, nadzornice: Terezija Zdešar, Jennie Jagodnik in Agnes Korošec. Zastopnica za združena društva: Jennie Grdina, Mary Valtar in Mary Petek.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20TH, 1932
i «r
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILX NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, eelo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcili: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 298, Tue., Dec. 20th, 1932
V pouk našim lastnikom hiš
Ko se prihodnji mesec zbere zasedanje državne posta-vodaje, bo prišel na vrsto med drugimi posli najbolj važni problem, preblem kaj narediti s tisočerimi lastniki malih posestev v državi Ohio, katerim preti zguba njih domačije, ker jim je depresija preprečila plačilo davkov, kapitala in obresti. Da pa morejo ti lastniki biti zastopani v državni po-stavodaji, se je organizirala Ohio Home Owners Association, o kateri smo govorili že v preteklih izdajah našega časopisa. Namen današnjega članka je nekoliko osvetliti poslovanje te organizacije. Naš zastopnik se je podal k predsedniku družbe, Mr. Cunninghamu in mu je stavil tozadevno več vprašanj, na katera je dobil tudi odgovore. Naj navedemo tu vprašanja in odgovore, kot jih je stavil naš zastopnik predsedniku družbe.
Vprašanje: "Ali ste simpatični z nameni Ohio Home Owners Association ?"
Odgovor: "Prav gotovo, kajti po mojem mišljenju se nahaja temeljni kamen naše narodne varnosti na ramenih družin, ki lastujejo svoje, domove, in v njih interesu je, da varujejo ameriški narod in bistvene svobodščine naroda.
Vprašanje: "Ali po vašem mnenju se danes pošteno postopa z davkoplačevalci, in če omenjam davkoplačevalce, imam v mislih zlasti male posestnike domačij."
Odgovor: "Ne, z davkoplačevalci se danes ne postopa pošteno. Med leti 1913 in 1932 so se vladni stroški trikrat bolj povečali kot pa se je pomnožilo prebivalstvo, ne da bi vzeli v ozir tisoče milijonov, ki so šli za vojno. Mestne, državne in narodne vlade vzamejo danes en dolar za davke od vsakih štirih dolarjev, ki jih narod zasluži. Javni dolgovi so danes tako ogromni, da nam vsem skupaj grozijo še večji davki, in temu se moramo odločno zoperstaviti, sicer propadejo vsi mali posestniki domačij. 75 odstotkov vseh davkov, ki jih dobiva vlada, plačujejo mali posestniki domačij, poleg tega, da ti posestniki plačujejo tudi druge davke, ne samo od svojih domačij. Najtežje breme nosijo danes mali posestniki, ki dosedaj niso bili organizirani in izkoriščani od vseh strani."
Vprašanje: "Ali je to vzrok, da se je ustanovila Ohio Home Owners Association. Radi previsokih davkov je seveda naravno, da jih mnogi ljudje ne morejo plačati. Kaj je posledica ?"
Odgovor: "Tekom leta 1931 je vlada zaplenila eno sedmino vseh ameriških farm, ker niso lastniki mogli plačati davke ali vknjižbe. V eni sami državi je bilo zaplenjenih enajst milijonov akrov zemlje radi neplačanih davkov."
Vprašanje: "Kakšen pa je položaj tozadevno v Clevelandu?"
Odgovor: "K sreči imamo pri nas postavo, da se lastnikom hiš ne more prodati njih posestva prej, predno ne pote-čejo štiri leta, ko niso bili davki plačani. Toda že narašča število onih, ki niso plačali v Clevelandu davkov že štiri leta, v prihodnjem letu pomnoži na več kot 5,000, dočim jih je že danes nad 20,000 takih, ki eno leto niso plačali davkov, ker jih enostavno ne morejo plačati. Vsi ti se bojijo, da končno zgubijo svoje hiše.
Vprašanje: "Zakaj pobirajo oblasti tako visoke davke, pa je kljub temu deficit v večini mestnih in državnih blagajn?"
Odgovor: "Razne vlade upeljujejo vsakovrstne novo-tarije, trošijo denar za popolnoma nepotrebne stvari, in vse to gre na račun davkoplačevalca. Seveda je mnogo teh stvari dobrih, toda v takih časih, kot so danes, bi lahko bili brez njih. Poleg tega pa razne vlade ne poznajo tozadevno nobene organizacije. Vse preveč je onih uradov, ki trosijo denar. V Cuyahoga okraju na primer ima 72 državnih edinic, ki vse trosijo vaš denar. Vsakomur je znano, da je Cleveland zaerio s predmestji, pravzaprav ena sama celota, toda kljub temu ima vsako predmestje svojo lastno vlado, kar je absolutno brez potrebe. V Clevelandu bi lahko imeli eno samo upravo tudi za predmestja, in prihranilo bi se vsako leto najmanj deset milijonov dolarjev. Zakaj potrebujemo 72 županov v Cuyahoga okraju, ko bi bil eden v Clevelandu dosti? To je en sam primer, kako neumno in nepotrebno se zapravlja denar. Naloga državne postavpdaje bi morala biti nepotrebne urade odpraviti. Vsak dolar, ki se s tem prihrani, ostane v žepu davkoplačevalca."
ve potom svojega truda od narave dano jim življenje, bolje žive, kot človeštvo, ki pričakuje od katere strani si bo zaslužilo za kos kruha.
Imamo tudi druge vrste nabiranje hrane, ako hočemo imeti nekaj dobre zabave v dolgih zimskih večerih. Nabiralci kulture se pripravljajo do najlepših iger in predstav, pevska društva se pripravljajo za najboljše pesmi, za koncerte v prid človeštva.
Društva in organizacije se pa pripravljajo zadnjih par mesecev za njih letno sejo v decembru. Glavna letna seja je bolj važna, kot vsaka druga mesečna seja, ker na tej seji je veliko razmotrivanja o vsakovrstnih točkah za bodoče leto. članstvo društev si izvoli nov društveni odbor, na katerega članstvo brez skrbi zaupa.
Društvo Mir št. 142 SNPJ ima svojo letno sejo 21.,decembra, to je v sredo zvečer. Pričetek ob sedmih. Vabi se vse članstvo istega društva, da se v mnogo-brojnem številu udeleži, saj to je po pravilih članska dolžnost. Ne pozabite in pridite vsi brez izjeme. Izvzeti so le bolniki in tisti, ki delajo, katerih pa, mislim, je zelo malo.
Louis Mrmolja.
--O-:
Slovenska šola S. D. na Holmes Ave.
Cleveland (Collinwood), O.—
Ako pogledamo v naravo v letnem času, vidimo vsakovrstne lepote, kar je vse občudovanja vredno, ako se človek globoko zamisli. Vidimo, kako vse na splošno lepo raste, se veseli, .se vzbuja in se poganja kvišku do svojega zaželjenega cilja. Dobimo vsakovrstnih cvetlic po Vrtovih, po poljih, ki nam dajejo svoje dišave, pozneje sad, da ima človek dvakratni užitek. Milijone čebelic in drugih živalic nabira med, da se preživi v letnem in
zimskem času. In vse, kar živi j np. tem svetu, se potrudi, da si pridobi v letnem času potrebno J za svoje skromno življenje za zimske čase. Edina razlika med jclvoestvom in čebetlicami je, da Jone imajo na razpolago vsakovrstnih cvetlic za nabiranje hrane, človeštvo pa tega nima. Seveda, tudi človeštvo inra. ene vrste cvetlic, katere pa, žal, cveto le, kadar njih gospodar tako za-pove. To je — tovarna nam cvete, kadar kapitalist isto želi. Dokaz nam je, da živali, katere ži-
kmeČkega življenja, iz tistih časov, ko je hodil še Pavliha po svetu. Kdo se ne spominja Pav-lihe iz pravljic babice ali zlate mamice? Je to možak, ki zna lagati kakor sam lažnjivi Kljukec, možak, ki zna potegniti vsakogar, živeti lepo brezskrbno življenje na račun drugih. Bogata Jera je bila dovelj prebrisana in še bolj skopa, pa jo je vendarle namazal za en goldinarček. In še čelo berač Jožek, ki je svoje mlajše dni videl celo Ameriko — a je seveda tam obogatel le na boleznih — gre na limanice temu prebrisancu. Kdo bi omenil bogatega vaškega kramarja Samuela, kateremu odmanjka ko-rajže, ko bi je najbolj potreboval! Kaj pomagajo opomini starega očeta, naj ne bi skušali Boga. Zaklad, ki jim ga obljublja Pavliha, je preveč lep, preveč zapeljiv, da bi si ne upali, potem ko je odzvonilo "Eno uro noč," ven na grič za županovo hišo, k hrastu. Da potem Jožka tam zunaj prav ta pravi Lucifer v kremplje dobi in kako se mu Jožek iztrže — nak, tega vam pa ne bom sedaj pravil. Za en "kvoderček" lahko vidite celo igro, ves drug program božične prireditve pa še za nameček v nedeljo dne 25. t. m., v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
John Štrancar.
-o-
ODGOVOR NA POZIV!
Kakor smo že poročali, bodo uprizorili otroci tretjega razreda Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. Jos. Ribi čičevo veseloigro v treh dejanjih "Vraže." Igra je povzeta iz
Gospodu Stanku Dolenc! Na Vašo. željo in Vaš poziv, evo me:
Pranj o Mihael Lavrič, 1090 E. 66th St., Cleveland, Ohio, U. S. A.
DA SE RAZUMEMO
Cleveland (Collinwood), O.— Ker ni kraja ne konca napadom v Proletarcu in Prosveti od strani Barbiča in Jonteza, mislim da bi ne bilo napačno, ako se njima in čitateljem pojasni, od kod in zakaj napadi na našo družino. Napadi trajajo približno že štiri mesece in to iz same zavisti in nevošljivosti, čeprav Jontez vedno piše "naj mu bo požegna."
Torej bilo je nekako 17. aprila letošnjega leta, ko je društvo Strugglers št. 614 SNPJ obhajalo 5 letnico obstanka. Povabili so več govornikov, med njimi tudi župana mesta Clevelanda, Mr. Ray T. Millerja. Vse je bilo takrat O. K., nihče ni kritiziral do nekako meseca septembra. Kakor hitro je dobil J. Lokar ml. delo pri mestu, začelo se je napadati v chicaških listih in eno za drugim so nam pošiljali anonimna pisma, pod katere si pa ti bojazljivci niso upali z imeni na dan. Imenujem jih bojazljive podgane, nesramne lažnjivce. Tudi v Enakopravnosti napadi 1'iso izostali. Prvi napad je bil od Barbiča v Proletarcu, kjer je napadel J. L. ml. s "suckerjem." Da bi pa napadi bolj držali, diktiral je še svojemu prijatelju Jontezu, češ, še ti nekaj napiši, saj imaš "puli" v Chicagu. Rečeno storjeno in začeli so mlatiti, kakor bi imeli plačano od kosa. PriobČeno jima je bilo vse še tako podlo pisarenje, dasi nista imela nobenega pravega vzroka k pisavi.	•
Ta dva "klubovca" sta bila, kakor smo ju sumili, v zvezi z neko dopisnico, katero sta tudi poslala k nam, češ, da naj vsi iz kluba odstopimo, to je: oče, sin in vsa družina. Ker družina še nikdar ni bila pri klubu, se je to lahko zgodilo. Kot vzrok so navajali: "ker se je vaš sin J. , L. ml. v cerkvi poročil in ker dela za demokrate." Seve, danes je mestna vlada v rokah demokratov in vsak, kdor dobi delo pri mestu, dela za demokrate. Poprej se je pa delalo za republikance.
Jaz sploh ne vidim, kje imajo socialisti kako delo, Ali je kje kaka socialistična tovarna? Ali Barbič dela za socialiste? Gotovo ne, pač pa dela za družbo ulične železnice, ki je vse prej kot pa socialistična. Torej Barbič sme delati, drugi bi pa ne smeli. Ali ni to nesramna nevošljivost
in hinavščina prve vrste. Potem pa pišeta: "Nisva mu nevošljiva dela, bog mu ga požegnaj!" Tako je pisal Jontez. Nesramnež, ako ne veruješ v Boga, ga pusti pri miru in ne tlači ga v svoje nesramne napade.
Nismo se dosti brigali sprva za napade, ker pa ni bilo in še danes ni ne konca ne kraja, zato je potrebno, da čitatelji slišijo oba zvona in naj sodijo. Ko smo čitali napad v Prosveti od Jonteza, prav za prav ne vem katero je njegovo pravo ime: ali je Jane, ali je Charlie Jenko, ali je Tone Podgoričan, ali Ivan Jontez, ker se podpisuje z različnimi imeni, torej ko smo čitali v Prosveti od Jonteza napad, v katerem omenja, da zaenkrat zamolči ime dotičnika, kateri je začel delati pri mestu. Jaz sem ga pismeno opozorila, naj nas pusti v miru, nič mu nismo dolžni in za nič ga ne vprašamo, da pa ni potreba zamolčati imena, kar celo stran naj napiše o imenu "L," pa na§ ne bo bolelo. Obenem sem se pa tudi obema urednikoma v Chicagu zahvalila, ker sta vse napade natisnila. Odgovorila sta mi pismeno, da nista vedela, koga se tiče. Ali tucli sedaj ne vesta? Pisala sem tudi Jontezu, naj ga nič ne briga naša družina in kje kdo dela. Seveda, za take, katere žena živi je drugače. Odpisal mi je, da je zelo užaljen, ker sem mu pisala da ga žena živi in da lahko še vse popravi. Pisal je nadalje: "Vedite, cla Jontez ni bil še nikoli in tudi ne bo naprodaj in da ne mara kruha iz umazanih kapitalističnih rok in da mu ni še take sile."
Odgovorila sem mu, da če hočeta kaj popravila, naj kar sama z Barbičem popravita; sama sta začela, pa naj še sama končata. Pridejala sem šc, da ako se čuti užaljenega, ker sem mu pisala, da ga žena živi, saj je vendar resnica da ga, kdo drugi pa ga. Morda se živi z dopidi? Ako bi ga žena ne živela, bi bil kruh pač dober iz "umazanih kapitalističnih" rok, kakor ga ima Barbič in miljone drugih, samo da bi ga kaj imeli dandanes.
Ali pa ta dva '"klubovca" mi-jslita, da bo s temi napadi klub napredoval ? Nikakor ne. čez eno leto bost« lahko člane pri klubu št. 49 lahko na prste sešteli. Barbič je že dosti delov-
nih in dobrih članov odjedel od kluba. Tako sta tudi ta dva klubovca mislila: saj ta stari Lokar bo rad nazaj prišel, on je potrpežljiv in delaven, z njim se lahko malo pometa. Zmotila sta se vidva klubovca, ker ga le niste pričakali, da bi bil ušesa zamašil in šel v vaše taborišče nazaj.
In ker niso vedeli, kako bi še bolj štreno zmešali, so spisali nekako resolucijo, katero so tri mesece potem poslali v "E." Pisali so, da so bili napadeni od strani J. L. ml. dne 14. septembra t, 1. Kje ste bili pa ves ta čas, ali ste spali. Ne, čakali in čakali ste na starega L., toda ta se vam ne bo nikdar več pridružil, vsaj toliko časa ne, dokler bodo taki agitatorji, kakor je Jontez in Barbič.
Zadnji teden se je tista resolucija tudi čitala v Proletarcu. Jontez in Barbič.
Zadnji teden se je tista reso-ludija tudi čitala v Proletarcu. Jontez in Barbič imata po dva dopisa v chicaških listih, drugi pa ne dobe prostora, čeravno so stari naročniki. Pred volitvami 8. novembra je Jontez poslal svojega brata Filipa, naj nagovori starega Lokarja, naj gre v kočo pazit na glasove, kar je pa ta odklonil. šel je naravnost Barbiču povedat, kaj smo se pogovarjali. Dotični Jontezov brat Filip ni član SNPJ in ni naročnik Pro-svete, pa mu vendar priobčijo dopise, naročnikom jih pa odklanjajo. No, delajo pač po bratsko!
Naj še omenim to, da ko so imela skupna društva SNPJ prireditev v SND na St. Clair ju, ali ni bil tudi takrat povabljen mestni manager Hopkins. Kje ste bili pa takrat, vi hinavski napadalci! Barbiču svetujem, naj nikar ne hodi na sonce, da se mu ne stopi maslo na glavi. To ni lepo od tebe, Barbič, da tako nesramno napadaš. Ali so to principi socialistične stranke. Le pometaj pred svojim pragom, pa bo vse snažno.
Naj še omenim, kako so se vršile volitve pri št. 58 SNPJ. Barbič in Jontez sta agitirala že par mesecev poprej in par dni pred voditvami so natisnili nekake letake in jih nosili po hišah, da so si že naprej izvolili odbor, kakor so mislili. Toda na njih veliko žalost so večinoma vsi propadli. Ako bi bil predsednik tukaj (nahaja se nekje v Floridi), bi bil tudi Barbič propadel, čeprav je povsod letal za člani in jim delil letake. Jontez je že tudi pero držal v roki, da bo zapisnikar za leto 1933, toda mu je Joško Pen-ko, sedanji zapisnikar prekrižal račune.
Da je Barbič veliko delal, to je resnica. Resnica je pa tudi, da je trikrat toliko podrl. Toda ali pa Jontez lahko reče, da je že kaj napravil za društvo in za klub? Ne, prav ničesar. On samo razdira, kar so drugi zidali. To je tudi princip socialistov, kaj ne, Jontez?
Z vsem tem ne bi bila prišla v javnost, toda ker ga le ni miru, je pa tudi dobro, da javnost izve. Ravno ko to pišem, sem dobila v roke Proletarca, v katerem je zopet dolg dopis, tikajoč se naše družine. Podpis je "kronikar." Ta kronikar močno diši po J. in B. Hvala lepa, kronikar, pa še drugič kaj več. Zadnji teden pa je bil dopis v Proletarcu od Barbiča, v katerem je vse žive in mrtve člane spravil v en koš. Tudi mrtvih ne pustiš v miru počivat; Razvidno je, da si večina prepira v Collinwoodu vidva lahko obesita na svoje rame.
Ongava mama, kot me Barbič imenuje. -o-
Dr. Novi Dom št. 7 SDZ
Društvo Novi Dom št. 7 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1933: predsednik John Markel, 15807 Trafalgar Ave., podpredsednik Vincent Salmič, tajnik Mark ži-voder, 1111 E. -147th St.. blagajnik Louis Intihar, zapisnikar Joseph Cerjak. Nadzorniki: Steve Simmons, Anton Potokar in Viktor Markovic. Zdravnik dr. F. J. Kern.
PAZITE SE PRED FLU! Čistite črevesje, ojačite si ves sistem. Vzemite
TRINEHJEVO GRENKO VINO
Perzijsko olje zastraženo po 30,000 vojakih
Teheran, Perzija, 19. decembra. 30,000 perzijskih vojakov se nahaja na petrolejnih poljih Perzije, kjer so izvajali dosedaj Angleži kontrolo, katero je pa perzijska vlada odpovedala, ker zahteva, da Anglija plačuje Perziji večje dohodke od petroleja, ki ga dobiva na perzijskih tleh. Anglija dobiva nekako 42,000,-000 sodov petroleja letno iz Perzije in plačuje od tega 16 odstotkov čistega dobička Perziji. Perzija trdi, da je bila sleparje-na v knjigovodstvu, in da so Angleži manj plačevali kot bi morali.
V Argentini so proglasili obsedno stanje
Buenos Aires, Argentina, 19. decembra. Kongres republike Argentine je danes proglasil nad vso republiko Argentino obsedno stanje, ki bo v veljavi za prihodnjih 30 dni. Vzrok temu je revolucijonarno gibanje, ki se je zadnje čase začelo širiti zlasti v glavnem mestu, in katerega namen je strmoglaviti sedanjo vlado pod predsednikom Augu-stinom Justo. Kongres je z 80 glasovi proti 38 glasov za ob sedno stanje.
-o-
Obesil se v ječi Bruce Nuite, 35 let star, ka terega so zvezni agenti aretirali radi prodaje narkotičnih predmetov, se je obesil v nedeljo v okrajnih zaporih, toda stražnik je prišel še pravočasno mimo, da ga je od vezal. Ker ni mogel dobiti Nuite omamljiyih sredstev v ječi se je hotel v obupu obesiti.
Ce verjamete al' pa ne.
* 17,000 brezposelnih je dobilo v New Yorku delo, ko je zapadel sneg.
Dnevna vprašanja
1. Ali morete razjasniti kakšna posojila je dala vlada Zedi-njenih držav direktno ali in-direktno posameznim evropskim državam?
Odgovori na vprašanja
1. Predno so napovedale Zedi-njene države vojno Nemčiji in njenim zaveznicam, ni vlada Zedinjenih držav dajala nobenega posojila Evropi. Toda zavezniki so dobivali posojila privatnim potom v Ameriki, sicer ne bi mogli financirati vojne, in ne samo to, privatna podjetja v Ameriki so zakladala zaveznike z vsemi, potrebščinami za vojno, kot z živežem, z obleko, stroji in enakim. Za to blago je plačala večinoma Anglija in sicer na način, da je prodala Ameriki velike skupine ameriških sekuritet ameriških korporacij, ki so bile lasto-vane v Angliji, poleg tega, da je založila Anglija mnogo svojih lastnih vladnih bondov v Ameriki.
Potem pa, ko so Zedinje-,ne države napovedale Nemčiji vojno, je pa ameriška vlada posodila Angliji in njenim zaveznicam $10,338,-000,000 v gotovem denarju. Dvajset različnih držav v Evropi in po ostalem svetu je dobilo ta denar. Kongres je odobril ta posojila 24. aprila, 1917, potem zopet 4. aprila, 1918 in 9. julija, 1918. Po končani vojni so A m e r i kanci investirali v razna evropska podjetja nekako $10,000,000,000. In radi tega denarja se povzroča sedaj toliko prahu v javnosti.
Zadnji petek zvečer se je pri-smejal v naš ofic prijatelj Jože žnidaršič iz Myron Ave. z velikim besketom v roki. "Zajci bodo," si mislim, ker Jože je imel na glavi polhovko, znamenje da je prišel z lova. Ampak ni se samo on smejal, tudi meni se je srce smejalo, ko sem pokukal v besket in videl tam skoro za pol prešiča kolin, katere so poslali Gradiškovi iz Loraina. Pobral sem koline ven, da pogledam na dnu, če ni morda tam, skrit tisti obljubljeni psiček, pa ga ni bilo, pač pa je bilo drobno pisemce, v katerem se mi naznanja, da je "Skippy" (tako je ime psičku) zadnje čase postal grozno hud. Menda je zvedel, da ga mislijo poslati na Rožnik, pa tako razsaja in protestira, da ni za prestajat. Pogovarjajo ga, naj ne robanti tako, ker da se bosta z našo bebiko imenitno razumela, pa si paglavček ne da dopovedat.
Torej klobas je bilo dovolj, ampak h klobasam spada po paragrafih tudi kisla repa. Rekel sem Johani v petek večer, da bom stopil k Primoževim po nekaj repe, če se je le uležala, ker klobase brez repe je ravno tako, kot sod brez ohajčana. Ko pa pridem v soboto večer na St. Clair, mi pride pa že repa sama naproti. Prav zares! Primož mi je izročil več kvortov najboljše kisle repe z besedami: "To je pustila za vas Mrs. Albina Po-ljanec iz Barbertona. Ardigata, če se pa to ne vjema, pa ne vem kaj se. V nedeljo večer je bila pa slavnost. Tudi nobene poha-ne piške niso tako dobre, kot so klobase z repo. Bajgaš ali je to prava podlaga za en kvortiček ali pa dva!
Naša bebika si je ogledovala klobase od vseh strani, potem pa reče: "Hej, kje je pa moja klobasa?" Veste, razvadili. so jo Kogojevi, ki so nam oni dan poslali klobas in je bila ena prav luštkana nalašč za bebiko napravljena in jo je tudi lastnoročno pospravila. Gradiškove klobase so bile pa tolike, da še jaz, ki me je vendar nekaj, nisem bil eni kos. Torej sem potolažil bebiko s tem, da sem ji rekel, da se njena klobasa moje drži, pa sva jo otepala z združenimi močmi.
Torej prav lepa hvala vsem skupaj, za klobase in za repco.
A
Najhujše na svetu je, če mora kdo kaj prispevati, pa nima nobene koristi od tega. Taka se je zgodila v soboto našemu Francetu Jakšiču, katerega je Jože Okorn naluštal, da je dal za eno galonco ohajčana, spili smo ga pa mi. Pa pravijo, da se čudeži več ne gode v današnjih časih. Če bi ga bil jaz kupil, bi ne bilo to nič čudnega, ker bi si že toliko pomagal, da bi ne bil prišel prekratek. Ampak, da je dal zanj Francelj, ki ga sploh ne pije, ta se pa pribije.
Ampak če ta človek nima sreče na tem svetu, ne vem kdo jo ima. Ni še prebolel tistih denar-cev, ki jih proč vrgel za ohajčana (kot je on mislil), ko mu pritro-ska v nedeljo popoldne Janež Widervol velikansko gosko, katero je zadela Francetova številka pri "Prešernu" za deset centov. Jakšiča ne morete ociganit, pa ga ne morete. Se že tako obrne, da nima zgube. Ampak če bi bil on takega srca kot sem jaz, bi bil rekel: "Fantje, ohajčana sem vam kupil, nate, tukaj imate pa še gosko!"
A
"Shorty" Legan je rekel, da so vsi tisti trapci, ki pravijo, da je številka trinajst nesrečna. "Samo takrat je številka iS nesrečna," je trdil France, "kadar stojiš pred sodnikom in 12 porotniki." Bi rekel, da ima Francelj prav.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20TH, 1932
3
Velik dan je šel mimo nas zadnjo nedeljo, ko so novi škof McFadden delili zakrament sv. birme. 270 otrok, par že odraslih, je sprejelo ta veliki zakrament. Dolgo časa so se otroci učili krščanski nauk in pripravljali. Birma je bila dvakrat prestavljena in tako se je približala tik pred Božič.
Vse je šlo prav lepo naprej, nobene nerodnosti. Lepa hvala društvom za špalir pri cerkvi in sprejem škofa. Pri sprejemu so malo zakasneli, vendar pa se je vse prav dobro izteklo končno in njih vlogo so izvršili pametno in pravilno. Tudi mladinski godbi, ki je igrala pri sprejemu, iskrena zahvala. Zvonovi bi bili morali sprejeti škofa, pa ker so preje prišli, kakor smo se nadejali, je menda zvonenje radi tega izpadlo.
In botri in botrice ter bir-manci? Ah ja, v tem nismo sploh dvomili, da bi ti ne storili ta svoje na prav dostojen način. Saj smo zato vaje imeli. Nekateri so se sicer pritoževali čez te vaje in so rekli, da gledamo preveč na "dresiranje." Ampak ni drugače. Kadar je do šeststo ljudi pri eni zadevi zapopadenih, mora biti "dresiranje," ali pa je zmešnjava. Tako je pa šlo vse lepo naprej, brez vsake neprilike in škof so pohvalili botre in birmance, da so se lepo vedli v cerkvi. Zato še posebna zahvala botrom, bo-tricam in birmancem.
Zvečer je bilo pa praznovanje na domih. Upamo, da je bilo to praznovanje pametno in tako, da ni v pondeljek zjutraj bolela glava. Torej birma je mimo. Hvala Bogu!
Gorenčova Klara v Maple Heights nam je sicer pravila, da si je nos zlomila, pa nismo tega imeli v mislih, do nedelje. Ko pa sta zadnjo nedeljo prinesla stric in teta, Mrs. in Mr. Louis Gorenc, h krstu malega Ray-monda Franka in sta povedala, da je Klarin bratec, potem smo šele opazili zakaj se je Klari zlomil nos. Klara je bila baby do pred kratkim, četudi že dvanajst let stara. Prišel pa je Raymond F. od nekod in je rekel,
nikskomaraus, sestrica. Sedaj bom jaz baby. In sedaj ni potreba, da bi Klara imela, kako drugo doliko, ker ima svoje veselje z Raymondom F. Tukaj so naše čestitke na mestu, kajne?
Prišel je Joseph Kenik ponosno v župnišče, kakor bi bil dobil milijon dolarjev po kakem stricu. Ko je prišel k besedi je ponosno naznanil prihod princa Joseph Kenik Jr. Boter in botra, sta Frank in Mary Kenik. He, he, he! Tudi tukaj so čestitke na pravem mestu.
Meni se je zdelo, da so Glihov oče zadnje dni jako veseli. Imajo pa tudi vzrok, kajti na domu sta bila dosedaj že dva Anton Gliha, oče in sin. 5. decembra je pa Miklavž prinesel en zaboj in od takrat imajo še tretjega Antona Gliha, namreč sina od sina, ali recimo, Anton Gliha No. 3. Mati in Anthony Francis se prav dobro počutita. Fr. Kralj, stric po materi in Frances Gliha sta ga prinesla h krstu.
Josephine Leona je krasno ime, katero so Jazbecovi izbrali za njih malo deklico, ki je 15. decembra prišla k hiši. In glejte, Joseph in Leopoldina Rus sta ji botrovala in mala ima torej ime obeh. Bog daj veliko veselja vsem tem družinam z malimi Slovenci in Slovenkami.
Vsako leto smo imeli za božične praznike kako predstavo času in prazniku primerno. Tudi letos se vrši taka predstava in sicer v sredo popoldne ob pol 3 in zvečer ob pol 8. Predstava obstoji od krasne in pomembne slike "Alpski menih," in pa zelo lepe igrice "Na Batlehemskih poljanah." To zadnjo igro bodo uprizorili: Jos. Smrdel, Fr. Snyder, Tom Mervar, Mike Vrček, John Kaplan, Method Le-kan, Anton Valenčič, Anton Me-ljač, John Perhne, Frances Mervar in Jozefina Mulh. Poleg tega igrajo tudi nekateri šolski otroci. Predstava je zelo mič-na in pomenljiva, zato naj je ne zamudi nikdo. Tudi vstopnina je tako nizka: 25c, za otroke pa 5c, da bo mogoče videti ta krasni prizor vsem.
S HARMONIKO NA MEDVEDA
(Piše Jaka)
BOŽIČNICA SLOVENSKE ŠOLE S. D.
(Piše učitelj šole)
Naprosili so me (saj ni treba, da povem ravno kdo), naj bi napisal par vrstic o mladini, katero učim v Slovenski šoli Slovenskega Doma na Holmes Ave. Lahko rečeno, težko storjeno: že zdavna je znana stvar, da ne sme učitelj nikdar otrok hvalit, vsaj preveč ne. To dobro vem, ker je bil tudi moj oče učitelj, imam pa poleg tega še kar štiri sestre, ki so učiteljice. Ravnotako pa tudi ne sme učitelj mladine preveč grajati. Da povem po pravici tedaj : hudobneža med svojimi učenci nimam, čeravno se včasih radi katerega pritožim, češče tudi nanj v šoli zakričim, vendar ne bi mogel niti o enem otrok reči, da je hudoben. Moj Bog, mlada kri je pač nekoliko bolj živahna — da bi vam tu povedal, kakšen sem bil sam — nu, saj veste, poglavitna stvar je, da otroci ne izgube ugleda do učitelja. Zato bom raje molčal, kak sem bil jaz sam v šolah, če ko-nečno premislim, moram vsakomur zagotoviti, da je mladina, ki zahaja v našo slovensko šolo, dobra, ukaželjna, marljiva. Zanimajo se za vsako stvar, pa naj bo še tako malenkostna, če je le slovenska — resnično, da bi si želel, da bi bilo zanimanje staršev baš tako, kakršno je zanimanje in veselje otrok. Oh, saj res! Ne smem vam pozabiti povedati, da obiskuje prvi razred mal korenjaček, ki ga zvrne tudi kar do sedem "glažev" — Bog mu ga žegnaj zaradi mene — a bojim se, da bi mu vendarle utegnilo škoditi. Sedaj je pričela zima, pa sem že imel tudi priliko, prepričati se, kako so moji otroci tudi vstrajni. Le dve ali
tri izjeme — radi mraza in slabega vremena mi ni še nihče izostal. Najboljši dokaz pa, da šo moji} otroci vstrajni za njih priprave za božično prireditev. Poleg te vztrajnosti pa so pokazali tudi požrtvovalnost in pre-sodnost, Seveda, na odru bi rad vsakdo nastopil — koga ne šče-geče biti deležen javne pohvale! Ko sem jim določal deklamaci-je, vloge, se ni niti eden upiral, niti eden ni "kikal," češ, onemu si dal, meni pa ne. In tudi ni lahka stvar, naučiti se kake stvari, tako recimo kakih dvanajst ali štirinajst natipkanih strani, posebno še, če je vse pisano v jeziku, katerega nisi bogve kako vajen. Pa vidite, mladina moje šole je vse te ovire premagala. Vstrajno se pripravlja na božično prireditev. Kasno smo pričeli s slovenskimi šolami v Ameriki, a bodite prepričani, cla ni še p r e k a s n o, dokler imamo še vstrajne, marljive, požrtvovalne mladine. Ni pa odvisno samo od mladine, pač pa v prvi vrsti tudi od nas samih. Naša dolžnost je, da nudimo naši lastni mladini v nje stremljenju roko, vso pomoč, ki ji jo le moremo dati. Prvi korak k temu pa bomo storili, če bomo storili vse, • da ne ubijemo v mladini veselja do našega jezika, našega naroda. V nedeljo, dne 25. t. m., se nam nudi prilika, da prvič v zgodovini Slovenske šole Slovenskega Doma mladini javno pokažemo, da se tudi mi zanima mo zanjo, ravnotako kakor se ona zanima za nas. Stoštiriin-petdeset slovenskih otrok se potom mene obrača do vas vseh, rojaki, s prošnjo: PROSIMO
Sicer je pa mene najbolj zanimala nove vrste kastrola, Ga-šperjeva last. Spominjam se, da sem nekoč pisal, da bo kmalu prišla v javnost kastrola z vizlom, ki bo klicala naše gospodinje od sosednjega fenca, kadar bo jed zavrela. In glejte, tukaj sem imel priliko videti tako kastrolo. Podobna je parnemu kotlu, ki se zapre s štirimi močnimi vijaki, da se pokrov ne privzdigne in da ne zleti skozi strop, če bi se kuharca ali kuhar ne odzval svarilu, da je treba odstavit. Vrhu pokrova sta dve pripravi. Ena je nekako merilo, ki kaže koliko stopinj pare se nahaja v kastroli. Kadar kaže ta toplomer dovolj, je rihta kuhana, če je kuharca ali kuhar tankovesten in se ravna po tem toplomeru ter jed odstavi od ognja pri gotovih stopinjah, potem ne pride vizel do svojega poklica. Če je pa gospodinja v važnem pogovoru s sosedo pri fencu in pride toplomer do svoje zadnje višine, se pa vizel odpre in začne piskat in širnemu svetu oznanjevat, da bo tukaj nekaj narobe, če ne pride kmalu kdo, ki bo rešil domovino in odstavil kastrolo od ognja. Vsa čast in hvala slavnemu iznajditelju, ki je rešil naše gospodinje moreče skrbi in izgovorov: "Moram pogledat domov, da se ne pripali ali ne ski-pi!" Tista, ki ima tako kastrolo, lahko ostane pri fencu toliko časa, da jo vizel pokliče in ima še potem toliko časa, da sosedi pove, da se ji klobuk, ki ga ima ongava Špela, prav nič ne dopade. Ampak dlje se pa ne sme zamuditi, ker ima tudi vizel svoje meje, pa bi se lahko zgodilo, da.bi ji prišla kastrola na pol pota nasproti.
še to bi bil rad dočakal, kako ploza tisti vizel, ampak Gašper se drži svojega principa in se ne odmakne od kastrole, dokler barometer ne pove, da je stvar v kastroli gotova. In tista, ki ne verjame, da je res taka kastrola v prometu, naj si jo gre ogledat k Gašperju. Morda vam bo Gašper pokazal, kako vizel ploza, meni ni hotel.
Z vso vnemo smo upirali ubogi, zapuščeni jagerčki svoje poželjive oči v kastrolo, ki je skrivala v sebi vso našo bodočnost, ves naš up in tolažbo. Sključeni smo sedeli na slami, vlekli ko zastavo cigarete in šteli na prste, v kolikem času se nam bo miza pogrnila.
Dež je praskal po šotoru, enkrat močneje, enkrat lahneje. Ugibali smo, če bo deževalo na vse večne čase ali samo par diVi in kleli vremenskega preroka, ki e čakal več tednov in si izbral ravno ta dan za svoje veselje. Vsa jaga bo fuč in ne samo to, vprašanje je še bilo: kako bomo prišli v dežju s težkim trukom iz te doline. Naš kapetan je ugotovil, da lahko dežuje par tednov, ker imamo hrane dovolj seboj, bolj slaba se nam bo pa godila glede pijače. Komaj je omenil pijačo, že je nastalo splošno povpraševanje in zahteva po pivu. Ni pomagalo nič, kar v plohi je moral Tieber ven, pri valiti sodček pod šotor in ga rastavit. Kmalu potem je nastal pod šotorom kontra-dež, ki je bil pa rumene barve in s takimi penami, da b^ tudi konja držale, če bi nanje stopil.
če bi malo zakurili, sem pripomnil, ker sem neznansko rad ckrog ognja, kadar sem v gozdu. Pogledal me je Dutsch in pripomnil, da bi bilo ravno tako, kot če bi zakurili pod posteljo. Fant je imel prav, ker v slami res ni pripravno, da bi se kurilo.
Ampak moje besede si je vzel k srcu Božeglav, ki je rekel: 'Well, moker ne morem biti nič bolj kot sem, bom pa jaz poskusil zakurit zunaj." Nanesel je nekaj preperelih vej, zložil debelejša polena na vrh, prinesel nekaj slame spodaj, vse skupaj po-
VAS, PRIDITE V NEDELJO, DNE 25. T. M„ NA NAŠO PRIREDITEV!
lil s petroljem in ni vrag, da ne b: gorelo. In tudi je. Nekaj časa se je ogenj malo kislo držal, ampak kmalu je dobil več moči spodaj in vnela se je obupna borba na življenje in smrt med ognjem in dežjem, čast in slavo moram reči Božeglavu, ki je ogenj toliko časa varoval in na-ganjal, da je dobil premoč, potem je pa šlo.
Pri odprtini v šotoru smo ga opazovali in ga pomilovali, da se revež toliko trudi za druge ljudi. Ko smo pa videli, da ogenj bo, smo stekli in se postavili okrog ognja. Spredaj smo se sušili, zadej nas je pa dež pral. Ko smo bili spredaj suhi, smo se pa obrnili, da se je zadnji del posušil in prednji zopet zmočil. Tc je jako prijetno delo in se ga človeku ne zmanjka. Ampak nihče ni dolgo vzdržal in vsakih par minut je kateri stekel nazaj v varno zavetje šotora.
Ne vem kdo je bil tista bistra glava, jaz vem da ne, ki je naenkrat našel nekje v slami menda idejo, da bi si postavili porč, ker v šotoru ni dovolj prostora za vse naše stvari. Akrabolt, to se bomo postavili, da bo imela naša "šiša" tudi porč. Svojo idejo je na dolgo in široko razložil tako, da naj porinemo truk s zadnjim koncem pred šotor in pokrijemo prostor med trukom in šotorom s plahto, ki jo je imel Tieber seboj. No, pa smo tudi to napravili, dasiravno je bilo malo sitno delati v dežju in mrazu, ko ti vse leti iz rok, kar pri-meš. Tako smo dobili kar naenkrat imenitno vežo, v katero smo najprej postavili sodček, ker taka čistitljiva stvar mora imeti poseben prostor. Vsak posebej je bil tega vesel v svojem srcu, ker mu tam ni mogel nihče na zobe gledat koliko jih bo izpil. če bi bil pa sodček ves čas v naši pričujočnosti, bi bilo pa neprestano godrnanje, kadar bi se kdo sklonil k pipci : "Aha,, se že spet nalivaš? Kaj smo pa mi!" Sedaj pa, ko je bila bara v veži, si pa kar malo ven stopil, kot bi šel gledat na vreme, potem pa prav potiho obrnil pipco in si ga tako hitro stisnil, da ni noben česa sumil. In res, še nikdar nisem videl, da bi ljudje tako pogostoma hodili ven in notri, pa v dežju.
No, končno je pa le rekel Gašper tisto besedo, ki je našla strašno prijeten odmev v naših srcih, namreč: "Pripravite si krožnike, večerja je gotova!" Gašper še ni izrekal klicaja za tem stavkom, ko smo že stali lepo v vrsti in čakali na menažo. še enkrat je pogledal kapetan na barometer pri kastroli, potem pa postavil na tla in odvil vijake. Silna sopara je bruhnila iz kastrole, da je bilo za trenotek vse kot v megli. Ko se je razkadilo, nas je pa podrezal v nos tak lep duh po kislem zelju in mesenih klobasah, da je želodec kar živio vpil.
"Kar sem stopite, da vam naložim," reče Gašper. Ker nisem preveč majhen, sem stopil hitro naprej, odrinil cenjene sopasa-žirje, držeč se gesla: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, pa dregnil Gašperja s komolcem. Gašper pogleda mene, jaz pogledam njega, potem pa potopi še-farco prav na dno kastrole in mi naloži toliko na krožnik, da je kar čez viselo. Mislil sem stopit notri, da bi malo potlačil, pa je rekel gospod kantiner, da bom lahko še dobil. Ker sem se pa bal, da ne bi zmanjkalo za druge, sem mu rekel: "Ti, saj mi ni treba toliko nakladat zelja in krompirja, da ne bo za druge zmanjkalo; raje mi daj malo več klobas!"
Pa zopet ni bilo prav to moje scčuvstvovanje do dragih solov-cev, ker takoj je poprijel za besedo Vilček: "šur, ti boš klobase hamal, mi pa zelje in krompir!"
"Vilček, za mlade fante je mleko in mlečna kaša, ne pa klobasa," mu odgovorim in se vse-dem z velikim kosom kruha na I slamo.
! (Dalje prihodnjič.)
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
Nemo je stal pred njo. Le oči so vprašujoč zrle vanjo. Mina je pokazala na mizo, na papir in ključe in dejala: "To je moje pooblastilo, tu je ključ za k denarju in listinam in vse to bom nocoj vrnila materi. Spet bo ona vse vodila."
Jože je dolgo strmel v Mino. Nato je rekel:
"Kaj si znorela?"
Dolgo mu je dopovedovala, obsojala je samo sebe in da je veliko zagrešila; povedala mu je, kakšno je zdaj njeno razmerje z materjo in da ji bo vrnila pooblastilo in ključ, čim se povrne iz vasi.
Tedaj je mogočni Jože, ki je bil vendar še močnejši ko Mina, robato odrinil dekle, vzel listino in ključ, dal oboje v žep in rekel:
"Tole ti bom vrnil, kadar se boš spet spametovala! Rad bi vedel, ali more Boštjanov go-spodarnik preprečiti tako nesrečo ali ne!"
26.
Boštjanov Lojze je bil 20. oktobra zaradi vloma v loškp cerkev obsojen na dve leti prisilne delavnice. Obtežilno zanj je bilo dejstvo, da je vlomil v cerkev svoje rojstne vasi, olajševalno pa to, da se je pajdašil s šobro-vim Matijcem, ki je bil že večkrat kaznovan. Ta je bil obsojen na pet let prisilne delavnice. Mina je pisala bratu pismo, ki bi ga moral dobiti Lojze tisti dan pred obravnavo: Ljubi brat! Ne smej se, ne jezi se, ne preklinjaj, ko ti pravim, moj ljubi brat! Moj ljubi brat si navzlic vsemu. Glej, Lojze, Bog nas je hudo udaril. Ne vem, ali ti je že znano, da nam je Bernard umrl, zato t'i zdajle sporočam to žalostno novico. Mati so bolni in ničesar ne vedo o tem, kar se je s Teboj zgodilo. In bodi s Teboj tako ali tako, materi ne smeš nikoli nič pisati. Misli na to, da imajo bolno srce. če sem bila kdaj preVeč stroga s Teboj, Te prosim, da mi odpustiš; vse sem storila z dobrim namenom. Materi le piši včasih, a le takole: 'Ljuba mati, pozdravljam Vas. Zdrav sem. Nikar ne skrbite zame.' In pripiši še prisrčne pozdrave. Daj, stori tako, ljubi Lojze; to bo dobro delo! če boš kdaj kaj potreboval in Ti je dovoljeno imeti, pa piši meni na naslov gospoda učeni-ka. Poslala Ti bom vse, karkoli Ti je dovoljeno. Tudi obiskala Te bom, ako želiš, ali pa bosta prišla Tone in Jože. Sporoči mi, kako misliš glede tega. Jutri pa, ko bo obravnava, bodi pogumen, ljubi Lojze, priznaj resnico, to bo v Tvojo korist! Ne obupaj! Doma bomo prav pridno delali, da boš dobil lepo dediščino in boš mogel začeti čisto na novo. in srečno živeti. In vse bo še dobro. Podravlja Te Tvoja sestra — Mina.
Na to pismo Mina ni prejela nobenega odgovora. A kmalu po obravnavi je prišlo pismo z Loj-zetovo pisavo in je bilo naslovljeno na mater. Mina ga je pre-stregla in odprla. Lojze je pisal materi, da je v ječi, ker je skupno s šobrovim Matijcem vlomil v loško cerkev. A da je tega kriva samo Mina, ki mu ni ničesar privoščila. Obiska pa nobenega ne mara. Le mati naj pridejo in prinesejo, kar kaže prinesti.
To pismo je Mina pokazala Jožetu, kakor mu je bila tudi pokazala svoje pismo za Lojzeta. Ježe je pismo dvakrat počasi prebral in ga nato drobne kosce raztrgal.
"Kaj pa delaš, Jože?"
Mirno je odvrnil: "Kaj pa naj s takim zanikarnim zmazkom? čudim se, da ga nisi sama koj raztrgala, Mina, iti ;si zmeraj bolj slabotna!"
"Res," je rekla; "a mater bi
rad videl. To je njegova pravica."
"Zdravnika vprašaj!" je zago-drnjal Jože in odšel.
Mina je zdravniku, ki je zdravil mater, vse povedala. Povedala mu je tudi, kaj je ona pisala in kaj Lojze in še to, da je Jože raztrgal pismo.
Zdravnik je odločil: "Gospo-darnik je čisto pravilno ravnal. Vaša mati boleha na srcu, žile so ji zelo povapnene, naj se kdaj močno razburi, pa utegne nenadoma umreti. Ravnajte se po tem, ne pa po željah — takega brata!"
In teko je Mina prestregla še pol ducata pisem, ki so bila prišla iz ječe na mater, in je vse sežgala.
27.
Samotna pot je najdaljša. Neskončno dolgi so bili dnevi za Mino. Zjutraj je prihajala v temno sobo, kjer je plapolajoči ogenj v peči le malce razsvetljeval stene in je ura nejevoljno izpolnjevala svojo dolžnost ko kak utrnjen nočni čuvaj. Večkrat je Mina obstala pri oknu, gledala na mračno dvorišče, ki je skoraj vse dopoldne pričakovalo dnevne luči, in bila je tako utrujena, kakor bi bila prejšnji večer preveč delala.
Počemu vse to? Zakaj živeti in trpeti? Morda radi Toneta? Jeseni ni prišel na počitnice, tudi za božič ni hotel domov, ker ga je bilo še zmeraj sram ljudi. A Jože je dejal, da bo s silo pri-vedel Toneta — že zaradi matere.
Konec novembra so prejeli obvestilo, da je za špansko boleznijo umrl tisti vladni svetnik, ki je o počitnicah stanoval pri Bošt-janovih. Učitelj Novak se je odpeljal na pogreb. To je Mino močno zadelo. Zakaj se je peljal tja? Da bi spremil umrlega na zadnji poti, ali pa je morda šel na zaroko? Zdaj je bilo ono dekle povsem svobodno, zdaj bo še vesela, če bo mogla priti pod krov loške šole! Ta misel je bila za Mino napbridkejša. Toliko je že prestala v življenju; a da je bila njena ljubezen zavrnjena, jo je napolnilo s srdito muko. Zakaj pa, je bila grda, zakaj je bila tako nerodna in močna, da mu ni bila všeč? Zakaj ni znala tako pametno besedičiti ko ona druga? Skušala se je pomiriti. Natančnega ni nič več vedela, mučila se je le s samimi dozdev-ki. Seveda, Novaka ni bilo zdaj nikdar v njih hišo. Preverjala e je, da ga je užalila tedaj, ko mu je tako čudno govorila o Bernardu in pa, da ni prišla tedaj sama k njemu radi Tonetovega spričevala. Zdaj je sprevidela, da je Novaku zelo olajšala odhod od nje, kakor je bila Jožetu olajšala pot za nakup posestva. Ah, Mina Boštjanova, kako si vendar čudna in kako čudno se ti zapletajo dogodki življenja! Pa je vedno storila to, kar sta ji velevali vest in pamet. Ah, Mina, nikoli nisi pomislila, da je tisti človek, ki zase nič ne skrbi, zmeraj nepreskrbljen!
Nekega večera je bila njena bolest potrjena. Prišel je stari učenik. Mina se ga je razveselila. Rada je imela starčka in vsaj za urico je imela nekoga, s katerim se je mogla porazgovo-riti. A starček ni bil niti veder niti blagodejen. Bolestno se je nasmehnil Mini, ko jo je pozdravil, in ko sta sedela skupaj, je dejal:
"Tak je vendar prišlo do tega, Mina, česar sem se zmeraj bal, da bom le moral iz Loke."
"Zakaj pa?" se je začudila Mina.
"Novak se bo oženil."
Starčku se še sanjalo ni, da je s temi štirimi besedami porinil meč v mlado, kipeče srce. Sedel je in mislil samo nase. Mina ni zinila besedice. Vsak drugi bi bil videl, kako je dekle pobledelo, kako jo je strlo, da je prav za prav umirala. Stari učenik ni ničesar opazil, mislil je samo na svojo lastno usodo. In spet je začel govoriti: "Saj sem že poleti videl. Dekle je bilo bolj zaljubljeno ko Novak. Le stric je bil še vmes. Ta si je pač želel
kakega akademično izobraženega ženina za dekleta. A zdaj je stric mrtev, zdaj imata proste roke."
Tišina. Nobenega odgovora. Učenika tudi zdaj ni nič osupnilo. Mislil je nase.
"Pa se je peljal na pogreb. Ali se pelje kdaj kak učitelj prostovoljno in na lastne stroške na pogreb kakega vladnega svetnika ? Še v sanjah mu ne pride kaj takega na mar! Noben učitelj ni še tega storil! Pa sem Novaka kar naravnost vprašal, zakaj se prav za prav pelje na pogreb. Za odgovor mi je kvasil nekaj, kako da je imel svetnika v časti in da mu je hvaležen. Samo izgovor ! Jaz sem si mislil, najprej bosta starega pokopala, si dala zapeti "Vigred se povrne," nato bosta šla domov, se drug drugemu malo muzala, se nato zaročila in si rekla, čeprav ne bi tega nikomur, priznala, še sebi ne: "Ah, kako lepo in pomirjevalno je, da je stric zatisnil oči." Da, da, taki so ljudje! Le nase mislijo."
Ko Mina še zmeraj ni ničesar odvrnila, je vprašal: "Se čudite, kaj, gospodična?"
"Res," je rekla. Učenik se je trpko smehljal.
"Jaz se nič ne čudim; saj sem vedel. Seveda, vi, Mina, niste mogli ničesar slutiti. Jaz pa sem na lastne oči videl tisto božkanje in igrajkanje na šolskem vrtu. Pa sem Novaku kar naravnost povedal, da se bo oženil z gospodično Olgo in prav nič ni tajil."
Mina je vstala. Prsi so se ji dvigale v kratkih sunkih.
"Gospod učenik, meni se zdi — zdi se mi, da so me mati poklicali."
In je bila zunaj. Učenik je še pol ure sam sedel. Poglabljal se je v svojo bolečino.
Ko je prišla Mina spet nazaj, je bilo v sobi že temno. Prižgala je luč.
"Umila se je," je dejal učenik, "po milu diši. Tudi lica ji žarijo; prav močno se je umivala. Tudi prečesala se je."
Resnično, umita in počesena je prišla Boštjanova Mina v sobo. Nekoliko se je ozrla v stran, ko je rekla:
"Glejte, gospod učenik, Novak je pač mlad človek. Kajpak, da se mora poročiti. Mene to popolnoma nič ne briga. Vas seveda briga zaradi stanovanja."
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Dva milijona
Preteklo soboto so trgovine v mestu prodale za $?,000,000 vrednosti blaga. Ljudi se je kar trlo. Trgovine silovito oglašajo, dočim naša naselbina molči. Stotine Slovencev je bilo videti med kupci v mestu.
MALI OGLASI
Naznanilo
Članicam društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, naznanjam, da se bo vršila letna seja v sredo, 21. decembra. Ker je to glavna seja, ste prošene, da se gotovo udeležite v polnem številu. Več važnih točk je treba rešiti, poleg tega pa tudi izvoliti novi odbor za prihodnje leto. Prosi se vas torej ponovno, da se udeležite glavne seje v polnem številu. — Frances Russ, tajnica.	(299)
IŠčem
svojega brata Franka Mekinda. Nahajal se je nekje v Pennsyl-vaniji. Ako kdo ve za njega naj mi sporoči ali se sam osebno zglasi radi važnih stvari. J. In-tihar, 900 E. 2^7th St., Euclid, Ohio.	(298)
Lot naprodaj
za $150.00. Na lepem prostoru v Nottinghamu blizu 185. ceste. Naprodaj je tudi kopalna banja. Pozve se na 5409 Spencer Ave.,
spodaj.
Odda se
front soba za dva moška ali ženi, s pohištvom ali brez. $7.00 na mesec. Vsa priprava v kuhinji. Damo tudi zajtrk in večerjo za malo plačo. 1048 E. 68th St.
(299).
1 NEVER SAW) "THE VJfNTEia CROP RUN So N SKINNY - ITLL TAKE A L.OT OF PADD(-N<^ TO MAKE SANTA LOOK AS THOUGH HE MADNT BEEN ON A .SI* MONTHS DIET, V WELL. ILL HAVE TO CUT DOWN TKE. OLD
-\SUIT, ITLi- BE EASIER THAN -^
-vSTDFF/MIT!
" BUY CHRISTMAS
Kadar svojci pričakujejo lepega darila v obleki ali perilu!
Pri nas se dobi vse vrste, mere in velikosti, moške, ženske in otroške obleke v bogati izbiri po nizki ceni. Ravno te dni smo dobili novo, veliko zalogo. Pridite!
Anton Gubane 16725 Wateri°«
<5) 1932 Lee W Stanley Central Press 12-17-32.
V	SREDO 21. DECEMBRA feSa«
popoldne ob 2:30 in zvečer ob 7:30 fCppSpP
V	S. N. DOMU NA 80. CESTI L»p<
VSTOPNINA ZA OTROKE 5c, ZA ODRASLE SAMO 25c
ALPSKI MENIH
NA BETLEHEMSKIH
POLJANAH
izredno krasna božična predstava, za ves slovenski Cleveland
S; Ako hočete za polovično ceno
ti	OTROŠKE IGRAČE,	»J
oglasite se pri	*g
| FRANK LAVRICU	$
W	15601 Holmes Ave.	$
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. n.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 20T&, 1932 .
H rope je (iztisnil i z sebe: "Mati ... ponorel bom, mati!" Sedaj krohot, divji, hreščeč. Počasi se* je vzravnal, tako da je njegova glava zadela ob strop, iztegnil pesti pred se ter jih tresel: "Tako je dobrim, mati ! . . . Tako je dobrim! . . . Prav pravi Tone: hudobnim je boljše!" Zopet tisti krohot, da so se stene tresle. "Gospod človek 'se mora imenovati! Potem dobi na svetu vse, kar hoče! . . . Vse si lahko privoščiš! . . . Le okre-nite se, mati! Slaba postanite, pa bo vse dobro!" In izgledalo je, da mu bodo krohota prša raz-pečiia. Pritisnil je pesti ob rebra ter se opotekel v vežo ven!
Jokaj e je šepetala za njim Marijana. "£a Kriščevo ljubezen! Jezus, Marija! Peter!"
Vendar pa je on ni čul. Stisnjenih pesti, le vedno se kroho-tajoč, je stekel ven na cesto in gori proti gozdu. Ljudje, ki so ga videli, so pričeli vpiti, kakor da se je odveza! vaški bik. Medtem ko je tako na slepo drvel, ga je srečal na cesti eden tistih ponižnih kmetieev, ki so oni dan peli v go/stilni: "Sladko vince piti . . ."
"S poti, ti pravim," je zarjul nad njim Peter, "s poti, ti človek!"
In kmetič je v prvem strahu poskočil in preplezal plot ob cesti tako hitro kakor da mu je mladost zopet šinila v stare kosti. Za plotom je sivolasee seveda zopet prišel4 h korajži in pričel "šimfati" nad tem "noi-rim hudikom."
Ta pa ni čul ničesar. Le te^ kel je v svoji smejoči norosti, tekel po cesti, preko travnikov, proti gozdu, kakor da je v njegovi debeli glavi le še ena sa-ma misel jeze in tugobe: v gozdu najti vejo, ki bo lahko vzdržala tri centner je. Nenadoma pa je obstal, nepremično, z upognjenim tilnikom in povešenih rok, kakor da ga je ukrotila nevidna sila. Tako je stal in strmel v gozd, skoro z baš tako poželjivimi očmi, z istim lačnim pogledom, kakor je gledal v Marijani« kotliček nad ognjiščem. In pri vsej lakoti njegovega srca, ga je prevzel nekak napuh. Pričel je s trepetajočih pesti čistiti, obleko, česljal s prsti sene-ni prah iz lasi, si brisal z rokavi nos in usta.
Iz gozda je stopila s težko butaro dračja na glavi Elizabeta. Da ne izgubi pod težkim bremenom na slabi stezi ravnotežja, je iztegnila roke in tako je prihajala korak za korakom po strmem travniku. Ker je gledala v tla, gotovo ne bi bila videla Petra ter bi šla mimo njega.
Tedaj pa je njemu nekaj vleklo roke in telo naprej, kakor bi hotel z mesta, a bi bil prikovan. Sedaj se je pričel opotekati in omahovati — vsak korak skoro napol padec — in sedaj je stal pred dekletom.
"Lizabetka . . ." Tako je izgovoril to, kakor da je otrok, ki govori prvo besedo, ki je neiz-vežbani jeziček ne more še docela obvladati.
Pod težko težq> ni mogla dvigniti glave, pač pa samo trepalnice. Kako je stal Peter Janez pred njo, kakšen je bil njegov obraz, kako so gledale njegove oči — tega ni videla. Kdor je privajen težkim bremenom, se mu zdi le naravno1, da tudi drugi
nosijo upognjen hrbet. Kdor ne veruje več v veselje, ta se tudi ne čudi več žalostnemu obrazu. Le nad enim samim se je čudila. "Peterček? Ti? . . ."
Ni ji mogel odgovoriti. Tem-nordeč je postal njegov grdi obraz. "Stori mi ljubav, Elizabeta . . . daj meni . . . pusti, da nesem jaz!" Vzel ji je butaro ter si jo naložil na bikov-ska ledja. Kakor da je le peščica trsak, tako je nesel težki tovor.
"Ljubi Kristus naj ti poplača!" je dejala tiho — pač ena njegovih "trikrat pobožnih zahval. Nato je šla molče za njim, preko travnikov.
Izgledalo pa je, da raste breme, katerega je poprej tako lahko zadel, na njegovem hrbtu z vsakim korakom, kakor nekdaj otroci ček na Krištof or je vem hrbtu. In pritiskalo ga je, vedno globlje. In vedno počasneje je hodil, čimbolj sta se približevala koči. Pred plotom je ob; stal, položil dračje na tla — in ostal sključen, kakor da še vedno nosi breme. Ne da bi dvignil pogled, je dejal: "Boglonaj, Elizabeta ... in . .'. in . . . zbogom!" Obotavljaje je iztegnil roko.
Tedaj ga je pogledala — "Peter? Kaj ti je?"— in mu hotela podati roko. Ko pa so se nje prsti dotaknili njegove us-njate dlani, je potegnil roko nazaj, kakor da je zagrabil v ogenj. "Lizabetka . . ." In še enkrat jo je pogledal.' "Zbogom . . . zbogom . . ." To pa mu je že zamrlo v grlu. Opotekel se je in se okrenil. ter odšel — ko pa ga je zakrivala prihodnja hiša tako, da ga ne bi mogla Elizabeta več videti, je pričel teči kakor norec.
Skozi majhno dolinico je tekel doli proti potoku, le vedno se prikrivajoč Za breguljami, lomil pred seboj plotove, prerival se skozi gosto grmičevje, ga m an dr al, ko pa je prišel v gozd, se je vrgel v mah ter se pričel premetavati, kakor da je izbruhnila v njegovi "potoplani" glavici besnost. Zaril je roke v zemljo, bil in grebel z nogami, premetaval se hrope in se bil s pestmi po očeh, ker so bile tako suhe in so odrekale bol omi-ljujoče solze. Potem pa, ko je bil do kraja izmučen, je obležal z obrazom na zemlji, a roke nad glavo — kakor pač najdejo v hribih ljudi, katerim je kamen zdrobil možgane.
Prostor okoli njega pa je izgledal, kakor da so bili tu privezali besno živinče, ki je potem dalo s kopiti in rogovi duška svoji jezi.
Minila je ura. Minili sti dve. Končno se je Peter Janez počasi dvignil, trepetaje, pogledal izgubljeno v gozd in stisnil glavo med pesti. Tako je sedel in mislil. "Nu, da . . . nu, da . . . eno mi pač še ostane . . . samo eno edino! Malo delati — prav marljivo delati, da . . . nu, in v to imam svoje zaupanje!" Menil je pač: prav marljivo delati, (da si bo leto za letom lahko prihranil tistih osemdeset goldinarjev, ki jih bo moral na skrivnem dokladati Kovačici za Ma-rijani.no najemnino. "Nu, da . . . tega moram tudi zanesti v farovž . . . menda bo že suh sedaj !" Mirno je vstal, kakor da je našel zopet cilja in smotra
s v o j e m u praznemu življenju. Počasi je šel proti1 vasi, upognjenega hrbta in bingljajočih pesti. Velik krog je napravil okoli Marijanine bajte in šele pri cerkvi je zavil zopet na cesto. Ko je prišel na tisto mesto, kjer je ono nedeljo v krvi obležal, se je ozrl nekoliko naokoli — se malo nasmehnil — pogledal je gori ob pokopališčnem zidu, ki je zakrival cerkev tako, da je videl le zvonikovo špiča-sto streho — in zopet se je nasmehnil. "Tako, tako . . . nu, da! . . . moja mati in jaz!"
Mirnega koraka je šel proti domu. Izgledalo je, kakor da ne pozna nikogar, ki ga je srečal. Kajti nikogar ni pozdravil. In gledali so za njim prav začudeno — le ker so videli te tri stote, so vedeli, da je to "ma-Čendrekerl" — kajti po obrazu ga gotovo ne bi bili več spoznali, Itako spačen in spremenjen je j bil.
j Ko je prišel domov v svojo čumnato, ki je dišala po firne-jžu, se je moral zopet zasmejati. Kajti na oknu je ležala velika, 'črno vezana knjiga. "Tako, tako .. . Blagor slabim na duhu . . . kajne? Dobro znam, dobro!" Stegnil je roko. "Saj bi bilo kaj lahko tudi napisano, da . . . o ubogih na srcu!" Vendar pa je smeje se zopet roko pobesil, se okrenil — ugledal Katrin stol — ter potipal tresočih prstov dali je barva že suha. "Ah, da! Sedaj pa je suh!" Dvignil je s pogledom veščaka to pošast med stoli in ga ogledoval od vseh strani. "Katra, mislim, bo lahko zadovoljna! . . . Ta bo že vzdržal! Ta, že!" Postavil je zopet stol na tla, tako trdo, da je zaropotalo, kakor da je ustrelil veliki top.
"Ježeš, Marija, kaj pa je?" je zaregljal zunaj v veži ženski glas. In že je dekla vtaknila pri vratih glavo v izbo. "Tako? Ti? ... Si zopet enkrat doma, ti, norec nažajfani ti !" Zaprla je vrata ter se vrnila v kuhinjo. Tedaj je začula korake, ki so prihajali po stopnicah navzdol. Bil je Tone.
Odkar se je bil zjutraj, zmeden in zaspan, privlekel domov, se še ni prikazal iz čumnate. Pustil je, da je oče zmerjal pred za-
•esliša abil h
silu — in je trdno in dclgo spal, kakor da hoče pridobiti vse one
klen j enimi: vratmi, preslišal je deklin glas, ki ga je vabil h ko-
Ure, ki jih v zadnjih nočeh ni spal. Pa je tudi dobro spanje najboljše zdravilo zoper omoti-tičavo glavo! Ni čuda tedaj, da zdravilo a
je izgledal Tone po tem dva-najsturnem spanju dokaj boljše. Seveda je bil še vedno nekoliko bled in še vedno so trepetale poteze v njegovem obrazu. Pod streho njegovih misli — vsaj sodeč po njegovem odločnem pogledu — pa se je moralo precej zjasniti. In ko je šei tako trdno doli po stopnicah, je zopet izgledal kakor človek, ki: je postal zopet "malo bolj razumen" in ki tudi končno ve, kaj hoče. Očividno pa je moral kam po važnem opravku, kajti kljub temu, da je veljala Velika sobota do šeste zvečer, ko je bilo Vstajenje, za delavnik, se je bil Tone oblekel v praznično obleko in tako čedno, da je pač izgledalo kakor da ne gre k ponovitvi ženitvanjskega spraševanja, pač pa naravnost k poroki. Le šopek mu je manjkal za klobukom.
"He, ti!" je zaklicala za njim dekla iz kuhinje. "Sedaj je doma, Peter Janez ... ko si ga pai tako iskal včeraj."
"Tako? . . . Nu, hvala lepa! Sedaj ga ne rabim več! Sedaj že vem sam, kaj naj storim."
"Kosilo sem pristavila k ognju. Ali naj ti ga prinesem?"
Tone je vprašal obotavljaje: "Ali so oče doma?"
"Nak."
"Nu, potem pa daj! Le pri-nesi!" Kako trden in vesel je bil njegov glas. "če je človek sit, ima več korajže . . . Ampak požuriti se moraš! Mudi se mi!" Šel je v izbo.
In kako hitro je pokosil. Medtem ko si je z robcem brisal, je odšel iz hiše. Na cesti je ugledal očeta in hotel zakreniti okoli vogala. Stari pa je sina že opazil. "Tako! Si se končno vendarle naspal?"
"Da — in tudi prav dobro, oče!" je zaklical Tone in delal še daljše korake. "Sedaj pa imam pot, ki je ne smem več odlašati. Ko bom pa prišel domov, vam moram nekaj povedati." In kar tekel je po cesti.
Šumar je prekrižal roke na hrbtu, gledal za sinom ter zmajal z glavo. "Sedaj mi bo pa kmalu dovolj! . . . Temu človeku je morala najbrž kukavica
znešti jajca v glavo. Kaj se bo iz tega izleglo . . . nak, sem pa res radoveden!"
Tako se človek zmoti nad človekom — celo nad svojo lastno krvjo! Kajti medtem ko je stari šumar dvomil nad razumom svojega sina, je bil Tone prepričan, da ni še nikdar v življenju imel tako "razumnega" dne, kakor baš današnjega. In da ni šel še nikdar no bolj pametno pot. In povrh vsega še tako lepo pot! Vse na tej poti1 mu je naenkrat tako ugajalo, vsak kamen in vsaka kolesnica, ysak ovinek, vsaka meja. Ko pa je prišel do nekega mesta, je obstal, gledal travo in se smehljal. Popravil si je klobuček ter zopet šel. "Kolesce, sedaj tečeš, sedaj se mi ne ustaviš! Morebiti mi tečeš za srečo, morebiti v nesrečo!" So pač besede, ki obvise na srcu, kakor mačka na vreči. "Nesreča?" Preko Tonetovega obraza je hušknilo kakor senca poslednjega dvoma. Vendar pa se je otresel. "Sedaj naprej! Sreča ima noge . . . treba jo je loviti!" To mo-
dro spoznanje je dalo njegovim korakom ponovno naglico, medtem ko je korakal gori po griču, izza katerega se je že prikazovala Brezni kova streha. — Na dvorišču si je Jaka baš dal opraviti okoli vozička, ki je bil ves prašen izza vožnje v Zaho-mec. Ko je ugledal šumarja, ki je šel tako naglih korakov prekd travnikov, se je skloni! za voziček ter izginil v skedenj. Tu seje postavil za vrata ter gledal pri špranji ven.
Tone je stopil na dvorišče — in se nekoliko obotavljal, ko .je prišel do hišnih vrat. Rdeč je
bil v obraz, a očividno ni tega povzročila samo hitra hoja. Težko sopeč je postal trenutek pred pragom — nato pa je' šel počasi do bližnjega okna in pogledal v izbo. Kako lep prizor domače-jga miru in zadovoljstva! Mati lin hči v kotu za mizo, pri mar-Jljivem skupnem delu! Medtem ko je Breznikovka, z velikimi očali na nosu, strigla s škarjami svetlikajoče se svilo, iz katere navadno d e 1 a j o poročne predpasnike, je podirala Julika z iglo rdeče črke na prtu. '
(Dalje prihodnjič.)
I DOBER PREMOG!	#
© Točna postrežba	^
® The Hill Coal Co.	||
1261 MARQUETTE RD.	^
(q) Stari Cimpermanovi prostori	(g)
(g) HEnderson 5798	©
® FRANK ARKO, zastopnik ®
FINO MESO!
Najboljše prešičevo meso. fine klobase, piščance in kokoši dobite pri
MARTIN FRANKU
ST. CLAIR MARKET stojnice 18 lil 20 Tel. GLenville 5994
BRUSS RADIO SERVICE
602C ST. CLAIR AVENUE ENdif.ntt 4324
Kadar vaš radio ne dela dobro, pokličite nas, da vam povemo, kaj je narobe. Točna in zanesljiva postrežba.
THE OLD HOME TOWN
Registered U S. Patent Office
By STANLEY
-Sg? GzS>
AUNT SARAH PEABODY STEPS OUT ON HER SIDE PORCH AND LOOKS OVER "THIS YEAR'S SUPPLY OF ELIGIBLE SANTAS AS THEY HDR.RV TO AND FROM "THE POST OFFICE
Arthur Lavac iz Chicciga, ki je usmrtil nedavno dva detektiva, ki sta mu hotela izročiti zaporno povelje', ker ni hotel poslati svojih otrok v šolo. .Pravi, da jih ni hotel pdslati zato v šolo, ker ni hotel, da bi jim cepili koze. Na sliki sta tudi njegova dva otroka.
"Red," pasja mrcina, ki se zadov'oljno ogleduje v zrcalu. Kako tudi ne, saj je podedoval od svoje umrle gospodarice, Mrs. Alice Hunter iz Chicaga, celih $27,500, da bo imel za deževne dni. Torej ga starost prav nič ne skrbi in depresija tudi ne.