XXVII—5                                                                                            ZVONČEK
VLADO KLEMENČIČ
Stric Blaž.
p^^ "^*1 J"    "1   naši dolini je živel mož, ki smo ga otroci klicali za
^m/%sšLk^M*Al    str^ca Blaža. Bil je svoje dni trden kmet. Ko pa mu
^>\W>j^L#"ir     Je ^e "^^a ^'^^ umria, je postal zapravljivec. Na*
/^^^/•SjT^     zadnje mu je ostala v lastni hiši le še sobica, ki si
&&&&-L*$}'    jo je bil izgovoril do smrti. Za delo mu že prej ni
¦j^^/^^^%    bilo dosti inar, na svoja stara leta pa se je preživ*
*—^-^¦fifi•    i   ljal   največ s slučajnimi   zaslužki.   Bil   je   spreten
ribič. V naših potokih je v tistih časih kar mrgolelo bistrih postrvi,
ki jih je lovil na trnek ali pa kar z rokami. Na lov se je odpravljal
v zgodnjih jutranjih urah ali pa zvečer, ko postrvi najrajše prijemajo.
Kadar so ob deževju potoki naraisli, je lovil z mrežo. Tedaj j« bil lov
najobilnejši. Ukvarjal pa se je mož še z mnogimi drugimi opravili.
Nabiral je zdTa^dlnih zelišč, ki jih je poznal kakor maloikdo in jih
prodajal v vrečah v Ljubljano, kjer so mu jih preoej dobro plačevali.
Tudi sain je imel v svoji sobici na policah Iončke z zdTavilnimi tnazili
in stekleničioe z razEčnimi rastlinskimi sokovi, kar je napravil vse
sam, da je lahko (romagal v sili marsikateremu bolniku.
V naših krajih so se bile zaredile strupene kače tako, da so bile v nadlogo ljudem in živalim. Največ je bilo modTasov, katerih strup je bojda hujši kakor gadji. Oblast je razpisala nekega leta nagrado: Vsak, ki ubije strupeno kačo in prinese županu vsaj njeno glavo, dobi nagrado. To je bilo nekaj za strica Blaža! Tiste dni, ko se je razvedelo za ikačje nagrade, je hodil ves srečen okrog in pripovedoval vsakeinu, ki ga je hotel poslušati, koliko bo sedaj zaslužil, »Takoj, ko bo pri* menio vreme, pojidem na lov in svetlih dinarjev bo toliko, da bom lahko brezskrbno živell« Tako je govoril in se veselil zaslužka.
Mi otroci in vsi, ki smo ga poznali, smo mu verjeli, ker je bil mož res izvrsten kačji lovec. V vročih poletnih dneh je bodil po peščenih solnčnatih rebrih in prežal na modrase. Kaiko jih je lovil, nisem nikdar videl, v pest pa mu jib je prišlo toliko, da smo se vsi cudili. Nosil jih je — večkrat-še žive — županu, ki mu jih je pošteno odkupoval. , Pozimi je stric Blaž prišel čestokrat k nam. Kadar smo bili, kakoT navadno, zbrani pri naši peči, nam je bil kaj dobrodošel. Pripovedoval nam je o svojih zgodah in nezgodah. Seznanjal nas je s skrivnostno prirodb redkih živali in rastlim.. To je bilo za nas otroke tudi dokaj poučno. Seveda je marsikaj izpopolnil s svojo živo domišljijo.
Nekoč nam je pravil o modrasu, ki da ima na glavi rdeč Tožiček in zna tudi žvižgati. Ce živijo taki modrasi, ne vem in nam* tudi on tega ni mogel dokazati, ker da se tak modras ne da zgrabiti.
»To vam je čudovil modtas!« je zaičel. »Samo enkrat sem ga videl in slišal-, a si tega ne želim več! Bilo je o sv. Janezu vročega popoldne.
135
ZVONČEK__________________________'____________         XXVII-5
V  tistem bregu gori nad Češarkovino sem iskal zdravilnih rož. Kar sem zaslišal v sikalah nad seboj rezek žvižg. Dalež naokrog ni bilo čloreka,   pa  sem   bil   radoveden,   odkod ta žvižg.   Pa sem le stopil navkreber v smeri, od koder je zažvižgalo. Žvižg se je ponoviL KTiž božji! Gledal sem in nisem mogel verjeti. Na skalini se je spenjala kvišku čudna kača, ki je bila jako podobna modrasu ali gadu, bik pa je krajša in debelejša ter je imela na glavi rdeč rožiček, kakor na primer mlad petelin. Nisem je utegnil dtolgo opazovati. Zažvižgala je še enkrat, da je slo sikozi ušesa, in planila proti meni. Pa ne po kačje, arnpak kar po repu se je zagnala po bregu navzdol. Da ei te! Jaz pa v beg. Ozrl sem se, kača mi je bila za petami. Tako me je podila, kakor podi pes zajca, Skoro padel sem v Česarkovo vežo. Ni bila šala.
V  vežo si kača ni upala  za  menoj ali pa je zigrešila  pot,  ko sem v begu zavil okrog ogla. Kače potem nisem več vi-del, a v tisti bTeg si  ne  upam več. — Pozneje mi jte pravil Kljukičev Žef,  da je slisal podobno žvižgainje, ko je žagal hlodle v Kumrovem lazu nad Češar* * kovino. Vidite, to je bila kača žvižgača z rdečim rožičkoim.«
Tisto noo s©m imel hude sanje. Kača žvižgača se je zaganjala vame in me hotela pičiti. Ko sem se prebudil in se prepričal, da sean le sanjal, sem se globoko oddahnil.