Dragi prijatelji — somišljeniki!
Naročajte, širite in propagirajte najcenejši in neodvisen dnevnik »Glas naroda«! Pristopajte k »Narodniprosveti«, da postane naš dnevnik lastnina vsega slovenskega ljudstva, kajti samo tisk, zasnovan na zadružni osnovi, je lahko resnični izraz narodove volje! Ne pozabite! »Glas naroda«, Gajeva 1., mesečna naročj-nina samo Din 20'—.______________
Mesečna naročnina 20 Din, zn inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. rsičunt Ljubljana SL 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavab popust
NARODA
Današnja številka vsebuje;
Kriminalistika raste Velikemu vodniku Zatiranje tuberkuloze v Bolgariji
Krme bo za silo Avtomobilska cesta iz Ljubljane na Sušak
Št. 51 I,'hajin<1<"neva iTpraz^ku^“ V Ljubljani v torek, dne 18. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Kriminalistika raste
Ko polaga opozicija še vedno vso važnost le na razna ustavna in strogo politična vprašanja, nam dokazuje žalostna dnevna kronika o vedno bolj pogostih ubojih in umorih, tatvinah in poneverbah, da so tu še mnogo bolj važna vprašanja, kakor pa so ustavna in strogo politična vprašanja. Poleg gospodarskih in socialnih vprašanj dobiva zaradi rastoče kriminalistike boj za nravstveno povzdigo naroda vedno večjo veljavo.
Zakaj raste kriminalistika? Odgovorov na to vprašanje je cela vrsta. Z marksistične strani se zlasti poudarja, da je kriva tega zla rastoča ljudska beda. Ne tajimo, da je revščina eden velikih sovzrokov, da pada nravstvenost ljudstva. Ali edin vzrok v tem še davno ni.
Tudi to je res, da je vera v krščanske ideale bila ena najmočnejših opor ljudske nravstvenosti. Res pa je tudi, da se je z razširjenjem verske indiferentnosti tudi zmanjšala ljudska nravstvenost. Nikakor pa ni nujno, da bi verska indifirentnost in tudi popolna nevera morala povzročiti dvig kriminalistike, saj dokazuje vsakdanje življenje, da so ohranili čisto neverni ljudje svojo nravstvenost nezmanjšano, kakor na drugi strani tudi verni ljudje niso vedno ohranili svoje nravstvenosti.
Če raste kriminalistika, je pač eden glavnih razlogov v tem, da je svetovna vojna omajala vse nravne vrednote in da živimo na prelomu dveh dob, ko se ljudje še niso znašli v’ novih razmerah. Stari ideali so se jim podrli, novi pa še niso vstali v Vsej svoji čistosti. Odkrito pa je treba tudi priznati, da so ljudje videli prav malo svetlili vzgledov, ki bi jim dali vero v nove ideale. Nasprotno so videli, da dostikrat ne pride nravstvenost do računa, da pa ima uspeh tisti, ki brezobzirno koraka do svojega cilja in ki ne izbira pri tem sredstev. Narod uravnava svoje korake vedno po vzgledu višjih ljudi in v tem je eden usodnih vzrokov, da je nravstvena sila širokih slojev omahnila.
A tudi razbitost in neenotnost naše družbe je storila svoje. Včasih je bilo tako, da je družba sama obračunavala s tistimi, ki so se pregrešili ne le proti pisanim, temveč tudi proti nepisanim zakonom. Danes družba te funkcije ne opravlja več in običajno nagraja ljudi le po njih uspešnosti, brez ozira na to, kako so bili ti uspehi doseženi. Družba je nekoč s svojo strogo iz-bero, s svojimi natančnimi vzgojnimi predpisi silno vplivala na spoštovanje nravstvenih načel, danes pa je vzlic družbe padel v tem pogledu na minimum. To se vidi tudi na vseh drugih poljih. Družba je bila nekoč glavna iniciatorka za napredek, danes pa je družba razbita na posamezne ozke kroge, ki imajo le en cilj, da ohranijo ona mesta, ki so se jih priborili. Ni se čuditi, če sledi široka množica na sebi lasten način tem negativnim vzgledom.
Boj proti padanju nravstvenosti je zato boj za uveljavljenje pozitivnih idealov. Narodu je treba te ideale pokazati tako razumljivo in tako blizu, da se bo za nje navduševal in da bo zaradi teh idealov postal požrtvovalen, delaven in bolj nravstven. Zato je napačno, če se narodu vedno in neprestano govori le o napakah, ki se dogajajo, kajti posledica tega more biti samo ena, da postane narod apatičen in da sploh izgubi vsako vero v dobro in plemenito. Seveda pa s tem nočemo podpirati nobenega izgovora za toleriranje napak. Nasprotno te je treba odpravljati in tudi s tem vrniti narodu vero v veljavnost dobrega.
Misliti je treba skratka na to, kako z tudskim gibanjem ustvariti podlago za Vlg nravstvenosti. V nacionalizmu je na taU^ nnčin ona moralna sila, ki moče
Ksno gibanje ustvariti. Seveda pa se ne Uo}6 *rPe.^ nobena zloraba nacionalizma in
oeno izkoriščanje nacionalizma v egol-Micne namene.
n ,.ar0(i mora videti, da mu prinaša nadoda !Zem SO(nahio in gospodarsko pravico, na' T omoS0<"a življenje, o kakršnem sanja rodno*l* ?v.?|eRa srca- Poglobitev naše na-natVi lnis i z gospodarskimi in socialnimi i je zato eden prvih pogojev za boj
Vo/ni se ni mogoče izogniti... ü^eiloÜlÄS
.Affari Esteri*
Vojna — fatalna nujnost...
Rim, 17. junija, pr. Ugledna zunanjepolitična revija »Affari Esteri« se v svoji zadnji številki peča z italijansko-abesinskim sporom in skuša upravičiti morebitni oboroženi nastop Italije v Abesiniji. List piše med drugim: Do sedaj se je revizija 'pogodb še vedno izvršila s silo orožja. Kadarkoli se je kaka država nagibala k zatonu, je na njeno mesto stopila mlajša in močnejša država, ki je želela vzpostaviti v ravnotežje, potvorjeno v njeno škodo. Ali naj se zares sedaj vojna povsem odpravi v odnošajih med narodi? Izvrstno, prav gotovo ne bomo mi tisti, ki bomo proti temu protestirali, toda če se to zares hoče potem je treba — in to ne samo z besedami — dopustiti tudi novo razdelitev imperijev, tako da bi bolje odgovarjala potrebam in težnjam vseh: drugače se bo še zmerom zgodilo, da se bo kdo danes ali jutri skušal zateči k orožju. Z drugimi besedami, gre za to, da se ne začne uvajati konservativna politika v mednarodne odnašaj e. Prav tako kakor vodi na znotraj preveč konservativna politika, če je prestrogo izvajana, fatalno v revolucijo, prav tako vodi tudi na internacionalnem področju prestrogo konservativna politika fatalno v vojno. Ali je Anglija za to razpoložena? Če Angleži tako ne mislijo, če pod kolektivno organizacijo miru razumejo nekaj, kar je zelo blizu nekdanji Sveti; alijansi slabega spomina, potem moranjo že sedaj reči, da ne bi bil realističen tisti račun, ki bi računal z italijanskim odobravanjem take politike.
Ta članek ugledne italijanske zunanjepolitične revije je vzbudil toliko večjo pozornost, ker je bil isti list, ki je pred meseci — tedaj seveda s prozornim namenom snubljenja Male antante! — zapisal, da je Italija samo za.., mirno revizijo pogodb, da se bo pa energično in z vsemi silami uprla kakršnemukoli poskusu nasilne spremembe statusa quo. Mi smo že tedaj v posebnem poročilu izrazili svoje pomisleke glede »iskrenosti« te geste. Beležimo za sedaj to novo italijansko stališče v vprašanju revizije brez komentarja.
Do 15. julija—vsi Italijani iz Abesinije!
London, 17. junija. AÄ. Današnji »Times« poroča, da so italijanske kolonialne in konzularne oblasti v Vzhodni Afriki dobile nalog iz Ritna, da pospešijo evakuacijo italijanskih državljanov iz Abesinije. Po teh navodilih mora biti evakuacija končana najkasneje do 15. julija t. 1.
Po nekem Reuterjevem poročilu iz Dži-butija Italijani iz Abesinije že prihajajo v francosko kolonialno pristanišče in se v Džibutiju vkrcavajo za Massauo.
Kaj bo z nevtralci v Abesiniji?
London, 17. junija, AA.. Vprašanju zaščite nevtralcev' ki prebivajo v Abesiniji, za primer vojne med Italijo in Abesinijo, posvečajo evropske vlade veliko pozornost, kakor . trdi diplomatski poročevalec »Daily Telegra- \
pha«. Poročevalec navaja, da so mnogi misijonarji, ki žive razkropljeni po vsej Abesiniji, in njihovi sorodniki prejeli nasvet, naj se nemudoma napote v Addis-Abebo, kjer bo preskrbljeno za njihovo varstvo.
List poroča dalje, da bo ameriška vlada v kratkem ukinila svoje poslaništvo v Addis-Abebi; češ da ni potrebno.
Ladja za ladjo...
Napoli, bß. junija. Parnik »Argentina« je odplul v Vzhodno Afriko s 123 delavci-spe-cialisti. — Neki drugi parnik je odpeljal ogromno količino materiala. Parnik . »Monte Blanco« pa je odpeljal vojaštvo. Spet z drugim parnikom so odplule čete, ki naj izpopolnijo sabaudsko divizijo v Somaliji.
Vznemirjenost radi govoric o zaprtju Sueškega prekopa
Rim, 16. junija. AA. »Giornale d'Italia« priobčuje članek o mnogo razpravljanem vprašanju morebitne zatvoritve Sueškega prekopa. Član-kar pravi med drugim:
Morebitna zatvoritev Sueškega prekopa bi povzročila takojšnjo izpremembo dosedanjega režima morskih ožin, ki bi morale postati mednarodne. S tem v zvezi bi morali odstraniti vse predpravice, ki so jih imele dozdaj posamezne države. V teni primeru ne bi mogla več vihrati angleška zastava na Gibraltarju. Prav tako pa bi Velika Britanija ne mogla obdržati svoje sedanje predpravice na Sueškem prekopu. Velika Britanija bi morala v svojem lastnem interesu zahtevati, da čuvar ženevske ustanove ne postane ena sama država.
Nemško-britanski razgovori
se bodo zavlekli do srede prihodnjega tedna
London, 17. junija. AA. Politični urednik »Manchester Guardiana« smatra, da bi se utegnila pogajanja med Veliko Britanijo ih Nemčijo o pomorskem sporazumu končati sredi prihodnjega tedna. Urednik trdi, da je nemški izredni poslanik v. RIBBENTROP prinesel iz Berlina načrt za gradnjo lidij v prihodnjih sedmih letih. Ta načrt je mogoče sprejeti samo kot skico, leer je mogoče, da bo tudi angleška vlada sprejela kasneje razne izpremembe za posamezne kategorije ladij.
V pričakovanju francoskega in italijanskega odgovora
London, 17. junija. AA. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo jutri v torek prišel francoski odgovor na poročilo britanske vlade o britansko-nemških pomorskih razgovorih. Mislijo, da bo jutri tudi italijanski odgovor že r Londonu. »Times« sodi, da bo italijanski odgovor vsebinsko zelo podoben francoskemu.
Ha vas med tem poroča iz Pariza:
Celokupno pariško časopisje je složno proti londonskemu • načrtu pomorskega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčijo. Socialistični listi soglašajo popolnoma z ostalimi listi in anoč-no napadajo londonski sporazum, ki bi preprečil vsak mednarodni sporazum o razorožitvi. Socialistično glavno glasilo nastopa tudi proti kršitvi
načela o nedeljivosti vseh teh vprašanj, ki so v zvezi z oborožitvijo. List pravi doslovno, da pomeni sporazum hud udarec za svetovni mir, varnost in za razorožitveno vprašanje v celoti.
»Eetit Rarisien« opozarja na to. da Italija ne bo odgovorila angleški vladi, preden ne bo stopila v stike s Parizom in se z njim dogovorila. Na vsak način bo Italija ostala zvesta francosko-italijanskemu sporazumu od 7. januarja. Po drugi strani pa poroča list, da pričakujejo italijanski politični krogi odgovor francoske vlade glede podonavske konference. Nadejajo se, da bo ta odgovor pospešil končno sklicanje te konference. Iz vsega tega sklepa list, da bo Italija zavzela v vprašanju pomorskega sporazuma kakor tudi v vprašanju Srednje Evrope stališče, ki ne bo v nasprotju s francoskim stališčem, Vse kaže, da se bosta obe stranki držali protokola med Lavalom in Musoliftijem ne le po besedi, temveč po duhu.
Francija je že odgovorila
Pariz, 17. junija. Havas poroča: Med današnjim sestankom z angleškim- poslanikom je Laval izročil prepis- francoskega odgovora na angleško, sporočilo, o pomorskih pogajanjih med Veliko Britanijo in Nemčijo.
Francoski poslanik v Londonu bo jutri izročil ta odgovor francoske vlade uradno angleški vladi. -	-
Na Daljnem Vzhodu
Kitajski protesti
London, 17. junija. AA. Kitajski poslanik v Londonu je zadnje tri dni trikrat obiskal zuana-niega ministra sira Samuela Hoareja. ■,
»Press Association« poroča, da je kitajska vlada protestirala.pri angleški vladi kot podpisnici pakta med deveterimi silami zaradi akcije Japoncev na severnem Kitajskem. Po mnenju kitajske vlade pomeni to ravnanje japonskih .vojaških oblaštev kršitev pogodbe, ki jo je Japon'ska leta 1922. podpisala hkratu z Veliko Britanijo,
proti kriminalistiki in tudi zato je od nas propagirana gospodarska in socialna akcija nujnost. Zato pa je tudi potrebno pri tej akciji sodelovanje vseh, ki hočejo delati za nravstveni dvig svojega naroda.
Zedinjenimi državami severne Amerike, Belgijo, Kitajsko, Francijo, Italijo, Nizozemsko in Ppitu-' galsko.
V -Londonu še nimajo na pristojnih mestih zanesljivih poročil o pravem značaju japonskih zahtev. Predvsem je nejasno, kaj hočejo posamezne krajevne vojaške oblasti in kaj namerava japonska vlada na severnem Kitajskem. Angle: ške oblasti so v stahiein s,t.iku z ostalimi državami, ki so podpisale pakt devetorice.
Zunanji minister Haare bo jutri v ponedeljek dal v spodnji zbornici izjavo o položaju n» štev. Kitajskem.
Zdi se verjetno, da bo angleška vlada informativno intervenirala v Tokiu, a že zdaj naglašajo, da Velika Britanija v tem vprašanju ne more in noče samostojno nastopiti.
Japonska izjava
Washington, 17. junija. A A. Japonski poslanik Salto je izjavil novinarjem, da japonska akcija na severnem Kitajskem ni naperjena proti trgovinskim interesom Zedinjenih držav v teh krajih.
Poslanik Saito ni hotel dati izjave o položaju med Kitajsko in Japonsko, marveč je samo na-glašal, da so poročila o številnih incidentih, ki o njih poročajo listi, po njegovem mnenju pretirana.
Japonski demanti
Pariz, 17. junija. Havas poroča iz Tokia: Vojno ministrstvo demantira, da bi nameravalo ustanoviti novo neodvisno državo na severnem Kitajskem kot posledico sklenitve vojaške pogodbe.
Izmenjava misli med Londonom in Washingtpnom
London, 17. junija. Po poročilih Havasovega dopisnika v Londonu se je med britansko in ameriško vlado že začela živahna izmenjava misli o položaju, nastalem zaradi najnovejše japonske akcije na severnem Kitajskem.
Samuel Hoare je previden ...
London, 17. junija. A A. Zunanji' minister Samuel Hoare, je danes popoldne odgovoril v spodnji zbornici na vprašanje, ki mu ga je stavil neki poslanec o položaju na severnem Kitajskem.
Zunanji minister Hoare je izjavil, da je v stalnih stikih z vladama v Tokiu in Nankingu. V svojem nadaljnem odgovoru je bil zelo previden in je samo nanizal časovni potek dosedanjih dogodkov na Severnem Kitajskem.
Za podaljšanje vojaške službe
Bruselj, 17. junija. AA. Minister vojske Deveze je vnovič nastopil za podaljšanje vojaške službe. V govoru, ki ga je imel na banketu, prirejenem s strani belgijskih rezervnih oficirjev svojim bivšim tovarišem iz Francije, Velike Britanije, Češkoslovaške in Poljske, je poudarjal, da je treba poglobiti varnost Belgije. Mednarodni položaj se je v zadnjem času močno iz premen il. Belgija mora zdaj računati z možnostjo nepričakovanega in naglega vpada.
Vremenska napoved
Dunaj: Oblačnost bo pojemala, toplina se bo zvišala.
Gospodarska konferenca Male antante
Bukarešta, 17. junija. Rador porofa: Danes je bila pod predsedništvom ministra Teodoresca otvorjena gospodarska konferenca Male antante.
Minister Teodorescu je v izbranih besedah pozdravil delegate Jugoslavije in Češkoslovaške, nakar je poročal o doseda-
njem delu in uspehu gospodarskega sveta Male antante.
Sklepe sedanje konference v Bukarešti bodo izročili v končno proučitev in potrditev stalnemu svetu Male antante, ki se sestane v Beogradu 22. t. m.
Balkanski nogometni turnir
Sofija, 17. junija. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj popoldne so se začele tu tekme za balkanski pokal. Prisostvovalo jim je 15.000 gledalcev. Tekmi je prisostvoval tudi kralj Boris v spremstvu zunanjega ministra Kjo-seivanova, železniškega ministra Kojusanova, pravosodnega ministra Karaguisova, sofijskega župana in članov poslaništev balkanskih držav. Prihod kralja Borisa je občinstvo pozdravilo s toplimi ovacijami. Kralj je imel pri tej priliki tale nagovor:
»Bolgarija je srečna, da se v njeni prestolnici vrši peti nogometni turnir za balkanski pokal. Pozdravljam vse udeležence pri tem miroljubnem tekmovanju dobrega tovarištva, ki bo pripomoglo k boljšemu priznanju in medsebojnemu zbližanju med balkansko mladino ter gojilo čuvstva prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.«
Nato so vsa štiri moštva defilirala mimo ob
zvokih nacionalnih himen, ki jih je svirala vojaška fanfara. Na čelu povorke so nosili zastave balkanskih držav. Občinstvo je pozdravilo igralce s toplimi ovacijami.
Lepa zmaga Jugoslavije nad Rumunijo
Sofija, 17. junija, b. Današnja tekma Jugoslavija : Romunija je izpadla 2:0 (1:0). Napovedana je bila za 5. uro, pričela pa se je zaradi velikega deževja šele ob 6. uri. Vse igrišče je bilo pod vodo. Naši so zaigrali sijajno, igra pa je morala biti v 33. minuti drugega polčasa prekinjena zaradi ponovne plohe. Za tekmo je vladalo v prestolnici ogromno zanimanje in se je je udeležilo kljub slabemu vremenu več tisoč gledalcev. Tekma se bo nadaljevala v prihodnjih dneh.
Novinarii pioniri! miru
Praga, 17. junija. CTK poroča: Včeraj so se v Strbskem Plesu pod Visokimi Tatrami sestali zastopniki zavezniških tiskovnih agencij na konferenco. Predsednik konference, ravnatelj češkoslovaškega tiskovnega urada Tvalužek, je pozdravil delegate 25 držav, katerih zastave krase sedež konference v hotelu »Hviesdoslavu«. Predsednikov predlog, da naj zborovalci izvolijo za predsednika zasedanja ravnatelja Havasove Agencije Maynauda, so vsi soglasno sprejeli. Maynaud je nato povzel besedo in med navdušenim odobravanjem predlagal pozdravno brzojavko predsedniku češkoslovaške republike Masaryku.
Opoldne je priredil predsednik vlade Ma-lypetr delegatom kosilo in je imel pri tej priliki tale nagovor:
Srečen sem, da se mi je ponudila priložnost pozdraviti vas v imenu češkoslovaške vlade v tej državi, ki je bila zmerom domovina idej, moralnih struj in informacij. Ponosni smete biti, da zastopniki zavezniških agencij nikoli niso izgubili stikov z nepretrgano izmenjavo vesti, naj je bil po-
litični položaj kakršenkoli; v naši poročevalski službi nam je bila resnica zmerom več ko katerakoli propaganda. To ni ena izmed najmanjših zaslug, ki so jo zavezniške agencije storile miru in zaupanju med narodi. Ako mi sme biti dovoljeno, vam želim, če je mogoče še večjo neodvisnost za vestno in odgovorno poročevalsko službo. Vaše sodelovanje je dokaz, da se zastopniki najrazličnejših držav lahko med seboj sporazumemo s popolnim zaupanjem. Vi pomagate graditi mostove med narodi in to je najplemenitejša naloga v poročevalski politiki. Češkoslovaška zna ceniti to nalogo, ker je njen glavni cilj ohranitev miru.
Predsedniku češkoslovaške vlade se je za njegov toplo pozdravljeni govor zahvalil predsednik zasedanja Maynaud, ki je ob koncu svojega govora v imenu vseh delegatov predlagal med soglasnim pritrjevanjem izvolitev Malypetra za častnega predsednika, nato je pa med navdušenimi manifestacijami izrazil visoko spoštovanje predsedniku Masaryku in mu želel srečo in zdravje.
Preurejena NRA na delu
Havas poroča iz Wasbingtona: Včeraj je začela uradno delovati preurejena uprava za gospodarsko obnovo države. Pri tej priliki je imel predsednik USA Roosevelt nagovor, v katerem je dejal, da želi čim dalje ohraniti v veljavi vsaj osnovna načela svoje akcije za gospodarsko obnovo.
Francoska ladja v nemških vodah
Swineminde, 17, junija. A A. Semkaj je prispela francoska obvestilna ladja »Ailet-te«. To je prvič po svetovni vojni, da je priplula katera francoska vojna ladja v nemško pristanišče.
Spremembe v francoski vladi
Pariz, 17. junija. AA. Za prosvetnega ministra je imenovan Mario Roustan, za ministra trgovinske mornarice pa William Bertrand.
Kratke vesti iz tuiine
Ankara, 17. junija. W. Zekai, bivši turški minister za narodno obrambo, je imenovan za novega turškega poslanika v Moskvi. Za poslaniškega svetnika isto tam pa je imenovan Vedit, dosedanji šef kabineta predsednika turške vlade.
Atene, 17. junija. W. General Kondylis kategorično demantira vesti tujih listov, da se bo v kratkem podal v Pariz, kjer bi se srečal z bivšim grškim kraljem Jurijem. Potrjuje pa vest, da se bo podal v Rim, kjer bo prisostvoval arditski slavnosti. Na povratku iz Rima se bo ustavil v Beogradu.
Hamburg, 17. junija. W. Po najnovejših vesteh prekomorskega observatorija je nemški zrakoplov »Graf Zeppelin«, ki je v soboto odplul iz Friedrichshafna proti Južni Ameriki, že dosegel Cap Blanco v Maroku.
Dunaj, 17. junija. W. Tu je bil aretiran znani odvetnik dr. Hans Mann, ki ga oblasti dolže nacionalno-socialistične propagande. Dr. Hans Mann je bil zagovornik skoro vseh političnih obtožencev po lanskoletnih julijskih dogodkih.
Kiel, 17. junija. W. Prvi »nemški pomorski teden« je privabil na tisoče gledalcev, ki so v nedeljo prisostvovali veličastnim pirotehniškim prireditvam. Spomenik nemškim mornarjem, padlim v vojni, ki se nahaja kakih 16 km izven pristanišča, je bil po svetilnikih tako močno obsevan, da ga je bilo mogoče na to daljavo opaziti. V Kielu so bili zbrani zastopniki desetih narodov, ki so se udeležili včerajšnjih regat v okviru »Kielskega tedna«. S tem je bil prvi nemški pomorski teden zaključen.
V	nekai vrstah
Na predlog predsednika vlade Mussolinija je bil v Italiji sprejet zakonski načrt o uvedbi »fašistične sobote«. Po tem načrtu bo ta dan prost. Ob sobotah popoldne bodo samo vaje in prireditve za telesno in duhovno izpopolnitev nameščencev in delavcev. Ministrski svet je sprejel tudi spora-razume o ureditvi letalskih zvez med Italijo in Francijo ter Italijo in Nizozemsko.
Gdanski senat je poslal predsedniku Poljske v Gdansku protest, ker je poljska pošta v Gdansku začela v nasprotju z deviznimi predpisi v Gdansku sprejemati nakazila v zlotih za Poljsko. Senatu je poljska vlada odgovorila, da njegove zahteve ne more sprejeti, ker je v nasprotju s sklenjenimi sporazumi. Poljska vlada zahteva zaradi tega, naj se vrše takoj nova pogajanja o valutnih in finančnih vprašanjih.
V	zalivu Sv. Lavrenea sta zaradi goste megle trčila drug v drugega britanski prekooceanski parnik »Empress of Britain« (40.000 ton) in tovorna ladja »Cafristan« (15.000 ton). Tovorna ladja je nevarno poškodovana; imela je velik tovor premoga. Tudi je nastal požar na njej. »Empress of Britain« je prav tako nekoliko poškodovana. Kmalu po karambolu je »Empress ob Britain« nasedel pri tako imenovanih »Ptičjih klečeh«.
DNB poroča, da pripravljajo v Reinsdorfu velike posmrtne svečanosti za žrtvami katastrofalne eksplozije. Svečanost bo na velikem prostoru pred glavnim tovarniškim poslopjem, kjer je prostora za več ko 10.000 ljudi. Doslej so zabili v krste 38 trupel. _To pa po uradnem poročilu še ni dokončno število vseh žrtev. Krste bodo med svečanostjo postavili ob skupino hrastov, kjer stoje črni piloni, visoki po 10 m.
Reuter poroča, da je stotnik Persival priletel v Oran ob 8.40; preletel je razdaljo 1400 milj v sedmih urah in 10 minutah. Po pristanku je izjavil, da upa, da bo prispel v London v določenem roku. Dejal je, da se je lotil tega rekordnega poleta iz Londona v severno Afriko in nazaj samo zato, da dokaže izredno kapaciteto lahkih letal, češ da pripisujejo strokovnjaki in nevešča-ki zadnje čase vse prevelik pomen težkim letalom.
Španska zbornica je sprejela zakon proti brezposelnosti. Njegovo besedilo je parlament opetovano izpremenil in je povzročilo tudi mnoge politične težboče. Za prva javna dola je predviden kredit 200 milijonov peset. Od tega bodo letos potrošili samo 65 milijonov, ostanek pa prihodnje leto.
Verbalna nota francoske vlade, ki odgovarja na nemško spomenico, da je fiancosko-sovjetski pakt v nasprotju z locarnsko pogodbo, je že bila izročena prizadetim vladam. Ko bodo te vlade povedale svoje mnenje, bo nota odšla tudi v Berlin.
Pripravljalna dela za podonavski pakt so se
zadnje dni nadaljevale. Poučeni krogi računajo, da bo to delo v kratkem stopilo v odločilno fazo.
Uradno demantirajo vesti, da bo ameriški vlada umaknila svoje čete v Tientsinu. Te čete, pravi poročilo, imajo nalogo ščititi ameriško poslaništvo v Pekingu.
Po poročilih iz Madrida .je španska vlada sprejela načrt ustavne reforme. Parlamentu ga bo predložila v jeseni.
Predsednik Roosevelt je podpisal zakon o nadaljnji omejeni veljavi obnovitvenih zakonov.
Poljska vlada je obvestila ameriško vlado, da bo plačala svoj obrok vojnega dolga, ki je zapadel 15. t. m.
Proslave SOOletnice francoske akademije so se začele včeraj z mašo zadušnico za njenega ustanovitelja kardinala de Richelieuja. Proslave bodo tra;ale več dni.
V Pariz je prišel znameniti profesor dr. Nikolaj Merey Buttler, predsednik kolumbijske univerze in predsednik upravnega odbora Car-negiejeve štipendije. Profesor Buttler bo pred-
sedoval glavnemu zborovanju Carnegiejeve štipendije, ki bo v Parizu.
Včeraj so v Rimu podpisali dogovor o izvozu med Italijo in sovjetsko Rusijo.
V Bukarešto je prispel p osebe« vlak i romunskim državnim arhivom, ki so ga leta 1916. izročili v varstvo tedanjim ruskim državnim oblastvom v Petrogradu. Sovjetska vlada je zdaj arhiv vrnila. Vlak s tem arhivom je štel 14 vagonov.
Včeraj ob 1.30 zjutraj je odletel s croydon-skega letališča pri Londonu znani graditelj letal Percival. Poskusil bo v enem dnevu prileteti iz Anglije v severno Afriko in nazaj. Njegov name nje v neprekidnem poletu priti do Orana (Alžir), nato pa po kratkem odpočitku leteti nazaj, da bo še pred polnočjo na Angleškem.
Iz Belfasta poročajo, da so se tamkaj ponovno pripetili veliki izgredi. Policija je morala nastopiti proti demonstrantom z oklopnimi avtomobili.
Slava žandarmerije
Beograd, 17. junija b. Včeraj je praznovala svojo slavo komanda celokupne žandarmerije Jugoslavije. Svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, minister vojske in mornarice, komandant žandarmerije general Markovič, mnogo višjih častnikov in generalov ter zastopnikov civilnih oblastev. Ob tej priliki so bili odlikovani mnogi orožniki za svojo hrabrost. Med odlikovanci je bilo tudi nekaj slovenskih orožnikov.
Danes novi delovni urnik
Beograd, 17. junija b. Na seji ministrskega ‘ sveta, ki je bila v soboto zvečer, je ministrski svet sprejel odločbo, da se uvede v vsej državi nedeljen delovni urnik, ki bo trajal od 7. ure zjutraj do 2. popoldne. Ta odločba stopi v veljavo v torek 18. t. m. Uradništvo je z zadoščenjem pozdravilo to odločbo, ker je bila to že dolga njegova želja z ozirom na silno vročino, ki je pritisnila v juniju v vseh krajih naše države.
Binkoštni prazniki v Beogradu
Beograd, 17. junija b. V prestolnici je vladalo «b dnevih pravoslavnih binkoštnih praznikov prazniško razpoloženje. Časopisi so izšli v nedeljo za tri dni skupaj. Delo je v vseh uradih počivalo, trgovine in obrtniški lokali so bili zaprti. Beograjčani so uporabili te dni za krajše in daljše izlete na deželo in v periferijo mesta. Oba dneva je vladala v Beogradu naravnost tro-pična vročina. V Savi in Donavi se je oba dni kopalo na tisoče Beograjčanov.
Aero-miting na Zemunskem aerodromu
Beograd, 17. junija b. Včeraj popoldne je bil na prostornem zemunskem aerodromu aero-mi-ting, kateremu je prisostvoalo na tisoče Beograjčanov in Zemuncev, pa tudi občinstva iz drugih krajev države. Prisoten je bil pa tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik ministra vojske in mornarice ter drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Nad 60 zrakoplovov je izvajalo zanimive akrobatske točke. Med piloti so bili težki bombarderji in lovci, ki so delali najdrznejše akrobacije. Občinstvo je z zanimanjem in navdušenjem sledilo šolskim vajam pilotov in jih nagradilo z velikim aplavzom. Občinstvo se je v velikem številu udeležilo tudi krajših voženj pod sigurnim vodstvom vajenih pilotov v Zemun in prestolnico. Miting je nekoliko motilo deževno vreme, ki pa ni moglo preprečiti uspešne prireditve.
Smrt zaslužnega jugoslovanskega zdravstvenega delavca
Beograd, 17. junija. Danes ob 8. dopoldne je umrl po kratkem bolehanju dr. Dobrivoje Ger. Popovič, poslanec in bivši minister narodnega zdravja.
Dr. Ger» Popovič se, je rodil v Aleksandrovcu 16. septembra 1875. Gimnazijo je dokončal v Kruševcu, medicino pa na Dunaju. Od leta 1901. do 1910. je bil sreski zdravnik, nato pa do leta
1920. samoupravni higienik v kragujevskem okrožju, ko je postal načelnik v ministrstvu za narodno zdravje. Leta 1924. je pa postal pomočnik ministra. Takrat se je začel aktivno baviti tudi s politiko in bil leta 1925. izvoljen v rodnem župskem srezu.
Konec leta 1927. je postal minister za narodno zdravje v kabinetu Velimirja Vukičeviea. Pri zadnjih majskih volitvah je bil izvoljen spet v župskem okraju kot kandidat na Jevtičevi listi.
Njegova prezgodnja smrt je žal preprečila, da bi v novi skupščini uveljavil svoje velike izkušnje. Pokojnik je tudi deloval publicistično in je leta 1907. začel izdajati s pokojnim dr. Jovanom Daničem koledar »Zdravje«. Nato je izdal 1. 1909 knjigo »Nalezljive bolezni«, ki je doživela še dve izdaji. Leta 1915. je izšla njegova »Prva pomoč«, leta 1921. pa »Higiensko življenje«. Izdal je tudi »Higieno za dijake« in »Nauk o zdravju«. Njegovo najznamenitejše delo je pa slavni »Domači zdravnik«, ki je od leta 1926. doživel že tri izdaje. Od leta 1921. je izdajal »Čuvarja zdravja«.
Dr. Ger. Popovič se je udeležil vseh vojn, najprej kot polkovni zdravnik, potem pa kot sanitetni divizijski referent. V vojni se je najvest-neje oddolžil kralju in domovini, ter je dobil odlikovanje belega orla z meči. Poleg vojnih odlikovanj je imel tudi mnogo drugih naših in tujih odlikovanj.
Občni zbor in kongres
Beograd, 17. junija, b. Danes je bil tu redni občni zbor in kongres društva inže-njerjev kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se ga člani iz vseh krajev naše države. Istočasno je bila tudi posvetitev novega inženjerskoga doma. Na kongresu so se obravnavala stanovska vprašanja. Novi upravi načeluje ing. Dušan Tomič, drugi podpreds. pa je ing. dr. Vojko Koprivnik.
BSK.— Jugoslaviia : FC Milano 5 : 3
Beograd, 17. junija, b. Sinoči ob 20. je bila zanimiva nogometna tekma med kombiniranim moštvom BSK in Jugoslavije ter FC Milano. Tekma je bila nočna, v luči reflektorjev. Gledalcev je bilo 10.000, kar je tudi za Beograd izredno število, čeprav so se najboljši igralci obeh domačih klubov nahajali v Sofiji na Balkaniadi, so zmagali s 5:3, polčas 2:1.
Pozdrav
Jože Porenta je bil na potovanju po Italiji. V Napolju se je spomnil svojih dobrih prijateljev in jim poslal pozdrave s svojega potovanja. »Ti ne veš, kako je tukaj lepo in kako srečnega in zdravega se počutiš. Pozdravlja Te Tvoj Jože.« Iz samega navdušenja je pozabil na poštno j®amko.
Njegov prijatelj je bil seveda zelo vesel tega pozdrava in takoj je sklenil vrniti milo za drago. Vzel je zaboj, naložil vanj težak kamen in mu odpisal: »Ti ne veš, kako sem vesel, da se počutiš tam srečnega in zdravega. Prav ta-le kamen se mi je odvalil od srca, ko si mi to sporočil.«
Seveda mu je poslal kamen nefrankirano.
Zborovanie varuhov ptic
Navzlic mili zimi je Društvo za varstvo ptic porabilo 800 kilogramov krme za ptičke po mestnih nasadih
Te dni je imelo že svoj XI. redni občni zbor Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk, ki ga je vodil g. dr. Anton Šaplja, kakor vsa dosedanja društvena zborovanja, in se predvsem spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra kot največjega prijatelja prirode in ljubitelja ptic, saj na kraljevskem dvoru krajšajo čas tudi mlademu kralju Petru II. najplemenitejši kanarčki, ki jih je kralj Aleksander dovolil sprejeti svojim kraljevičem v dar od društvenega člana Štefana Gojznikarja. Ko se je s pieteto spomnil tudi smrti odbornika najznamenitejšega slovenskega ornitologa dr. Janka Pod-nebška, je opisal delovanje društva ter omenil, da je društvo zaradi mile zime porabilo le 800 kg krme za hrano pticam po mesrtnih nasadih. Izšel je nov lovski zakon, ki ščiti tudi ptice pevke in odbornik dvorni svetnik inž. Rustia je sestavil obširen osnutek zakona za zaščito ptic.
Tajnik Joža Kelnarič se je predvsem zanva-lil častnemu predsedniku g. dr. Šaplji za vso skrb, posebno pa tudi pokroviteljici jubilejne razstave kanarčkov ge. Olgi dr. Pucovi ter banu g. dr. Dinku Pucu za darilo. Razstava je uspela odlično in odsek za vzgojo žlahtnih bar-ških vrvivcev je pod vodstvom načelnika g.
Franckija pokazal take uspehe, da uspešno tekmujemo z inozemstvom Za ptičke po nasadih je društvo tudi lani naročilo mnogo novih krmilnic. Iz poročila blagajnika Viljema Zupana posnemamo razmeroma ugodno premoženjsko stanje društvva, ki ima v vsej Ljubljani samo nekaj nad 200 članov, čeprav ptički koristijo vsam lastnikom vrtov in razveseljujejo vsakogar s svojim petjem. Na predlog preglednika računov g. Sfiligoja je bil soglasno sprejet ab-solutorij z zahvalo, prav tako soglasno pa tudi vsi ostali sklepi. Za nad desetletno požrtvovalno delo zlasti v odseku za vzgojo žlahtnih kanarčkov in pri prirejanju razstav so bili izvoljeni za častne člane gg. Franc Golob, Franc Omahna, Alojz Piskar in Edi Sever, nato pa pri volitvah z ovacijami spet sa predsednika g. dr. Anton Šaplja, za podpredsednika Ante Gaber, za tajnika Joža Kelnarič, za blagajnika Viljem Zupan in za odbornike dvorni svetnik inž. Rustia, mjr. Micbl Oliver, Gojznikar, Omahna in Golob ter za namestnike gg. Piskar, Opeka, Sever in Bitenc, a za predglednika gg. Sfiligoj in Antunovič Milan ter za načelnika odseka za vzgoja kanarčkov g. Francki. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno v proslavo jubileja prirediti 23. t. m. izlet na Žalostno goro nad Preserjem z odhodom iz Ljubljane z vlakom ob 13.55.
Celisko pismo
Gospod urednik! Prosimo, da objavite z ozirom na številne članke v »Novi dobi« proti sedanjema celjskemu županu ter Z ozirom na enostranska poročila o celjskih občinskih zadevah to pismo, da bo slovenska, javnost objektivno in pravilno informirana in da ne bo pod vplivom enostranskih poročil, objavljenih v »Novi dobi« in njej sorodnim listom. (Zvesti načelu: Audiatur et altera pars, ustrezamo tej želji. Op. ured.)
V političnem življenju Celja vlada že od prevrata skupina ljudi, ki je izšla iz narodno-radikalne dijaške struje, katere voditelj je bil pok. dr. Žerjav, po njegovi smrti pa dr. Kramer. Ta struja, ki nikdar ni bila zasidrana v širokih plasteh naroda, je dosledno vodila protiljudsko politiko in je šla edino za tem, da obdrži moč v svojih rokah.
Tudi celjska skupina te struje je ponovno pokazala vso svojo breznačelnost in idejno praznoto. Pela je slavospeve najhujšemu Pri-bičevičevemu centralističnemu reakcijonarstvu, malo pozneje pa je z istim urnebesnim navdušenjem v Celjskem domu obsipavala s cvetjem dr. Mačka in Pribičeviča kot voditelja kmeč-ko-demokratske federativno usmerjene koalicije.
Po ustanovitvi JRKD' oziroma njene naslednice JNS, pa so se zopet isti ljudje polastili te organizacije in so ustvarili iz nje v nasprotju z zamislijo, ki je to organizacijo rodila, »edinstven instrument«, pa ne državne ir. nacionalne politike, temveč strankarske strahovlade, ki je proglašala vse one, ki se niso slepo podrejali volji male skupine, za protidržavne in nacionalno nezanesljive elemente.
Latentni odpor, ki je vladal od vsega početka proti tej skupini, je prvič prišel do vidnejšega izraza pri občinskih volitvah v letu 1927, pri katerih so si nasprotniki te skupine priborili večino in župana dr. Goričana.
Po 6. januarju 1929 pa je ta skupina zopet neomejeno zavladala. V občinskem svetu je formirala klub občinskih svetnikov JNS, ki je ' štel večino občinskih svetnikov, župan, ki je bil vsled takratnih političnih razmer prisiljen biti tudi član tega kluba, je igral vlogo vatikanskega jetnika. Vsa vprašanja, ki so se obravnavala pri občinskih sejah, so se reševala in dokončno odločevala že popreje pri klubovih sejah JNS. Županovi predlogi so se dosledno odklanjali in moral je pod grožnjo strankarske discipline izvrševati sklepe JNS, ki so izzivali viharje ogorčenja v mestnem prebivalstvu. Značilno za to skupino je, da ni tudi v času svoje na j večje moči skušala doseči imenovanje kakšnega svojega odličnega reprezeiitanta za župana, temveč da je rajši pripuščala vso moralno odgovornost in ves odij za svoje nepopularne sklepe županu doktorju Goričanu. Njemu je bila dana samo formelna čast in odgovornost, mali skupini JNS pa dejanska oblast in njenim reprezentantom vse ogromne materialne ugodnosti, ki jih more donašati zastopstvo občine, mestne hranilnice, avtobusnega podjetja itd.
Ko se je z nastopom vlade g. Jevtiča JNS — ta »granitna skala«, kakor jo je slabi prorok g. Prekoršek še v »Jutru« z de 5. februarja 1935 imenoval — razblinila v nič in so bile razpisane volitve, je celjska JNS postavila kot oficialo kandidaturo JNS, gosp. Pre-korška.
To dejstvo je vzbudilo vihar ogorčenja po vsem srezu in povzročilo protikandidaturo g. Stanteta na isti listi g. Jevtiča. Povzročilo pa je tudi kandida turo g. Vabiča, ker se ne sme prezreti dejstva, da je tudi ogromna večina njegovih volilcev prvotno želela, da kandidira na vladni listi ravno kot Prekorškov protikandidat.
Radi tega pa se morajo tudi glasovi, oddani gg- Vabiču in Stantetu smatrati predvsem kot protestni glasovi zoper protiljudsko politiko JNS, posebno -pa njene predstavnike v celjskem srezu. Pravilno je »Glas Naroda« takoj po volitvah v svojem uvodniku označil Vabič-Mačkov uspeh za plod nezdravih političnih razmer v celjskem srezu.
Ker je dobil Vabič ca 2400 glasov, Staate ca 2200 glasov, dočim je dobil Prekoršek okrog 3300 glasov, je prebivalstvo celjskega sreza menda dovolj odločno obsodilo politiko JNS in delovanje njenih reprezentantov, ne glede na to, da tudi oni, ki so se abstinirali, notorično niso naklonjeni JNS.
Stante in njegovi prijatelji so šli v volilno borbo brez organizacije, samo z idealizmom in z voljo streti strankarski jarem JNS, da bi se tudi v celjskem srezu izvršila koncentracija vseh delavoljnih sil za rešitev socialnih in gospodarskih problemov.
Razcepljenost in pomanjkanje organizacije na eni strani, strumna organizacija — to moramo priznati — in gospodarski vplivi, posebno pa abstinenca, na drugi strani, so pripomogli kandidatu JNS do formalne zmage.
Zanimivo pa je, da je dobil Stante v Celju in okolici 1031 glasov, dočim jih je dobil Prekoršek 1400, torej samo za 369 več. Pikantna je ta razlika radi tega, ker ima nemška manjšina v Celju in okolici približno isto število glasov. Vsi Nemci in od njih odvisni ljudje^ pa so disciplinirano volili Prekorška, najbrže radi tega, ker je predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan, menda v afirmacijo nacionalne misli v Celju, smatral za potrebno, da je v 17 letu po prevratu z nemškimi dopisi naprošal celjske Nemce naj volJjo_ kandidata JNS.
Celjski župan dr. Goričan je v tej volilni orbi veljal za glavnega pobornika in pred-avmka nove politične koncepcije. Radi tega TTvcf0, ,sedai P° končanih volitvah rudimenti • ki pa imajo, ker še od režima JNS ime-o»am ogromno večino v občinskem svetu, ohz; , .	s koncentričnim ognjem. Pri
msk, Sf.,i dne 31. maja t. 1. so stavili
nanj nebroj interpelacij, ki so bile vse več ali manj v zvezi z volitvami in so takrat, kakor so na dolgo in široko razlagali v svojem tukajšnjim glasilu »Novi dobi« z dne 7. junija »ostro obračunali« z županom. Prihodnja številka »Nove dobe« z dne 14. junija pa je zopet posvečena županu. Pod napisom: Župan, ki obstruira delo mestnega sveta, podtika sicer nepodpisani vendar znani člankar dr. Goričanu vse mogoče nepravilnosti in je ves članek samo fulminanten napad na dr. Goričana.
Celjsko prebivalstvo pa dobro ve, da ti napadi ne veljajo dr. Goričanu kot osebi, temveč samo in edino-le kot predstavniku nove politične koncepcije, to je one politične ideologije, ki je v vsej Sloveniji našla najugod-
nejši odziv in kateri bodo končno nujno {»odlegli tudi tukajšnji rudimenti JNS.
Razumemo g. župana, da s takšnim občinskim svetom ne more delati, posebno, ker ta občinski svet že davno ni več sodoben in nima v meščanstvu zaslombe. Zato svetujemo g. županu dr. Goričanu, da odloži mesto predsednika občine in naj prepusti tako tudi formalno odgovornost onim, ki trenutno še dejansko vladajo.
Kočnujemo z besedami člankar ja v »Novi dobi« z dne 14. junija:
»Prepričani smo, da bo temu početju storjen kmalu konec, do česar ima absolutno pravico ne samo mestni svet, temveč tudi vse celjsko meščanstvo.«	M. H.
Dne 13. julija: Ob 16. javna telovadba, ob 20. slavnostna akademija v Narodnem gledališču.
Dne 14. julija: Ob 15, javna telovadba.
Dne 15. julija: Od 10. ure dalje odhod posebnih sokolskih vlakov iz Sofije.
*
Tekme starejših članov v COS, je prva priredila Sokolska župa Moravskošlezka v Vitko-vicah 30. pr. ni. Tekem se je udeležilo 11 društev s 43 člani, ki so tekmovali v višjem in nižjem oddelku. Najstarejši tekmovalec je bil star 62 let. najmlajši pa 35 let. V višjem oddelku je zmagala vrsta Sokola Polanka z 200 58 točkami (95-5°/o). v nižjem oddelku pa vrsta Sokola Opava z 118-55 točkami (98-8V#). —	* * * * v Češkoslovaškem Sokolstvu, pri nas
pa člani po 26. letu nočejo niti obiskovati redno telovadbo. Resnično, mnogo se moramo še naučiti od naših severnih bratov. (Op. prev.)
Težave za Veliko Celie
Celje, v juniju.
Kakor že vsakokrat prej je občina Celje-okoliea tudi v petek zvečer po svojih odbornikih zavrnila predlog mestne občine celjske, da bi se priključil mestu samo del okoliške občine, ter je izjavila, da vztraja pri zahtevi, da se združi z mestom ali cela občina ali pa da ostane vse pri starem. Prebivalstvo ni ravno vneto za združenje, uvideva pa potrebo, da se mesto razširi. Zato se naj pa priključi vsa občina, da bo prav na obe strani.
Tudi pr-ebivalstvo vasi, ki jih mesto ne mara k sebi, gravitira v mesto. Tam je fara, tam so šole, tam so trgovine in vsi uradi. Kmetovalci spravljajo svoje pridelke na celjski trg in v Celju si nabavljajo svoje potrebščine. Delavstvo, ki ga je v okolici dve tretjini, si služi kruh v mestu ali pa v krajih, ki hi prišli pod mesto. Vsi ti prebivalci okoliške občine plačujejo torej posredno mestni občini svoje konsumne davščine in po raztrganju okolice ne bi imele nove občine nobene koristi od njih.
Važno je pomisliti, kake težave bi nastale po odcepitvi nekaterih krajev z delitvijo občinskega premoženja. In spori pri določevanju občanstva posameznikov! Koliko dela bi imela katastrska uprava, kake opravke bi si nakopali evidenčni uradi! Kako bo čez petdeset let? Mesto se bo širilo in zopet bo treba prisvojiti nove kraje. Saj imamo zglede v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vse govori za to, da se združi okolica kot celota z mestom.
Da bi kraje, ki jih predlaga mestna občina, izključili od združitve, že tudi za to ne gre, ker so prebivalci v najhujši krizi prispevali k mogočnemu šolskemu poslopju, ki stoji v mestu. Kam bi potem hodili otroci v šolo? Morda eno ali dve uri daleč po slabih potih v občine, kamor bodo prebivalci priključeni? Razen tega so sosedne šole niže organizirane. Pa tudi če bi smeli otroci v mesto v šolo, bi nastale težave z zastopstvom v šolskem odboru in vsako leto s proračunom.
Zlasti pa je premoženje kočljiva reč. Okolica ima še na šoli skoro tri milijone dolga, ki je krit z nepremičninami, mestna občina pa ga ima zase in kot imetnica raznih ustanov in podjetij menda osemnajst milijonov, ne glede na neke materijelne obveznosti zavoljo nesreče v Medlogu, kjer se je ubilo več oseb. Dalje jamči mestna občina z vso svojo davčno močjo za Obveznosti mestne hranilnice.' Del tega bremena bi pač prešel na priključeno okolico. Pa davčna podlaga! Ko bi se zgodilo priključenje tako, kakor hoče mestna občina, bi okolici ostala od 1,680.000 dinarjev menda samo ena šestina.
Glede na vse to je poslala okoliška občina banski upravi resolucijo, s katero ugotavlja, da je finančno in gospodarsko dovolj močna za samostojno življenje in da je tudi lepo zaokrožena celota. Zaključuje pa svoje predloge s sklepom, da naj se priključi ali vse ali pa nič.	—b—
Slavnost JS na Vrhniki
Ljubljanski mornarji so se na slavnost peljali z barko
po Ljubljanici
V nedeljo je imel podmladek JS na Vrhniki z veliko slavnostjo združeno razvitje prapora, ki so »e je udeležili tudi člani mornarske sekcije in prijatelji JS iz Ljubljane. Mornarji so okrasili veliko motorno ladjo s praporci, ki je točno ob 6. zjutraj, ko je stopil na ladjo poveljnik izleta, odbornik Oblastnega odbora JS g. dr. Hlavatjr, po pozdravu 'mornarjev pod vodstvom podnačelnika dr. Sovtlata odplula proti Vrhniki.
Mornarske popevke so zabavele popotnike, a Podpečjo je ladja Obstala in rez. poni. poročnik g. dr. Kapnik je iznenađen konstatiral, da je ladje točno na ekvatorju, nato je pa seveda po starodavni navadi moral krstili po točno predpisanem cefemonielu mornarja g. Stoparja, ki je prebrodit že vsa morja, še nikdar pa ni plul čez podpečki ekvator. Ali tudi še drugič je morala ladja vreči sidro, ker so odpovedali vsi navtični instrumenti in je moral poveljnik g. dr. Hlavaty ugotoviti položaj broda na suhem. Tako je v najboljšem razpoloženju priplula ladja na Vrhniko in ee vsidrala.
S prapor jeni mornarske sekcije na čelu se je razvil dolg trprevod do šole. kjer je bita
zbrana šolska mladina in mnogo občinstva z županom in poslancem g. mr. Kočevarjem, dekanom g. Kettejem ter drugimi predstavniki Vrhnike^ a ljubljanski kr. odbor je zastopal g. Bezjak.
Predsednik JS na Vrhniki g. dr. Klepec je otvoril svečanost, za njim je pa dekan g. Kette imel daljši lep govor na mladino in blagoslovil zastavo, nakar sta govorili kumici gdč. Sir-nikova in gdč. Dekleva. V imenu ljubljanskega OOJS je govoril g. dr. Hlavaty. Ko je učitelj g. Novak s prisrčnimi besedami izročil prapor mladini, je poslanec g. mr. Hočevar zabil prvi zlati žebelj. Popoldne je bila pri »Lovcu« sijajno obiskana veselica, zvečer pa beneška noč na Ljubljanici, nakar so ljubljanski gostje odpotovali med petjem in godbo nazaj v Ljubljano.
Ob tej priliki so na splošno željo mornarji sklenili, da bodo priredili vsako prvo nedeljo v mesecu izlet z motorno ladjo po Ljubljanici, izletniki pa &e bodo morali zaradi omejenega števila priglasiti v društvenih prostorih JS najmanje tri dni pred izletom. Spored bo vsakokrat posebej objavljen.
Uspel nastop Sokola v Štepanii vasi
Marljivi »tepanjski Sokol je priredil v nedeljo ob 16. na svojem letnem telovadišču javno telovadbo, ki je bila odlično obiskana in je tudi v tehničnem pogledu dosegla lep uspeh. Javni telovadbi so prisostvovati za Sokolsko zupo podstarosta br. Milk« Krapež, podnačelmk br.
Zoran Polič, zastopniki Sokola II, Sokola lil,
Sokola IV iz Most in Viča.
Kmalu po 16. so prikorakali na telovadišče starejši bratje, ki so po Laščanovem »Sokolskem pozdravu« strumno in vzorno izvedli tri proste vaje, sestava bivšega načelnika br, Žitnika. Želi so toplo priznanje občinstva. Ženska deca je nato okrožne proste vaje opravila prav dobro, nato pa naraščajniki, kar je vzbudilo viharno odobravanje. Prav lepo se je nato postavila šolska deca iz Sp. Hrušice, ki je pod vodstvom svojega učitelja br. Tomšiča izvedla proste vaje v vzornem kritju in zelo skladno. Po, šolski ded so najprej člani, nato pa članice izvedli proste vaje za fX. vsesokolski zlet
v Pragi 1. 1932. prav dobro, skladno in v lepem ravnanju. Razmeroma težke vaje so napravile prav dober vtisk, kar je pričalo navdušeno ploskanje gledalcev. Proste vaje članov je spremljal pri klavirju br. prof. Pirnat, članic pa vojaška godba. Nato je moška deca korajžno in strumno opravila okrožne proste vaje, nakar so nastopile na orodju- tri vrste: člani Sokoli 1 Tabor na drogu, domača vrsta članov na bradlji in vrsta moškega naraščaja v preskokih čez konja. Vse tri vrste, zlasti vrsta na drogu, so pokazale nekaj prav čednih in dobro izvedenih vaj, ki so občinstvu, kakor je pričalo veliko odobravanje, zelo ugajale. Po končani telovadbi se je razvila ob sviranju vojaške godbe prijetna zabava, kjer so prišli na svoj račun prav vsi posetniki nastopa. Vrlini štepanjskim Sokolom, zlasti pa načelniku br. Rudolfu Bobnarju in načelnici sesiri Olgi Horvatovi, naše priznanje in čestitke. Zdravo'
Zlet bolgarskih Junakov v Sofiji
Priprave za zlet bolgarskih Junakov so v polnem razmahu. Vsi ztetui odseki, ki jih je 9, delujejo kar najinlenzivnejše, zletišče, kjer bodo javni nastopi, je dolgo 110 m tu široko 75 m, tako da bo moglo nastopiti 1500 telovadcev. Na tribunah bo prostora za 50.000 gledalcev. Zleini odbor računa na veliko udeležbo iz inozemstva in to na 3.000 jugoslovanskih in na 1000 češkoslovaških Sokolov, razen tega pa še na večje delegacije ruskega in poljskega Sokolstva. Od članov Mednarodne telovadne zveze so doslej prijavili svojo udeležbo samo Nemci, ki bodo poslali na zlet 12 svojih turnarjev, dočim se Francozi, Italijani in Madjari še niso prijavili, Švicarji pa so-se opravičili, da ne morejo sodelovati.
Spored sodelovanja našega Sokolstva v Sofiji
Dne 11. julija: od ranega jutra do popoldne prihod jugoslovanskih sokolskih posebnih vlakov v Sofijo. Po prihodu na stanovanja, popoldne pregled prostih vaj po župah, ki ga opravijo župni načelniki in načelnice. Ob določeni uri bo zbor vsega članstva SSKJ, telo vadečega in netelovadečega (čas in prostor bosta pravočasno objavljena), nato skupen odhod na telovadišče, kjer se prisostvuje »Zariji«, nakar sledi povorka po mestu.
Dne 12. julija: od 6.—8. zjutraj skušnje članov in članic, in skušnje za posebne nastope. Ob 9. službena otvoritev zleta in »Moleben«, vsi savezi so razvrščeni na zletišču, ob 10. svečana povorka po mestu, zatem polaganje venegv na grob »Neznanega junaka«; ob 16. javna telovadba na zletišču, ob 21-30 nastop pevskih zborov in godb v mestni kazini.
1 29.VI.» 1935
Izvolite si ogledati najnovejše izdelke ljubljanskega obrtništva! Ker je določena nizka vstopnina, naj nihče ne zamudi ugodne prilike!
lep spreiem naših agronomov v Bolgariji
Pred nekaj dnevi so jugoslovanski agronomi napravil turnejo po Bolgariji in se ustavili med drugim tudi v Varni, kjer so bili toplo in prisrčno sprejeti. V dvorcu Evksinograd jim je bil prirejen banket in jih je ob tej priliki po-zdravil predsednik varuške občine g. Mustakov. Poudarjal je, da so srečni, ker so jih obiskali gostja iz Jugoslavije kot predstavniki jugoslovanskih agronomov. S toplim čuvstvom, ki ga čuti brat za brata, jim je napolnjeno srce in s svetlim upanjem, da je padla zaveza na temne, mračne duh Varnjani jih po njem pozdravljajo in jim kličejo: »Dobro došli« in uveravajo z zeljo, naj bi do najbolj oddaljene hribovske vasi na Slovanskem jugu prodrla sanja za iskreno in bratsko bolgarsko-jiigosloransko zbližanie. Naj se ta sanja uresniči, ker poipenja važno južnoslovansko dejstvo. Vi agronomi, ki ste najbliže kmetu, nosite zgodovinsko odgovornost pred trpečim jugoslovanskim in bolgarskim narodom. Čujte tožno pesem žrtev in glejte, «la se ne povrne mračna preteklost. Naj od «ega dne vlada bratsko zedinjenje med Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter L in bratski jugoslovanski narod, ura!
IGletna Pavla je pila lizol
Ljubljana, 17. junija.
Danes popoldne je bila prepeljana s šent-peterske ceste v bolnišnico Pavla, 16 letna trgovska vajenka v neki trgovini. Iz trgovine je izostala že v soboto dopoldne, češ, da si namerava končati življenje, kakor je izjavila doma. V petek zvečer se je Pavla zelo pozno vrnila domov in je bila zato drugi dan nekoliko ozmerjana. Doma ji namreč niso dovolili, da bi hodila z nekim fantom, o katerem so vedeli, da ima sploh rad dekleta. Tega Pavla ni mogla preboleti. Zamerilo se ji je, čeprav ji je komaj šestnajst let. V soboto je doma rekla, da odhaja na planine in je ne bo več domov. Domači so zato sporočili v trgovino, da je Pavla zbolela, niso pa danes še nič vedeli, kam je izginila. Slutili so, da se stvar ne bo dobro končala. Pavle tudi v nedeljo ni bilo domov, zato so vso zadevo javili policiji, naj jo poišče. Včeraj v nedeljo pa je popoldne ob dveh Pavla nenadoma spet prišla domov, se preoblekla v svetel plašč in spet odšla, da domači tega niso vedeli. Zaradi njenega izginotja so bili vsi v skrbeh. Po čudnem naključju jim je danes nekdo povedal, da je Pavla v bolnišnici, ker je menda pila lizol.
Oče služkinji: »Zakaj ste jo včeraj izpustili, ko je prišla domov?«
Služkinja v jok. še zdaleč ni mogla misliti, kaj je Pavli in kaj misli storiti...
Nov sanatorij v Ljubljani
Zgradilo ga bo Trgovsko bolniško in podporno društvo za 3 milijone Din
Odkar imamo Šlajmerjev dom, so vsi zelo zadovoljni s tem zavodom, in zato bodo gotovo tudi z veseljem pozdravili vest, da bo Trgovsko bolniško in podporno društvo na vrtu Šlajmerjevega doma zgradilo -za 3 milijone dinarjev še drugo veliko poslopje za svoje člane in njih svojce.
Novi sanatorij bo seveda povsem moderen in opremljen z vsem, kar je mogoče nuditi v takem zdravstvenem zavodu. Novo poslopje bo zvezano s pokritim hodnikom s sedanjim poslopjem, ki bo pa izpremenjeno v toliko, da bodo v vsem pritličju in podpritličju moderni ambulacijski prostori.
Dnevni docjodlci
X G. pomočnik bana dr. Pirkmajer jutri 18. t. m. ne bo sprejemal strank zaradi službene odsotnosti.
X Šolska razstava Državne tehniške srednje šole v Ljubljani bo odprla samo od 21. do 23. junija, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Kzstavljajo tudi delovodske in moške obrtne šole, ženska obrtna šola in Banovin, šola za glasbila. Vstopnine ni. Šolska uprava najvljudneje vabi občinstvo, da si razstavo ogleda in pravilno oceni delo strokovnih obrtnih šol ter jih spozna.
X Don Buličev spomenik v Zagrebu. Umrlemu arheologu F. Buliču bodo prihodnjo nedeljo odkrili v Zagrebu lep spomenik.
X Rimsko naselje v Bosni. Pri Mrkonjić gradu so odkrili rimsko naselje, ki je precej obsežno. Izkopane predmete je dobil v varstvo muzej v Banjiluki. Med njimi je nekaj dragocenih redkih spominov na rimsko dobo.
X Celo kopo obletnic in jubilejev je te dni v najožjem krogu svoje družine obhajal gosp. Ivan Primož Lampret, ki se ga zlasti vsa Gorenjska spominja za vzorno delavnega borca za napredno stvar. Ustanovil je namreč v Kranju tiskarno in izdajal tednik »Gorenjca«, ki je takorekoč preobrazil kmetsko ljudstvo v naprednem duhu, poleg tega so pa v »Gorenjcu« objavili svoje prvence danes znani pisatelji, ki so obiskovali kranjsko gimnazijo. Na binkoštno nedeljo je g. Lampret praznoval svoj god in 36-letnico svoje poroke, v petek pa svoj (30. rojstni dan in tudi 38-letnico, odkar je tiskar, ter 40-letnico svojega političnega udejstvovanja. Zaradi oslabelosti očesnih živcev je moral pustiti tiskarstvo in se je vrnil v svojo rodno Ljubljano, kjer naj še dolgo vživa zadovoljno jesen svojega vsemu narodu koristnega življenja!
Štedljivost za zimo.................LUTZ
X Opozorilo javnosti! V Ljubljani je bila ukradena zlata moška žepna ura. Na sprednji strani ima emajlirani rob v vijoličasti barvi, številke so arabske in deloma že zabrisane. Na zadnji strani je ura vsa emajlirana, v vijoličasti barvi. Spodnji levi rob na zadnji strani je malo okrušen. Kdor bi to uro izsledil, se naproša, da javi to v trgovini Franc Bergant, Sv. Jakoba trg št. 6, Ljubljana.
X Razpisani banovinski službi. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesti pod-šumarjev-uradniških pripravnikov za X. skupino. Od prosilcev se zahteva razen splošuUi pogojev za sprejem v državno odnosno banovinsko službo (§§ 3 in 4 zakona o uradnikih), da so dovršili gozdarsko šolo, ki ustreza za vstop v stroko po § 45 odst. 1 zakona o uradnikih, in da imajo fizično sposobnost za take vrste službo. Prošnje, opremljene s potrebnimi in pravilno kolkovanimi prilogami, je predložiti kralj, banski upravi, obči oddelek v Ljubljani, najkasmeje do 30. junija 1935.
X Državna meščanska šola v Slovenski Bistrici bo priredila vidovdansko proslavo, združeno s proslavo lOletnice obstoja šole. V soboto
22.	junija bo v dvorani Okrajne hranilnice cb 20. akademija s sodelovanjem bivših učencev naše šole. V nedeljo 23. junija bo v vestibulu meščanske šole ob 9.30 odkritje spominske plošče blagopokojnomu kralju Aleksandru L in ob 10. otvoritev šolske razstave.
X Konferenca mednarodnega urada za delo je, sprejela prednacrt konvencije o omejitvi ženskega dela v rudnikih.
X Zanimiva poravnava. Bivši narodni poslanec dr. Fedor Nikič je zidajal še pred dvema mesecema list »Jugoslovenski Dnevnik« v Novem Sadu. Zdaj je prosil za poravnavo. Aktiva znaša 1,900.000 Din, pasiva pa 2 milijona 400.000 dinarjev. Stavci zahtevajo od njega okoli 200.000 Din, drugi upniki pa 300 tisoč dinarjev. Tvrdka, ki je dobavila tiskarske stroje, je odnesla iz tiskarne vse neplačane stroje. Rotacijski stroj je prodala za 140.000 Din.
Gradim, štedim kupim................LUTZ
X Nacionalna ura. O Andriji Kačić-Mio-šiću in nacionalni misli predava danes ob 19.30 dr. Dragoslav Pavlovič.
X Posvetitev dirkalnih čolnov. V nedeljo so na svečan način krstili prve dirkalne čolne, ki jih je poklonil beograjski veslaški klub »Jug« svoji sekciji v Ohridu. Obenem sta bili izročeni sekciji dve zastavi. Prvo je daroval klub sekciji ohridski odvetnik Manevič, drugo pa matični klub. Svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II., polkovnik Milan Mašič, minister za telesno vzgojo dr. Auer, ban vardarske banovine Djor-djevič s soprogo in zastopniki mnogih kulturnih ustanov in oblastev. Slavnostni govor je imel polkovnik Todor Simič, ki je kot predsednik matičnega kluba želel sekciji najlepšo bodočnost. Za njim je govoril minister za telesno vzgojo dr. Auer o pomenu veslaškega sporta za vzgojo mladine.
Liubllana
DNEVNA PRATIKA
Torek, 18. junija. Kat.: Marko; pravoslavni: Binkoštni torek.
dežurne lekarne.
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9_; Kamor, Miklošičeva 20; Gartus, Moste, Zaloška 18.
*	Nastop plesnega naraščaja. Baletni mojster g. Peter Golovin je poučeval ples’ tudi v operni šoli drž. konservatorija. Njegovi gojenci nastopijo danes na operni produkciji v opernem gledališču, na kar še prav posebno opozarjamo. Sedeži se dobe v operi od 5 do 15 Din.
*	Kres na Gradu v Ljubljani bo v nedeljo, dne
23.	t. m. zvečer oznanjal, da se ob njem vrši zabavna prireditev v korist Rdečega križa.
*	Električna zadruga v Sp. šiški opozarja zadružnike na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 9. uri v deški šoli v Sp. šiški.
*	Pobegnila sta. Trinajstletni Volk Josip, dijak meščanske šole na Prulah iz Višnje gore, tja pristojen, sin čevljarja Josipa Volka iz
Višnje gore šl. 50, je od svojega očeta pobegnil, kakor »e domneva, v Italijo. Videli so ga zadnjikrat 12. junija 1.1. na Orehovici pri Sušaku. Kdor bi kaj vedel o njem, naj ga na očetove stroške napoti domov v Višnjo goro. — Od svojega delodajalca Svetina Tomaža iz Šmartna pod Šmarno goro, občina Tacen, je neznanokam pobegnila 131etna železničarjeva hči Bernik Pavla iz Puštala in pristojna v občino Stara Loka pri Kranju. Po opisu je srednje, primerno močne postave, okroglega rdečega obraza, pristrženih, kostanjevih las, rjavih oči, lahkomišljena in nagnjena k tatvini.
*	Tatvina kolesa. Izpred Mestne plinarne je bilo dne 12. junija ukradeno staro moško kolo znamke Styria, črno pleskano, z novimi vilicami. Ogrodje je nekoliko obdrgnjeno. Vredno je 400 Din. V Kersnikovi ulici pa je od 11. do 14. junija izgniio iz drvarnice v kleti moško kolo na škodo Kajzelj Mirka, vredno 1000 Din. Kolo je znamke Diirkopp, dobro ohranjeno, z evidenčno tablico, črno pleskano, z ravnim in kratkim krmilom ter ima siva, gumijasta obroča med kolesi, brez svetiljke in torbice za orodje.
*	Kresni večer na Gradu. Ljubljanski Rdeči križ priredi v nedeljo 23. t. m. na ljubljanskem Gradu kresni večer s pestrim zabavnim sporedom. Malenkostna vstopnina samo dveh dinarjev omogoča slehernemu Ljubljančanu, da se prireditve, ki ga ho vsestranski zadovoljevala, udeleži in že s tem podpre fond, iz katerega bo Rdeči križ mogel na zimo dajali pomoč someščanom v bedi. Že ob štirih popoldne se bo po Gradu razlegal promenadni koncert. Hladil, krepčil in sladil bo po dobroti ljubljanskih izdelovalcev in trgovcev ter prizadevnosti društvenih odbornic dobiti v veliki izberi za prav majhen denar. Pevski zbori bodo s petjem domačih pesmi pomnoževali veselo razpoloženje, plesišče 1)0 s posebno godbo vabilo na ples, na promenadi bo zabavna bitka s korjandoli, šaljivo dopisovanje od mize do mize bo omogočala šaljiva pošta. O mraku bo na »šancah« kres, grajsko poslopje pa bo na mestni strani osveljeno z bengalskim ognjeni. Vabljen je prav vsakdo.
*	Vodstvo na umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu bo imel na praznik, v četrtek 20. t. m. ob 11. g. dr. R. Ložar.
*	Vse, ki so radi dobre volje, vabi na Otroško pomladansko slavje v Tivoli na praznik 20. junija ob pol 17. uri Atena. Po atenskem tekališču bodo vozile punčke svoje medvedke, psičke zajčke itd., izprehajale se bodo male mamice s svojimi vozički, dirkali bodo dečki in deklice s skiricami, dvokolesi, tricikli, avtomobili itd. Starejša deca se bo udeležila lahko nagradnih tekem s skircami, dvokolesi, tricikli, avtomobili itd. Harmonikarji in narodne noše dobrodošli. Ribolov, Gašperček, vrtiljak, gugalnica, jestvine, pijače. Prijave onih, ki se žele udeležiti sprevoda ali tekem, sprejema Atena na igrišču dnevno od.10. do 12. ure in na dan prireditve. Dovoljene so poizkusne vožnje vsak dan pred prireditvijo na tekališču v Tivoliju. Oni, ki nimajo lastnih vozil, si jih bodo lahko izposodili pri nas. Pridite vsi, čim več nas bo, tem večje bo veselje!
Maribor
A Nočna lekarniška služba. V torek imata nočno lekarniško službo Königova lekarna na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva lekarna v Frankopanov! ulici.
A Poceni meso. V torek 18. t. m. se bo prodalo na stojnicah za oporečeno meso pri mestni kravnici 300 kg svinjskega mesa po 7 dinarjev. — Istega dne ob 9. uri bo na javni dražbi prodanega 33 kg zaplenjenega svinjskega mesa in 207 komadov kranjskih klobas.
A Vpisovanje na dekliški meščanski šoli. Vpisovanje v prvi razred druge drž. dekliške meščanske šole v Mariboru bo 27. junija od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenke, ki so brez slabe ocene dovršile 4. razred osnovne šole in ne bodo 1. septembra prekoračile 14. leta. Učenke predlože pri začasnem vpisovanju samo izkaz o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo jeseni 2. in 3. septembra. Takrat se mora vsaka učenka ponovno vpisati ter bo redno sprejeta šele po predložitvi izpolnjene prijave in plačani šolnini.
A Seja občinskega sveta bo v torek 21. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Obravnavala se bodo važna vprašanja, med drugimi tudi preureditev gradu v magistrat.
ABolgarski železničarji v Mariboru. V četrtek z dopoldanskim vlakom prispe v Maribor večje število bolgarskih železničarjev. Mariborčani jim pripravljajo lep sprejem, preskrbljeno pa je tudi, da se bodo bratski gostje počutili v našem mestu čim lepše. Zvečer istega dne bo v Unionu velik banket v čast gostom.
A Ljudsko gibanje v Mariboru.. V preteklem tednu je bilo v Mariboru rojenih 21 otrok in sicer 8 dečkov in 13 deklic. V istem času je umrlo 8 oseb, pred oltar pa je stopilo 11 parov.
A Novo kolesarsko društvo. Preteklo nedeljo je bil v Hönigmanovi gostili na Meljski cesti ustanovni občni zbor I. Delavskega kolesarskega društva tekstilnih delavcev za Dravsko banovino, s sedežem v Mariboru. Za predsednika je bil izvoljen Franc Lepoša.
Neveste!
Predno kupite pohištvo in druge stanovanjske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice
E. ZELENKA, trgovina pohištva MARIBOR. Ulita X. oktobra
A Otroška olimpijada. Damski odsek ISSK Maribor je priredil v nedeljo v mestnem parku veliko otroško olimpijado, ki je ob živahnem tekmovanju zbralo veliko število naših malčkov. Pri kolesarjih je bil prvi Milan Vuk-manič, na trokolesu je zmagal Hugon Povh, z otroškim vozičkom se je kot prva postavila Truda Hvalenčeva, v tekmovanju s skiricami je bil prvi pri fantkih Kristijan Backo, pri
punčkah pa Erna Hvalenčeva. V teku je zmagal Alojz Kalin, v polževi kolesarski tekmi pa Milan Vukmanič. Pred in po tekmovanju je bil promenadni koncert godbe »Drave«.
A Tatvina Dragocenosti. Prodajalki Mariji Sorčevi je iz njenega stanovanja v Lekarniški ulici ukradel nekdo par zlatih uhanov in zlato ovratno verižico, z obeskom, v skupni vrednosti 1000 dinarjev. Tatvine je osumljena neka ženska in ji je policija že na sledu.
A Na svojo ljubico je streljal. Te dni se je vrnil v Maribor na dopust kaplar Viktor Kočijaž, ki služi vojaški rok v Zagrebu. O svojem dekletu je izvedel od prijateljev in sosedov prav čedne reči, ki so mu srce napolnile s črno ljubosumnostjo. Ko je v nedeljo obiskal nezvesto dekle, se je z njo sprl in v velikem razburjenju oddal iz revolverja proti njej dva strela, ki pa k sreči nista zadela. Ljubosumnega kaplarja so aretirali in ga predali v zapore mestnega vojaškega povelj-stva.	„
A Gorelo je. Pri posestniku Francu Mešku v Muretincih je te dni iz neznanega vzroka izbruhnil požar in vpepelil stanovanjsko m gospodarsko poslopje, škoda znaša 15.000 ^ dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino.
A Galantni vlomilci. Stanovanje zasebnika Fridolina Jiraska v Strossmajerjevi ulici je obiskal nepoklicani gost in mu odnesel kovčeg z razno obleko, dragocenostmi in nekaterimi dokumenti. Nekaj dni nato je prejel Jirasek po pošti pismo, kjer mu je neznan vloimlec vrnil dokumente, priložil pa je tudi list naslednje vsebine: »Dragi gospod Jirasek! Gotovo ste bili iznenađeni, ko Vam je zmanjkal kovčeg. Predstavljam si Vašo zbeganost zaradi dokumentov, ki jih Vani sedaj priložene vračam. Oprostite moji drznosti. Kaj hočem, ie pač kriza. Plen je bil sicer slab, toda zaradi tega si ne belim glave. Bo pac drugič boljše. Na svidenje. Vlomilec.« — Sličen primer se je zgodil te dni v Slovenski Bistrici. Ko je neznan dolgoprstnež prebrskal kuhinjo v vili Šafrana in ni našel kaj prida plena, je pustil na štedilniku listek z naslednjo vsebino: »Oprostite, da sem Vas obiskal kar nepovabljen, ker nam pač to dovoljuje kriza. Sicer ste pa revni kakor cerkvene miši. Drugič nastavite kaj več in na svidenje. Vlomilec^ Kakor se vidi, preživljajo tudi vlomilci krizo, ki si io pa slade z vedrim humorjem.
A Pred velikim. senatom se bodo v sredo 19. t. m. zagovarjali posestnik Jakob Bu j ter njegov sin in rejenec, ki so obtoženi um -ra v Nunski grapi pri Ljutomeru. Sm m rejenec priznavata zločin, glavni obtoženec p vse taji.
Celie
POZIV
Društva, udruženja, ustanove in posameznike rosimo, naj nam dostavljajo porocda^ o k-Ue-iti menijo, da bi zanimala javnost Objavljali h bomo in s tem izvrševali svojo dolžnost do
' pIUln' inserente vljudno opozarjamo na veliko akiado Usta. Cene so na razpolago v P'-sann H pa jih da naš zastopnik.	. .
Cenjenim naročnikom in vsem ki UH dob,-ajo, pa ga niso vračali, in smo jih zaradi te„ pisali med naročnike, sporočamo, da začnemo ‘ diii pobirati naročnino za junij in tudi za lai Za jilačano naročnino izdamo potrdim s tampiljko. — »Glas Naroda«, Celje, I reser-
r bolnišnice. Penič Jože, 8 let stari sin de-iv ca v Gaberju se je v soboto igral na naviku pri Cinkarni. Padel je tako nesrečno, da i ie zlomil levo nogo. — Kralja Martina, o(> A starega posestnika na Preserju pri Braslov-ali je v petek neki njemu znan moški udaril
desko lako močno po glavi, da mu je zdro-il lobanjo. Poškodba je prav huda. — Norber-erja Karla, 27 let starega premogarja od Sv. ankraca pri Grižah je pri delu v rovu zasula last premoga, ter mu zmečkala desno nogo. — rse se zdravijo v celjski bolnici.
S kolesom v smrt. V nedeljo med 3. in 4. uro (Opoldne se je vozil 4(3 let stari posestnikov sm ože Kompoljšek iz Trnovelj po cesti od Stra-ic do Konjic. Vse je lepo šlo, kar nenadoma ,a se je zadel ob pešca, ter je padel tako lesrečno, da si je prebil lobanjo ter hudo pre-resel možgane. Nesrečnika so takoj spravili : vnvnm v relisko . bolnišnico, kier ie v no-
Cene oblekam znatno znižane
Hodni atelje F. MEŠKO, CELJE
Čigavo je kolo? V soboto ponoči je našel službujoči 'stražnik ob plotu Rodetove vile na Mariborski cesti prislonjeno kolo. Kolo ima številko 2-11764-3.
Nogometni brzoturnir. To nedeljo popoldne je bil ,a Glaziji nogometni brzoturnir v korist fonda za poškodovance celjskega okrožja LNP. Udeležili so se ga vsi celjski športni klubi. Izžrebani so bili pari SK Olimp : SK Atletik, 0 : 0 in SK Celje (mladina) : SK Jugoslavija, 0 : 0. Tako je moral zavoljo enake igre odločiti žreb premaganca. Nato sta igl'ala kot taka SK Olimp : SK Jugoslavija 1 : 0. Za zmagovalca izžrebana SK Atlelik : SK Celje (mladina) sta igrala 2 : 0. Turnir se je zamudil skoro za pol ure, vsaka tekma je pa trajala 15 minut. Namesto napovedanega g. Seitla je sodil prvo in tretjo tekmo g. Jegrišnik, drugo in četrto pa g. Veble. Prireditev je bila nekako brez živahnosti. Gledalcev ni bilo dosti.
Škropljenje cest in trgov. Zadnjič nekoč smo pohvalno omenili, kako se vneto škropijo ceste, ter smo poudarili, da je tudi na Mariborski cesti tako. Sedaj pa smo dobili iz Gaberja pošto, da niti škropljenje ne ustreza popolnoma in da bi ga bilo treba izdatno več in češče.
To ni prav. Nekatere trgovine imajo v Celju svoje izložbe zasenčene čisto jiroti predpisu. Ponjave, ki zastirajo solnčne žarke, so nameščene mnogo prenizko. Zamišljen pešec buta z glavo ob železni okvir, se mora sklanjati ali pa zavijati s hodnika na cesto.
■	Pregled gimnazije. V smislu zakona o srednjih šolah je z odlokom ministra prosvete inspektor banske uprave g. Franc Vrhovnik določen, da opravi kot odposlanec prosvetnega ministra pregled državne realne gimnazije v Celju.
■	Zvezna kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev je razpisal za danes veliko propagandno dirko v Celje in to iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Slovenjgradca. Zagrebčani bodo startali ob 5. zjutraj, vsi drugi pa ob 6. Za vsako progo in vsako skupino so določene po tri kolajne in diplome.
■	O nekem županu, »ki obstruira delo mestnega sveta«, je napisala »Nova Doba« 218 drobno in mastno tiskanih vrst. Iz vseh vrst veje ginljivo sočutje s trpečimi meščani. Kaj pa, ko bi pisci — da navedemo za prvo silo samo nekaj — obrazložili prebivalstvu, kaka socialnost je to, da je v Celju uveden občinski kuluk, da je socialni odsek leta 1934., ko je grozilo poslabšanje obrtnega zakona ter za nameščence neugodnejše odpiranje in zapiranje lokalov, strokovnim organizacijam na prošnjo, da bi se to preprečilo, izjavil, da to ne gre v delokrog občinskega sveta in slednjič, da je baje neki občinski odbornik, ki je upokojen uradnik, uslužben pri regulaciji Suš-nice, dočim mnogi brezposelni ne zaslužijo skorje suhega kruha? Ne bo dolgo, da bo tudi tega in vseh drugih neužitnosti — župan kriv, ki baje ni socialen.
■	Poselski dom v Vodnikovi ulici bo blagoslovljen dne 23. t. m. popoldne. S tem bo potrebna socialna ustanova otvorjena.
Hočemo:
da bo dnevnik »GLAS NARODA« dostopen najširšim plastem naroda — da dnevnik »GLAS NARODA«, ki ga izdaja zadruga, ne bo nikdar lasi ozke politične skupine, temveč svobodno ljudsko glasilo — da bo dnevnik »GLAS NARODA« tudi dejansko last naroda — za razliko od drugega časopisja, ki ga izdajajo delniške družbe —
Zato je Vaša dolžnost:
da »GLAS NARODA« povsod priporočate —
da postanete naročnik lista in se pismeno prijavite upravi dnevnika »Glas naroda«, Ljubljana, Nebotičnik — da postanete solastnik lista in soodtočujoč činitelj glede tega, kakšen naj bo »Glas naroda«! Zato pišite za pristopnico Narodni prosveti v Ljubljani r. z. z o. z., Nebotičnik.
NARODNA PROSVETA V LJUBLJANI, reg. zadruga z omej. zavezo
Za povzdigo
prosvete
Krško, dne 16. junija.
V soboto 15. t. m. se je vršilo v letošnjem letu prvo zborovanje srezkega učiteljskega sveta v Krškem. Nadzornik tov. Ivan Hrovat je orisal navodila in smernice ter pregled dela v tekočem šolskem letu. Toplo je pozdravil srezkega načelnika g. Čuša, ki je obljubil učiteljstvu vso svojo podporo.
Predsednik učiteljskega sveta tov. Hrovat je počastil spomin našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Pozdravil je našega mladega kralja Petra II. in ves kraljevski dom.
Tov. Hrovat je izvajal, da se bo moralo šolsko delo, način poučevanja in metoda preurediti v smislu Zakona o narodnih šolah ter polagati več važnosti na samodelavnost učencev. Velika rana našega šolstva so zamude, zlasti neopravičene.
Šolski vrt je važna vez med domom in šolo. Priporočal je mlajšim šolskim upraviteljem, da se intenzivno bavijo z vrtnarstvom.
Kot druga točka dnevnega reda je bil skrbno zasnovan referat tov. Borisa Debevca. iz Kostanjevice. Referat »Narodna šola in njen odnos do vasi in doma« je vzbudil med učiteljstvom mnogo pozornosti in veliko stvarne
lebate.	.	,
Tovariš Henrik Zdešar iz St. Janža je obdelal referat »Izvenšolsko delo učitelja«, kjer je podal svoje lastno mišljenje, kako naj se učitelj udejstvuje med narodom. Tudi ta referat je vzbudil veliko debate.
Za naslednje leto so se določile smernice učiteljskega šolskega dela.	....
Tovariš Vanič je podal poročilo knjižnice iz krškega sreza. Knjižnica šteje 460 knjig pedagoške vsebine, 1196 knjig je leposlovnih in 822 pa ostalih. Knjižnica ne prejema v zadnjem času nobene podpore. V knjižnični odbor so bili izvoljeni novi člani. To so Vame, Horvatič, Mikulič in Stupica, za namestnike Bitenc, Vutkovič in Bavdek, za preglednika pa
Zorn in Burja.	.	.	.
Po uradni konferenci, kjer je bilo zastopanih približno 180 učiteljev(ic) se je vršilo zborovanje učiteljstva za krški srez. Predsednik društva g. Ivo Pečnik iz Radeč je podal svoje situacijsko poročilo. Temu je sledilo poročilo tajnika Frica Vidmarja iz Radeč, na kar so se sprejele razne resolucije ter bile odposlane na merodajna mesta.
Za delegata v banovinsko in državno skup-
kulič iz Leskovca.
Pišejo nam
Velikemu vodniku v liubezni do naroda in domovine
Prijatelj našega lista nam sporoča:
Na binkoštno nedeljo sem bral v listih, da se je otvorila od Kranja na Sv. Jošt, odnosno do vasi Javornik pod Sv. Joštom nova avtomobilska cesta. Slavnost otvoritve je bila gin-Ijivo popisana in z dvema slikama ilustrirana, kakor se spodobi za takšno priliko.
O tej novi avtomobilski cesti nisem doslej še nič slišal, pa sem si mislil: Glej, glej, pa se vendarle pri nas nekaj gradi, celo avtomobilske ceste! Primaruha, saj nimamo na Kranjskem sploh še nobene avtomobilske ceste razen tistega kratkega koščka med Lescami in Bledom. Bila je binkoštna nedelja lepa, pa sem napregel svoj avto in naravnost v Stražišče. Tam sem iskal novo pot, napisa ni bilo nobenega, pa so mi vljudni ljudje pokazali kod in kam. Kmalu sem bil na novi »avtomobilski cesti, ki je široka prav natančno za en sam voz, ponekod zelo strma, tako da jo lahek voz le težko zmore. Cesta je na novo nasuta in še nič utrjena. Prav vesel sem bil, ko sem srečno prišel do prve vasi Pševo. Od te lepe vasice gre pot bolj položno do Javornika, kjer je posebno lepo spomladi, ko cveto črešnje.
Ta nova »avtomobilska« cesta prav za prav ni nova, temveč je le popravljena stara vaška pot od Javornika do Stražišča. Bila pa je že tako zanemarjena in propadla, da v gotovih predelih ni bila več rabljiva in da je bila celo živini v muko. To vaško pot so sedaj popravili, ponekod razširili in nasuli ter je to čisto gotovo zelo hvalevredno delo, zlasti za domačine iz prizadete vasi. Bilo mi je rečVno, da se je to koristno delo izvršilo s pomočjo banovinskega bednostnega fonda, ki ga plačuje obrt, industrija, delavec in nameščenec. Toda avtomobilska cesta to ni! Kaj bi storili vozniki, ako se srečajo na poti, ko je široka komaj za en sam voz? Ogniti se ni mogoče nikamor, ako nočeš v jarek. Gotovo je, da pride avto do Javornika, ako hoče napraviti bravuro. Izključeno pa je, da bi prišel avto na vrh Sv. Jošta! Prideš morda, če hočeš voz vreči proč!
Poprava te ceste je bila gotovo hvalevredno delo. Toda, ali bi ne bilo solidno, če bi ljudje rekli: Propadlo in nerabno pot smo popravili, ponekod smo jo celo razširili, povsod pa na novo nasuli. Cesta še ni utrjena. Vendar za silo more po njej tudi avto, nevarnost pa je, da se med potjo srečata dva voza, ker se ni mogoče ogniti radi bregovite lege sveta in strmin.
Če bomo takšne ceste otvarjali in proglašali za avtomobilske, potem se nam bodo začele še krave smejati! Poglejte vsaj malo po svetu, da boste dobili pojem, kakšna cesta zasluži ime »avtomobilska cesta«, čemu samega seBb vleči?	Popotnik.
Ljubljana IV. junija.
Uradništvo in delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani jo odkrilo včeraj v tovarniškem parku spomenik blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Že mnogo pred 10. dop. se je zbralo uradništvo in delavstvo, gasilci in številne narodne noše v novo urejenem parku, kjor je bila pietetna svečanost.
Med odličnimi posetniki svečanosti so bili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. general g. Jovanovič, zastopnik ministra za vojsko in mornarico general g. Antonije Pekič, zastopnik
divizionarja polkovnik g. Milkovič, za bana svetnik dr. Guštin, za mestnega načelnika višji mag. svetnik g. dr. Janko Rupnik, za finančnega direktorja višji inspektor g. Mozetič, za-
stopnik knezoškofa kanonik g. Vole, upravnik policije g. Keršovan, bivša direktorja tobačne tovarne gg. Elsner in Tomc itd.
Direktor tobačne tovarne g. Edvin Jili je v svojem govoru poudaril zasluge blagopokojnoga Viteškega kralja, ki je daroval svoje življenje za srečo in blagor svojega naroda. Blagopokojni Veliki kralj nam bo ostal vsem svetel vzgled velike domovinske ljubezni. Zvesto moramo izvrševati njegovo poslednjo voljo: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ob odkritju spomenika našemu nepozabnemu kralju Aleksandru prisegamo vdanost in zvestobo njegovemu nasledniku kralju Petru II.
V imenu delavstva je nato govoril starešina del. zaupn. g. Čamernik, ki se je ravnotako spominjal Viteškega kralja Aleksandra I. Zo-dinitelja. Vojaška godba je nato zaigrala državno himno, nakar je direktor g. Jili prosil navzočnega zastopnika ministrstva financ in člana uprave državnih monopolov g. dr. Se-rotiča, da odkrije spomenik. G. dr. Serotič je odkril s primernim nagovorom spomenik in ga izročil v varstvo ljubljanski tobačni tovarni.
Po odkritju je višji inšpektor g. Golob imel lep nagovor in med drugim izvajal, »da ute-šimo svojo bol, pohitimo, kakor otroci na grobove svojih očetov in jim poneso cvetja in vencev, da si olajšamo tugo v svojih srcih, v duhu k Tebi, na Tvoje večno počivališče na Oplen-cu, da se poklonimo velikemu geniju v tihi molitvi in pomolimo za večen mir Tvoji duši. Slava Ti večna in hvala! Naj živi Tvoj sin, Nj. Vel. kralj Peter II!- Za uradništvo je govornik nato položil krasen venec v državno trobojnico, za delavstvo pa g. Čamernik.
Po svečanem aktu je bil nato defile vseh udeležencev, nakar je vse odlične predstavnike povabil na zakusko g. direktor Jili.
Spomenik blagopokojnoga Viteškega kralja je napravila kiparica g. Iva Dospičeva. Lik pokojnega kralja je napravila, ko je bil še živ in se je pokojnik takrat zelo pohvalno izrazil o njem. Kip je iz brona in ima na podstavku napis: »Uradniki in delavci tobačne tovarne v Ljubljani v znak večnega spomina in hvaležnosti blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitolju, ki nam je zapustil sveto naročilo: Čuvajte Jugoslavijo!«
Jesenice
Javna sokolska telovadba. V nedeljo 16. t. m. je bila na letnem telovadišču Sokola na Jesenicah javna telovadba. Obisk ni bil posebno velik, kajti krasen dan je zvabil ljudi v gore. Presenetili so nas malčki, saj jih je bilo okrog 140. Svoje vaje so izvedli lepo. Moški in ženski naraščaj s kombiniranimi vajami se je tudi lepo odrezal. Vse točke na orodju so bile izbrane in so jih telovadeči izvajali z vnemo; odlična sta bila br. Pristov in Noč v skoku ob palici. — Saj sta skočila 3T5 m. Po orodni telovadbi je bila odbojka, nato so nastopile burno pozdravljene članice, katere so izvedle svoje vaje eksaktno in res krasno. Dolgotrajno ploskanje je nagradilo njihov trud. Kot zadnji so nastopili člani ter izvedli njihove vaje vzorno. Po končani telovadbi je župni starosta brat Špicar vzpodbujal telovadce k vztrajnemu delu.
Meščanska šola. Dne 27. junija se vrši začasno vpisovanje v L razred meščanske šole, in sicer od 8. ure dalje.
Otvoritev kopališča. V nedeljo so otvorili »ču-ferjevo kopališče« na Jesenicah.
Bolgarski gostje pridejo. V sredo 19. junija ob 9. uri pride na Jesenice večje število bolgarskih železničarjev. Občinstvo se vabi, da se sprejema v čim večjem številu udeleži. Izobesite zastave!
Izletniki. V.soboto dopoldne je prišla na Jesenice večj skupina žel. uradnikov iz Ljubljane pod vodstvom g. Parme. Ogledali so si nekatera industrijska podjetja in naredili izlete v okolico.
Pini
Prvi javni nastop harmonikarjev Pomladka Rdečega križa v Ptuja. V sredo 13. t. m. Zvečer so prvič javno nastopili mladi harmonikarji v društvenem domu v Ptuju. Mnenja sicer gredo zelo navzkriž, v koliko je koristno ali škodljivo za razvoj glasbene umetnosti znanje harmonike. Ponosni, življenja polni, brez treme in korajžno so se posedali na tri-bunsko pripravljenem odru ter bistro gledali Y. svojega učitelja gospoda Andreja Baša, ki •hh je s svojo potrpežljivostjo in požrtvoval-bpstjo izvežbal po dvoletnem učenju. O kaki dniamiki se ne more govoriti, pač pa je bil . ‘tem obče znanih narodnih pesmi še precej jzražen, čeprav je pri kaki zamenjavi tempa (A . harmonika ali preveč letela ali pa zastajala, dokler se niso spet skupaj znašli v j. 'hč' Največje veselje so uživali pri celi pri-editvi stariši, ki so svoje otroke videli v vi'• • mi Jadranske straže, kako jim pred-nipaŠ° stare k srcu segajoče pesmi ali pa na a 'eta spominjajoče poskočnice. Samo-a ,evno> da pri tej kombinaciji ni manjkalo avzov pri vsakem komadu. Druga skupina, VpJe nastopila s petjem, je dala večeru še },a'i0 Pestrost, ki je bila izpopolnjena še z iiovpOP°m tJesalcev kola. Razni protivnik! tega Snci/A P? starem nastopanega pokreta so se kdo' Zn i to ?lov°tarijo in sedaj pr 2 miši j u-Proti V ,koliko je bil upravičen njih nastop ki A m!admskemu preporodnemu poželenju, bapredk reSa s*ar'^ okovov inkvadraturnega
— k
Zatiranie tuberkuloze v Bolgariii
S potovanja živinozdravnikov
Varna, junija.
Tudi zatiranju tuberkuloze se v Bolgariji posveča velika pazljivost. Včeraj dopoldne smo si ogledali na obali Črnega morja velik sanatorij carice Eleonore blizu carjeve letne prestolnice Evksinograda. Direktor dr. Nedeljkov nam je pokazal zanimive primere kostno tuberkuloze pri otrocih, saj ima v sanatoriju 200 otrok in jih vedno še toliko čaka na sprejem. Prehrana
_	-	■ n ’	1
Sprejem v Trnovem. Desno; Metropolit Pavel Starozagorski, levo: oblastni direktor (ban) Variklečkov
petih obrokov stane na dan le 25 levov ali okrog 10 Din. Ima prav dobre uspehe in otroci so nam pri vhodu zapeli, da se je orosilo marsikatero oko.
Inspektor dr. Kojčev, ki je referent za zatiranje tuberkuloze v ministrstvu za poljedelstvo in nas poleg treh drugih visokih uradnikov spremlja po Bolgariji, mi je ljubeznivo dal zelo zanimive podatke o zatiranju tuberkuloze pri živini. Sistematično se vodi borba že od leta 1924. in je na taki višini, da so dobili bolgarski veterinarji na lanski skupščini protituber-kulozne lige največje priznaje, ker so prvi pričeli sistematično zatirati tuberkulozo. Predvsem se cernirajo okuženi dvorci. Pri tem sodelujejo klavnični veterinarji, ki pri klanju na videz zdrave živali obveste uradnega veterinarja o obolenju, prav tako pa tudi ministrstvo. Vse živali z odprto tuberkulozo izključijo od nadaljnje reje, kontrolirajo pa dojne živali in mleko. Enkrat na leto tuberkulinizirajo vse živali, navadno v decembru ali januarju. Če ugotove 6 ali 10 primerov tuberkuloze v isti vasi, tu-berkuiinizirajo vse živali dotične vasi. Vsak, kdor ima živali za razplod, jih mora dati tuber-kulinizirati dvakrat na leto. Kmetom daje za to država odškodnino, in sicer za živino, bolno
na odprti tuberkulozi GO0/», za živali, ki se je zanje ugotovilo s tuberkulinizacijo, da so bolne, pa celo vrednost. Predpisana je tudi desin-fekcija hlevov pozimi ali spomladi ali pa po tuberkulinizaciji. Pri zatiranju tuberkuloze sodelujejo vsi veterinarski zdravniki po mestih in vaseh ter kontrolirajo tudi vse živalske produkte. V Stari Zagori in tudi po drugih manjših krajih smo videli krasne velike in pokrite tržnice, kakršnih nimajo niti veliki zapadni narod', kaj pa šele mi.
Za borbo proti živalskim kužnim boleznim imajo v Bolgariji tudi centralni veterinarski bakteriološki zavod v Sofiji in dva okrožna za severno in južno Bolgarijo. Poleg tega imajo bolgarski veterinarski zdravniki 7 veterinarskih bakterioloških domov, kjer so stalno predava-
Veterinarski bakteriološki zavod v Trnovi
nja za kmete v času, ko počiva delo na polju. Vsi domovi imajo po 100.000 levov letne dotacije iz epizootijskega fonda.
Ni čudno, da vživajo bolgarski kolegi povsod tako velik ugled, kar smo zlasti videli na banketih in pri sprejemih na postajah. V Trnovu smo obiskali tudi vladiko v njegovem dvorcu, kjer smo z njim nad uro bratsko razpravljali o sreči in zadovoljstvu slovanskih narodov v bodočnosti, kakor tudi o tužnih dneh v preteklosti.	Dr. Leon Kocijan.
AU ste se že noeouU na
„Qtas nac&da" ?
Krakoviani inTmov-čani na Oplencu
V	soboto dne 8. junija 1.1. je odpotovala skupno s »Sočo« skupina Trnovčanov in Kra-kovčanov pod vodstvom g. Šušteršiča na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplenac.
S seboj so nesli krasno izdelan narodni što-ber, katerega so prižganega postavili na grob našega Mrtvega kralja Aleksandra L Na grobu je recitiral g. Šušteršič posvetilo, ki ga je tako mojstersko, dovršeno in obenem tako globoko posvetil naš profesor g. dr. Karlin.
V	ponosni beli hram na Oplencu prihajamo, romarji med romarji na Tvoj daljni grob, v katerem so Ti, za sveto Domovino izkrvavelemu Junaku, kraljevskemu mučeniku in najzvestejšemu Služabniku zedinjenega naroda postlali k večnemu počitku.
Na posvečeni in s trpkimi solzami tplikeriV Tvojih sinov in hčera poškropljeni marmor Tvojega tihega poslednjega Doma prinašamo iz zelenega Krakova in cvetočega Trnovega kot simbol najgloblje, najiskrenejše ljubezni in verne vdanosti, ki nikdar ne bosta ugasnili v naših hvaležnih srcih naš narodni šlober, ob čigar domači, davni lučki so že naše prababice io naši pradedi sanjali o svetlejši bodočnosti svojega teptanega Naroda, o svobodni bodočnosti, ki si jo Ti Veliki Vitez, izgradil s svojim požrtvovalnim Življenjem in potrdil in poveličal s Svojo Mučeniško Smrtjo.
Večna Ti Slava, Večni Naš Kralj!
In tako gori naš narodni štober na grobu našega blagopokojnega Kralja Aleksandra I., katerega zamisel in načrte sta napravila Trnovčana gg. profesor Sič Albert st. in profesor Sič Franjo ml. Že mnogo sta otela narodnih umetnin pozabljenju, ter sta s tem delom zopet pokazala, kako veliko ljubezen gojita, da ohranita čim več starih narodnih umetnin poznim rodovom v spomin.
Prav tako je g. Kos, uradnik Zadružne gospodarske banke, z vso Izubeznijo napisal umetniško na pergament posvetilo in poklonitev Trnovčanov.
- Okraske na štober pa je napravil mojster g. D e r n o v š e k. Zahvala pa gre vsem, ki so pripomogli z dobro voljo in gmotno, da se je ta lepa zamisel izvedla, posebno pa g. predsed-niko prof Albertu Siču in gg. odborn. pripravljalnega odbora, ki so požrtvovalno sodelovali, da se je na tako lep način oddolžilo svojemu Mrtvemu Kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Večna Mu Slava!
Šmarno goro čez dolino spajaš s Sveto Katarino
Slovesna otvoritev mostu v Mednem
Ljubljana, 17. junija.
Novi leseni mostič čez Savo pri Vikerčah pod šmarno goro je bil že pred meseci izročen prometu, njegova slovesna otvoritev in blagoslovitev pa je bila zaradi narodne žalosti šele včeraj v nedeljo ob štirih popoldne. Njegov glavni namen je, da dobi turistični promet na obeb bregovih Save in vaseh pod Šmarno goro večjega razmaha. Slovesnosti se je udeležilo mnogo izletnikov iz Ljubljane, domačinov in mnogo odličnikov, ki so pripomogli do njegove izgraditve. Prisotni so bili kumica ga. Novakova in njen soprog, senator n. r. g. dr. Novak, sreski načelnik g. Žnidaršič, kot zastopnik g. bana, predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Marn, razni zastopniki lokalnih ustanov in župani tamošnjih občin, g. dr. Rupnik pa kot zastopnik Mef'tne občine ljubljanske.
Dekan iz št. Vida g. Val. Zabret je v lepem simboličnem govoru o dveh bregovih, ki jih veže zdaj most, otvori] slavnost. Ker je bil predsednik »Prometnega društva Medno-Ta-cen« trenutno na dopustu, je vse navzoče pozdravil podpredsednik društva inspektor g. Knafelj«. Načrte za viseči most je napravil prof. inž. Dimnik, strokovnjak in ustanovni član društva, most pa je zgradila Ljubljanska gradbena družba za okoli 120.000 Din. Dozdaj je društvo z raznimi podporami plačalo že nad dve tretjini investicij. Do zgradbe jo pripomoglo predvsem ministrstvo za promet, banska uprava, mostna občina, občini št. Vid in Tacen, cestni odbor ljubljanske okolice in posamezniki. Dolga je še okrog 36.000 Din, napraviti pa bo treba še strehe in dohode, kar bo stalo okrog 20.000 Din. Govorili so še zastopnik g. bana g. Žnidaršič, dr. Rupnik, bivši poslanec Koman in župana Medved ter Babnik. Vsi so izražali svoje veselje nad zgraditvijo mostu. Povorka jo nato šla od blag’oslovitvenega prostora mostu do Cirmana, kjer je bila zbrana ogromna množica ljudstva. Na Cirmanoveni vrtu se je razvila domača, ljudska zabava s erečolovom. Omenimo naj še zelo ljubek prizor vse slavnosti, ko je gostilničarjev sinček Cirmanov Franci v narodni noši z vriskom pozdravil vse navzoče in deklamiral verze, ki jih je za to priliko sestavila domačinka gdč. Manica Komanova:	Slavnostno razpoloženje
daje danes zadoščenje vsem, ki ste se žrtvovali, »suho pot« čez Savo dali. — Brv. stezica, ti, lesena, tvoja vez je dragocena. Šmarno goro čez dolino, spajaš s sveto Katarino. — O mostič. simbol nam bodi, vedno nas k združitvi vodi. da v ljubezni vsi edini bomo steber domovini.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Odmevi
O stališču zainteresiranih držav v podonavskem problemu piše pariški »Temps« z dne 16. t. m. in pravi med drugim: i> < Avstriji se je kljub podtalnim naporom na-cionalno-socialistične propagande uveljavila Schusehniggova vlada. Vendar pa ima to uveljavljenje na sebi nekaj prehodnega in na Dunaju si vroče žele sporazuma, ki bi bolj zajamčil neodvisnost države. Prav to pa je vzrok, da si takega dogovora ne želi — Nemčija. Toda rajhovska diplomacija zna, če je treba, ubrati tudi bolj pretkana pota: in danes, tako se vsaj zdi — general Göring je to izjavil v Beogradu — je nemška vlada pripravljena podpisati tudi podonavski pakt, v kolikor ne bi vseboval konvencije o medsebojni pomoči in bi se omejil le na nevmešavanje. Toda kaj bi pomenil tak dogovor brez vojaških sankcij? In — ali ne obstoje tudi prikriti načini nevmešavanja? — Poljska bi v tem vprašanju ne hotela drugače nastopati kakor Nemčija. Madjarska pa bi brez prikritih namenov tudi ne hotela podpisati pogodbe, ki bi ji vzela zadnjo revizionistično nado. Italija se je lansko leto pokazala zelo odločna v obrambi avstrijske neodvisnosti in ni nobenega povoda za misel, da bi bila letos svoje stališče spremenila. Vendar tudi njo sili njena dosedanja politika, zlasti ona napram Budimpešti, k obzirnemu postopanju, ki je morda samo po sebi umljivo, ki ga pa pogosto drugače tolmačijo v državah Male Antante.« — List se nato dotika znanega stališča držav-članic Male antante v tem vprašanju, potem pa nadaljuje: »Mala antanta bi (s podonavskim paktom) samo okrepila svojo sedanjo moč: izvedba podonavskega sistema bi pomenjala poraz »ladjarskega teritorialnega revizionizma; pomenjala pa bi tudi konec nemških razdru-ževalnih upov in utesnitev italijanske politike v tem predelu Evrope na obdržanje sedanjega stanja; končno pa bi pomenjala še uravnovešeno spojitev s sistemom, ki se zanj na severovzhodu zavzema Rusija. Toliko prednosti, se zdi, zaključuje list, bi vendarle zaslužilo odstranitev nezaupanja.« — Po teh priporočilih Mali antanti pa list tudi Franciji ne prizanese, kajti »Temps« takole zaključuje svoj zanimivi uvodnik: »Francija ostaja neomajno zvesta zvezam, ki jo vežejo (z državami Male antante). Pogosto jim utegne dajati nasvete, vendar ti nasveti ne krijejo v sebi odklonilnih namenov. Vlade Male antante, ki izvajajo odkrito in pravično nacionalno politiko, imajo navado, da se obračajo s svojimi pogledi na Pariz. Spoštujmo v celoti njih neodvisnost, saj so dokazale, da znajo same uspešno nastopati; vzdržujmo se neumestnih vmešavanj, a pri tem ne pozabljajmo svojih želja in svojih odločitev; povejmo jih jasno; pri vsem tem pa upoštevajmo materialne potrebe naših prijateljev (!!!), vsaj v mejah naših lastnih interesov... Tudi ne zanemarjajmo kulturnega vpliva, ki ga še imamo, ki bi nam ga pa radi drugi odvzeli:	tedaj bodo v Podonavju, kakor
drugod, zadobile sile miru in stabilnosti novih impulzov, in to v skupno dobro vseh.« Odkrite besede, ki smo jih želeli podčrtati!
kultura
Koncert pevskega društva »Slavec«
Pevsko društvo >Siavee« je končalo s slavno-štiiai, povodom SOletüice. Priredilo je začetkom junija v veliki unionski dvorani lep koncert z zelo izbranim in ambicioznim sporedom, ki ga je naštudiral in povečini sam vodil »Stavčevi: pevovodja g. I. Kapnik, mlad, talentiran dirigent, smel in skoro predrzen v izbiri skladb. Niti ni preračunal moči in zmožnosti svojega mladega, z novimi svežimi silami zasedenega zbora, ki ga je vadil večer za večerom po 2 do :•* ure in že to pridnost zbora in pevovodje je treba beležiti v velik plus delavnosti »Slavca>. Ampak! Da je naše občinstvo izkazalo ob tem koncertu tako malo zanimanja za resno, umetniško delo Zaslužnega, najstarejšega ljubljanskega pevskega društva, me je navdalo s strašnim pesimizmom za kulturne prireditve sploh. Obnavljana fraza krize, poinaiijkauja denarja za poset kulturnih prireditev iie drži več. Res je, da hodijo na koncerte le reveži, ki si težko utrgajo za vsjopnino liste dinarčke. Kaj pa zgornji deset-tisoči, ki imajo ogromne dohodke? Kje se pa ti ozirajo na naše kulturne prireditve? Njim je alfa in omega vsega udejstvovanja poln želodec, avto, šampanjec in še nekaj — kar ne smem zapisati. O sporedu »Slavčevega« koncerta sem v našem listu že obširno poročal. Dodam naj še, da sla se zbor »Slavca;: in orkester triglavskega pešpolka št. 40 za dostojno izvedbo težkega sporeda izredno potrudila, ker niso izvajali U> takt-nik igračic za zbor a capella s priprostimi harmonijami, s toniko, dominanto in subkominanto, ampak prevratne zadeve z edino izjemo mozar-tovskega Gerbifa. Koporc in Rupnik sta velika novotarja v glasbi. Pa mi njihova smelost zelo ugaja. Seveda bi bilo za res natančno izvajanje izbranih sklad treba več časa.
Vsekakor pa sem se iz srca veselil, da je baš •■Slavec«, ki je svojčas plaval v starih liederfal-skih vodah, ob svojem Abrahamu krenil na novo pot. Naj črvsto koraka po njej brez ozira na levo in desno! Med častnimi gosti ua koncertu
Sport
Olimpijski dan v Liubiiani
Akademija
Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola je priredil olimpijski odbor za Dravsko banovino olimpijsko akademijo v korist olimpijskega tonda za našo udeležbo v Berlinu. Kljub dobri reklami je bila udeležba majhna, komaj tristo ljudi. Pokrovitelja akademije mestnega načelnika g. dr. Vladimirja Ravniharja je zastopal mestni svetnik g. dr. Milan Šubic, Sokolsko župo Ljubljana br. Lojze Vrhovec in Stane Flegar, olimpijski odbor pa gg. dr. Pavlin, dr. Fran K a n d a re in drugi.
Akademijo so otvorile članice Sokola Ljubljana II, ki so vaje s kiji opravile odlično, skladno in v vzornem kritju. Sledil je tek lahkoatletov na 100 m, kjer je zmagal Sodnik (Ilirija) v času 11.3. člana Ilirije Mandeljc in Pengov sta nam nato pokazala vzorno sabljanje. Zmagal je Pengov s 5 ; 3. Zelo učinkovita je bila rokoborba, kjer sta nastopila v grško-rimski rokoborbi dva para in sta ostali obe borbi neodločeni. Vrsta Ljubljanskega Sokola, v kateri so bili naši prvaki br. Gregork a, Antosiewizc, Vadnav in drugi mlajši kandidati so nam pokazali dve prav lepo izvedeni vaji na drogu, ki sta občinstvu zelo ugajali, kar je pokazalo navdušeno odobravanje. Sledil je table-tenis, double gospodov, nato pa tek atletinj na 80 m, kjer je tesno zmagala Bernikova pred Omanovo v času 11.3. Boks sta pokazala dva člana Slovana ter je tudi tu ostala borba neodločena. Dviganje uteži je bila izredno zanimiva točka in so pri tej točki nastopili 3 atleti Ilirije. Pri teku 1500 m je v velikem naskoku zmagal mladi Djinovski (Primorje) v času 4.42.5. Pri table tenisu — single gospodov sta nastopila Hermežan Marinko in Ilirijan žiža, pri damskem izmeničnem teku 4 x ^5 je zmagala Ilirija pred Jadranom v času 43.9. Vrsta članic Ljubljanskega Sokola je nato nastopila z vajami na dvovi-šinski bradlji, ki je pokazala prav čedne vaje med navdušenim odobravanjem. Mnogo predolgo akademijo je zaključil izmenični tek 4 x 1°0 gospodov, kjer je zmagalo Primorje pred Ilirijo v času 48.2 sek.
V splošnem olimpijska akademija ni pokazala tisto, kar smo upravičeno pričakovali. Disciplinirano in s svojimi najboljšimi močmi je nastopilo edino Sokolstvo, ki se je zavedalo velikega pomena akademije. Pričakujemo, da bodo tudi športne organizacije prihodnjič nastopile z najboljšimi močmi in v vzorni disciplini.
Kolesarji, motoristi in nogometaši
Tudi nedelja je bila posvečena olimpijski ideji. Na raznih športnih igriščih so športniki vseh panog prispevali svoj obulus in tako izpopolnili olimpijsko dolžnost domovine. Občinstvo je razumelo smisel športnega praznika in podprlo stremljenje naših športnikov s številnim obiskom. Na igrišču ž. S. K. Hermesa v šiški je bil bogat in obilen spored, vršile so se kolesarske in motorne dirke, a na to sta nastopili dve izbrani enajstorici Ljubljane.
S četrturno zamudo šb se pričele v veliki vročini kolesarske dirke pod vodstvom g. Batjel-a. Pozdravni krog je vozilo 24 dirkačev.
Novinci (3 krogi) 1.) Bricelj (Ljubljanica) (2.5 : 40, 2.) Cotman (Sava), 3.) Kodrič (Zarja).
Juniorji (3 krogi) 1.) Lavrih (Hermes) (2.25), 2.) Kramberger (Hermes), 3.) Klobčič (Hermes).
Glavna dirka (5 krogov) 1.) Kačič (Hermes), 2.) Štirn (Primorje), 3.) Oblak (Primorje.
Izločilna dirka — prevoziti je bilo toliko krogov kolikor je bilo dirkačev, a zadnji je vedno odpadel. 1.) Oblak (Primorje), 2.) Krambergar (Hermes), 3.) Görtner (Ljubljanica).
Športni motorji — 500 ccm (7 krogov). 1.) Poljšak (3.09), 2.) Seunig St. (3.12), 3.) Pre-šei-en (3.IG) (vsi Hermes).
Turistični motorji — 350 ccm (7 krogov).
1.	) Seunig Vital. Klančnik in Kodrič sta imela defekte in sta radi tega odstopila.
Finale (5 krogov). 1.) Poljšak (2 ; 15),
2.	) Seunig, 3.) Seunig Stane, 4.) Prešeren (vsi Hermes).
Vsi dirkači finalne tekme so prejeli lepe nagrade. Vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Rupene in Ciglerja.
Takoj po motornih dirkah sta nastopili dve izbrani enajsterici v sledečih postavah:
Belo-rdeci: Herman (Ilirija), Svetic (II.), Hasl (Pr.), Šinkovec (Pr.), Sočan (II.), Žitnik (II.), Katovič (Grafika), Erman (Reka), Grintal (H.), Lah (II.), Jež (Reka).
črno-beli; Starec (Pr.), Kligenstein (Mars), Jug, Zemljak (Pr.) Košenina (Hermes), Zavri (Pr.), Janežič (Pr.), Brodnik (HA, Prinčič (Rapid Maribor), Uršič, Čele-bič (Pr.).
Belo-rdeči : Črno-beli 3 : 1 (1 : 0)
Dasiravno oba tima nista nastopila v nominirani postavi, ker so nekateri igralci odpovedali svoje sodelovanje, je tekma po mlačni in dolgočasni igri prvega polčasa nudila v drugem prav dober sport. Prvi polčas je imelo rahlo premoč moštvo črno belih a v drugem so imeli glavno besedo rdeči, ki so bili močnejši tako v obrambi kakor napadu, ki se je posebno razigral po odhodu Ermana, katerega mesto je zavzel Slanina. Prav dobra sta bila Katovič na desnem in Jež na levem krilu, črno-beli so bili brez dvoma slabša formacija, posebno velja to za napad, ki nikakor ni mogel do sape. Prinčič ni znal povezati napadalno vrsto in tudi po raznih zamenjavah ni bilo boljše. Half-linija je v drugem polčasu popolnoma padla, posebno je odpovedal Zemljak in mu je Jež pogostokrat uhajal in ustvarjal nevarne situacije. V obrambi je ugajal Klingenstein, ki je igral taktično z Jugom prav dobro.
Rdeči imajo početni udarec in takoj v prvih minutah oblegajo gol črnih. Oster šut Laha se odbije od prečke. Počasi prevladujejo črni in Sočan v zadnjem trenutku odnese Uršiču žogo pred samim golom v korner. Izkaže se Celebič v lepih solo-be-gih in tudi lepo centrira. Dvoboj med Janežičem in Haslom se konča z zmago Jane-. žica, ki idealno prenese žogo v sredino in Celebič porine žogo preko črte.
0 : 1.
Rdeči so takoj v protinapadu in Erman ■ opali bombo, ki spominja na pretekle čase v prečko.
V drugem polčasu rdeči stalno oblegajo in obramba črnih ne pride do oddiha. Ka-
sern opazil g. zastopnika Nj. Veličanstva kralja Petra 11., generala Pekiča, g. bana dr. D. Puca, g. mestnega poglavarja <lr. VI. Ravniharja, pred-: sednjka Hubadove župe JPSj g. dr. A. Šviglja ter predstavnike vseli ljubljanskih kulturnih društev. »Slavec;: je tein povodom prejel odlikovanje sv. Save III. stopnje, ki mu ga je na odru izročil mestni načelnik g.'dr. Vladimir Ravnihar.
Z. P.
Koncert Sloge
Narodno žel. glasbeno društvo »Sloga« je nastalo iz stanovske zavednosti pevcev-železničar-jev. Sprva je skromno nastopalo v malem moškem zboru. Pozneje je društvo razširilo svoje delovanje in ustanovilo tudi mešani zbor, poleg obeh je pa glavno njegovo torišče - godba, ki je menda najpridnejša in najpožrtvovalnejša v Ljubljani. Pa kar lahko še pristavim: najizvežbanej-ša in najboljša. Sodeluje pri vsaki priliki, naj si bo pri sprejemih pevskih in drugih gostov, vsepovsod tako, da godbeniki le redko za delj časa odložijo svoje instrumente.
Duševni in artistični vodja »Sloge« je dirigent g. Hori Svetel, ki je društvu začrtal pot na resno usmerjeno koncertno delo. Pod njegovo taktirko je izvajalo lepo vrsto prav zanimivih vokalnih in instrumentalnih koncertov s sporedi skladb klasične, domače in slovanske glasbene literature. — Svetel posebno ljubi ruško glasbo — in kdo izmed nas je ne? Zato si je izbral za pomladanski koncert »Sloge« deloma starejše, deloma novejše, cerkvene in svetne zbore iz rilske zborovske literature. Srečno je posegel v to bogato glasbeno zakladnico, izbral karakteristične zborovske tvorbe, jih z ljubeznijo naštudiral. Pri obilnem delu mu je hvalevredno pomagal II, pevovodja »Sloge« g. Mirko Premete. Poslušali smo skladbe skladateljev Grečaninova, Ip-pöiitova-Ivanova, Krilova, Egorova, Bcjrodina, Orlova, Arhangelskega in Kjuja. Vrstili so se mešani, ženski in moški zbori deloma a capella, deloma s spremljevanjem klavirja, ki ga je z znano rutino oskrbel g. prof. Marjan Lipovšek.
Številni zbor »Sloge: je dobro zaseden. Med glasovi so mi predvsem imponirali pompozni in prplundni basi. Soprani so zvočni in zmagujejo višine, dasi ne zlahka. Alt je sonoren, temno pobarvan, med tenorji je par vsiljivih glasov, ki se bodo morali moderirati. Sozvočje zbora jt»
ugodno, za dvorano v Ljubljanskem dvoru zveni še celo premočno. Povedati moram, da so bile nekatere skladbe (Krilov »Oj stoge, stoge«) za izvajanje izredno težke, da je pa zbor te težko-iie uspešno premostil. Konec koncerta je nudit lažje, učinkovitejše skladbe, ki so bite za poslušate prava naslada. Aplavza dovolj. — Zbor »Sloge« in njegov dirigent sta se z ruskim koncertom izvrstno odrezaia in le škoda, da morda materielni uspeh ne dosega moralnega. — Prav mnogo več nas ni bilo v dvorani kot vrlega zbora na odru. Tudi naša ruska kolonija bi bila lahko častnejše zastopana.
Konec koncertne sezone je tu in treba bo pavze prirediteljem in poslušalcem.	Z. P.
*
Bibliografija o Balkanu. Leon Savadjan je že četrtič izdal knjižni’opis novih knjig in najvažnejših časopisnih člankov, ki so bodisi v francoskem, nemškem, angleškem, ali italijanskem jeziku pisali o balkanskih državah. (»Bibliographie Balkanique« 1934, uredil Leon Sacadjan. Societe Generale d’Impremerie et d’Edition, Paris 1935). Novi zvezek prinaša biografije balkanskih avtorjev, razprave itd., in se omejuje na bibliografijo v letu 1934. izišlih del in člankov, ki se nanašajo na Balkan v splošnem in posebej na posamezne države: Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo. Omenjena bibliografija-prinaša zlasti dela o balkanskem vprašanju in 'je neobhodno potrebna vsem» ki se zanj zanimajo politično, gospodarsko ali znanstveno. Žal, da je naštevanje literature le v abecedni zapovrstnosti in ne po stvarnih vidikih. Vsekakor moramo prizadevanje izdajatelja »Balkanske bibliografije« pozdraviti in želeti, da bi mogel še nadalje zbrati vse, kar se piše o Balkanu in njegovih nalogah.	—ž.
Vesna-akumulator Maribor
avto-, radio- (motorne) baterije Domači proizvodi
Enoletna garancija
tovič na desnem krilu lepo preigrava in z ostrim strelom pod prečko popravi rezultat.
1 : 1.
Starec ima polne roke dela. Rdeči so stalno v napadu, lepe kombinacije zaključi v 31 minuti Lah z ostrim strelom. Starec odbije in ponovna bomba Laha pretrese mrežo. 2 : 1. številne napade zaključi Katovič in postavi končni rezultat 3:1. Sodil g. Jordan, ki je bil v presoji faulov šibak.
Dopoldne je bila na igrišču Jadrana bazenska tekma med Ilirijo in Jadranom. Igra je končala z zmago Ilirijank v razmerju 7 : 2 (2 : 2).
Začetek Balkanskih iger
Bolgarija : Grčija 5:2 (3:1).
V	nedeljo je bila otvorjena na stadionu »Junaka« pred 15.000 gledalci peta Balka-niada, ki se je udeležujejo nogometne ekipe Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Grčije. Turnir je bil otvorjen po olimpijskem cere-monielu z dviganjem zastav sodelujočih narodov in odigranjem njihovih narodnih himne. Kot prvi so nastopili
Bolgari in Grki,
burno pozdravljeni od publike. Grki so pokazali prav primitiven nogomet in niso bili v nobenem pogledu dorasli Bolgarom, čeprav so bili tudi oni v prvem delu igre mnogo slabši kot običajno. Na splošno začudenje zabijejo Grki v 22. minuti iz nenadnega prodora vodilni gol. To pa je spodbudilo; Bolgare k odločnejši igri in dve minuti nato izenači Pešev. Takoj za tem predribla Angelov obrambo Grkov in tolče vodilni gol. čez pet minut poviša Jordanov na 3 :1 za Bolgarijo.
V	drugem polčasu je premoč Bolgarov se večja in včasih naravnost oblegajo grški gol. V 14. minuti poviša Angelov na 4:1, tri minute kasneje pa zaključi serijo bolgarskih golov s petim golom, šele v 30. minuti se posreči tudi Grkom, da po Gumisu zabijejo svoj drugi gol, ki je obenem tudi zadnji v tej tekmi.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb. Reprezentanca Zagreba: repr. Trsta 2:2 (1:0). Zagrebčani bi bili pri malo večji sreči in boljši igri Hitreca lahko zmagali.
Osijek. Makabi: Gradjanski 3:1.
Tekme za srednjeevropski pokal.
Brno: židenice : Rapid 3:2.
Plzen: Juventus : Viktoria Plzen 3:3.
Seged: Slavlja : Seged 4:1.
Rim : Roma : Ferenczvaros 3:1.
Milano: Austria : Ambrosiana 5:2.
Budimpešta: Fiorentina : Ujpest 2:0.
Mariborski sport
Maribor, 17. julija.
Zmaga Sparte (Zagreb) nad Maratonom v rokoborbi	, „ .
V	soboto zvečer so se na verandi Uniona v
Mariboru borili za državno prvenstvo moštev rokoborci zagrebške Sparte in tukajšnjega Maratona.	........
Za tekmovanje je vladalo med mariborskimi ljubitelji amaterske rokoborbe ogromno zanimanje in je bila arena obkrožena z več sto gledalci. Tudi organizacija tekmovanja je bila na višini.
Po napetih in zanimivih bojih je zmagal po točkah prvak Savske banovine zagrebška Sparta in se s tem kvalificirala za finalno borbo, ki bo v Beogradu. Obenem pa si je zmagovalec pridobil v tast pokal ministra za telesno vzgojo. V splošnem so Zagrebčani pokazali precejšnjo j nadmoč v tehniki in taktiki, kar je bilo tudi odločilno za končni izid. Maratonci, prvaki Dravske banovine, so pomanjkanje rutine skušali nadoknaditi z izredno požrtvovalnostjo in so se borili vsi z veliko voljo.
Podrobni rezultati so bili naslednji: Bantam: Časar (Maraton) je v živahni borbi nadvladal v ‘ 4. minuti Zagrebčana Huzjaka. — Terotahka:
; Toth (Sparta, večkratni državni reprezentant in > prvak Balkana) je v 11. minuti položil domačina Ušaja. — Lahka: Verbošt. (Maraton) je v lepem boju in še lepšem stilu premagal po točkah Spartanca Pongranca. — Weiter: Prpič (Sparta) je prav tako po točkah nadvladal domačina Ivaniča. — Srednja: Borba se ni vršila, ker se je Janež dan preje prijavil za profesionalno tekmovanje v Mariboru in je borba pripadla p.
f.	Maratoncu Vidicu. — Poltežka: Palković (Sparta, večkratni državni prvak) je v podaljšku zmagal po točkah nad Maratoncem Pirher-jem. — Težka: Begač (Sparta) je v 3. minuti položil Keršiča (Maraton). — Končni izid: točke Sparta 13, Maraton 10. Borbe Sparta 4, Maraton 3 zmage. (B.)
Železnikar : Celje 4 :1 (3 : 0)
Tekma se je odigrala le pred skromnim številom gledalcev, ki so bili priča slabi igri obeh nasprotnikov. Celjani so bili skoraj za razred slabše moštvo, bili niso niti senca one enaj-storice, ki je v takem poletu zmagata nad Mari1 ...n. Le svoji sreči in malomarnosti domačega napada se imajo zahvaliti, da niso odšli z igrišča z občutnejšim porazom. Sodil je dobro
g.	Lukežič iz Ljubljane. (B.)
Veslaška tekma ua Savinji
Celje, 17. junija.
Nedeljska veslaška tekma na Savinji v okviru prireditev Jadranske straže je bila za Celje dogodek. Proga od brvi do Kapucinskega mosta je dolga kak kilometer. Tekme se je udeležilo 9 juuiorjev in 5 seniorjev. Časi juniorjev so: 1. Krivec Franc 415, ‘2. Dvoršak Valter 4'20, 3. Medved Bojan 4-45. Seniorji: 1. Pre-singer Rihard 4T0, 2. Čebular Alfred 4'13, 3. Umek Ivan 410. Po tej tekmi je bila tekma za prvega in zadnjega veslača. Prvi najboljši veslač je Krivec (4'30), Zadnji je priveslal ua cilj Švare Henrik. Predsednik JS v Celju, župan g. dr. Goričan, je v nagovoru omenjal cilje sporta. Vsi tekmovalci so dobili primerna darila, vsi skupno pa še lep kip. Razsodišče so sestavljali člani mornariške sekcije. Vreme jo bilo lepo, občinstva mnogo. Na nabrežju je igrala Trnovska godba.
Krme bo za silo
Ves teden že pojo kose in ukajo kosci. Trava je padala po vsej Dravski banovini. In pri teni je žgalo solnce, da je bilo veselje. Mrva ae je sušila, da jo je kmet spravljal kar naravnost na svisli.
Še pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bilo kazalo, da bo komaj polovico toliko pridelka kot ga je bilo lani. Zadnji topli dnevi pa so dvignili travo, ki preje nekako kar ni mogla kvišku, kar na meter visoko in proti vsemu pričakovanju je košnja mnogo obilnejša, nego se je je kmet nadejal.
V	splošnem pa sena letos le ne bo toliko, kakor ga je bilo lani. Vsekakor pa se kakega občutnejšega pomanjkanja krme ni več bati, ker če bo količkaj dežja, bo tudi otava dobra. Bati s?e je sicer suše, kajti sv. Medard je bil solnčen in če bo šlo po starem pregovoru in l>o celih štirideset dni vroče kot je bilo zadnje dni, bo te dobrote za travnike in polja kmalu preveč. No, pa saj vremenska napoved, ki je vsaj toliko zaneslivejša kot stari vremenski preroki, pravi, da se bo vreme izpre-menilo.
V	vseh krajih seveda košnja ni enaka. V ljubljanski okolici tja do Poljčan, »ena skoro ne bo manj od lanskega pridelka, onstran te črte pa je košnja precej slabša. Isto velja tudi za Krško polje in Belo Krajino, skratka za vse kraje, ki so že po naravi bolj suhi. Tam bo letos precej slabše nego je bilo lani.
Vzroka relativno slabi letini pa ni iskati samo v slani začetkom majnika, ki je požgala deteljo in tudi travo, tako da so že tedaj kmetje računali s komaj polovičnim normalnim pridelkom, temveč je na rast trave slabo vplivalo tudi suho, čeprav hladno vreme. Ponekod je bila zemlja kljub hladnemu vremenu kar razpokana od pomanjkanja vlage. Pod takimi okolnostmi se seveda trava ni mogla razrasti, pa ni moglo niti toplo vreme zadnjih dni napraviti čudežev.
Tudi prva košnja detelje ni bila tako obilna kot lanska, druga košnja pa je že boljša in je v nekaterih krajih lansko skoraj dosegla.
Stanje letošnje košnje je torej v splošnem zadovoljivo in se ni bati pomanjkanja krme. V suhih krajih pa, kjer sena za preskrbo živine ne bo dovolj, pa si morajo kmetovalci pomagati s tem, da zasejejo čimveč strniščnih
krmilnih rastlin. Kdor ima silos, temu ni treba skrbeli za usodo svoje živine. Koruze in solnčnic bo zrastlo lahko dovolj, da bodo polni silosi in živina sita od jeseni do pomladi.
Važno je, da pričnemo s prvo košnjo ob pravem času. Pri nas običajno s košnjo nikdo ne prične prezgodaj, pač pa marsikdaj prekasno. Prva košnja je prekasna, če se kosi šele tedaj, ko je trava popolnoma odcvela, ko je postala stara in prezrela in zaradi tega tudi manj hranljiva. Stara, prezrela trava dajo manjvredno seno, čeprav je bil travnik dobro obdelan in pognojen.
Pri prvi košnji so najvažnejše krmne biljke. Ko trava odcvete, se zbira v stebelcih čimdalje več sirovih vlaken. Trava zaradi tega oleseni, postane podobna žitni slami in izgubi svojo hranilno vrednost. Nekako ob času prvega cveta so trave najboljše za košnjo. V tem času nam dajejo tečno in lahko prebavljivo seno, pri tem pa tudi dovoljno količino. Će pa ne moremo opraviti košnje ob tem času, potom kosimo nekoliko preje, predno prične trava cveteti. Najpreje moramo pričeti s košnjo na travnikih, kjer je mnogo plevela. Z rano košnjo uspešno zatiramo plevel,- ki bi pri kasni košnji dozorel in se plodil daljo.
Će pokosimo travnike, dokler je trava krm-Ijiva in plevelne biljke še razmeroma majhne, dobimo dovolj dobro in »uho krmo. Obenem pa dosežemo s tem, da se morejo travne biljko za drugo košnjo dobro razviti in razrasti. Prav tako se mora priporočati zgodnjo košnjo na onih travnikih, na katerih je mnogo krmilnih trav, ali na katerih krmilne biljke rade pole-gajo in pričenjajo gniti. Če dobimo zaradi tega manj sena, nismo zaradi tega ničesar izgubili, ker bo dala pa otava boljšo košnjo.
Ce hočemo torej dobili dobro, tečno, krm-Ijivo seno, moramo pravočasno, to je zgodaj kositi. Na dobrih travnikih itak rastejo tudi trave, ki nas » svojini zgodnjim cvetenjem opozarjajo, da je čas kositi.
Prav tako kot travnike, moramo tudi dete-Ijišča kositi pravočasno. Domača in rdeča detelja je zrela za prvo košnjo, kakor hitro se na stebelcih jasno pokažejo cvetne glavice in so se nekatere od njih že razcvele. Detelja pokaže prve cvetne glavice skoro sočasno » prvimi travnimi cveti. Zato je treba skoro istočasno pokositi travnike in deteljišča.
Avtomobiska cesta iz Ljubljane na Sušak se začne transirati
V nedeljo dopoldne je bila na banski upravi v Zagrebu konferenca o gradnji avtomobilske ceste iz Ljubljane do Sušaka. Konferenci, ki se je pričela ob 9. dopoldne, je predsedoval minister za gradnje dr. Marko Kožulj, prisostvovali pa so ji še med drugimi ban Dravske banovine dr. Dinko Puc, podban Savske banovine dr. Hadži, načelnik splošnega oddelka gradbenega ministrstva inž. Klodič, ljubljanski župan dr. Ravnihar, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Jelačin, bivši minister in poslanec Ivan Mohorič, inž. Šuklje, tajnik Ivan Naglas, načelnik tehniškega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani inž. Viktor Skaber-ne, šef oddelka za ceste in mostove iste banske uprave inž. Karel Orel, zastopniki banske uprave Savske banovine in mnogi gospodarstveniki s Sušaka.
Konferenco je otvoril podban dr. Hadži, ki je pozdravil prisotne in prosil ministra, naj predseduje konferenci.
Nato je načelnik tehniškega oddelba banske uprave Savske banovine inž. Vojta Bouček Podal podrobno sliko o historijatu dosedanjih del in o sedanjem stanju tega vprašanja. Sledila je nato dolga in podrobna razprava. Na Podlagi te razprave je konferenca sklenila, da 8e naj takoj začno preddela ter začne ta vele-važna avtomobilska cesta trasirati. Takoj se •nora pripraviti tudi elaborat za njeno končno izgradnjo. Ta dela so izročena banskima upravama Dravske in Savske banovine. Definitivna Basa še ni bila določena, pač pa je konferenca sklenila, naj jo določi posebna strokovna komi-sija na samem terenu. Približna smer avtomobilske ceste iz Ljubljane na Sušak bo tale: Ljubljana—Studenec—Ig—Kozarišče — Prezid ■"Trstje in dalje med Snežnikom in Risnjakom na Jelenje z morebitno varijanto od Gerova na Mrzle vodice.
Posebna strokovna komisija si bo ogledala yes teren, nakar bo določena končna smer celotne ceste. Cesto bodo zgradili na državne Mroške.
Kakor so nam zatrdili udeleženci konference, oo trasiranje ceste gotovo do oktobra. Tedaj bo tudi končno določen proračun gradbenih stroškov. V glavnem je tudi že dogovorjeno, kako 86 bo gradba ceste finansirala. Zastopniki slo-votiskib gospodarskih krogov so na konferenci Poudarjali, da se mora gradnja te ceste čim Prej dovršiti in da od te svoje zahteve nikakor umrejo odjenjati. Slovenija je že 17 let od-ozana od morja in že z Blairovim posojilom je 1 dobljen denar za železniško zvezo Slovenije t U'orjem. Avtomobilska cesta iz Ljubljane na ^usak je zato le minimum tega, kar bi Slo-onija morala dobiti že pred 17 leti.
Se ie na konferenci poudarjala tudi četo aV,la važnost nove ces,e’ ki bi bila za-dntt Vel'!ke avtomobilske ceste ob obali in tja Kotorja. Gradbeni minister dr. Kožulj je še
dostavil, da bi bila projektirana cesta tudi izhodišče za avtomobilsko cesto do Plitvic in naprej v Bosno. Seveda pa bo treba novo cesto kasneje zvezati tudi s severom.
Zastopniki slovenskega gospodarstva so se vrnili iz Zagreba v prepričanju, da se bo takoj resno začelo delati na tem projektu in da bo ta cesta tudi v kratkem uresničena.
Borzna poroiila
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 17. junija. Inv. pos. 1921 81 do 82, Blair 7% 76 do 77, Blair 8% 65-50 do 66-50, Obv. dr. hip. banke 1927 7:5 do 74, Agrar, pos. 46 do 48, begluške obveznice 62 do 63, Obv. etab. pos. 1931 80 do 82, Vojna škoda 360 uo do2.
Zagreb, 17. junija. 7% invest. posojilo 81 n, Vojna škoda kasa 359 do 360, junij 358tr, 360Kr, julij 358tr, avg. 358tr do 362r, 369 do 360 zaklj., 4% agr. obv. 7% Bier. 65-25 do 65-50 do 65 do 65K, 8% Bler. 75-50 do 76, 7% pos. hip. banke 72-75 do 73 do 72-75 do 73, 6% begluške obv. 62-25 do 63, Agr. priv. banka 222 do 224, Dunaj-Zagreb klear. 884-50 do 894-50 do 889K, Grčija-Zagreb klear. 38-15 do 38-85 do 38-50, Priv klear. London-Zagreb 234-70 do 236-30 do 230-50, Priv. klear. Madrid-Zagreb 625r
DEVIZE.
Ljubljana, .17. junija (s primo Narodne banke). Amsterdam 2956-73 do 2971-33, Berlin 1756-08 do 1769-95, Bruselj 738-47 do 743‘53, Curih 1424*22 do 1431-29, London 215-13 do 217-19, Newyork 4329-66 do 4365-98, Pariz 287-89 do 28933, Praga 182-04, do 183-15, Trst 358-96 do 362-04.
Curih. 17. junija, Beograd 7-—, Pariz 20-21, London 15-09, Newyork 306-25, Bruselj 51-875, Milan 25-20, Madrid 41-875, Amsterdam 207-55, Berlin 123-40, Dunaj 57-80, Stockholm 77-80, Oslo 75-80, Kopenhagen 67-35, Praga 12-80, Varšava 57-80, Atene 2-90, Carigrad 2"48, Bukarešta 3'05, Helsingfors 6'68, Buenos-Aires 0-8075.
BLAGO.
Ljubljana, 17. junija. Tendenca: izpremenjeno čvrsta: Nudi se: Koruza: fco bačka post. 78 do 80, fco banatska post. 76 do 78. Oves: fco slav. post. 108 do 110. Pšenica: fco bačka post. 139 do 144, fco banatska post. 138 do 141, Moka: pšenična Og banatska postaja 235 do 245, pšenična Og bačka post. 230 do 240, pšenična 2, bačka post. 210 do 220, pšenična 5, bačka post. 190 do 200. Otrobi: fco bačka post. 100 do 105.
Budimpešta, 17. junija. Tendenca:	stalna.
Promet: minimalen. Pšenica: junij 16-68—67— 73 do 16-72—73. Rž: junij IP—, 1P02 do 10-98 do 11-—, 11-92. Koruza: julij 11-25-—30—27 do 11-26—28, avg. 11-07—05 do 11-05—06.
Gospodarske vesti
— Novi avstrijsko-francoski sporazum o pre-ferencialu za avstrijski les. Med Avstrijo in Francijo je bil 15. maja sklenjen novi sporazum o preferencialnem postopku za avstrijski les. Sporazum je bil publiciran v »Journal Ofizielle« dne 23. maja. Novi sporazum je nekako dopolnilo o sporazuma o preferencialnem postopku za avstrijski les pri uvozu v Francijo, ki je bil sklenjen 29. decembra 1932. Vsebina novega sporazuma je v glavnem tale: Kontingent za avstrijski običajni les (št. 128, 128 b. s. in 133 francoske carinske tarife) se zniža od 152.000 ton na 100.000 ton letno. Francoska vlada se istočasno obvezuje, da bo kontingent povečala v slučaju izboljšanja francoskega lesnega trga.
= Padec belgijskega franka je povzročila špekulacija. Bivši finančni minister v Theuno-sovi vladi Gutta je izdal knjigo, ki v njej opisuje padec belgijskega franka. Pisec dokazuje, da je belgijski frank padel zaradi špekulacije in da njegovo razvrednotenje ni bilo v nobeni zvezi s splošnim gospodarskim in finančnim položajem Belgije. Prejšnje belgijske vlade so morale iz političnih razlogov odlašati vsak ukrep v zaščito franka.
= Promet med Evropo in Daljnim vzhodom. Včeraj se je začela v Vilni železniška konferenca, ki ji prisostvujejo zastopniki poljskih, avstrijskih, češkoslovaških in sovjetskih železnic. Na tej konferenci bodo določili vozni red železniških prog med Evropo in Daljnim vzhodom.
= Italijanski izvozni krediti Rusiji. Mussolini in rimski sovjetski poslanik sta v nedeljo podpisala pogodbo o izvoznih kreditih, ki naj pospešijo prometne stike med Italijo in Sovjetsko Rusijo.
= Italija brez srebrnega denarja. Italijanski uradni list je objavil dekret, ki pooblašča finančno ministrstvo, naj odstrani s prometa srebrni denar in ga zamenja z bankovci. Osebe, ki bodo obdržale srebrni denar, bodo strogo kaznovane.
Radio
Ljubljana, 18. junija.
Ljubljana: 11.00 šolska ura: Belokranjske pravljice (Mirku Kugler) — 12.00 Ruske skladbe na ploščah — 1245 Poročila, vreme — 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Venčki narodnih pesmi (pojo gdč. Mišičeva, ga. Nerad-Ramša-kova, Gostič in Janko z radijskim orkestrom — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Striček Matiček, to vam je ptiček — 18.40 čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00 Radijski orkester — 19.30 Nacionalna ura: Andrija Kačić-Miošić in nacionalna misel (predava dr. Dragoslav Pavlovič prenos iz Beograda) — 20.00 Sedaj pa na ples! (Ronny i'30 do 23U*bU,	lJnv. Klear. Manna-	jazz)	— 21.00 Zvoki iz oper (radijski orke-
', Trboveljska	125r, Sečer-Osijek	j	ster)	— 21.30 Čas, poročila, vreme, spored —
140—150,	7% etab. pos. v	Parizu 81-50 do 83.	22.00	Plesi, pa ne za ples (radijski orkester).
Brez posebnega obvestila.
Naš dobri oče, tast odnosno stari oče, gospod
IVAN KOBAEi
žel. nadsprevodniK v poKoJu
je danes, po težki bolezni, v starosti 86 let preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 19. junija 1935. ob 5. uri popoldne» od doma žalosti Pod Rožnikom c. V. štev. 43 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. junija 1935.
Globoko žalujoči sinovi dr. Rudolf. Viljem, inp. AvrellJ In dr. Alojzij s soprogami in vnuki.
Beograd: 20.00. prenos,iz opere — »Orlow« opereta. — Zagreb: 21.$0 Koncert kvarteta. — 'Berlin: 23.00 Prenos vokalnega ih instrumentalnega koncerta iz Münchens. —- Beromünster: 21.50 »Propad dame«, po Antonu Čehovu. — Bratislava: 21.20 Slovaški plesni napevi. -— Breslau: 22.30 Plesna glasba. — Brno: 21.20 Prenos iz Narodnega gledališča v Brnu. -— Frankfurt: 23.00 Vokalni in instrumentalni koncert. — Hamburg: 21.00 Vojaška godba.
—	Hilversum: 22.15 Simfonični koncert. — Leipzig: 23.00 Radijski orkester. — Luksem-bourg: 20.40 Orkestralni koncert »Lisztove skladbe«. — Milan: 20.50 Giordanova opera.
—	Paris Poste Parisien: 22.00 Pol ure za mlado Francozinjo. — Praga: 21.00 Prenos koncerta gojencev glasbenega konservatorja.
—	Rim: 22.00 Komorna glasba. —Strasbourg: 20.30 Operetni večer: Lecocq »Hči gospe An-got«. — Stuttgart: 22.30 Pester koncert. — Varšava: 21.25 Simfonični koncert. — Dunaj: 22.10 Plesna glasba.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri
18.	junija, torek :Izdaja pri Novari. Premiera
Red C.
19.	junija, sreda: Izdaja pri Novari. Red A.
Opera
Začetek ob 20. uri
18.	junija, torek: III. produkcija operne šolč
Državnega konservatorija.
19.	junija, sreda: Faust. Premiera. Red Sreda.
Drama.
Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve bo
v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 20. uri zvečer v drami. Vsi, ki se zanimajo za ples bodo Imeli priliko videti delo naše odlične pedagoginje, ki je končala mojstrsko plesno šolo najznamenitejše nemške plesne umetnice Mary Wigmannove. Stremljenje Vidmarjeve gre za tem, da nauči svoje učenke samostojno ustvarjati. Na plesni produkciji bomo videli različne studije, ki so jih zasnovale gojenke same.
Opera.
Goudonov »Faust« je poslednja operna premiera v tekoči sezoni. Pod muzikalnim vodstvom A. Neffata in v režiji Primožiča, ter novi zasedbi glavnih partij bo opera zanimiv dogodek za zaključek sezone. Režija bo pokazala mnogo novih domislekov, kar bo dalo delu novo svežo formo. Pojejo: ge. G ju n g jen a c in Kogejeva ter gg. Gostič, Primožič, Janko, Petrovčič itd.
Slovenski planinci v Bolgariii
Ćez mesec dni odpotujejo naši planinci v bolgarske gore in na Črno morje. Izlet je pripravljen tako, da se ga lahko udeleži vsak povprečen planinec, ki je kolikor toliko vajen hoje po gorah.
Začasni program izleta je naslednji: v ponedeljek 15. julija: odhod iz Ljubljane z večernim vlakom ob 20. uri; v torek 16. julija: prihod v Sofijo ob 22.40; v sredo 17. julija: ogled Sofije; v četrtek 18. julija: z avtomobilom v Samokov, Čamkorja in vzpon do koče Musala, 4 do 5 ur hoda, 2500 m, lahka tura;
v petek 19. julija: vzpon na vrh Musala (2925 metrov) in povratek na čamkorjo čez Sitnjakovo ter z avtomobilom vožnja Čamkorja—Samokov— Banja Separevo;
v soboto 20. julija: vzpon na kočo Skakavico, 4 ure, lahko, ca. 2000 m, Sedmera jezera do 2600 m, Rilski samostan;
v nedeljo 21. julija: vožnja Rilski samostan— Bansko z avtobusom;
v ponedeljek 22. julija: pohod do koče Ban-(1 er Lee v Pirinu 4 ure, vzpon na El Tepe — še nadaljnje 3 ure —, povratek v kočo eno uro;
v torek 23. julija: koča Banderica — Vasilja-čka jezera — koča Damjanica — 5 ur; .
v sredo 24. julija: koča Damjanica-Papazgiol, povratek v kočo Dainjanico — 8 do 9 ur; kdor noče, počiva v Damjanici;
v četrtek 25. julija in v petek 26. julija: koča Damjanica-Bansko, dalje z avtobusom čez Jun-dolo-Bjelovo in z železnico jz Bjelova v Plovdiv ter vožnja Plowdiv—Trnovo—Varna; v soboto 27. julija: Varna ter v nedeljo 28. julija in v ponedeljek 29. julija: povratek preko Sofije v domovino.
Obvezne prijave sprejema in vsa podrobna pojasnila daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4 najdalje do 22. junija. Vabimo planince in planinke, da se udeleže tega prvega skupinskega izleta slovenskih planincev v Bolgarijo.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
NAZNANJAM, da sem otvoril na Sv. Petra cesti št. 13 buffet. Točim pristna vina. Priporočani se za cenjeni obisk. France Svetel.
PROTI KURJIM OČESOM Kdor si želi boljšega pedikerja, je na,razpolago cenjenemu občinstvu pediker Avbelj, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Hacoiafe
Hotoda" !
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
RUDOLF ZORE. LJUBUANft
Gledališka 12, Telef. 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah
V naivišii planinski koči na svetu
(Pod Elbrusom v višini 5300 m.)
(Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.)
Toda čas je, da vas povedem na Kavkaz. O takih zanimivih intermezzih bomo govorili še na povratku. Dolgočasna in enolična je vožnja po tipičnih ruskih stepah. V geografiji so znane te stepe kot »črno-zjons« ali črna zemlja. Zemlja je rodovitna in povsod se raztezajo žitna polja. V oči te zbodejo ogromni nasadi solnčnic, iz katerih pridelujejo solnčno olje. Kakor je ta zemlja rodovitna, tako postane neznosna, če ni dolgo časa deževalo. Koncem julija, v najhujši vročini je tod zelo primanjkovalo dežja. Ljudje so tarnali, mi pa požirali ogromne količine prahu. Vsi prostori v vlaku in naše obleke so bile polne prahu. Kajti železnica je speljana preko njiv, njena podlaga je mehka, in lokomotiva spredaj vzdiguje oblake prahu. Ta udere v notranjost vlaka skozi okna, ki morajo radi neznosne vročine biti odprta, in skozi špranje. Kljub stalnemu čiščenju in pomanjkanju je na policah in na tleh vedno mnogo prahu.
Ves čas do Kavkaza se panorama skozi okno ne spremeni. Vožnja je zelo slična oni po morju. Kakor vidiš z ladje samo nebo in morje, tako vidiš na ruskih stepah samo nebo in ravno polje. Ko se zjutraj zbudiš se ti zdi, da se sploh nisi premaknil z enega in istega mesta. Proti večeru prvega dne naše vožnje po Rusiji, odnosno že tretjega po našem odhodu z Dunaja, smo dospeli v Kijev, glavno mesto Ukrajine. Stali smo eno uro na ogromnem kolodvoru, ki pa je še zelo neurejen. Nikakih podzemnih prehodov, sicer je nekaj mostičev, ki vodijo preko tračnic, toda ljudje skačejo še vedno preko njih. Mnogo naših
ruskih sopotnikov je izstopilo. Z njimi smo se bili že dobro spoprijateljili in vstopili so novi, s katerimi smo zopet navezali »tovarištvo«. V Rusiji je odpadel naziv »gospod« in »gospa«. En drugega titulirajo »tovariš«. Slišali smo, kako so potniki klicali sprevodnika s' tovarišem, če so se hoteli z njim kaj pomeniti.
Naslednje jutro smo prispeli v Harkov. Ponavljali so se isti prizori. Vstopilo je tudi nekaj ljubkih gospodičen, ki pa so žal vstopile v mehki razred. Ponavljala se je ves dan ista dolgočasna vožnja. Šele proti večeru smo se nekoliko oddahnili, ko smo zagledali gladino Azovskega morja. Ob eni ponoči so me potniki zbudili, češ, da smo v Rostovu in da se peljemo preko Dona, ki je ogromna široka reka in sliči morski luki. Na povratku sem se v Rostovu ustavil in o tem mestu bo kasneje malo več govora. Ko smo prekoračili Dnjepr pri Kijevu sem trdno spal in sem ga videl šele na povratku. Tretjega dne zjutraj smo že bili v območju Kavkaza, toda začetnih gričev še ni bilo videti. Na zemljepisni karti sem ugotovil, da smo zdrveli preko reke Kuban. Misli so mi uhajale na kubanske in donske kozake, o katerih sem v svoji mladosti toliko romantičnega čital.
Končno se je prot,i poldnevu le pričel svet dvigati. Tu pa tam. se je pojavila kaka »krtina«, ki nam je naznanjevala, da se bližamo Kavkazu in da bo kmalu konec dolgočasne vožnje. Sledi, postaja »Mineralnije Vode«, kjer je mnogo potnikov izstopilo. Odtod vodi namreč lokalna železnica v Ki-slovodsk, ki je najznamenitejše mineralno zdravilišče na Kavkazu. Začudil sem se
nemškemu napisu nad lokalno železnico onkraj kolodvora »Die Züge fahren jede halbe Stunde«. Zvedel sem, da pride v to zdravilišče vsako leto zelo mnogo Nemcev iz Reicha. Vozimo se dalje in ob 2. uri popoldne dospemo končno do postaje Prohlad-naja, kjer smo morali izstopiti. Veseli po-skačemo iz vlaka in znosimo prtljago na en kup. Takoj nas obdajo radovedni domačini. Občudovali so predvsem našo turistično opremo, kajti vsakdo je imel s seboj cepin in smučke. Takoj so začeli z nami barantati, če jim prodamo svoje čevlje in obleke. V Rusiji vlada strahovito pomanjkanje oblek in čevljev, pa ne radi revščine, temveč radi tega, ker Rusi teh stvari ne puste uvažati, sami pa ne izdelujejo dovolj. Toda o tem pozneje kaj več.
Jaz osebno sem bil nekak tolmač med našo grupo in ruskim ljudstvom. S pravilno in točno izgovorjavo slovanskih korenov sem se z njimi precej razumel. Trdim Nemcem se je seveda kaj čudno zdelo, kako je to mogoče. Stopil sem v stike z nekim visokim slokim starejšim gospodom, o katerem se je izkazalo, da je zdravnik. Tudi on je imel namen, da potuje v gore Kavkaza na oddih in se je pridružil naši grupi. Sicer ni mislil na Elbrus, toda imel je detaljno specialko v centralnem Kavkazu in mi je dal prve informacije o poti na Elbrus.
Pozno popoldne vstopimo v lokalni vlak in po dveh urah smo se znašli v mestu Nalčiku, ki je glavno mesto ene izmed se-verokavkaških sovjetskih republik, namreč kabardinsko-balkarske. Tod ob vznožju Kavkaza prebivajo Kabardinci, v gorah pod Elbrusom pa Balkari, naroda ki govorita neko čerkeško narečje in sta sunitske vere (neka mohamedanska sekta). Vseh Kabardincev in Balkazov ni več kot 200:000. Imata sicer po sovjetskem sistemu svojo jezikovno versko in politično svobodo, vendar pa je državni občevalni jezik z Moskvo
ruski. Na postaji v Nalčiku nas je pričakovala zastopnica inturista gospa Aleksandra Kazanskaja, po poklicu učiteljica nemškega jezika na neki obrtni šoli v Moskvi. Odpeljala nas je v ogromen hotel inturista, kjer smo se pošteno umili, odpočili in najedli. Dali so nam mnogo mnogo jesti.
Iz Nalčika se že vidijo prvi vrhovi kav-kaškega predgorja. Elbrus sam pa je še zelo oddaljen in se ga ne vidi. Od Nalčika do vznožja Elbrusa je še kakih 150 km, ki smo jih po slabi cesti prevozili z avtomobilom.
(Dalje.)
Svanet z južnega Kavkaza, ki živi med Balkari
Kakor smo že poročali, je nastala
Strahotna eksplozija v Itciiisdorfu pri Wittenbergu
v 1,"vU,”.i,cijskil' tpvärnah y Reinsdorfu pri Wittenbergu strahotna eksplozija, ki je povsem razdejala tovarniške objekte, porušila na ie liskih domačij Levo: tovarniška poslopja pred eksplozijo Desno: porušena kmetija, oddaljena več km od nesreče.
tudi veliko število oko-
Emil Vachek:	51
Kri ne kliie po mašievaniu...
Doktor Wolff ga je vprašal, kaj ga je privedlo k njemu. V tem trenotku je Letz sklenil, da mu ne izda o Astenburgu naravnost ničesar, a posredno mu pove vse. Zato je moral nastopati v vlogi nekoliko nerazsodnega človeka. Napravil je žalosten obraz. »Ne vem, ali sem se obrnil na pravo mesto. Iščem namreč nekoga, ki bi mi odvalil z moje vesti težak kamen. Med vojno sem kot častnik izvršil strašen zločin in zdaj me tako vest peče, da mislim, da bi morda manj trpel, če bi se dal kaznovati.« Wolff si je že zdaj mislil, da je ta onemogli mož bržčas umobolen, toda ker mu ni prišlo takoj na misel, kako bi se ga iznebil, ga je pozval, naj mu vse zaupa. Letz mu je izdal, zroč v tla, da je v vojni umoril tri nedolžne ljudi. »V vojni, mislim, se to ne presoja tako,« je ugovarjal Wolff. »To je žalostna dolžnost in ne more se govoriti o tem, da bi družba imela pravico zahtevati kazen.« — »Vi me niste dobro razumeli,« je rekel Letz. »Nisem ubil vojakov, temveč tri nedolžne civiliste, po krivem obdolžene vohunstva. Jeza me je pograbila in ukazal sem vojakom, naj jih ustrelijo. To se je tudi zgodilo in zdaj nimam mirnega trenotka.«
Doktor Wolff ni mogel odoleti strašnemu dojmu. Takšna surovost, tako brutalno vojskovanje, tako nasilje na pravu! Da bi bil ta človek že za vrati! »Res je, ni vam bilo treba tako hiteti,« je rekel, »toda če se je to že zgodilo, bi ne bilo prav, da padete spet v drug ekstrem. Vaša zadeva ne spada pred sodnika, temveč pred duhovnika. Vlogo duhovnika opravlja danes deloma tudi dober zdraynik.«
»Ah, tega bi zdravnik ne zmogel!« je odgovoril
Letz. »Vi si tega ne morete misliti. To je nekaj takega, kakor če bi vas počasi kuhali v olju.«
Gledal je vanj s topimi, izbuljenimi očmi, kakor da res preživlja te muke. Wolff je prestrašeno za-mežiknil. Kaj ko bi prišlo temu človeku na misel, da bi k svojim trem žrtvam pridal še eno? Ali pa da bi začel skakati in razbijati pohištvo? »No, nič ni tako gotovo, kot to, da vam jaz ne morem pomagati,« je rekel prestrašeno.
»To tudi vidim,« je zakokodakal Letz. »Vi civilisti ste vsi sama pakaža. Najprej nas nekam zapeljete in potem nam ne znate niti svetovati.« Potem se je ozrl naokrog in pogled mu je obtičal na aktovki. Pograbil jo je in treščil ob tla, divje preklinjaje dan, ko se je rodil. Toda pri tem je bil popolnoma miren. Vse te komedije je uganjal samo zato, ker je hotel Wolff a razburiti do tiste meje, ko mora človek zbežati in pripovedovati o tem, kar se mu je prigodilo.
Doktor Wolff je to tudi storil ter je pripovedoval vse Bernardu in nič drugega kot to je nameraval Letz. Videč grozo na Bernardovem obrazu, se je Wolff zasmejal: »čudno, kako nežne živce imate vi, vojaki. Drži se, Bernard, da mi navsezadnje še ne omedliš.«
Po tej prigodi je bilo Astenburgu jasno, da mora najti Letza ter z njim končati to stvar kakorkoli. To pot je bil odločen, da ga prime, ko se mu zopet prikaže, ter ga, če treba prisili k razgovoru. Toda Letz je napravil po nastopu pri Wolffu spet umetniški odmor ter se mu ni prikazal več dni; privoščil mu je, da vse to dobro prebavi. Astenburg ga je proti njegovi volji zalotil nekoč popoldne, ko je udobno sedel pred kavarno Obečnega doma. Strašno je pripekalo sonce, ki je vse druge pregnalo noter, Letz pa je imel vročino rad ter se je zmerom zadovoljno grel kakor gad. Ravno je izpil na dušek čašo črne kave. Zunanji toploti se je pridružila še notranja ih Letz se je zelo spotil.
Bil je bled in njegov obraz je izdajal težko zata-
jevano notranjo napetost. »Gospod major,« ga je ogovoril, »zdajle sem prepričan, da se odkrito pogovoriva.«
Letz ga je počasi meril. Premišljal je, ali naj nadaljuje komedij o, ali pa je že napočil Čas, ko se mora pogovoriti s tem mladeničem od srca. Slednjič se je odločil za neposredni napad. »Prosim,« je rekel »sem vam na uslugo.«
»Vaše vedenje v poslednjem času mi je izdajalo sovražne namene,« je pravil Bernard. »Pripisoval sem to pomoti pri vaših brzojavkah.« ,
»Ej, ej!« je vzkliknil Letz ter se dvomljivo smehljal, »torej ste vendar posvečali nekoliko pozornosti mojim brzojavkam.«
»Pozornost, ki vam ni mnogo koristila. Prejel sem brzojavke prepozno. Takrat sem bil na uradnem potovanju na Slovaško. Našel sem jih doma, ko sem se vrnil, in takoj sem poslal denar. Prejel pa sem brzojavko, da se vam denar ni mogel dostaviti, ker ste nekam odpotovali, da pa si pridržujejo denar, da pokrijejo neki dolg, ki ste ga pustili.«
Letz je bil presenečen, če govori mladenič resnico, je storil vse, kar je mogel, in on nima pravice, da bi ga tako sovražil. Toda njegovo sovraštvo se je že preveč stopnjevalo in ni mogel odnehati. Odločil se je, da se ne bo menil za njegovo pojasnilo.
»Ta dolg je nastal po vaši krivdi,« je odgovoril. »Nikomur bi ne bil nič dolžan, če bi me ne bili vi pognali na Dunaj kakor šival, ki je ni odobril veterinar. Ta beg je bil čisto nepotreben. Moja stvar je malenkostna ter ne morem biti zanjo kaznovan in vi kot pravnik ste morali to dobro vedeti. Izgnali ste me iz tega mesta, ker ste šli za lastnim smotrom. Naravno, hoteli ste se iznebiti priče svojega zločina. Izprevidel sem to nekoliko prepozno, pa vendar. Zdaj, Astenburg, sem spet tu in ne boste se me več otresli.«
Izdam »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihatek, vsi v Ljubljani.