Lctv juaaaa«! st. 39 a LJubljana, petek 17« februarja Gena Lznaja vsak dao popoldne izvremsi nedelj« ta praznike. — Inaeratl do 80 petlt vrst a Dm 2. do lOo vrst S Dic 250 od 100 do 300 vrst a Din 3. već jI tnseraU petlt vrsta Dtp 4.—. Popu«! po dogovoru, inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNlaTVO LJUBLJANA. Knafljeva ollcm Štev. 6 Telefon: 31-23. 31-23, 31-34, 31-25 ta 31-33 Podrutnlca: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta* telefon tt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica L. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Deklaracija Cuetkouićeue vlade Predsednik vlade jo ]e prebral včeraj popoldne na sejah narodne skupščine in senata Beograd, 17. febr. p. Na včerajšnjih po po!danti lotimo urejanja te zgodovinske naloge. Toda ravno zaradi njenega velikega pomena in kočljivosti se moramo vsi zavedati da se moralo avtoriteta države, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti. Gospodarska politika V svoji gospodarski in finančni politiki bo kr. vlada posvetila vso svojo pozornost ter*»n da se smotrno in po načrtu zagotove najugodnejši pocoji. tako materialni kakor t -inični in psihološki, za čim boljši gospodarski napredek v državi, tako da bo postopno diferenciranje našega gospodar- Skoro 350 milijard dinarjev za angleško oborožitev Angleška javnost je z zadovoljstvom sprejela ogromna bremena za povečanje varnosti London, 17. febr. w. Po ministru Simonu rapovedano najetje največjega oboroževalnega posojila 800 milijonov funtov šterlin-gov (200 milijard din), ki je bilo kdaj razpisano, kakor rudi na poved povečanja izdatkov za državno obrambo v bodočem pro--^čtmskem letu, kakor so bili včeraj objavljeni v posebni knjigi, so po poročilu agencije »Associated Press« ivrzvali v parlamentarnih krogih veliko senzacijo. »Davly Ex-press« poroča, da bo vojni minister skoro vsa 5*reds (145 milijard din). Listi komentirajo obširno najnovejše uk-epe vlade za pospešeno organizacijo državne obrambe in odobravajo vsi soglasno Chamberlainovo politiko. »Tirnem« poudarja da se lahko vlada zanese na trdno voljo vsega angleškega naroda, da bo izpolnil svoje obveznosti in prenesel vsa bremena in vse žrtve, ki so res nujno potrebne za ohranitev njegove politične su\'erenosti in njegovega položaja v krogu najbolj civiliziranih narodo\\ Tudi »Yorkshire Post« tolmači podobno vtise, ki jih je Bela knjiga izzvala v vsej anu'eški javnosti. Tudi najnižji in najrevnejši sloji naroda ne kažejo ni-it najmanjše ne\-olje zaradi ogromnih izdatkov* za oboroževanje, ki je postalo res edino, a tudi najbolj učinkovito sredsh'O za obrambo velikega angleškega imperija. *News Chronicle pritrjuje vladi da je med novimi davčnimi bremen; m novo zadolžitvijo izb'ala poslednje, manjše zlo. Tudi 3>Daily Herald« kot glasilo laburistične stranke odobrava ogromne kredite za oborožitev, in prarvi, da čakajo demokratske sile velike naloge. Če jih hočejo izpolniti, morajo seči po vseh svojih moralnih in materialnih rezervah, da premagajo zlo in ga izkoreninijo iz človečke družbe. Snoči je imel finančni minister sir John Simon na nekem banketu govor, v katerem je dejal, da se je v Angliji ojačil občutek sigurnosti in da vsj smatiajo, da je mir sedaj trdnejši kakor prej. Čuti se, da raste zaupanje, kar vpliva na trgovino in daje zaupanje trgovskemu poslovanju. Ta oblutek prihaja od tega, ker se ve, da je Anglija vsak dan močnejša in da ima vsak dan močnejši hrbet, da nosi potrebno breme za splošno varnost. Ugodno vpliva na to razpoloženje tudi zavest dobrih odnosajev s Francijo in Zedinjenimi državami. kakor rudi to. da se bo vojna v Španiji v kratkem končala. V zvezi s tem je treba naglasiti tudi Chamberlainovo izjavo, da bo Anglija nadaljevala politiko spora/uma z vsemi državami, ne glede na obliko vlade, ki bi jo imele. Anglija bo rudi v bodočnosti S svojo mirnostjo in odločnostjo kakor doslej obvladala vse zapreke. Irska ne bo nevtralna Dublin, 17. febr. AA Predsednik vlade De Valera je izjavil moči v parlamentu, da Irska ne bo mogla ostati nevtralna v prihodnji vojni, ki bi nastala med Anglijo m kakino drugo državo* kohkorkoli bi se to želelo V primetv vojne bo za trsko zelo važna trgovina z Anglijo, toda pri tem bo morala zavarovati vsa svoja pristanišča pred napadi, ki bodo imeli namen preprečiti to trgovino. Zato je irska vlada predložila parlamentu predlog o povišanju proračuna za državno obrambo* * ■'■ . Irska narodna skupščina je odobrila z 62 glasovi proti 39 kredite za državno obrambo. Opozicijski stranki sta glasovali proti. Posvetovanja gen« štabov Anglije in Francije London, 17. febr. w. Diplomatski dopisnik »Dailv Telegrapha« poroča, da je francoska vlada predlagala angleški vladi konstrukt ivne razgovore obeh generalnih štabov o zadevah, ki so velikega pomena za obe državi. Poudarjajo, da so angleški in francoski imperialni interesi tesno povezani na različnih področjih. Ker obstojajo možnosti ogražanja teh interesov, je francoska vlada predlagala, naj se prouče v podrobnostih načrti o vojaškem sodelovanju in že v naprej odobre. Sporočilo Društvu narodov London. 17. febr. i. Angleška vlada je včeraj obvestila generalno tajništvo Društva narodov, da slej ko prej odobrava generalne akte. ki jih je Društvo narodov sprejelo 1. 1928 in ki določajo, da se morajo vsa sporna vprašanja rešiti na miren način z mednarodno arbitražo ali z diplomatskimi pogajanji, če pa bi kdorkoli An-gliio vendarle zapletel v vojno, potem angleška vlada v takem primeru teh določb ne bi mogla še nadalje izpolnjevati. Slično noto je istočasno poslala Društvu narodov rudi francoska vlada, v čemer vidijo nov dokaz solidarnosti obeh demokratskih držav in njune trdne volie v borbi za očuvanje svetovnega miru. Obema notama sta se pridružili rudi Nova Zelandija in irska Zato sodijo, da se bodo pokretu Anglije in Francije pridružile tudi vse ostale države, članice Društva narodov. Ženeva% 17. febr. A A. (Havas). Francoski minister za zunanje zadeve je sporočil tajništvu Društva narodov, da bo Francija s* nadalje ostala zvesta splošnemu paktu o arbitraži, ki stopa sedaj v drugo dobo veljavnosti, kakor tudi. da se ne bi čutila vezano na pakt glede dogodkov, ki bi nastali v teku vojne. Enake iziave so podale Društvu narodov Anglija- Indiia m Nova Zelandija. Kakor znano, je pristopilo k splošnemu paktu o orbitraii 23 držav. Druga pe rioda traja pet let. Povečanje francoske Pariz, 17. febr. i. Senat je včeraj nadaljeval debato o kolonialni politiki Francije. Predsednik senata Rustand je poudarjal, da je kolonialna politika Francije v zvezi z njeno pomorsko politiko in je zaradi tega g*Uvni pogoj, da Francija izpopolni svojo mornarico. Odgovarjal mu ie mornariški minister Campinchi, ki je podčrtal, da je Francija nekoč izgubila svojo kolonialno posest le zaradi tega, ker ni imela zadostne mornarice. Sedaj bo ta napaka popravljena, da očuva svoje kolonije. 2e lani so bile v gradnji nove vojne ladje, a poleg vojne mornarice bo izpopolnjena tudi trgovska, da bo Francija vedno lahko branik prestiž svojega imperija. stva ln boljša izraba naših možnosti pripomogla k splošni povzdigi ljudskega blagostanja in gospodarske neodvisnosti Stoji: > brezpoeolno na stališču, da je proračunsko ravnotežje osnova in temelj dobrih državnih financ Kr vlada bo Dri tem upoštevala plačilno moč prebivalstva ln pravilno razdelitev bremen. Se posebej bo pa posvetila pozornost javnemu kreditu v državi in zboljšanju pogojev za razvoi narodnega varčevanja ter bo zagotovila stabilnost našega denarja. Zunanja politika V zunanjepolitičnem pogledu bo kr. vlada nadaljevala dosedanjo politiko z istim prizadevanjem in v isti smeri, s ciljem ohranitve miru in politične okrepitve nas> države. Kraljevini Jugoslaviji se je v zadnjih štirih ln pol leta pod vodstvom kr na-mestništva posrečilo z vztrajno in kon- struktivno politiko doseči z velesilami ln ✓ vsemi sosedami tesnejše prijateljske stike Pozitivni rezultati zadnjih let dokazujejo da so bila pota, ki si jih je začrtala zunanji* politika Jugoslavije za dosego mednarodnega sporazuma, prava Zato ie bilo v težkih mednarodnih političnih časih zmerom možno držati se smeri ki je pokazala da ti vi kraljevina Jugoslavija z vsemi državami v dobrem In are lenem razmerju Naloga naše zunanje politike bo tudi v bodoče v tem. da bo skrbno čuvala že pridob tj-na prijateljstva, da bo vsa dobra razmerja negovala in jih izgradila v najbolj Sem smislu. Kr. vlada je prepričana, da bo za takšen svoj program deležna podpore javnosti ln podpore te zbornice, kar je neobhodno potrebno za uspeh dobre državne politike, in da bo pri požrtvovalnem delu v tei smeri dele*..: visokega zaupanja kr namestni-štva. Azana se noče vrniti v republikansko Španijo BrezuspeSen obisk Del Vaya v Parizu Pariz, 17. febr. w. Zunanji minister republikanske Španije Del Vayo, ki je prispel v sredo v Pariz, je skušaj pregovoriti predsednika španske republike Azano, da bi se vrnil v Madrid. Deil Vayo je že včeraj odpotoval z letalom nazaj v Španijo, Njegovo posredovanje pri predsedniku republike ni imelo nobenega uspeha. »Intransitjeant« poroča, da je Del Vavo zahtevaj od njega takojšen povratek v Španijo, Azana pa je izjavil, da se v nobenih okoliščinah noče vrniti in da smatra nadaljnje prelivanje krvi za nepotrebno. London, 17. feb. h. »Dailv Mail and Mor-ning Post« poroča rz Pariza, da je rmel španski republikanski minister Del Vayo nalogo pridobiti Azano. da bi se vrnil v republikansko Španijo in nadaljeval borbo proti Francu. Azana pa je ponudbo odklonil in baje dobesedno izjavil: Pod nobenim pogojem nisem pripravljen podati izjave, da se bom vrnil v republikansko Španijo. Vi ne morete imeti več nobene nade, da vam bo uspelo preprečiti končni poraz. Svoje osebe ne maram več zaplesti v borbo, ki pomeni samo novo nepotrebno prelivanje krvi. Dejstvo, da je predsednik španske republike Azana odklonil zahtevo zunaniega ministra Del Vava po povratku v Madrid, tolmači diplomatski sotrudnik »Evenrog Standarda« kot izredno pomembno. »Eve-nrng Standard« piše, da pričakujeta sedaj angleška in francoska vlada poziv predsednika Azane, naj republikanska Španija preneha borbo in prizna vlado generala Franca, ker zastopa stališče, da je Negrmov« vlada prenehala obstojati in da nima več ustavnih pravic za« topa ti kak del španskega ozemlja, Berard izredni diplomatski zastopnik? Pariz, 17. febr. b V zvezi z drugo Berar-dovo misijo v Bureosu so v tukajšnjih poučenih političnih krogih mnenja, da bi se moglo že v nekaj dneh rešiti vprašanje francoskih odnosa jev do generala Franca tako, da bi bil Berard v primeru, da bo njegova misija povsem uspela in če se bo vrnil z zaželenimi zagotovit!i generala Franca, imenovan za izrednega diplomatskega za »topnika Francije v Burgosu za dobo Sest mes*ecev, kar velja v podobnih primerih za skrajno časovno omejitev. Med tem bi se v stalnih Berardovih stikih z vlado proučile še nadaljnje možnosti špansko-francoskega sodelovanja, k; bi dovedle do končne in popolne ureditve medsebojnih diplomatskih odnošajev. Dasi predstavlja ta rešitev napredek v iskanju novih poti za navezanje stikov z generalom Francom, na drugi strani vendarle razodeva okrajno previdnost francoskega postopanja, kar ima več v*rokov. Predvsem sta v Španiji še vedno dve vladi. Čeprav gre v obeh primerih samo za dejanski vladi brez potrebnih atributov, na drugi strani pa je še zelo nejasna Francova neodvisnost od inozemstva, ki se zdi Francozom i- Angležem pogoj za vzpostavitev stikov s španskimi nacionalisti. Berardova misija, za katero se je Francija odločila v sporazumu z Anglijo, obstoja torej predvsem v tem, da dobi od generala Franca vsa potrebna zagotovila. Senator Berard je odpotoval v Burgos sffK.či. Tik pred odhodom se je sestal z min predsednikom Daladierom. Na poti v Španijo ga spremlja več višjih uradnikov zur.anjega ministrstva ter dva tajnika. Italija in Nemčija se ne bojita konkurence Rim, 12. febr. o. »Giornale d'ltalia« je objavil daljši članek o verzijah, da bosta Francija in Anglija priznali Francovo vlado. Takšno priznanje, pravi, bi v nobenem primeru ne povzročilo skrbi dosedanjim prijateljem nacionalistične Španije. Pariz in London ne moreta postati resna konkurenta Rima in Berlina, ker se ves sistem v Francovi Španiji opira na os Rim—Berlin. General Franco je odklonil vse kompromise, ki bi lahko zmanjšali pomen in vsebino njegove zmage ali pa ga prisilili h koncesijam za zunanje priznanje svojega režima. General Miaja v Cartageni Madrid, 17 febr AA. General Miaja je prispel davi v Cartageno. Takoj po prihodu je imel konferenco s šefi republikanske vojne mornarice. Nova madžarska vlada Vsi ministri so obdržali svoje svetno ministrstvo je namest predsednika Telekyja prevzel Homan le Zopet bombni atentat v Londona London* 17 febr. w V prtljažnem skladišču londonskega kolodvora Kingscrolia ie včeraj popoldne eksplodirala bomba ter je bila ena oseba ranjena Atentatorjev niso Izsledili, domnevajo pa, da so iz vrst ir-akib teroristov. . . , Budimpešta, 17. febr. Grof Pavel Teieky je včeraj sestavu novo madžarsko vlado. V novem kabinetu nI bistvenih sprememb, le resor prosvetnega ministrstva, ki ga je imel doslej grof Telekv. je prevzel Valentin Homan. Vsi ostali ministri so obdržali svoje prejšnje resore. Sodijo, da v zunanji politiki nove vlade ne bo nikake spremembe. Novi ministrski predsednik bo zastavil vse svoje sila da doseže sodelovanje med opozicijskimi in vladnimi strankami. Grof Tdeky bo tudi zastopa* program agrarne reforme lroredyja. Dopoldne je regent Horthv novo vUdo zaprisegel Parit, 17- febr. o. Imredvjev padec je izzval v francoskem tisku veliko pozornost »Jour« naglasa, da pomeni za Madžarsko konec velik i b nad i m red y ta so proglašali za velikega državnika, ko je prevzel oblast v državi, in ie posebej, ko je r* povedal agrarno reformo, toda odpor veleposestnikov je bil zanj prevelik in tudi za male posestnike je storil premalo, da bi ga odločate podpnU. .______ . ____ »Marin« je mnenja, da so na Madiar-J skem zopet zmagale konservativne struje, ki so proti sleherni reformi. FIS tekme 1. 1942 v Jugoslaviji? Zakopane, 17. febr. v. Upravni odbor FIS (mednarodne smučarske zveze) je včeraj sklepal o bodočih prireditvah svetovnega smučarskega prvenstva. Ker je Jugoslavija umaknila svoj predlog za prireditev v 1. 1941, so izvedbo poverili Italiji, pač pa je nas zimsko-«portni savez priglasil kandidaturo za L 1942, kar se je vzelo na znanje, končno pa bodo o tem predlogu sklepali Sele na prihodnjem kongresu Prihodnje leto bodo tekme FIS na Norveškem. Postani la ostani Claa Vadaikov« draibil Stopetdesetletnica velikega dogodka Letos poteče 150 let, ko je francoski narod stri robske o&ove in svetu oznanil tvo~ bode. enakost in bratst\x> — libcrtč. cgalitč, fraternitv. I' Franciji se pripravljajo, da čim s\*ečaneje proslave ta veliki dogodek, ki predstavlja preokret v razvoju človeštva. Tega velikega dogodka v francoski in svetovni zgodovini se je spominjal tudi Eduard Herriot. ko je bil ponovno izvoljen za predsednika francoskega parlamenta, rekoč: »čez nekaj mesecev bomo proslm'ili spomin na ono dobo, ki se ji moramo zahvaljevati za to-le zastavo, pod ka'ero lahko vsakdo svobodno izpoveduje svoje prepričanje, ko se je rodila ta francoska skupnost, iz katere bi se naj ustvarila skupnost \'sega človeštva Staviti bomo spomin na ene čase, ko so vojaki, bosi m goli in gladni, reševali francosko svobodo od koalicije tiranov. Izraziti hočem želio, da bi se pravočasno ukrenilo vse, da bi mogli tudi oddaljenejši narodih ki so prežeti istih načel kot mi, priti semkaj, da bi se pogreti ob tem ognju svobode!* — Kje se bo Še slavila ta znamenita stopetdesetletnica? Pismo bana Jelačić a patriarhu Rcjačiču Za časa madžarske revolucije leta 1849. so se Hrvati in Srbi pod zastavo bana Jelačića boriti proti Madžarom. Kakor ban Jelačič na hrvatski strani, tako je pravoslavni patrijarh Rajačtć v Sremskih Kar-lovcih zagovarjal slogo Hrvatov in Srbov. Jelačič in Rajačič sta bila med sabo v stalnih stikih in sta si dopisovala. Večina te korespondence je ohranjena. V enem iz* med teh pisem piše ban Jelačič patrijarhu: »Iz vaših pisem, kakor tudi iz privatnih vesti sem razvidel. da je zavladal v vaši Vojvodini strah, da bi ne bil funa&ki srbski narod v smjih nadah varan. Verujte mi, da je ta strah nepotreben naš narod je postopal pošteno, zato se tudi napram njema mora pošteno postopati in se tudi bo Kar se mene tiče, jaz oba ta dela našega naroda smatram od nekdaj za eno telo tn eno dušo, pa nisem nikdar vprašal, kako kdo Boga moli, mar\'eč sem bil x*edno ponosen, ako je bil on od mojega jezika in moje krvi obenem tudi pošten in dober čto\'ek~.m Neprecenljiva zailuga V »Vidicih* piše dr, Milan Budimir, Srb: »Prvo junaštvo hrvatskega naroda je v tem, da je zavzel, osvojil in očuvat najbolj razviti del ozemlja na obali Sredozemskega morja. Že skoraj 20 stoletij se bore slovanski narodi za košček toplega raznega solnca in njegovega morja, ki nikoli ne /<*• ledeni. Ali samo Hrvatom se je posrečilo, da so očuvali zase in za ostale Slovane, nadejamo se za vedno, jadransko obai in nje~ no sinje morje. Albansko-epirsko, moreiska in trakijsko obai so Slovani izgubili že pred štiri sto leti. Severni Slovani so šele pred nekaj stoletji se jeli učiti pomorske iz-vežbanostl, a prvi učitelji so /»m bili naši pomorci. Tem našim jadranskim pomorcem so se ob turških vpadih v naše kraje pri* družili Uskoki in številni priseljenci iz Dt» narskih planin in tako so Hrvati skupaj t njimi očuvati kljub beneškemu, turškemu in avstrijskemu gospostvu to okno. ki gleda v daljni svet.* Predložitev novega državnega proračuna Beograd. 17. febr. p Narodna skupščina in senat sta imela dopoldne seji. na kate« rih sta izvolila stalne skupSčinske odbore* Narodni skupščini je bil predložen novi državni proračun, ki bo takoj izročen finančnemu odboru v proučitev Zaradi pomanjkanja časa bo finančnemu odboru do* ločen skrajšan rok, v katerem mora končati svoje delo ter predložiti poročilo na* rodni skupščini. Dopoldne je bila tudi seja kluba senatne večine. Zadninlca za Pi}a XI. Beograd, 17. febr. p. V cerkvi Kristusa Kralja je imel dopoldne nadškof dr. Ujčift slovesno zadušnico za pokornega papeža Pija XI., ki so ji prisostvovali Nj Vis. knea namestnik Pavle, člani vlade in diplomatski zbor. Koneres beloruske maniSine na Poljskem Varšava, 17. febr h V Vilnu so se sestali voditelji beloruske manjšine v Polisld. Ugotovili so. da se v zadniih petih letih beloruski centralni komite ni sestal Po daljši debati o položaiu beloruske manišine Ji bil sprejet sklep, da se bo centralni cdboT v naikrajšem času zbral in sklepal o na-dalinii politični akciji manišine Vodstva manjšine bo pričelo izdajati tudi svoj tiskovni bulletin. Borzna poročila. Curih, 17. februarja. Beograd 10 Pariš 11.66, London 20.635 New York 440 50, Bruselj 74.25, Milan 23.18, Amsterdam 236.25, Berlin 176 75, Praga 15.10. Varšava 83.12, Bukarešta 3.37. r Stran 2 Jubilej Vala Bratine Zakaj bo tudi Narodno gledališče v Maribora vilo njegov jubilej Maribor, 16. februarja Ko je Val o Bratina ob zaključku tretje »ezone Narodnega gledališča v Mariboru izročil svoje od Nučiča prevzete posle upravniu dr. Brenčiču in se zadovoljil z mestom direktorja drame, pač ni slutil, da mu bo taisti njegov naslednik v upravi gledališča 12 let pozneje posvetil le še kot preprostemu čianu ljubljanske drame zopet v Mariboru proslavo njegovega. 25-letnega umetniškega dela in da s to posebno proslavo tudi v Mariboru baš na Bratinu vsaj deloma, izravna veliko krivdo osivelih pionirjev slovenske gledališke kulture — namreč krivico zapostavljanja. V. Bratina je z Nučičem in drugimi prvoborci vred pri mariborskem novorojenčku narodne gledališke prosvete kumoval v taki meri. da ima pravico Se do svojega tretjega jubileja, ko bo Maribor praznoval 20-Ietnico Narodnega gledališča, h kateri proslavi spadajo v zvezi v Bratinovo 25-letnleo med di-ugim tudi sledeči podatki: Bratina naj bi bil že izpočetka namesto Nučiča prevzel Narodno gledališče v Mariboru, katero čast pa je odklonil, ker je od nekdaj njegova najljubša želja le idejno, umetniško drto na odru. Ker smatra gledališče za nedeljivo celoto, je po Nučičevem odhodu pod silo tedanjih, za gledališča ne bas rožnatih razmer prevzel upravo gledališča, za katerega prevzem v naše roke se je boril od vsega počitka in v prvih vrstah. Napeljavo elektrike, tehnično reformo odra in razna izboljšanja, tega si Bratina sam ne Šteje v posebno zaslugo. Ampak če ne Bratina sam sebi, pa mu mora zrodovina mariborskega Narodnega gledališča priznati nepozabno zaslugo: Pred vsem na vzgoji dramskega naraščaja in na izpopolnitvi gledališke iinTlfi m takrat deloma najboljšimi, večinoma pat prvovrstnimi slovenskimi močmi. Sem spadajo Dru-zovičeva. Gabrijelćioeva, Kraljeva, Lubejeva. Raabergerjeva; Crnobori, Gortnaek, Jan ko. Jerman, J. Kovic. Nakrat. VLSkrbin-šek. Že bolj v dobo Bratine kot ravnatelja drame spada Se reforma odrske inaoenaci-je; uvedba izvirne alovenake drame poleg nje pa tudi sezr.anjevan je slovenskega občinstva s m^tovnimi deli. z zgodovinskim razvojem gledališke umetnosti od Sofokle-ja pa tja do Hajseneleverjevega impresionizma. In potem Bratinova poglobitev v kakovost repertoarja do umetniške dovršenosti na odru. Treba je še enkrat podčrtati: Bratinl je gledališče vse in on sam je ves v gledališču: od upravnika, dramaturga, režiserja, inscenatorja, igralca, pa če treba tudi statista ali celo do zadnjega tehničnega delavca. Le tako si moremo razložiti več ko potrpežljivo prenašanje njegove, za njegovo preteklost posebno v Mariboru neprimerne usode kot člana ljubljanske dramsko družine. Da se pri tel priliki ne pozabi: Bratina je za časa svojega delovanja v Mariboru priredil za oder častno število 43 najrazlič-nciših dramskih del; vmes pa še p osebe za Ceije 13 in za Ptuj 16. Z vsemi skupaj (tudi v Ljubljani) bo to soboto z Bevkovo Krstno predstavo ^Partija šaha« dosegel 80. režijsko delo. Že ti-le bežno orisani podatki kažejo in dokazujejo, da je Valo Bratina posebe glede Maribora res zasluži, da se 25-letnice njegovega umetniškega dela posebe spominja tudi naš in njegov Maribor. »SLOVENSKI NAROD«, petek, 17. v najboljšem razpoloženju, ko so plamr ni zajeli bližnje Karčmarjevo gospodarsko poslopja. Udeleženci gostije so brž stekli na prosto, da pomagajo pri gašenju. Kmalu zatem so prihiteli tudi gasilci, ki se jim je posrečilo, da so pogasili ogenj. Pri reševanju domače živine so je hudo opekel Josip Kerčmar. Potem ko so preprečili širjenje ognja, so se svat je vrnili v hišo in se je gostija veselo nadaljevala. — Sokol Maribor Malino priredi v korist fonda zrn gradnjo Sokolskoga doma veliko maska rado >Bohem*ka noče na pustno soboto 18. H. 1939 v vseh prostorih Sokol-skega doma. Negode jaza is Ljubljane in VvTiite 3tar Jazz Is Maribora. Korzo mask točno ob 21. uri. Pred prodaja vstopnic Putnik Maribor. Stav. 3Q Podjeten slepar pred sodiščem Kako je krojaški pomočnik Rihard Jurin sleparil svoje žrtve Maribor, 16. februarja Rihard Jurin je star 24 let, po poklicu krojaški pomočnik. Za seboj ima navzlic mladim letom precej avantur. Bilo je avgusta leta 1937, ko se je Jurin seznanil z neko Ivanko M., ki je doma iz Tezna. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje. Rihard in Ivanka sta se shajala in sta se dobro razumela. Temu pa je bilo konec, ko je Ivanka zaupala Rihardu. da ima hranilno knjižico z vlogo 10.890 din, ki jo je podedovala po svojem očetu. Jurin ni dolgo čakal, da bi jo prosil za hra-nilno knjižico. Prigovarjal je zaljubljeni Ivanki, naj mu jo izroči, češ, da si bo kupil avto in da si bo s prevažanjem potnikov ustvaril eksistenco. Ivanka mu je verjela. Mislila si je pač, da bo svojemu ljubemu Rihardu pomagala do boljšega kruha in življenja, če mu izroči knjižico. Tako se je zgodilo, da je prišel Rihard v posest hranilne knjižice. Odtlej pa ni bilo o njem duha ne sluha več. Ivanka si je pač mislila, da ima Rihard svoje opravke. Čakala ga je dan, dva, čakala ga je 8 dni, Čakala 14, celo tri tedne. Ko pa Riharda le ni bilo, ga je obiskala na njegovem domu. Ko ga je vprašala, zakaj ni prišel k njej, ji je dejal, da ima mnogo dela. Na Ivankina vprašanja, če je že kupil avto, pa je odgovoril, da avta ne bo kupil, češ da hrani denar za nabavo pohištva. Ivanka je srečna odšla domov, saj je bila prepričana, da se bo kmalu poročila z Ri-hardom. Toda Rihard je šel svojo pot. Hranilno knjižico je zastavil neki tukajšnji stavbni tvrdki za dolg svojega brata. Zaljubljena Ivanka pa Riharda ni več videla in je zadevo prijavila orožnikom, ki so Riharda radi goljufije aretirali. Z aretacijo Riharda Jurina pa so prišle na dan tudi razne druge pustolovščine in goljufije. Tako je meseca septembra 1937 kupil od M. Ozvatiča novo moško kolo za 1855 din. Dogovorjeno je bilo, da bo Jurin plačal kolo v mesečnih obrokih po 150 din. dočim je dal na račun 100 din Toda prva Jurinova pot s kolesom je bila k starinarju, kjer je kolo zastavil za 700 din, izkupiček pa je zapravil. Kmalu potem se je pojavil pri Ignaciju Ozva-tiču, ki mu je dejal, da ima v Ločah več vagonov bukovih drv. Ponudil mu je drva. Ozvatiču je dejal, da bo v nekaj dneh dobil hranilno knjižico z vlogo 70.000 din ter ga naprosil za posojilo 200 din, ki ga bo takoj naslednjega dne vrniL Denar je dobil, Jurina pa ni bilo več na spregled. Dne 12. novembra 1938 se je Jurin pojavil v Spodnji Dobravi pri Štefanu Slugi, ki mu je dejal, da bo pričel z avtopre-vozništvom. Ker je Jurin vedel, da ima Sluga nekaj denarja in da zna šofirati, mu je ponudil mesto šoferja proti mesečni plači 1000 din ter prosto stanovanje in hrano. Zahteval pa je za to od Sluge 2500 din posojila, ki mu jih je Sluga po daljšem oklevanju tudi dal. Seveda Jurina ni bilo več nazaj. Pač pa se je pojavil v Zagrebu, kjer si je »izposodil« na račun svojega bodočega podjetja razne zneske. Iskal pa je Jurin svoje žrtve tudi po ljubljanski okolici. V Tomačevem je opeharil Ivana Babnika pod pretvezo, da ga bo vzel v službo, za 1000 din. Iskal pa je tudi nadaljnje žrtve pri ženskem spolu. Približal se je Julki L. iz mariborske okolice, ki jo je tudi hotel ogoljufati za hranilno knjižico, pa se mu ta nakana ni posrečila. O vseh teh pustolovščinah mladega krojaškega pomočnika pripoveduje precej izčrpno sestavljena obtožnica, radi katere je prišel Rihard Jurin danes na zatožno klop pred mali mariborski kazenski senat. Moral se je radi vsega tega zagovarjati. Jurin je sicer skesano priznal svoje grehe, izgovarjal pa se je, da ni hotel nikomur škodovati. Tudi je dejal, da bi vsem oškodovancem rad vrnil denar. Ju-rinov zagovor pa je precej spodbijal d-žavni tožilec, ki je prikazal Jurina kot človeka, ki mu ni do poštenega dela in ki je vse, kar je napačnega storil, izvršil z namenom prevare. Obravnava proti Jurinu ob zaključku lista še ni bila končana. Mariborske in okoliške novice — Sprehajalčeva opažanja. Pišejo nam: Sedaj, ko nas razveseljuje lepo pomladansko vreme, sem se te dni napotil s periferije v središče mesta. Ze mesece nisem stopal preko državnega mostu proti mestnemu središču. Zanimal me je avtobusni kolodvor in vrvenje tam okoli. Začudil sem se, ko sem uprl pogled na prometno hišico. Nič več ni nad hišico tistih žarnic, ki so pred meseci svetile. Tedaj smo si občani s periferije mislili: >Kaj, ko bi te žarnice razmestili po periferiji, kjer živimo v egiptovski temi?« Zgodilo se je čudo, da tistih žarnic ni več. Ne vem pa, kdaj so izginile in kje so sedaj. Na periferiji se ni razsvetljava prav nič izboljšala. Vprašal sem nekoga v bližini, kaj je s tistimi žarnicami. Odvrnil mi je, da jih nikdar več ne bo. V isti sapi je tudi izustil neko pikro opazko, ki je pa trenutno ne morem ponoviti. Tudi dol-gočasneje se mi je zdelo na Glavnem trgu. Dolgo sem razmišljal sam pri sebi, kaj neki manjka in kaj je vzrok temu dolgočasju. Končno sem se le domislil, da ni več tiste poskočnosti in veselega razpoloženja, ki ga je zbujal radio, ob katerem so imeli Mariborčani toliko zabave. Brž me je zamikala radovednost, da sem jo mahnil po Vetrinjski ulici in Grajskem trgu proti gradu. Tudi tam zgoraj ni bilo več tistega radia. Zares škoda. Kaj naj sedaj spodbuja Mariborčane k zabavi, smehu in veselemu razpoloženju? Pravijo pa, da se bosta radia kmalu vrnila. Le o napovedovalcih pravijo, da bodo drugi. In drugačne bodo tudi »viže«. Tedaj bomo tudi občani s periferije enih misli z občani iz mestnega centra in bomo tudi svojo povedali. Dotlej pa na veselo svidenje! Občan z mestne periferije. — Mariborski peki so, kakor znano, or-Iganizirani v Združenju pekovskih mojstrov v Mariboru. Predsnočnjim je bil redni občni zbor tega Združenja. V upravi in nadzornem odboru ni bilo v^ letu 1938 nobenih sprememb. Uprava je imela 11 sej, razen teg* ie sklicala še 10 članskih sestankov, r f~rir> \e norela hv Jorm'r"^ čin* .-- v ti .žne;^ih dr ske Grelce. V Itfariboru sta bila tudi d\ ^ i.e-tar:!ta delegatov iz dravske banovine. Na izredni skupščini je bil najzaslužnejši pobornik za pravice obrtniškega stanu g. Jakob Zadra vec iz Središča izvoljen za prvega častnega člana združenja. Predsednik centrale g. Milan Basič je prejel zlat prstan s pekovskim grbom, prav tako tudi društveni predsednik Jakob Koren in podpredsednik Ivan Horvat v priznanje velikih zaslug, ki so si jih pridobili imenovani s svojim neumornim delom za proevjt pekovskega stanu. Združenje šteje 108 članov mojstrov, ki zaposlujejo 126 pekovskih pomočnikov in 108 vajencev. Združenje je prejelo 241 dopisov, odposlalo pa 128. Pri volitvah so bili izvoljeni: Jakob Koren predsednik, Ivan Horvat podpredsednik; člani uprave: Anton Fe-iertag, Josip Ledinšek. Franc Schober, Ivan Zamuda, Franc Koren, Mihael Mi-kec, Filip Kaukler. Karol R skuša* na— mestniki: Martin Černec, Anton Glas in Jernej Petek. Nadzorni odbor: Alojzij Ko-vačič. Hinko Celan, Ludvik Genzker; namestnika Franc Vaupotič in Franc Breznik. Častni odbor: Jakob Koren, Alojzij Kovačič, Ivan Horvat, Miloš Zavodnik, Franc Schober. V pomočniški izpraseval-ni odbor so bili izvoljeni: Jakob Koren, Ivan Horvat, Franc Schober, Josip C 3-bokli, Jernej Petek, Anton Feiertag, Josip Ledinšek in Karol Rakuša. — ISSK Maribor v Celja. V nedeljo 19. t. m. bo ISSK Maribor gostoval v Celju, kjer bo odigral proti SK Jugoslaviji prijateljsko nogometno tekmo. — Tezenske novice. Pri tezenskih orožnikih je spravljeno kolo z evid. št. 129.063. Kolo. ki je bilo očividno ukradeno, dobi lastnik pri tezenskih orožnikih. Na orož-niški postaji se nahaja tudi ogrodje kolesa »Tornado« z evid. St. 46.377, ki je bilo najdeno v razvanjskem gozdu. — Odprta noč in dan ao groba vrata. V splošni bolnici je umrla žena upokojenega železničarja Antonija Doles, stara 62 let. Ob bregu št. 29 je preminil upoko- u: v~cP-. mestne plinarne Ivan Sir -kći i/> iet > lujočim naše globoko sožaijel — Jutrišnje krstne predstave »Partije šaha« se udeleži osebno najbrž tudi avtor g. France Bevk. — Požarni alarm srodi vesele svatbe. V Kupeču je bila pri posestniku Ludviku Kerčmarju vesela gostija. Svatje so bili V nedeljo dopoldne je bilo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah predavanje o vojnih plinih. Predavaj je g. dr. Jureoko iz Maribora. Popoldne je bil poskua plinskega napada na Sv. Lenart. Padale ao >bombe*, gasilci so a svojim sanitetnim in resevulnim oddelkom stopili takoj in uspešno v akcijo. — Ob ne. davnem pregledu motornih vozil so ugotovili, da ima trg Sv. Lenart 24 avtomobilov. — Dravi Cankarjev veoer. Drevi ob 20. bo v Ljudski univerzi proslava 20-letnice Cankarjeve smrti. Predava prof. dr. A. SI odri jak. Iz Cankarjevih del bo recitiral g. Ciril Debevec. režiser ljubljanske drame. — Obsojen pohotnez. Pred tukajšnjim okrožnim, sodiščem je bil obsojen v tajni razpravi 58-1 etni viničar Alojzij Novak iz Pobrežja na 8 mesecev strogega zapora in sicer radi prestopka zoper javno moralo po členu 285 k. z. — Pižmovke so se pojavile baje v mariborski okolici, med drugim v Kamnici. — Z Dravskega polja. Kakor čujemo, je v teku akcija, da bi dobila Slivnica pri Mariboru meščansko šolo. —• Finančni minister je odobril banski upravi posojilo v znesku 1.200.000 za nakup posestva pri Pragerskem, kjer bodo uredili državno konjušnico. — MontebeUo. Prejeli smo: »Mariborčanom je dobro znano, da imamo ob mestni meji proti Kamnici slovit klanec, ki ga po naše nazivamo Kamniški klanec«. To lepo in spoštljivo trne drži navzlic neštetim spaketirankam ki jih beremo in čujemo. Ta klanec je znan po šte\ilnih prometnih žrtvah. Pred desetletji pa so ga hudomušneži prekrstili v s-Montebello«. Bog ve. odkod ta tuji naziv. Morebiti je nastal v butici neznanega Pavlihe. Ob priliki neke nedavne prometne nerodnosti pa sem bral v nekem listu celo izraz »Singerberg«, ki so ga poznali Nemci predvojne generacije. Izraz mi ni dal miru, dokler nisem dognal porekla tega »Singerberga«. Predmestna Karanica je bila od nekdaj vabljivo zatoCLSče nedeljskih izletov, ki so jim vina kamniških goric pod Sv. Urbanom, zaščitnikom vinorodne trte, zelo pri srcu. Po izdatni popoldanski zabavi in navdihnjeni po izborni kapljici so morali nazaj preko kamniškega, klanca v mesto. In tedaj so pač veselo prepevali, da si olajšajo hojo po precej strmem klancu. Ta »Singerberg« bi bil torej za silo razložljiv. Sedaj pa me miče, da bi raztolmacil tudi tisti nesrečni 2>MontebeUo«. Dotlej pa dosledno in vneto uporabljajmo le domaČo, lepo in vsem razumljivo označbo ^ Kan miški klanec«. — Opazovalec. — Razne novice. Motorno kolo so odpeljali delavcu Antonu Magdalene u iz Studencev. Motocikel je znamke »Maico« in ima evid. št. 2-145. Kolo je vredno 4000 din. — Posestniškemu sinu Ivanu Jam si so ukradli kolo znamke »Nero« z evid. št. 5413. — Delavki Antoniji Kirbiš pa so odpeljali kolo znamke »Peugeot« z evid. št. 127201. Policija poizveduje za tato\Ti. — Krava je nasadila na roge 18-letnega posestniškega sina Josipa Gro peka iz Zbelova št. 19 pri Poljčanah. Grosek se je zatekel v bolnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na desnem očesu — Dinanutni naboj je eksplodiral v roki 221etnega dninarja Al. Justineka iz Gornje Bistrice, ki je obležal z razmesarjenima nogama in težjimi poškodbami na rokah. Zdravi se v bolnici. — V šoli je padel in si zlomil levico 13-letni Josip Lorbek iz Brezja pri Pobrežju. Prepeljali so ga v bolnico. — Na Turškem vrhu je zgorela viničarija posestnika Franca Levariča. — Svinja je nevarno obgrizla 50 letnega. posestnika Štefana Viharja iz Ra-dizela 13 pri Slivnici. Vihar je dobil težje poškodbe na desnem očesu. V bolnici so mu zdravniki s prizadevnim zdravljenjem rešili vid. _ če "o splašijo konji. 20-letni hlapec Franc Stramšek iz Dogoš in 15-letni Slavko VVeber sta se znašla po nesrečnem naključju pod kolesjem kmečkega voza. ki je vozil s ceste, ki pelje iz Ra zvanja na glavno cesto. V bližini Ptujske ceste pa sta se radi mimo drvečega avtomobila spla-šila konja. Zdirjala sta po cesti. Pri tem se je prevrnil voz. Pod vozom sta obležala Stramšek in VVeber. Padla sta z voza, preko njunih trupel pa je šlo kolesje. Konja sta zdirjala dalje po cesti, dokler ju niso ljudje ustavili in pomirili. Stramška ln We-bra, ki sta nezavestna ležala na cesti, pa so reševalci prepeljali v bolnico, kjer so ugotovil, da ima Weber le lažje poškodbe, dočim ima Stramšek več l^eber polomljenih. — Radi bede je postal tat. Posestniku Adolfu Veroniku iz Strožišča pri Prevaljah so ukradli večjo količino svinjskega mesa. Orožniki so ubrcl' pravilno sled in so aretirali nekega osumljenca ki je priznal tatvino in dejal, da je kradel radi oede. — Iz Dravske doline. Znano je vzorno narodno prosvetno delovanje ruškega Sokolskoga gledališča, ki si je pridobilo odličen sloves radi svojih vsakoletnih, lepih predstav v letnem gledališču ruskega Sokola. Sedaj pa bo ruško sokolsko gledališče gostovalo s »Pesmijo s ceste« po vseh večjih krajih ob meji. med drugim 12. marca v Marenbergu 19. marca na Prager-skem, pozneje pri' Sv. Lenartu v Slov. goricah in drugod. SK železničar vabi vse svoje člane in prijatelje na športno zabavo s plesom, ki bo jutri s pričetkom ob 20. v spodnji ka-zinski dvorani. Voli se kraljica srečk Igra jazz godba ^Drave«. — žaga je pogorela. V Ravnah je nastal požar v hiši Val terja Vošnjaka. Ogenj se je naglo razširil tudi na Žago. Obe poslopji sta pogoreli do tal. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na druge objekte. Vosnjak ima okrog 70.000 din škode. — Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu januarju 1939 pri predstojniirvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje sledeče predmete: moška nikeljnasta ura- konj- SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskoga doma VELIKO MASKARADO BOHEMSKA NOČ Pustna sobota 18. II. 19S9 v vseh prostorih Sokolskoga doma. — V veliki dvorani Negode Jazz iz LJubljane Vstopnina Din 20.— V baru \Vhite-Star Jazz ska dež. plahta, očala, aktovka, ženski klobuk, stara moška kapa ženski klobuk moški klobuk, žepna ura z obeskom in prstanom, žepni robec in din 18.— v gotovini, zlat križec, psica. moške Športne nogavice. Mariborsko gledališče Petek, 17. februarja: Zaprto Sobota, 18. februarja, ob 20. uri: > Partija šaha«:. Krstna predstava. Proslava jubileja g. V. Bratine. Red B Nedelja. 19. februarja, ob 15. uri: s Vse za šalo«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Matura'.:. Znižane cene Krstna predstava »Partijo šaha«. Priprave za vprizoritev te najnovejše samonikle slovenske komedije so pod vodstvom g. V. Bratine dozorele za krstno predstavo, ki je določena na soboto. 18. t. m. — To bo druga Bevkova krstna predstava v Mariboru, ki jo je prav tako za oder priredil Bratina in tudi tedaj sta igrala Kraljeva in Crnobori. ki je še kot deček prvič stopil na oder. z Murskega polja in z onstran Mure — TTi poroke v eni družini. Vas Dobrava, občina Križevci pri Ljutomeru je doživela te dni redek dogodek. V bogati, znani kmečki družini Bohančevi so imeli hkrati tri poroke. Poročila sta se dva sinova in ena hčerka in sicer g. Tone Bo-hanec z gdc. Lojzko Rozmanovo, g. Janez Bohanec z gdč. Micko Lesnikovo. in gdč. Micka Bohanec z g- Jožetom Vrbnjakom. Svatov je bilo ogromno, ki so se peljali k poroki na več ko desetih vozovih. Okrog cerkve v Križevcih je bU cel park vozov, kakor v mestu, kjer ložirajo kočijaži. Svatba je trajala več dni. Miadoporočenim obilo sreče. — Niso se dolgo veselili svobode. Preteku teden so pobegnili iz sodnih zaporov okrožnega sodišča v Murski Soboti štirje kaznenci in sicer sami nevarni tipi. To so bili 311etni Furič Josip, doma iz okolice Strigove v Medjimurju, 191etni Franc Mulec od Sv. Benedikta v SI. goricah, 281etni Milan Kosi, doma z Moravskega vrha pri Mali Nedelji in 271etni cigan Matija Horvat. Pobegli se niso dolgo veseliU zlate svobode, ker so jih orožniki takoj drugi dan po srečnem begu zajeli v bližini Male Nedelje in jih odgnali nazaj v zapore, kjer jim bo kazen sigurno zvišana. — promet narašča. V zadnjem času silno narašča promet z motoiriimi vozili na banovinski cesti prvega reda Ljutomer —Gornja Radgona. Iz savske banovine prihajajo ogromni tovorni avtomobili, ki vozijo iz Radenc slatino. Nadalje prevažajo razni avtokari živino iz Prekmurja in z Murskega polja. Tudi promet z osebnimi avtomobili je narasel, k čemur je sigurno pripomoglo lepo vreme. Za tako naglo razvijajoči se promet so naše ceste mnogo preslabe in bo treba sčasoma misliti, kako prilagoditi to cesto prometu i težkimi motornimi vozili, da bi se izognili večjim prometnim nesrečam. Tudi nova banovinska cesta štrigova — Ljutomer je za tak promet nesposobna, ker je pre-mehka. Sicer pa še ni popolnoma gotova, da bi skrajšala razdaljo med Medjimur-jem in Murskim poljem. — Osebna vest. Upokojen je prvi predsednik novega okrožnega sodišča v Murski Soboti dr. Franjo žiher. pred dobrim letom je bil imenovan, da uredi novo ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti, sedaj odhaja v pokoj. — Kurji tatovi strašijo po Prekmurju. V zadnjem času so se po raznih krajih Ženinu 25, nevesti 64 let Maribor, 16. februarja V predpustu smo. Kmalu ga bo konec. Konec bo tudi številnih oklicev neštetih parčkov, ki so v letošnjem predpustu zlezli v zakonski jarem. Prej ko slej doleti ta usoda skeraj vsakega zemljana in le redko je število onih, ki so se temu izog-aili. V vrsti letošnjih parčkov, ki so si obljubili večno zvestobo, je nekaj tudi zani. mivih piimerov. Menda najzanimivejši pa je primer od Sv. Barbare v Slovenskih goricah, kjer so imeli te dni redko gostijo. Ženin je 25 letni viničarski sin Janez Kur. nik, nevesta pa 6-4 letna gospodična in po-sestnea Marija žmavc. Navzlic precejšnji razliki v letih je bilo na gostiji vedro in veselo razpoloženje. Vsa fara je govorila in še govori o tem zanimivem paru. Po-ročencema želimo obilo sreče in zadovoljstva. Iz Celja —c Redni občni zbor Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge. V soboto 18. t. m. bo ob 13.30 v prostorih okoliške deške osnovne šole v Celju redni letni občni zbor Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. poročila načel-stva. 3. poročila nadzorstva, 4. odobritev letnega računa za leto 1938, 5. čitanje revizijskega poročila, 6. sklepanje o sprejemu novih prav U po zakonu o gospodarskih zadrugah, 7. volitev v nacelstvo in nadzorstvo, 8. slučajnosti. — Ako zbor ne bo ob pol dveh pop. sklepčen, se bo na isti dan in v istih prostorih vršil drugi občni zbor, ki je po točki 40 zadružnih pravil sklepčen pri vsakem številu glasov. —c Savinjska podružnica SPD v Celju je imela v sredo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskan občni zbor, na katerem so bili izvoljeni za dobo treh let: za predsednika g. dr. Milko Hrašovec, za člane odbora gg. dr. E. Kalan, Žemljic, Vrtovec, Kopinšek, Saksida. Z. Kovač, dr. Raišp, inž. Lavrenčič, prof. Brodar, prof. Stante, J. Tomažič, inž. Sa-jovic, Slavko Kukovec in Bogdan Mir nik, za člana nadzornega odbora pa gg. doktor Požar in prof. Napotnik. —c Na občnem zboru sreskega odbora Rdečega križa v Celju je bil v četrtek zvečer izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Jurom Hrašovcem na Čelu. Na novo sta bila izvoljena v odbor poveljnik 39. pp. generalStabni polkovnik g. Mihajlovič in ga. Josekova. —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 20 t. m. prof. dr. Lavo Čermelj iz Ljubljane o temi »Kopernik ali ptolomej? (SolnčnosredlSčni ali zemljo-središčni sestav sveta.) Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c Tekma za banovinsko prvenstvo v alaiomu bo v nedeljo 19. t. m. pri Mo-zirski koči na Golteh. Start bo ob 10. dopoldne. Smučarje, zlasti Gorenjce, opozar- Prekmurja začeli vrstiti kraje kokoši. Gre za organizirano tatinsko družbo, ki krade kokoši na veliko in jih sigurno drugovi vnovčuje. Orožniki pridno zasledujejo tatove. — Nov grob. V Murski Soboti je umrla soproga znanega zidarskega mojstra Juda Josipa. Pokojna je bila blaga, narodnu žena. Naše sožalje! — Napad na traiikautinjo. Ko je oni večer trafikantiuja šokal v Murski Soboti zvečer hotela zapreti svojo trafiko, so jo napadli štirje mlajši moški. Hoteli so v trafiko z namenom, da bi se polastili plena. Na klice na pomoč so napadalci izginili. Gospa šokalova je imela še toliko prisotnosti duha. da sj je napadalce ogledala in jih spoznala. Napad je prijavila orožnikom, ki so napadalce aretirali. So to štirje mladeniči, ki so pri zaslišanju skesano priznali napad. Izročili so jih sodišču. — Nesreča v gozdu. V gozdu v bližini Renkovcev v Prekmurju so podirali drevje. Pri delu so ravnali tako neprevidno, da je padajoče drevo padlo neki ženski na noge in ji zlomilo obe nogi. Odpremili so jo v bolnico v Mursko Soboto. — Rdeči petelin. Oni dan zvečer je ogenj izbruhnil v skednju posestnika Maslaca Josipa v Prosenjnkovoih. Ol,. i, jo uničil okrog 15 centov slame. Tudi v Ku-kečah je izbruhnil ogenj v šupi posestnika Kerčnera Ludvika, ki je zgorela z vsem inventarjem vred. Ognja niso takoj opazili, ker so se mudili domači na gostiji. — Agilno delovanje Rdečega kri'Ja v Lendavi. V nedeljo je bil občni zbor Rdečega križa v Dolnji Lendavi: Društvo deluje v izredno težkih razmerah. Vendar je delo društva zelo plodonosno v korist socialno šibkim slojem. Lani je s podporo 25.000 din priskočilo na pomoč mnogim, ki so bilj najbolj prizadeti po poplavah. Poleg tega je prijelo podpore mnogo siromakov. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odor. •— Živinski sejem, po dolgem času je bil v Murski Soboti spet živinski sejvm, ki je bii zaradi kuznin obolenj živine zelo dolgo prepovedan. Ker se v zadnjem času niso pojavile obolelosti živine, so oblasti spet dovohle sejme. Na sejmu je bilo zelo malo živine in tudi — malo kupcev. Prepoved sejmov je zelo občutno prizadela naše živinorejce, ki niso mogli prodajati svoje živine. jamo, da imajo v Celju dobro zvezo na Savinjski vlak in v šmartnem ob Paki zvezo z avtobusom. —c Gostovanje ISSK Maribora v Cei jo. V nedeljo 19. t. m. ob 15. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Jugoslavijo Cisti dobiček tekme je namenjen igralcu SK Jugoslavije Jožetu Cajnku, ki ai je preteklo nedeljo na tekmi Atletiki : Jugoslavija zlomil nogo. —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 311etna Alojzija Podpečanova, žena tovarniškega delavca v Celju. —c Usoden padec, V nedeljo je padel 161etni rudarjev sin Viljem Gote iz Liboj doma tako nesrečno, da si je nalomil levo nogo v členku. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Iz Slovenj gradca — Lepo predavanje, v nabito polni dvorani hotela *>Goll<: se je vršilo v sredo zvečer pod okriljem slovenjgraške podružnice Narodne strokovne zveze predavanje g. Vek os lava Bučarja iz Ljubljane o njegovih vtisih iz Bolgarije. Ob pričetku je predavatelja pozdravil predsednik podružnice g. Bogdan Pusenjak, nakar je g. Bučar nad dve uri predaval o bolgarskem narodu ter pokazal nešteto krasnih skiopUčnih slik iz dežele vrtnic. Za zelo zanimiva izvajanja je žel g. Bučar topel aplavz, žeieli bi, da bi se takšna predavanja redno vršila, kajti desedaj je bil S lov en j gradeč v tem pogledu stalno zapostavljen. Predavanje g. Bučarja pa je dokazalo, da tudi oa naši severni meji vlada veliko zanimanje za kult urno-politična predavanja, Id so baš za naše prebivalstvo največjega pomena. — Osebna ves*. Iz Slovenjgradca je bil premeščen na sresko nacelstvo v Karlovcu tukajšnji vojni referent g. Franc Modric. G. Modric si je v kratkem času svojega tukajšnjega službovanja pridobil neće] jene simpatije vsega prebivalstva, ki ga bo tudi težko pogrešalo. Priljubljenemu referentu, dalmatinskemu rojaku, želimo tudi na njegovem novem službenem mestu obilo uspehov! — Radijsk© motnje. Izmed vseh naših podeželskih mest zavzema glede na število prebivalstva Slovenjgradec prvo mesto po številu naročnikov v slovenski radiofoniji. Vendar to dejstvo nima prav nobenega vpliva na našo poštno upravo, ki ne polaga niti najmanjših važnosti na iskanju radijskih motilcev. Sprejem je v zadnjem času postal skoro popolnoma nemogoč in prav srečni smo. ako lahko ves dan poslušamo pičlo urico brez motenj. Zato prosimo poštno upravo, da posveča isto* skrh kot pobiranju visoke mesečne naročnine tudi še vedno ne zavarovanim električnim aparatom ter krivce strogo kaznuje. Sic?r naj nikogar ne iznenadi, ako bi^ pričelo število radijskih naročnikov ponovno padati, namestu da bi so dvigalo. SOVRAŽNICA AVTOBUSOV — Moje žene nihče ne spravi v avtobus. — Kaj se tako boji vožnje z avtobusom? — Ne, temveč debela je tako. ♦