Ill *1 i -fff fl 81. številka. ilagen MaHBor, .i i- n o n 1 s) Srbsko bojišče. Mesto Belgrad, kakor tudi višine južno-za-hodno in južno-izhoidno od Belgrada so prišle po boju v našo oblast. Tudi dalje proti izhodu je bil sovražnik, kjerkoli se je ustavljal, pognan v beg. Naše čete prodirajo dalje, Belgrad padel. i Priština nova srbska prestolnica. Iz Milana se poroči',, da je odštel lila srbska v-lada vse potrebno za p.remest tev srbske poslanske zbornice, srbskih bank in najvažnejših uradov iz Niša v Prištino na Kosovem polju. Priština šteje 15000 prebivalcev. D godki oh, Balkanu. Grčija izjavlja, da ostane nevtralna, vendar pa prijazna četverosporazumu. Več se od Grčije tudi ne more zahtevati, vsaj za prvi trenodie ne. Tedi prišel še "bo menda čas, ko bo sama, rada posegla, v-mes, in sicer ob naši str mi!. Gotovo je namreč, ila se «Grčija kuja četveros ore zuma s°mo zaradi Albanije, po kateri se želi tukli Italiji. Ker pa. Italija, gotovo ne bo popustila, temveč je celo verjet: /. da bo pod pretvezo, da hoče pomagati Srbom, iz’ reala- s - rije čete v Albaniji, za, to je možno, da vidimo še kdaj Uradm se z dne 9. oktobra poroča: Avstrijske čete armade generala pl. Kövessa so včeraj dns 8. oktobra udrl.;, v stvern: del Belgrada in so naskočile citadelo. Danes dne 9. cktobra zjutraj so pa udrle nemške čete od zaho ne strani v konak. Na gradu srbskih kraljev plapolajo avstrij ke in nemške zastave. Tudi ni mogel sovražnik, kr je stražil breg reke Donave, nikjer uspešno ustaviti predirai je avstrijski in nemških čet. V srbski Posavini in v Mačvi so zapodile naše čete sovražnika v beg. Naše in zavezniške č€te, ki so začele prodirati v Srbijo, morajo biti precej številne. Dosedaj že poznamo: armado generala Kövesa, armado generala Golwitza in armado generala Mackensena. B.ez dvomno pa še so druge armade, n. pr. v Bosni, kojih poveljniki še nam niso znani. Vrhovno povelj stvo izvršuje general Mackensen Prodiranje v Srbijo se vrši na široki fronti in od dveh strani, od severa in zrhoda. Moč našega prodiranja je tako silna, da je izključeno, da bi Srbi mogli sami ubianiti silovitemu navalu. K r pa pomoči ni upati, vsaj zdatne pom či ne, ni izključeno, da se Srbija brezpogojna uda, kar nas seveda ne bi zadrževalo, da korakamo naprej in se ustavimo zve- "TJtìSijo,' če tudi~pToti njenemu srcu, otj stoji stre,mr Za sedaj nam je kujanje Grčije veliko koristi Lo. ZmešjAo je vse četvierosporazumovo načrte. Grške čete so za vojsko proti nam izgubljene. Ali še bodo Angleži in Frarpozi nadalje izkrcevali svoje čete v Solunu, je zelo dvomljivo. Srbija, je brez vsake pomoči. Naše prodiranje je vslecl tega lažje. Bolgarija Še ni nastopile z orožjem. Velikega pomena bo, ko dobimo prosto pot clo Bolgarije in do Turčije. (Turčija lahko postane za nas studenec, iz katerega, lahko zajemamo svežih čet za nadaljno vojsko. Mogoče jih rje bo treba,, toda že možnost je Zia nas pomirljiva, a za nasprotnike raz-duše^valna. Rumunija, ostaja nevtralna, proti Bolgarip celo prijazno nevtralna. zo z Bolgarijo Nič ni slišati, da bi Avstrija in zaveznik zahtevali od Grčije, naj zabruoi izkrcavanje četverospora-zumovih čet v Solunu. To se je nemara nalašč opustilo. Kajti tudi mi bomo zahtevali od Grčije prosto pet v Solun ter pričakujemo, da bo tudi v tern slučaju varovala s/ojo nevtraUeto. I Vsi Srhi pod orožjem. Iz Niša se poroča: V .Srbiji so poklicani pod orožje Vsi moški v starosti odi 15 do 65 le L Tudi veliko žensk je vstopilo v armado. Novo koalicijsko ministrstvo na Grškem. Po odstopu Venizelosovem je poveril grški krali sestavo novega grškega ministrstva Zaimisn. Člani novega ministrstva so:- Zaimis ministrski predsednik in minister zunanjih za.dev, Gir.iar's minister notranjih zadev, Vanklitsas vojni minister, Kunduriolis mornariški minister, Dragumis finančni minister, Theotokis trgovinski in naučni minister in Rhall-s justični in železniški minister. Glede vojnega, ministrstva se še utegne izvršiti sprememba. Novo ministrstvo, sestavljeno iz vseh strank, torej koalicijsko ministrstvo, se predstavi grški zbornici že dne 11. o-ktobra. Grška la*aljica. Angleško Časopisje se huduje nad grško kraljico, ki je sestra nemškega; cesarja Viljema, ter jo dolži, da ona hujska proti četuerosrorazunui. Časopisje ponujal vojno brodovje in armado, al o se ko -e Grčija znebiti četverosporazumovih nasprotnikov. Grčija zadovoljna. Korespondenčni biro razglaša: („Times'* se v članku branijo očitanja, da jo francosko-angleški prehod skozi Grč p,o isto, kar je bil prehod Nemčije skozi Belgijo. Trer.otno j-e nemogoče, da bi.se objavila vsa ta'na bores; orden ca mod zavezniki in Grško. Gotovo pa je, da bi zavezniki nikdar ne začeli na, Grškem dejanja, ki bi Grčiji ne bilo dobrodošlo. Velikopotezen načrt. ,jEsti Ujsag“ piše: Velika ofenziva proti Srbiji, ki jo je pričakoval celi svet, se je pričela. Zaveznika sta na prvi mah rešila najtežavnejšo nalogo ter stai kljub silovitemu odporu prekoračila spodnjo Drino, Savo in Donavo. S tem sta objela vi velikan/skem krogu srbsko mejo. Prvi napad kaže, Ida se postopa, po velikopoteznem načrtu. JVlacedonija — bojišče narodov. Rumunski lis „L’Tndcpeudanqe Roumaine“ piše: jTregalo bo nekaj tednov, prodno bo spravil čet-verosporazum svoje čete na. macedonsko ozemlje.,- bodisi za boj proti Bolgariji, ali proti Avstriji in Nemčiji. Stojimo tik pred najkrvavejšo svetovno žaloigro. Maoedonija utegne postati že morda v najkrajšem času polzorišče bitke narodov, kjoje posledice bodo pd-ločilnejše, kakor je bila blitka narodov pri Lipsfcem. Radoslavov izjavlja, da ostane Rumnnija nevtralna. Iz Bukarešte poročajo: Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov se je izjavil napram zastopnikom vladne stranke: Bolgarija lahko upravičeno upa, dia bo postal njen položaj mnogo ugodnejši — razširila bo svoje mejie plroti jugozapadu in proti jugu! Razpor med Rumunijo in osrednjima državama (Avstrija in Nemčija) je poravnan. Rumunija bo ostala ves čas ofenzive osrednjih držajv nevtralna, tudi v slučaju, Če Ri se pojavili na Balkanu novi za-pletljaji. Rumunija pri četverosporazumu. .„ìFranki'urtor Ztg.“ ! poroča,: ,„ Agence Havas“ javlja, da je najela Rumunija v Londonu novo posojilo, ki je že uradno ratificirano. Kdaj je že šel dolžnik proti svojemu upniku ? Za to nimamo upanja, da bi Rumunija šla res kedaj z nami., Trezna sodba, na. podlagi finapcijelnih razmer, je boljša, kakor vse lepe besede rumunskih politikov in ministrov. Odmolaji med Rumimi j o in Bolgarijo prijateljski. Iz Bukarešte se poroča Romunija dovoljuje da sm i Bolgarija neovirano uvažati skozi Rumunijo vojne po'rebščin in tudi avtomobile.' Od nošajt med RancuaijO io. Bolgarijo’ so zelo prijateljski Vrhovni poveljnik bolgarske Uradno se poroča iz S Car je pisal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem mu sporoča, 1 da, je kot najvišji poveljnik čez armadoi imenoval vojnega ministra. Jekova; zra vrhovnega poveljnika bolgarske armade v vojski. General Jekov še je komaj 45 let star, Velja kot najboljši strateg med mlajšimi generalštabnimi častniki. 400.000 Bolgarov in 250.000 Turkov. Angleži že raöunijo. ..Daily !Mail“ piše: Zopet je enkrat podlegla angleška diplomacija. Angleški kaj-binet mora s tem raduniti: V teku nekolikom bo bolgarska armada od 400.000 mož pripravljena. Bržkone bo lahko radunila na 250.000 Turkov,- ki sie ne bodo rabili pri Dardanelah. 'Mogoče je, da bo Grčija ostala nevtralna, Ni pa tudi izključeno. da se postavi ob stran Nemčije. Razmere so t,a,t.o resne, kakor le mogoče, Središče viharja je zanešeno proti jugoizhodu, kar dokazuje, da so voditelji naiše zunanje politike kratkovidni. - Angleška diplomacija na Balkanu. „jDaily Mail“ se zelo srdi nad balkansko angleško diplomacijo ter pravi: IX,(Vni .je nemška vlada poslal(a barona Marschalla v Carigrad in dočim je Nemčija dvoranila balkanskim vladarjem, smo se mi zadovoljili z diplomati druge in tretje vrste. Naši diplomale niso videli naprej kakor nemški in niso bili čuječi. Prepustili so Balkan slučaju in posledica je, da smo doživeli celo vrsto neprijetnih prese mecen j. Mi moramo ob tej prilila opomniti, da so tudi naši avstrijski diplomale na, Balkanu zelo izborni, n. pr. v Sofiji poljski grof Tovnovski, ki ima glajvne zasluge za sedanji preobrat na Bolgarskem,, in v Rumuniji češiki grof Cernin, ki je kljub neizmernim težavam in pogreškom prejšnjih let in prejšnjih lju-dij lahko ponosen na svoje uspehe. ilvstrijsliiHfolpnsko bojišče. Kobard izpraznjen. Kcb ril bndo Italijani Daj-brSe evakuirali. Tal o zveni iz piiem, k\ prihajajo od tam. Pišejo, da naj sa svojci nikar ne vznemirjajo, ako pojdejo čez čas malo bolj proti jugu Morda hočejo napraviti Ita lijani v Kobarida in ozadju prezirorahsče za sioje gorske četa. Italija pokroviteljica — prostozidarjev. Kljub temu, da je italijanska cenzura v mescu 'septembru Še precej prizanašala listu Avanti“, ki je glaisilo italijanske socijalne demokracije, je bilo v mescu septembru še vendar zaplenjenih 8900 vrst v omenjenem listu. Vlada je sedaj prepovedala enkrat za vselej objavljati v stalnem preda,leu „Zajci na Italijanskem“ imena oseb, ki se odtegujejo vojaški dolžnosti. Poslapee Marzoni je prosil pismeno italijanskega notranjega ministra, za pojasnila, kakp upravičuje to zatiranje tiskovne svobode italijanskega! časopisja,, kajti gre le za, to, objaviti imena tistih, ki se ne čutijo dolžnih, podpirati domovino, ko so vendar oni povzročili vojno.“ iTuidi o laških prostozidarjih se ne sme ničesar pisati, „kakor ce bi bila ta vrsta, ljudi v najnovejšem času nekaka posebna državna u-redba in potrebščina.“ Zasedanje italijanske zbornice. Rimski listi poročajo, da se bo vršilo kratko zasedanje italijanske zbornice in sicer; proti koncu mesca novembrja« ali v začetku mesca decembra., Vlada hoče dobiti podaljšanje izjemnih pooblastil in pravic glede državnega proračuna! itd., kajti ta pooblastila, in te izjemne pravice potečejo koncem tekočega] leta.. Italijani vedno smešni. Reuterjev biro poroča iz Vidmai: Ker imajo Avstrijci navado, da porušijo vse kraje, ki jih ne morejo držati, tudi ako nimajo prav nobene strategične važnosti, se je italijansko armadno vodstvo odločilo (kako milostno!) ter je spremenilo svoj načrt glede Trsta, da obvaruje mesto pred avstrijskimi topovi. Italijani bodo, ko bodo zavzeli Gorico in skalo-vite trdnjave okjoli Gorice, pustili 'Tust na despo ob strani in tako odrezali mesto od ostale Avstrije. itefrpo-Fiiie bojišče. Nova razvrstitev ruskih armad. Berolinskemu listu jNationalzeitung“ se poroča z ruske meje: , Nova in velika razvrstitev rus,ke armade se je pričela. Obsežno premikanje in nova razvrstitev ruskih čet se vrši po vojnem načrtu- novega armadnega vodstva, kateremu načeljuje c,air. V nekem kraju pri 'Minsko so imeli sestanek 4 poveljujoči ruski generali Aleksejev,, Ruski, Evert in Ivanov, Bosvetovianja se j,e tudi udeležil ruski car. Novii ruski vojni načrt je car odobril. Ugajal mu je —v: tvIIKT iixvJi 1,—■*!«>■ ;f vrHkilielite ^rraiu "UUlllK-O V cil v 4 1 Uöffcxr generale z visokim redom sv. Jurija II. razreda. Vsled. nove razvrstitve ruskih čet je ustavljen ves zasebni tovorni promet na železnicah; y zahodnih ruskih vladnih pokrajinah. Mesti Petrograd in 'Moskva sta popolnoma, odrezani od zapadnih ruskih via-, dnih pokrajin. Petrograjski, vojaški uradni list ..Ruski Invalid“ že objalvlja kot poslejlico nove razvrstitve ruskih armad, da bodo pričele ruske armade splošno veliko ofenzivo z namenom, podpirati francosko-angleško o-fenzivo. Topovsko gromenje pred Đvinskim — orkan. ^Tägliche Rundschau“ ! poroča iz Petrograda: Petrograjski listi prinašajo; od cenzure zelo črtana, poročila o napadih na, DVinsk, v katerih se poroča, da povzroča gromenje sovražnih topov pred Dvins-kim, ki je grozno kakor vihar, veliko škode in znatne izgube. Rimsko vprašanje v bavarski zbornici V seji finančnega odseka bavarske Zbornice se je vršilo posvetovanje glede rimskega vprafšiamja. Eden izmed govornikov je zlasti povdarjal narodno mišljenje nemških jezuitov ter je označil rešitev rimskega vprašanja za veliko potrebo, da se za-sigura papežu teritorijalna neodvisnost in popolna suvereniteta, ne da bi se pri tem moralo misliti na srednjeveško cerkveno državo. Ko se bo sklepal svetovni mir, se bo moralo brezpogojno rešiti tudi rimsko vpraišanje, kajti papež mora postati tudi dejanski od italijanske vlade neodvisen vladar. Japonska ne pošlje v Evropo nobenih čet. Iz 'Monakovega se uradno poroča, da je 'Japonska odklonilai prošnjo Četvierosporaz-uma za pošiljanje japonsjkih čet v Rusijo in v 'Makedonijo. Zalagala bo Rusija le samo z municijo. Belgijske želje. Belgijski ministrski svet je, kakor poroča rimska „(Tribuna“, sklenil, 'zahtevati od nemške države osem milijard odškodnine. Škode po dolgotrajni vojni. V glasilu avstrijske socijaldemokracije „Arbeiter-Zeitung“ slika I. Pistlner sicer na svoj način, ki seveda izključuje vsa(ko presojanje z verskega stali- šča.^ a, venda,n na zelo interesanten način škode, ki ki jih prinaša vojna za poražence in za zmagovalce. Leto vojne vsebuje neštevilno bede in stiske, žalosti in skrbi. Vendar vse nenadomestne izgube na človeških življenjih in na neposrednjem ljudskem zdrav ju, ^razdejana imetja in zmanjšanje narodnega premoženja nikakor še niso največje zlo. Ne le, da vsak meserj vojne množi te posledice, ampak ustvarja tudi nove in zelo težke. V vojnem območju in etapnem prostoru ie opažal pisatelj velike spremembe v poprej .-,e trdnih nravstvenih naziranjih. V zaledju je vedno večja pohlepnost po dobičkih in neizbirčnost v sredstvih v ta namen. Ti ljudje izgubljajo čut, da so ta sredstva, ki se jih poslužujejo, nedostojna, V velikih masah se op aža izprememba. nravnosti, zlasti tudi seksualne (spolne) morale. Zvestoba moža] in žene pojema, Pisec sicer ne verjame, raznih pripovedk o „pa-silstvih.“ Živel je skoro ves čas vi operacijskem območju in videl je, da so taka poročila po veliki večini izrodki domišljije. Res- pa je, daj snubljenje moškega ne naleta na zadosten oc\:or ženske, pri čemer igra v mnogih slučajih tudi denar svojo veliko vlogo, A tudi tu ni glavno to, da se to dogaja, marveč da se dogaja brez sramu. Torej, vidimo tuidi tukaj vsled dolgega trajanja) vojne izpremembo nravnost, ki pa ne dolgega trajanja vojne izpremembo nravnosti, ki pa ne trajanja vojne, je v dvojnem oškodovanju Jjuj lsi liga. zdravja. Ne le da se povrne domov] toliko in toliko pohabljencev, marveč bodo mnogi vsled dogodkov in razmer v vojni, naporov, vremenskih neugodnosti, trpeli na raznih drugih posledicah. Ne le, da 12 mescev vojne ustvarja število še enkrat toliko bolnikov, nego šest mescev, marveč nastajajo 'še le po dolgem trajanju vojne nove bolezni. Marsikdo, ki je pretrpel šest mescev brez posebne škode, začenja pozneje bolehati na tej ali oni telesni hipi. Skoda je tudi v tem, da se izpremeni razmerje med obema jspoloma: število žensk bo večje, nego ono nmšV.li. Moški, sposobni za ženitev, dajajo največje število žrtev na, bojišču, ker se najdalje nahajajo v boju. Z drugo besedo — doslej je vsaka, ženska starostna plast dobivalh odgovarjajočo moško. Odslej pa ne bodo mlajši ženski letniki imeli dovolj po starosti primernih — soprogov. Množile se bodo ženitve med starejšimi moškimi in mlajšimi ženskami. Velike razlike v starosti pa bodo na kvar prihodnjemu zarodu. Maksimalna cena za krompir letošnjega pr.cLika. Z ministrsko naredbo z dne 23. septembra t. I. so se določile maksimalne cene za/ krompir letošnjega pridelka v celi Avstriji, veljavno od 1. oktobra L L, in sicer posebej za, prodajo na debelo in posebej za prodajo na drobno. Tudi so posebej določene cene za krompir za jed in posebej za, krompir za krmljenje in za obrtne namene. Krumpir za jed je tsii, ki je dobro užiten, dobre kakovosti, prebran ter brez drobiža. Krompir za krmljenje, je \ a tisti, ki se n|è prebira z roko, je med njim ves drobiž in se ga drži navadno precej prsti, zato gre pri' tem blagu kupcu po ministrski naredbi i5% na dobro. Temeljna cena, na debelo za prebrani krompir za jed je določena na 8 K za 1 _q (100 kg), za prebrani krompir za krmljenje pa na 7 K. Na Kranjskem in istotako na Štajerskem in Koroškem je dovoljeno k tej ceni pribiti 'še 1.50 K in na Goriškem 2 K za 100 kg, Na Kranjskem in v omenjenih deželah ja torej temeljna mat Bimalria cena na^ debelo 9.50 K, oziroma na Goriškem 10 K za krompir za jed in 1 K nižja za krompir za krmljenje. Ta cena pa velja le za mesec oktober in november, ker v; poznejših mescih narašča po spodaj navedenih stopinjah. Prodaja krompirja na debelo je le takrat, kadar se ga, skupaj proda, več kakor 10 tj, — več kakor 1000 kg naenkrat. Pri, nas imamo večinoma majhne kmetije in boclo torej posamezni posestniki večinoma prodajali naenkrat le množine do 10 q (10(A) kg); za take množine pai velja povišanje maksimalnih cen za 40%, razen če deželna vlada v slučaju potrebe določi v tem okvirju različne stopinje poviška za razne krompirjeve vrste. Po /Iarja se pa, da je na Kranjskem 90% pridelka ene in iste vrste (onejidovec) in tedaj potreba za tako stopnjevanje, ni dana. Ker so maksimalne cene za krompir stopnjujoče določene za čas od mesca, oktobra, t. 1. do ny;ea maja 1916, zato veljajo mak kmalne cene pri prebranem krompirju za jed ob nadrobni razprodaji, to je množinah do 1000 kg na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sledeče : mesca oktobra, in novembra 13 K 30 v, decembra 14 K, januarja 14 K 28 v, februarja 14 K |70 v, marca 15 K 40 v, aprila. 16 K 10 v, maja 17 K 50 v. Pri. prodaji na debelo (najel 1000 kg skupaj) so pa, maksimalne cene v navedenih deželah sledeče: oktobra in novembra, 9 K 50 v, decembra 10 K. jan. 10 K 20 v, februarja 10 K 50 v, marca 11 K, aprila 11 K 50 v, maja 12 K 50 v. Vse navedene cene veljajo na, cV overjenem kraju oddaje Maga, tako da n. gr. zadenejo prodajalca vsi stroški dovoza, če je odda,^ (dogovorjena na železniški postaji. i i ì 42cm topovi. Iz nekega pisma iz južno-zapadne fronte povzamemo: ... , X Popoldne ob Stirili.. Nedelja je, nekam, svečano. Mir naokoli. Kar naenkrat pia poči,, strašno poči na severni strani, ropotanje, 1 žvižganje, kakor strašno, gromenje, kakor da bi gromeli plazovi s snežni ko v. Zemlja se je stresla, strašan odmev strela se razlega gori po zraku, v'isokp in majestetično sumi, čaje se od daleč težka detonacija,, vsa narava j,e govorila. Naša najtežja, artilerija je pričela svojo delavnost. Za nas vojake je to svečan trenotek, prizor brez^ primere. ne more se ga opisati z besedami in občutiti ga more le oni, ki ga je sam doživel. - Prihaja večer. Italijani mislijo, da so dobili kraj^ kjer sloji naš ljubljenec, pa streljajo tja kot zbesneli. Ali zaman. Ntajš veličastni in velikanski top še zagrmi m Labi umolknejo. Raznoterosti. Pii loga. Dcaainja stdvilka ima „Narodno obrambni Vestnik“ kot pril«, go. Iz politične službe. C. kr. namestniški praktikant Anton Železnikar v Gradcu je premeščen v Slo-venjgradec in dodeljen ondctnemu okrajnemu glavarstvu/ — , 'C. kr. namestniška koneeptna praktikanta dr. R. Mell in Julij Reininghaus v 'Slovenjgradcu sta, imenovana za rvapiestniška koncipista. Ptujsko glavarstvo je izdalo za! celo okrajno glavarstvo najvišje cene, ki pa v nekaterih točkah ne odgovarjajo sedanjim razmeram, osobito ne sedanjim produkcijskim stroškom. Deželna, poslanqh, in 62<). * Preč sodiščem. 'Sodnik : JAJi se udaš, da si kriv?“ Zatožemeo: „Moram 'počakati, kaj poreko priče!“ — Sodnik: „Nič manj k>t pot ìaljst sukenj je zateže noe ukral,“ Založe oec: „Je bila. pa tudi zelo dolga zima!“ Primorske novica. Avče zgorele. Avče, mir,;a gorska vasica na. Kanalskem, na levem bregu Soče, se nahaja sedaj v ognjeni črti. Italijani streljajo čez Sočo nai Kanalsko neprestano in uničujejo posamezne kraje. Prebivalci v Avčah se niso dali oplašiti vsled italijanskega ognja, marveč so skoro vsi ostali doma. Dne 2, t m. so Italijani zopet močno obstreljevali Avče, cele ure so gromeli nad Avče izstrelki iz težkih topov, Avče so začele goreti. Stanovalci pa niso zbežali, marveč so vstrajali sredi italijanskega besnila in so krepko pomagali našim vojakom, ki so prihiteli gasit. Gromko slovensko mužko né telpsče se najbrže preseli v Trst. Vprašanje slovenskega učiteljišča v Trstu je baje le še vprašanje prostorov. Teh pa menda tudi ne bo tako težko dobiti. Vžigalice „Lege8 še vedno prodajajo po tobakarnab in trgovinah, samo z drugimi napisnimi listki, tako so vžigalice „Lege“ one z napisom .Exelsior“ in „Tre p pan er Tänd-sticksfabriks Paraffiaerade Säkerhets Tä idstieker Trade Mark Prima“ in z znamko pištolo. S takim napisom so prelepjene zlasti male škatljfce. Slovensko občinstvo, pozor, Dolžnost oblasti pa je, poskrbeti, da izgine vse, kar spominia na'„Lego“! Dopisi. J Maribor. Zgodovinsko društro je nabralo precejšnjo zbirko raznih knjig. Dt pa knjiga ne bodo zastonj ležale v omarah, je odbor sklenil, da bo zanaprej društvena knjižnica odprta vsak petek od 5. do 8. nre zvtčer ter se lahko knjige in časopisi čitajo v knjižničnih prostorih — Koroška cesta 10, I radstropje zadrj. Pristop imajo le udje „Zgodovinskega društva.“ Za čitanje in izposojevanje velja poseben poslovni red, ki se dobi v knjižnici. Maribor. Na severnem bojišču je padel poročnik Gerhard Tàalmann, sin tukajšnjega zdravnika dr. Thal-manna. Maribor. Tukajšnji mestni svet je v svoji seji dr e 6 oktobra sklenil, da Maribor pristopi k zvezi nemških mest. Maribor. Umrl je vpokojeni sodni ofieljal Karol Zemljič v starosti 76 let. Maribor. N!a) italijanskem bojišču je padel uslužbenec mestnega magistrata in črnovojnišiki narednik Leopold Seidler. Zapuščat vdovo in 'dvoje nepreskrbljenih otrok. Tezno pri Mariboru. Dne 7. oktobra je umrla tukajšnja posestnica Marija Kos v 71. letu svoje starosti. Sv. Urban pri Mariboru. Dae 7. t. m. se je tukaj prav razločno slišalo gromenje topov z južnega bojišča. Slišalo se je od 10. ure predpoldne do 4. me popo’đne. * Sv. Lovrenc na Dravskem polju. „Ena se Tebi je želja spolnila., v zemlji domači da truplo leži.“ Tie besede so se uresničile na rajnem Francu Dolencu, kmetu pri Sv, Lovrencu, ki je služil pri domačem pešpolku. Granata ga je hudo ranila na južnem. bojišču. Njegovega Tovariša, s katerim je bil poslan na stražo blizu sovražnih vrst, je popolnoma raztrgala, njemu pa je levo roko in nogo strašno razmesarila, Dne 29. sept. se je pripeljal zi vlakom jza ra-njence v Šterntel . v rezervno bolnišnico Kutnagora, v svojo domačo župnijo. Ker so se rane že prisadile, mu zdravniki niso, več mogli rešiti življenja, G. polkovni zdravnik je po noči poslal svojo lastno kočijo po ženo, ki jo je silno želel videti, a piri šla je šle le nekaj minut po smrti, ki je nastopila kmalu po polnoči. Navzoč je bil zadnje ure pri njem slovenski vojni kurat č. g. dr. Andolšek, ki mu je še pol, ure pred smrtjo podelil sv, popotnico in poslednje, olje. Bil je do zadnjega pri zavesti ter je Bogu vdan prenašal strašne bolečine ter umrl kot pravi slovanski junak, šele 36’ let star. Vsi, ki so ga poznali, so gai ljubili in spoštovali, ker je bil niirijega, ljubeznjivega značaja, skrben gospodar, -zjaveden slovenski katoliški mož. Zapušča ženo in dva majhna, otročiča. Tri mesce je bil na, severnem bojišči! V raznih hudih bitkah, zadnja dva mesca pa na italijanski fronti. Brez „jSlov, Gospodarja“ tudi na bojišču ni mogejj biti, ampak si ga naročil tudi tje ter je težko čakal vsakokrat na i-stega prihojd, kakor nam je pisal. Njegovo truplo je bilo prepeljano na domače župnijsko pokopališče. Ti si, dragi Franc, končal življenja boj, žalujemo za (Teboj, a skoro bi Te tudi izavidali, ker bi radi s Teboj že uživali neskaljeni večni mir, /'ki iTi, ga je podielil On, ki je rekel: Blagor mirnim, ker bodo imenovani otroci božji! * Sv. Rupert v Slov. gor. Oglasil se je čez 8 mescev Lovrenc Muršec, posestniški sin in cerkveni pevec, pri Sv, Rupertu v Slov-, gor, Muršec piše tu: „Vesel in ponosen, da mi je bila: čast Nastaviti svoje sile v brambo ljubljene domovine, šerp š&l v vojsko. Ozebel pa sem v noge in dobil. kolero, Spravili so mo v bolnišnico. A nisem bil dolgo ttejm. V ta kraj so namreč pridrli Rusi, nas zujeli in poslali v Rusijo. Tiam sem prišel zopet v neko (bolnišnico, kjer sem o-, stal dolgih osem mescev. Ruskli zdravniki so mi ne- ■ kolike prikrajšali stopalo. Bili so to precej sjlabi časi, a obupal nisem. Krepila me je zavest, da. trpim za cesarja in domovino, pa, tudi upanje, da se kmalu vrnem v domači kraj, To up arije me tudi ni varalo — ravno na cesarjev rojstni dan se nas je pripeljalo 160 mož v bolnišnico v Litomerice na Češkem. Povod temu je bila izmenjava avstrijskih in ruskih vojnih ujetnikov-invalidov. Dne 10. avgusta smo vzeli slovo od ’Petrograda in se vrnili skozi Finsko, Švedsko in Nemčijo v Avstrijo. V Litomerice došle so nas sprejeli z veliko častjo. Svirala nam je 46 mož broječa vojaška godba. Nam pa so solze zaigrale v očeh, ko smo zopet videli domače generale in častnike, ki so nas srčno pozdravljali, Avstrija nad vse! Ljubo doma, kjdor ga ima! Tukaj ostanem najbrž kake 3 tedne, potem pa; na veselo svidenje!“ Ptuj. Pred tukajšnjih okrajnim sodečem se je dne 3. t. m zagovarjala prodajalka Katarina Kovaöit, \ trgo vini ptujskega župana Orniga, zaradi mviiama cen, ker je prodajala b-dreno galun kilogram po 3 K 20 v. Oisojeoa je bila na 50 kron globe. Kct priča ie bil zaslišan župan Oroig Hum pri Ormožu. Poročila, se je v Črnomlju bivša tukajšnja učiteljica gjdč. Julija Valentinčič z g. Oroslavom Rakušh. Mnogo sreče! Mala Nedelja. Zelo nas je pretresla iz južnega bojišča došla vest, da ;ie zopet padel za cesarja in domovino eden naših najboljših fantov iz naše sredine, Hlojz Zmazek iz RiaiHslaivfee, Še komaj 20 let star. Ko se je dne 21. sept. sobice nagibalo k zatonu, mu je ljuta sovražna krogla predrla) glavo in v hipu je bilo uničeno mlado življenje. Pokojni je služil pri slavnem mariborskem polku št. ... pri, ... st.tniji. Še prejšnji teden je pisal, ako ga, to blažena Devica Marija varovala, se bomo v kralt iean, videli ; a, n jegove želje se niso uresničile. Poslavljamo se od Tebe, dragi Alojz, mirno spavaj tam v tuji zemlji! Žalujočim stari šem, sestri in bratu, ter vsem sorodnikom i.i znancem naše iskreno sožalje! Junaškemu mladeniču pa bodi lahka s krvjo napojena primorska zemljica! Na svidenje! Velika Nedelja. Imendan presvitl. cesarja se je pri nas vojnemu času primerno proslavil. Dan prej v nedeljo dne 3. oktobra se je vršila topa slavnost v znaimefoju zmage zlatega klasa. Kljub slabemu vremenu se je po večernicah nabralo y Mikl-ovi gost lni toliko .jur ? tv a,,- da niso dobili v*, prostora. Slavnost jr vodil g. Fl, Kuharič iz Ixföaicie, imejitelj zaslužnega križca in bivši .dolgoletni župan na Sardinju. V jedrnatih besedah pozdravi navzoče ter označi namen in pomen veselice. V krepko začrtanih besedah razloži g. Sfori© c (Vičanski), načelnik veli kope del j ske kmetijske podružnic©, položaj kmetskega) Uta,nei in pomen „zlatega klasa“. Delo na polju in v vinogradih se je vkljub velikemu pomanjkanju delavskih moči še pravočasno opravilo. Vsa live lai zato gre ženstvu in starčkom. Iz ljubezni do domovine, do svojih dragih očetov, možev, in bratov, ki se vojskujejo na bojnem polju, so delali in trpeli, in Bog je delo njiiiovih rok blagoslovil, Zlati klas ie obrodil obilen sad. Spomnimo se zategadelj tudi Rodečega križ?,, ki tako blagodejno skrbi za ranjence; vsak si naj, ne srnino za se, ampak za vse domače, kupi znak „zlati klas“. Se poznim rodovom bo v spomi n na vojski; o leto 1915. Mladenka Fr. Bokša nam je v navdušenih besedah naslikala junaštvo naših vojake/ in domoljubno delo slovenskih žen in deklet; kresno 'e pretina,Sela Grego-čičevo: Soči. 'Gospod župnik Me..hart nam je, v izbranih besedah pokazal vpili.© presvilega cesarja in s tem pokazal, da imajo avs-t ’‘iški narodi prav, da se ga tako oklepajo v ljubezni. Njegova globokov črnost, njegova pravičnost, njegova skrb za vse, si je pridobila občudovanje in ljubezen vseli. Kct mladenič na cesarskem prestolu si je; izbral za geslo: „Viribus u-iiitis“, z združenimi močmi j To se j e tudi obneslo v dolgih in težavnih letih njegovega vladanja, posel)' o še -sedaj, ko se \ s-> a/n •. i.s i narodi z združe imi močmi borijo za, skupno dànoy'bo.. Fog, obrani, Bog obvari nam cesarja, Avstr.jo! Po cesai ski, pesmi je sledila deklamacija pTiop): „S c ve ec ia Hrvat cesarju za. god!“ Navdutbpp je p.riidpolo do vrhunca pii petju lepe pesmi: ..Domovje moje Avstrija . . .“ K s-ldepu še g. nadučitelj v p. Košar še enkrat z mladeniškim ognjem opozaiv:, na pomen zl tegv klasa. Zna. kov, ki so jih prodajale za to določene gospodične in mladenke, se je spečalo o .oii 8,00, Ako bi bilo ugodno vreme, bi bil uspeh veliko boljši. Lepè; slovesùcs: se je končala v vsesplo&io zalo oljne st. * Poljčane. Na italijanskem bojišču ie padel učitelj Emil Zeilhofer, doma iz Poljčan. Pokopal ga je na bližnjem pokopal šcti njegov brat rezervni poročnik, uč telj Oton. Junaškemu slovenskemu učitelj u-voiaku bodi slovenska zemljica lahka! Konjice. Na južnem bojišču je padel kadetni aspirant Maksimilijan Topolšek, doma iz Konjic. Zreče pri Konjicah. Ilovi jo i-iMjSnp i.jdi trgo-V£C J ne z Pokorni. Vojnik Do dne 31 • kt.ifra j* rz b a r. » d bava mesa, trnke, peciva, stočne, kf.oe, «lame m -sp oli vseh potrebščin za tukajšnjo Ježe n > hiralnico Celje. 0'ddaja priporočenih zasebnih pisem na tukajšnjem poštnem uradu je odslej naprej dovoljena le s'a,mo do 6. ure zvečer, ker s re'e m a poštni ur,:./d od 6. do 7. ure zvečer uradna in \ otoška pisma. Celje. Umrla je po kratki bolezni lastnica tukajšnje grajšBine Freienberg, gospa Karolina Petri-ček. Celje. Na bojšču je padel stotnik 21. poljskega lovskega bataljona Jožef pl. Tresser. C lje. V zadnjih d.,« n w b n pv koorni na t kv-šnjem metnem pokopalbčn vs' d m to š u zadoUjen h ran sleče ti vojski: pešec F. nc Pragi «d 4 pe'po k.*. p>-fiec France Och< e d’ 17 *š ,o-ta. eV-.- K»rol Aodraš 6 od 87 pešpolka ter pešec J n /. I’anbrn o : 91 pešpolka. Laško. Dne 7. t. m. je u r ria E tu-» Km r v st: r sti 19 let. * Rele vode. Iz rvs'iog-y ujet ištva S3 je oglais'.l Janez Hudobrezinik, o katerem, še je; splošno mislilo, da je že mrtev, ker smo ga pogrebvii že od Pivskega avgu.sta. Iz, naše far© se prè e, zm ©šljivo ve samo za en slučaj smrti na bo;Aru. Kozje. V kozjanskem okraju kroži v prometu veliko število ponarejenih imtbroi skjih novcev. 'Zatrjuje se z vso gotovostjo, da. je prišel ponarejeni denar iz Hrvaškega, Slovens im ženam in de Metam* Slovenska deca se naj vzg ja katoliško, avstrijsko a tudi odločno sloveask-, Sl »v^uske žene, vzg -jujte dec» v tem s aulu. A tudi na slovenska dekleta, ki so mrod i stvari že t diko u lug storile v zadnjih letih, se b a a no, da upliv&j > v svojem krogu na izrazit « si >vensko mišljenje, posebno pri nežni mladi i. V te o času je t » najvažnejša narodna d lž los*. Z n : in d, leta, izpolnjujte jo!