156. številka. Ljubljana, četrtek 11. julija. XI. leto, 1878 Ixhaja vsak d«n, itvz?m8i pocedeHk* dneve po prasaieih, tat veljn po p o iti prejeman »a ivstro-ogerike deielo ta celo leto 16 ^Id., ta pol l«ta 8 gld., za četrt lata 4 gld. — Za Ljcbllar. o V.roa pošiljanja n\ (lom ta eelo leto 13 gid., -% četrt leta 3 f?ld. 30 kr., ta en meseo 1 g\d. 10 ki. Za posiijanjo na dom se ručana 10 kr. ta meir.o, 30 kr. ki rstrt leta. — Za ; oje detele toliko 7eo, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelj o na IjudsUih šolah i ta dijake velja miKana cena in sicer 2* L5obljaao <*■ o;.'.t le*& 2 gld. 50 k/., po polti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanil* »o plačuje od Jetiriatopne petit-\rsto 6 kr., če se ovadijo enkrat tiska. 5 ar., Čo te dvakrat in 4 kr. Če so tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. Roki.piši se ne vračajo. — Uredništvo in v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 3 „gleilaiiška Btolba". Oprav ja v ti, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. v Slovensko vprašanje. Iz tforice 8. julija. [Izv. dop.] Slovensko vprašanje? — I kedaj pa je to nastalo? — Dan denea je toliko vprašanj, da bi si človek na njih lebko tisočkrat vrut in rebra polomil: nekatera so stara, stara stoletja, druga pa nova. Slovensko vprašanje spada k prvim: Če prav nij imelo tega i nit na, Živelo je vendar-le in rodilo se ob razpadu slavjanskega veliko-moravskega kraljestva. Živelo je — pravim — stoletja, in v zdanjem veku se jo zopet prikazalo na površje. Prav kratko je, iz štirih besedij obstoječ: Kaj bode Be Slovenci? Kamor koli naj se rodoljub obrne, pov-sodi mu rade done na ubo pesimistična besede : „Za Slovence nij rešitve, izgubljeni so, potopiti se morajo v germanskem in italijanskem morji!" Žalostne besede res, ali imajo pogojuo nekaj istine za podlogo. Vendar še je čas, mulo ga je sicer, ali vendar si utegnemo tudi v tem času pomagat;, da nam ue bode v kakej bodočnosti truba lizati rok prevzetnej Germaniji in oholej Italiji. Kako neki si pomagati? O tem so razširjene različne misli: zadnji Čas je vse nadkrila ideja, naj Slovenci sprejme hrvatski jezik za književni. Ta ideja nij nova; rodila se je uže za Prediraš. Njen oče je znani Ljudevit Gaj iu njen prorok po Sloveniji Stanko Vraz. Znano je iz slovenskega slovstva, kako krepko in vstrpno se jo upiral tej ideji Pre-širen. On je dobro poznal stanje slovenskega naroda, pogledal mu je v njegovo osrčje, videl njegove skeleče rane bolj, kakor vsi Slovenci, kar jih je živelo tačas. „Zakaj se je neki Upiral Proširen tako krasnej Gajeve j ideji?" bode kedo vprašal. Naš pesnik je pogledal tudi malo v bodočnost, in vedoe, kako uaš rod K sLvesu. Tu mi leži ljubo domovje; še par dnij te gledam zelen gaj, še jtdeu pogled ti poda jem „klasje, rumeno valovje, kadar to žarki zlate" in še jedenkrat grem mimo tebe ljub uii moj hribček, kjer se ovijaš trtica, nosetu leto S obilo grozdja, in še jedenkrat stojim mej vratini hišice, gledam doli po plodonosnem polji in še jedenkrat te vidim, ko posiješ solnce doli na ljubko, zvesto mi lce moje žene, še jedenkrat zlatiš lasce mojega deteta in potem krvavo hodiš v zaton! Ah, — z Bogom ve lepe gorice, vi zeleni gaji, z Bogom moj angelj, iti moram! In mirna soba, kjer so mi na polici in mizi ljubeznjivi prijatelji, kjer sera mirne boje vodil z uma mečem, vu praznične ure bratov- vse tuje rad posnema, še kar mu prihaja od i njegovih sovražnikov, pomislil je, kaj bi po- I stalo iz slovenskega naroda, ako bi se upeljala Gajeva ideja. Vtdel je, da od literature, nastale iz Gajeve iliršiue. nebi narod Imel nikake koristi, ker bi knjig, v tem jeziku pisanih, rad ne čital, da bi se narod še bolj polenil in zamrl Slovan s t vu; da celo, da bi se Slovenci, najprvo oni na mejah, vrgli v naročje Nemcem in Italijanom. Tu ideja torej, da se Slovencem kar uaili hrvatski jezik, nij zdrava. Lo naj začno slovenske novine samo tako pisati, kakor je nekdo i/. Hrvatske nedavno v „Slovenskom Narodu" pokazal in videie bodo, je-lijim bode možno, z dohodi" svojimi samo papir, ki ga za liste porabijo, plačevati, kaj pa še tiskarne stroške ! Le naj izda družba Mohorjeva eno leto svoje knjige v hrvatskem jeziku iu naj doda vsakej še tako popolen slovar, videla bode, da bode število udov jako rapidao, v geometričnih i rjgresijah z kvocijentom l/a D. pr. padalo. Teh črtic pisatelj nij sovražnik tej ideji; po njegovoj misli bi se moralo poprej le (n e k a j važnega zgoditi, kar jedino utegne Slovence rešiti in to je: 1. politično z dru ž en je vseh slovanskih dežel in 2. politično združenje združeno Sloveuije S Hrvatsko. So le tedaj, kadar 80 tO Zgodi smemo upati, da je Slovenstvo rešeno, trditi jsmemo, da se bode hrvatski jezik tuli po (Slovenskem razširjal, da bo gospodoval po šolah, uradih in drugod. Le tako bode vezal Slovence s Hrvati, vezal z vezjo sloge in slovanske vzajemnosti. Tako bode mogoče, da postane Slovenec Slovinac, da OBtane Slovan. Da se pa to politično zdiuženje doseže, treba ne le Slovencem v to delati, nego tudi Hrvatom. Tudi jaz kličem s poljskim pe ske ljubezni, dijaško livljenje, bodi mi zdravo, j ostavljam te, in prijazni kraj, kjer sem mladi mož prvo boje vodil, stoječ sam v resnem boji za biti ali ne biti. Prijateljski mi ljudje, —j srečni ostanite; zamenjam puško s peresom, in Bog zua, kam me vodi poti Ah bodočnost, lepa bodočnost, ki si me tolažila v revnih urah tam na prsih „ulniae matris", svitla mi mavrica boljše prihodnjosti, vi lepi ideali mladenieev1, mladega moža, — nij vas, bojite se dneva, ki z ideali ničema nema opravitil — Bodi mirno srce, Še jedenkrat ljubo deklu mi odpri prav prijazno svojo oči, še jedenkrat: „stisni z mehkimi rokami, še jedenkrat me na srce" in z Bogom ljubčo, hrani lepo kar sem pletel, kar sem sanjal pri tebi, varno hrani vse, — pridem nazaj in vza mera jih te sanje iz tvojdi čistih rok! Zdrav-stvuj mi, zdravstvuj srce zlato! Kedo bi naših reservistov ne bil rad po snikom obema narodoma, hrvatskemu in slovenskemu, na vse Slovane obrneno kitico naproti: „Wip6inago rodu n:e labaosajoia vTaaJan sio bratnia dlonta arspiarajole, Jednego ojca d/.ieci, jedno iniejeio prawa Cnota w*szym zvu-iolem, a rzetntosJ m ilawS !u V to božja pomoč! K—n. Srbski presto Ini govor. Srbske j narod nej skupščini se je 8. julija bral prestolni govor kneza Mdana, ki v izpisku pravi, da je bila druga srbska vojska zoper Turke potrebna zarad osvobojenja srbskih bratov in zarad neodvisnosti Srbije. Knez se zahvaljuje narodu in narodnoj vojski za požrtvovalnost in sijajna orožna deli, naglasa potem vzetje Niša in prenehanje vojne zarad premirja in dosežene neodvisnosti in p o veličanja Srbije. Prestolni govor dalje omenja, da sta bila dva srbska zastopnika na kongres v Berlin poslana, da pospešujeta interese Srbije, in pričakuje za trdno od kongresa, da bode potrdil neodvisnost Srbije in pridruženje onih srbskih delov zemlje, kjer Srbi uže več stoletij žele zjedinjenje se Srbijo. Prestolni govor izreka upanje, da so vladarji krščanskih velevlastij toliko dobrohotni in nj.h pooblaščenci toliko pravični, da se bodo tudi za druge srbske dežele, katere se ne bodo se Srbijo združile, boljše razmere ustvaiilo, da se bode njih narodni in diuž-binski razvoj pospeševal. — Neodvisna in povečana Srbija, v miru okrepčana, bode v uajnaravnejših in najsrečnejših razmerah živela, iu srbski narod bode na polji trgovine in gospodarstva svoje moči razvijal. Ker je pričakovati definitivne rešitve mej-naroilnih razmer, ukazuje politična modrost in patrijotična dolžnost dela skupščine omojiti le na to, kar je nujno potreba, ker ima skup- | pesni: „brezsrčen bodi, čuteče srce je ubog. i dar na neiairnej zemlji!" Pa ne moro. Mlado ! življenje je, in še ga nij ovenela življenja res-■ noba. Ali ko ta pride, z vso močjo vstaje vse idealno življenje mladega človeka, in pot ra-ševino, kakor boljšim suknom, vstaja čut, kakor če bi človek stal na grobu svojih upov! Tu dobiva vse malenkostno, kakor višje v očeh tacega človeka lepšo barvo, in ubog kmetsk fant in šolan človek sta na istem stalu: mokrim očesom jemljeta slovo od domačije. — V vojake mora, ali bede vojska ali ne, to je vse jedno. Od ljubega doma hudi v neznan, daljen svet, in to je dosti. Svet je ta bol, ki se človeka polasti, in prav podla duša mora biti, ki nema sočutja s takimi ljudmi. Tu prihajajo od v.-eh stranij v mesto. Najslabše krilo vzeli so soboj, in prav tiho hodijo v vojašnice, mirni so, na dom mislijo in ne vedo kam in kako potem. — In po noči ščina'novi budget narediti, mej vojsko izdane postave potrditi, o postavi za invalide posvetovati se v reorganizacijo stoječe vojske, potrebno zarad povečanja Srbije privoliti. Politični razgled« TYotriBiiJ<►■ ta 9. julija. [Izv. dop.] Znano je, da je vsled naredbe našega mestnega župana, kot političnega glavarja, naša mariborska slovanska čitalnica, jedna najstarejših na Slovenskem, (da si v zadnjih letih ne baš jedna najpridnejših, kar je zasluga naše mlačnosti), „ruzpuščeua", to je, njeno razpuščeuje je pri štajerskoj c. kr. namestniji v Gradci vsled Slomšekove slavnosti predloženo. Da si je uže dovolj časa minilo, da bi bili kak odlok mogli dobiti, vendar ga do denes še nij. Iz tega sodimo, da smemo menda sklepati, da se je g. M. Reiser več kot prenaglil. Ravno tako še na rekurz zoper prepoved ob-hajanja Slomšekove slavnosti odgovora nijsmo dobili. Tudi v našem mestu je zdaj vojakov kakor prej nobenkrat, vsled mobilizacije. Vem, da o tem detaljev ne smete poročati zarad vašega državnega koufiskatorja, zatorej vam jih ne pišem. Le toliko menda je dovoljeno omeniti, da pri nas zarad ninozih dohajajočih vojakov nij hrupa in truša, kakor prej v časi, ker straže uže na kolodvoru in na raznih potih v mesto dohajajoče rezerviste precej sprejme in peljejo v kasarne, od koder se ne se spravljajo v vagone, in v tihej noči jih odpelje hlapon ven iz ljube domačije. Joj, veliko je potrtih prs ta čas. In zaradi tega možje, ki imate zapovedovati takim ljudem, poglejte to uro na obličja teh vojakov in berite nauk iz njih: ljudje so. ki še več doma, neko stran puške žive; mladi ljudje, kojim se je svitala jasno bodočnost in kojim je klic na orožje pregnal to jutranjo zarjo življenja! Ubožen kmet, ali učeni človek, — oči jima so solzne, — ravnajte lepo z njimi, državljani 80, katerim gre prvo mesto v državi, cvet naše družbe, najboljši ljud, bodite jim človekoljubni prijatelji i In vi rojaci, ki ste zamenjali motiko in pero 8 puško in Babljo, bodite prav srčno pozdravljeni, zdravi ostanite in vrnite se krepki in polnoštevilni nazaj! Lepa naša slovenska domovina vas bode sprejela s polno kasto, in gori v vaših goricah vam bode sladka vinska kapljica hladila in celila otožno oprsje, in pri jazuo te bode moža stisnola zvesta žena na veselo srce in ljubo ti bode zadonelo iz dete tovih ust: ate, ate! — Doli mej južne, uboge naše brate boste hodili, našli boste revo, v nebo vpijočo revo; — odprite tedaj mehka, na dom svoj misleča srca tej revi, in glejte z bratovskim očesom v solzno, močno solzno oko uboge te raje, in zapustite tem ljudem prijazen spomiu, ki vas bode videl brate iu ne trde vojake. Vi Slovenci bodite prijazni z ubogim ljud stvom in prinesiti domov zavest, da tem siro tam nijste nič hudega storili, če nij ravno moralo se zgoditi! — Tedaj rojaci, z Bogom, srečni! S-c. izpusti vsak. (Kritiko dopisnikovo o tem in podobnem smo tu izbrisali iz ozira na kofis-kacijsko verjetnost. Ur.) Ik Orkiilco na Notranjskem 0. jul. [Izv. dopis.] Zopet je zadela pri nas vas Jezero, poleg znamenitega cerkniškega jezera, velika nesreča. Dne 8. t. m. zjutraj naznanil nam je zvon, da gori. Kmalu potem so zasliSi glas : Na jezeru gori! In v resmci, velik ogenj uničil je v kratkem času 13 poslopij. Hvalevredno obnnšali so se vrle Cerkljanke in vrli Cerklianje. kateri so prihiteli z brizgljami in drugimi posodami na pomoč, ter ubranili, da se ogenj nij še bolj razširil. Posebno so bo odlikovali, ter Bami delovali in ljudi k delu (spodbujali g. župan Kraševec, naš priljubljeni kaplan g. Miha Koželj in občinski sluga Obreza. Slava jim zatorej! — V tej vasi je v minolih 13 letih sedaj uže čotrtokrat gorelo. Škode je okolo OOOO gold. Pogorelci so bili vsi zavarovani razen jednega. Na kak način je ogenj nastal, to nij znano. D. Ek Tl'Nta 0. julija [Izv. dopis.] NaSi lahoni si zidajo politične gradove v oblake, vedno na skrivnem rujejo, da bi iz tega rovanja vzraslo kaj za obljubljeno deželo Italijo. Do zdaj je njih up zastonj bil, tudi kongres jim nij nič dal. Ako bi pa diplomacija res tudi svoje opletke tako nesrečno izvršila in bi ke-daj res Lahi svoj cilj dosegli — namreč oni zahtevajo naš Trst z na?o Istrijo do gore Tčke, — vendar ne bi bil obstanek laškega posestva, na obali Adrije še gotov, kakor krutega Turka prognali bi mi Slovani Laha z srdjo od kodar je prišel, in dokler je naša slovanska rodovina tako ogromna, nij se bati, in se nečemo bati, da bode naše kraje požrl laški dežel lakom ni moloh. Rojanska Čitalnica, katera je velik trn lahonom v peti, praznovala bode v nedeljo 14. t. m. svojo desetletnico. Kakor se čuje, delajo se priprave uže, da bode desetletnica sijajna. Ta trdnjavica tržaške okolice je lahonom Plevna, ki se drži in neče pasti. Nobena čitalnica nema take zgodovine, ko ravno rojanska, kajti od Lahov streljalo se je z revolverji na njo, po sreči nij bil nobeden ud čitalnice ranjen, pač pa zastava še priča o laškej kroglji. Rojanska čitalnica torej je takrat vzbudila slovensko okolico iz narodnega Bpanja, da je zdaj vedno v narodnem gibanji izgledna. Tržaški Slovenci se bodemo gorko spomnili časa, ko je prvi predsednik Čitalnice v Rojanu, nepozabljivi g. J. Zor, ki mora zdaj nekje v tujini bivati, krepko nastopil pot dramljenja slovenskih okoličanov. V spomin si bode sleherni okoličan ta ta dan pozval, kateri je bil napaden od la-honov. Ali upa poln bode vskliknol tudi tr-žaškej okolici, objetej od pohlepnega laškega življa, zasijalo bode boljše solnce. Stražimo krepko slovansko Adrijo in ne dajmo je drugim v last! Slovesnost obeta po programu prav živahna biti in pričakuje se obilo gostov od blizu in dalječ. 0«l 8i»ve 8. julija [Izv. dop.] (Skrb narodno hrvatske vlade za pospeh šolstva in omike.) Jako nas Slovence veseli, da se v oziru narodnosti Hrvatom dobro godi; da narodna vlada v Zagrebu v svojej neodvisnosti tako lepo skrbi za napredek pri šolstvu, kar se posebno iz sk-dečega vidi. Ker snujejo hrvatski učitelji letos privatno učiteljsko skupščino v Oseku, zato se bodo na povelje vladino letos uradne učiteljske konference V posameznih okrajih opustile. Da se pa morejo učitelji tega zasebnega zbora tudi udeležiti, nalaga vlada svojim podložnim uradom, naj učiteljem daje odškodnine za to udeležitev enako, kakor da bi bili pri uradnej skupščini navzočni. — Hrvatska vlada priporoča na dalie učiteljem in šolskim gospodskam, naj se sole pridružijo k društvu sv. Jeronima, katero ie enako našej družbi sv. Mohora; na dalje spodbuja učitelje na oskrbovanje šolskih vrtov b tem, da njim čisti dohodek od njih pripušča, kar je menda pri nas le malo kje. Narodna vlada na Hrvatskem priporočuje tudi učiteljem in šolam skoro vse novo izišle knjige. Oh, ko bi pri nas tudi tako bilo! Da pa je vse to istina, naj „Slov. Naru. temu v dokaz ponatisne dotične naredbe hrvatske vlade. Glase se tako-le: 1. Pošto ca se dozvolom kr. z. vlade nastajućih velikih jesenskih školskih praznika u gradu Osieku obdržavati treća obča skupština hrvatskih učitelja, obnašao je kr. zemaljsko-vladni odiel odrediti, da se toga radi neimaju ove godine držati podžupani j ski učiteljski sastanci, koji su pro pisani § om 96. školskoga zakona. DozvolivŠi tako, da na mjesto istih sa stanaka stiipi za ovu godinu nekim načinom rečena obra skupština hrvatskih učitelja, poziva podjedno kr. zemaljsko-vladni odiel sve kr. podžupanijske oblasti i gradska poglavarstva, neka odrede, da so onim učiteljem, koji bi želili učestvovati kod obća skupštine hr vatskih učitelja u Osieku, podvoz onim iznosom, koji bi ih išao do mjesta, u kojem se je obdržavao posliednji podžapanijski učiteljski sastanak, odšteti i k tomu dnevnice za vrieme putovanja i tri dana boravljenja u Osieku iz-plate iznosom ustanovljenim u §. 10. naredbe od 14. travnja 187G. br. 1093. 2. Pod pokroviteljstvom nadbiskupa zagrebačkoga obstoji u Zagrebu od god. 18G8 družtvo sv. Jeronima, koje se bavi izdavanjem knjiga zabavno-poučnoga sadržaja, na-mienjenih otćenitoj prosvjeti pučkoj. Kr. zem. vlada, odiel za bogoštovje i nastavu, želeć, da se prosvjeta pučka zabavno-poučnimi knjigami, pisanimi dobrim duhom prema potrebi i umnomu dohvatu puka, što veema širi, nalazi pristup u isto družtvo preporučiti svira pučkim učiteljem i učionam, knjige pako družtvom izdane za nagrade učenikom istih učiona. Uvjeti pristupa u družtvo jesu: Utemeljitelj plati 50 for., član prvoga reda 20 for., član drugoga reda 10 for., a član trećega reda 5 for., koja se svota može položiti i u 10-mjesečnih obrokah po 5<) novč. jedan put za svagda; moralne pako osobe, kao občine, učione itd. plate dvostruko. Prama tomu je i korist: Osnovatelj i član I. reda dobiva po 4, član II. reda po 2, i član III. reda po 1 komad od svake knjige družtvom izdane. 3. Naredbom od 14. sieč. t. g. upozorene su sve školske oblasti na knjižnicu pod na slovom „Školski vrt", koju je napisao dr, Era-zmo Schvvab, a s njemačkoga preveo Franjo Klaić. Pomenuta knjižica namienjena je pučkim učionam Hrvatske i Slavonije, ter je već u tu svrhu za mnoge škole i nabivaljena i sada stoji do pučkih učitelja, da po naputku po-inenute knjige urede šolske vrte i da tim za dovolje ustanovi §. 38. školskoga zakona. Po načelu, izraženu u trećoj stavci na str. 41. pomenute knjižice imala bi polovica čistoga prihoda iz školskih vrta teći učitelju, a druga polovica u obćinsku blagajnu, ter bi se ova potonja imala upotrebljavati za uzdržanje in usavršivanje vrta kao i za nabavu nčila školskih. Pogledom ipak na trud, koji će ponajviše učitelji imat ulagati u školske vrte, odredjuje kr. zemaljsko-vladni odiel po predlogu za* mapskoga Školsk. odbora, da se sav čisti prihod od školskih vrta pripusti učiteljem pod uvjetom, da školske vrte nerabe u svoje, već u školske svrhe i da med ju ob< i nare po-ra/diele što veći broj oplemenjenih voćaka in trsa. 0 svem kolikom rukovanju sa školskim vrtom imaju občinski školski odbori nadzor voditi i svako godine svoja izviešća kr. školskim nadzorničtvom podinšati. 4. Knjižara H. Lustera u Senju Ifđala je u svojoj nakladi kniigu: ,, Zibava i pouka za na^u mladež", što ju je napisao Mijat Sto-janović, školski nadzornik ličko-otočkoga okružja. Pošto je vještačka ocjena ob ovoj knjizi povoljna, to kr. zemaljsko - vladni odiel za bogoštovje i nastavu nalazi po predlogu kr. zemaljskoga školskoga odbora preporučiti ju za nagradnu knj'gu u pučkih školah. 5. Knjižara Mu?njnka i Senft'lebena u /a grebu izdala je o svom trošku dvie sbirke zabavno-poučnih pjesama i pripovesti i to: „Potočnice" od Jos. Ljud. Varjačića i „De-tinji vrtić" sv. II. od Ljudevita Tomšiči. Obie ove knjižica nalazi kr. zam. vlada, odiel za bogoštovje i nastavu, preporučiti svim pučkim školam za nagrade učenikom istih učiona. 6. Knjižicu pod naslovom: „Nauka ob udvornosti i pristojnosti za mladež svakoga stališa i zvanja", koju jo s njemačkoga proveo Josip Gali, učitelj više djevojačke učione zagrebačke, a izdala knjižara Livoslava I lart-mana u Zagrebu, nalazi kr. zam. vlada, odial za bogoštovje i nastavu, prepuručiti za nagrade zrelijim učenikom srednjih učilišta, preparandija i gradjanskih učiona. Domaće stvari. — (Dene s p o pol u d ne) ob polu sedmih je v čitalnici občni zbor dramatičnega društva, na kar gg. ude opozorujemo. — (Podiranje.) Novakovo hiso poleg kazine in čitalnice, ki je ožila Šwdenburgove ulice, začeli so te dni podirati. Ali predno se ne podere še Lukmanova hiša nasproti pošte, ki tudi kazi to lepo ulico, ne bode bolje. — (Čitalnica v Bizoviku,) napravi v nedeljo 14. julija društveno veselico s programom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Godba. 3. Petje. 4. Deklamacija govori gosp. L. II. 5. Godba. G. Petje. 7. Govor gospoda J. G. 8. Godba in ples. Začetek ob 3. uri popolu^ dne. Ako bi bilo vreme neugodno, se vrši veselica nedeljo pozneje. K tej veselici vabi vse svoje častite ude, kakor tudi vse rodoljube, prijazno odbor. — (Mlad junak.) Iz Škofje Loke se nam piše: Dno (i. t. m. sta šli dve mali po tri leta stari dekletci z deklo, katera je šla prat, do vode. Ko poroča dekla nij mogla pa žiti, zavrtiti se nekaj mali dekletci iu obe pa deti v vodo pod mostom pri Lovrencevem ma liuu iu pod vodo izgineta. To je videl trinajst let stari Janez Košir, sin Lorencev, iz ma lina, hitro pritekel na vodo, skočil notri in jedno dekletce še za nožico uhvatil iz vode in na suho izvlekel; mej tem je bila voda drugo uže naprej zanesla, ali Janezek je imel 5e ko-rajžo, vrgel je urno škorne in vrhovno obleko, od sebe, skočil v vodo za detetom, in dekletce — sicer uže potopljeno in omeileno, pa še živo — na onkraj mosta pod Hafnerjevo mesnico privlekel. Fant je vreden pohvale. — (Žalosten dogodek.) Iz Blok v loškem okraji se ofieijalno poroča sledeče: Zadnjo nedeljo so imeli tamošnji žandarji povelje, paziti na novosklicane vojake reservista ki bi morali k svojim polkom v Ljubljano otiti. Žandarjem se pa dva v vojsko poklicana reservista upreta, ter na njihovo zahtevanje nečeta oditi na Rakek, in potem v Ljubljano. Žandarji so ju hoteli v gostilni Franceta Mo-dica zvezati in odpeljati s silo, a fanta se nijsta dala ukleniti. Obema reservistoma 80 pomagali tuli krčmar Frane Modic iz Blok, in oče ter brat jednega reservista. Pri tem, ko so se bili vsi ti s žandarji spri jeli, sunil je jeden žandarjev reservista Antona Modica tako nesrečno z bajonetom, da je črez dve uri umrl. Tudi posestnika Franc Lah in Franc Modic sta teško ranjena. Drug reservist je le malo ranjen, ter so ga okraj nej sodniji v Ložu izročili. Preiskavanje bode natančneje dokazalo. — (Rojanska čitalnica) napravi dne 14. julija besedo v spomin svoje lOletne ustanovitve. Program je: 1. Prvosednikov govor* 2. Narodni venec; zbor. 3. Deklamacija: Or-jačka igrača. 4. Nočni stražar; zbor. 5. Zgubljeni sin; deklamacija. 6. Banovci; zbor. 7. „Zakonske nadloge"; igra. 8. Jadransko morje; zbor. 0. Društvena zabava pod milim nebom, umeteljni ognji, govori raznih gospodov, godba. Sodelovali bodo barkovljanski pevci pod vodstvom pevovodja g. S. Bartlja. Začetek je ob 6 uri, bodi si jasao ali oblačno. Odbor. — (Strela) je udarila v cerkev sv. Iloka v Regerčjej vasi pri Novem mestu vsled česar je cerkev začela goreti; ogenj je bil Bicer po-gašen, ali orgije in oltarji so bili poškodovani. — (Mej Ptuj i m in Marborom) predlaga ptujsk nemšk tednik zidanje nove direktne železnice, ki bi bila le tri milje dolga ko bi se naravnost izpeljala. Zdaj črez Račje, kjer jo nezdrav močviren kraj, je hoda pet milj. Vse lepo. Samo ne vemo, kje bi se denar za to dobil. — (Politika naših nem skuta r j ev v svojej čistoti.) Graška „Tagespost" poroča Bledeče: „Josip Neugebauer, deželne sod-nije konceptni adjunkt, kateremu so dali varuha, ker je znorel ali zblaznil, vložil je pri dunajskej sodniji prošnjo, naj mu varuha odvzemu, ter je svojo prošnjo tako-le podprl: prosilec je z Bogom in Mohamedom neposredno v zvezi, ter mora uboge advokate le pomilovati. S prorokom Mohamedom je sklenil uže pogodbo, da bodo vsi kiistijani k turškej islam-skej veri pristopili, ker je jedino le ta vera prava in naravna. Avstrijska vojska, katera ravno zdaj hoče zasesti Bosno, pripravlja le bivališča kristijanom na iztoku. V Evropi človek uže ne more prebiti, ker po natančnem računu pride na 22 1 a mož le jedna ženska, kar razvijanju človeštva močno škoduje. Rusija mora kar ven iz Evrope, in da se bodo narodi primerno razseljevali, ukazal sem mi-nisterstvu za to skrbeti.* — To je „in nuceu politika „Liib. Tagblatta" in nove „Presse", če se domislimo, kaj so ti listi zadnje dve leti pisali. Basne vrnti. * (U im nuzije v Avstriji.) ProSlega leta bilo ir v Avstriji !>l javnih giiuiia/ip od katerih je Imele IS po I in/ictliv Največ mpR i . i . ima Češka, m \<> 22, pot( m Ga licija 17, Moravska IO, duVnja Avitllja ''; po jtdaO i^iiunazijo inu«. EJtolnOgradska in 6o-rfcu.i; na VBOD teh zavod, li bio je 1786 učiteljev, 428 duhovnega, m 1858 svetnega stana. Hijakov lulo je 26.328, od katerih 680 prl- vatndi. Podporo <»d 200.481 gld, ulivalo |c 17S2 dijakov« Realnih giinnailj ja bilo pto-IJcga leta 60 z 970 učiteljev (126 duhovnov, iu 7-I'j svutnjakov). Dijakov bilo ju na teli realnih gimnasijah 12.280 i2.1 11 javnih in im; privatnih. Na obojih gimnnzi juh no |e k ktpltem zrelosti OglaBllO 2077 dijakov, od katerihJt skoiDJod ostalo 1800, 208 pa ne. od dijiikov / Ispitom posvetilo koju dttbovikemu stanu i- , pravnomu489b, idravni&kenni i~;., modroslovskemu 201 m i tehniki, * (Umor in sainou m or.) 1/. Pakraca na Hrvatskem so pile tukajšnjemu liBtu, da Je 2, t. m. nek tamolnji trgovec svojoj Beni, s katero je v prepiru Uvali prerezi i vrat b kuhinjskim nolem do hrbtenic, Potem vstopi bu mirno k oknu, zapah si jedno cigareto, m ko tdraven splje maBeljc ihvovke, mirno na biju pištolo z VOdO| ter se sehu v usta do mrtvega ustreli, (Boj a rigani.) Neko cigansko đruhol zasledovali so uže vuć, časa, a nij se posrečilo jih doseči*. 29, m. m, sasledil je pa cigane nek tahdarm v gozdu pri Pribislavu, ter jih je hotel v sapor odgnati, a ti se mu nijso takoj udati, Žandar jim jo lugal, da bodo strehi, a i odgovorom: nsaj Be pufike nabite nemaš", planili su ciganje nanj. Zdaj su pa tudi landar nij več premišljal, ter ustreli jednega cigana, Ko so videli drugi svojega tovariša mrtvega, udali ho se. " (Boj i nozi.) iz Rima se porota o boji nuj nekim tesarjem iu jednim pastirjem« Oba sla si bila prej Izvrstna prijatelja, a naenkrat sta postala si /uradi neke male stvari dosmrtna hov rajnika, ter sta ni z umorom žugala, ako su kediij Srečata, (Id tega časa nosila sta vsak svoj nož Boboj, 'J. t. in. nre-čata BO na trgu „della plgno iu kakor dve zveri planeta z noži v reci jeden na druzega. Kinulo so zgrudi tesar, smrt no zadet, na tla, a pastirja, ki nij bil nevarno ranjen, prijeli ho. IN»NltlB10. iz Notranjskega o. jul. |izv. dop,] Mej nami imamo nekatero osobo ali gospodu, ki se Kami prištevajo moj najbolj izobraženo ter „inteligentne* ljudi. Na prvi mah ko se s turni seznani in govori, v istini misliti su mora da ntJBO ravno puhle glave, ter sodeč jih po prili/.neniiii govorjenji in pro prijaznim obnašanji, mislil bi slednji, da ima pred BOboj spoštovanja vredno osobo. A bože moj, kako su človuk v čas i vara. Trav pravijo, da nij truba dneva nikoli pred nočjo hvaliti, tako tudi teh OBOD ne, doki. r sujib temeljito ne i/pozna; nova metla dobro pometa. l'o Uhko, polahko postanejo ti omenjeni ljudje prepredrzni, kakor jež v basni; vedno bolj ho BtezajO iu BtezajO, da se naposled jim morajo še celo pravi domačini iz svojiga prava pričeti umikati. Oni hočejo, da nmravsepo njih godbi plesati, naj hodu mlado ali staro, hči ib oCe, prijatelj 11 i drug, vse, v.-o su mora po velji Mi Bukati, Gorje pa njemu kise pre drzne, z u po ter prijateljsko besedo opomin juti, da naj hu bolj mirno ter po idanjim času terjajocem taktu godi; man- bodo neka-i ri, vsled pomanjkanja eapo in potrpežljivosti morali iz plesa istopiti. Tu »predrzneži 1 bo potem na vse mogoče, poštene naj več pa rope:1 trne na One prične pregan jati. TI maščevalci bo vascega 8e tako ničvrednega pripomočka uslužijo, samo da se „nepokorni/um" škodovati more. Tu se Crni m draži, tam obrekuje kar na naj grji način kakor se Iu more, .Iu li 1o pofiteno vedenje? Ne! zaničevanja je vredno. Koliko prepirov sovraštva iu nezaupanja jiu zatrušijo moj nuj bolj mirne in se ljubeče družine in prijatelje ? Kakor besni lev, na vse krajo tekajo in skačejo ter /. nesramnimi lažmi v ustih hujskajo in iantajOJ prijatelja proti prijatelju, družno proti družini, občino proti občini, predpoatav Ljtne pri ti podložnim, samo da svoje Bakleto i, i . vanje lavrfiijo. Da, to je greh katerega mora Bogo i fllovecanstvo zaničevati, ha, do stikrat M kacega mota tako preslepijo, da jim bolj veruje, kakor javnej ter obče znanoj resnici. Nij zadosti, ko lažejo, da jo ta m ta to govoril, le nesramno predrznejo su trditi, da fe v kak časopis n. p, ..Slovenski Narod'1 jeden ah drugi dopia pisal, katerega dopisa pa niti nobeden naročnik nij nikdar uital. Sovraštvo Je i/gotovijuno, preganjanje su prične, pa morda cisto po nedolžnem, Potom se pa ti mogočneži prokleto hinavsko v pest smejejo, Ah gorje vam, ki veter sejete; ker Vihar bodetO želi Kdor je razumel, naj ra sume in ako stni preveč, zadel, kar pa gotOVO uijsein učinil, naj me javno po prstih udari; tihotapstvo in pft zavratno govorjenju jaz vedno sovražim. II ... o. Oljčni zbor „dramatičnoga društva" hodu v četrtek II. julija t. I. ob '/a 7. uri Eve$6r v dvorani „narodne čitalnice" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovi). ,'!. Poročilo blagajnikovo. 4, Volitev predsednika, blagajnika in desetih odbornikov. ;'». Kazni predlogi. Janko Kersnik, Janez M urnik, tajnik. p; '#.uiiimi* o jo v denslnjoj fiioviiki naloga časopisa objavil ono nasnanflo srečo Samuela Hecksoher-Ja senr, v iiam-burgu, *luAa ;h |i. u Hvojim pnunpiniiii iu tajnim Isplaoovaojotn tu in v okolni dobljenih hv> i. tako dobro i i mi pridobila, da vnae.oga u>.o tia lom uinutii iih njen denaAuji iiuiorat opozoriijemo. TiijH'1. '.I. juliju: Kvropni 8ohwolger i/. Grorloe. — M.iHotiig |i Trsta, — PriHior iy. Orauoa* — Bohaohel i/< Dunaja, Km1/. VVlnulsobgrUtl ir. Nlajorja. en Nittitui Vlsnikzr, JPnrlanl i/. Himrico. — Boli, Behooldor i/. Dunaju, i'i> n ni Ki: llnrovil/. i/. Dunaja. — Kamrnik Is Zagreba, — Kremah li Dunaja, — Kjemensowies i/. (Sratloa — Kulka iz Dunaju. ceni« v Izubijani 10, julija t. 1. i'-, 'iiic.-i hektoliter 8 srld, BI kr.; — rol <; gM. IS kr.; — jočmon 4 gld. 88 kr.; — »»voh li gld, -II kr.; — Hj-la 0 gld. 01 kr.; — proaO l> gld. 1« kr., — koruza li golil. 20 ki*.; krompir 100 kilogramov — gl. — kr,; — fiiol hektoliter i*> gl, oo kr.; masla kilogram — gl, On kr.; — mast — gld. HO kr.; — »poli iiiriou — gl. T'J kr.; — Apoli povojon — gl. 7f> kr. — iajoo po P, kr.; — mleka liter 7 kr.; - govednine kilogram Iti ar.; — toloinino .r>0 kr.; — Svinjsko B90SO 88 kr.; — Bona 100 kilogramov t gld, 78 kr. — alaujo t gold, 78 ki.; — drva tr.ta 4 kv. uiuir »v ■* goni. f)ll kr.; — uiubka 4 gld. 60 kr. JDunajBka borza H> julija, (itvirno telegrafičnu porodilo.) Enotni drl, dolg v bfcnkovoib . ^ui. 4-r» ti Bnotnl drl. dolg v bi«4iru , . 87 n /laia ruma........ 78 „ t" « 1860 dri. posojilo..... i n l>0 » 4keUo narodna Lhi.ku . . , , mi » — » Arttliltio akcijo...... ilo.'l „ Vb , London......... 111» „ — , Ntpol.......... 8 n 90 * .. kr. cekini 1> r l'J Srebro ......... 101 „ dO r Državne uw tkn ....... &7 ■ 48 in ^osiiliiica Izdatelj in urednik Josip JurCic. s pristranskimi poslopji, dobro vidrltono barvarno, vso v naj bolj jem stunji, lope njivo, g«>/Ui m irav niki n fundus Instruotus, prodajo H" i* proste roki. aavolj bolohnostl posestnioe. Natanfinejo mu lavčpri poseatolol gospej •I o/c li nI BC.tt ii i K ar v Moravdah, pouta Moravćo. (814) Atev. 0413. Razglas. (•209—3) Vsled določila pravil tukaj.snje mestne občine te a) račun mestne blagajnice za lulo IH77, in b) računi Šestih v mestnem oski bljevanji BtOjecih zavodov /a leto 1H77 od 15, do julija 1878 v magistralnem ekspeditu V Očitni pregled razpolo/ijo, kjer so tudi kakotae Opasko o njih v zapisnik sprejemajo. Mestni magistrat v Ljubljani, LI7. junija 1878, *» \Vir empfohlon Ki>»ct. Itn ais iiohics und PrelawUrdlost0fl Din Rogoiimilntel, NVatrendookon (Placben), Betlcinlacen, ZellsloiTs ilcr k. k. pr. I''jiIh i k von M. J. Elsinger & Soline in Vrlen, Neut>aa, Zollergasno L', I .lr Sfi iinlpn alr* k. und k. Kiiri'Nniini'.O'i inin«. Si Miij. K t n ..iniiiiir. i iH i 1 llllilMlill.il'.im'.lall.n rti rt, (10A -IH) Glavni do iiiirk ev, 450.000 mark. lliiAiiianilo Dobitke garantira drživa. Prvo vsdlganjo i t s. i 10. julija Vabilo na udcležitev ifl o Si i i it i h s mir volilo*, mi d o žur~i'tji, ^jsf Naj •'•»■'< '/>»/ iiiiiiniin taupnopo$(jqfona Samuel Heckscher senr., l',:ui.|oior omi VVoobsebOomptolr iu iiiiiitiiiii^. _l) l.n: tnina in tisk _ Nimulne Ubkuruo". 00