39. številka. Ljubljana, v sredo 18. febrnvarja. XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan zvel-er, izim-i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s k o-oge r s k e dežele za vae leto 15 ftld., M pid leta 8 j»ld., za četrt let« 4 gUL, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 tfld. za četrt leta 3 glfl. 30 ki., za jeden mesec l #rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrst«* po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 lir., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Kolmana hiši, „Gludališka stolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t! j. vse administrativne stvari. Politična pepelnica. —o.— S pepelnično resignacijo v srci gledamo danes tudi na politično naše življenje! Sladko rajanje naših iluzij, šumeče donenje obetajočih fraz za pričetka Taaftejeve vlade, za zmagoslavnega ustopa desnice v sedanji državni zbor preobračale so poluše8toletne izkušnje na robe, na istinite položaje, na prevare in danes imamo od vsega tega resignacije pepel, pod katerim javaljne more tleti iskra boljše bodočnosti! Kakor otroci piruhov, smo se veselili mi novega kabineta, polni srečnega zaupanja zrli smo v močnejše krdelo državnega zbora, nadejaj oči se, da nam v kratkem pribori in izroči priznane sicer, a od sovražnika zadržavane nam pravice. Zadovoljni smo bili s programom nove vlade in ker se je njej na stran postavila podpora krepke državnozborske večine, nesmo dvojili, da se novo blagovestje uvede v življenje, da se kakor zdrava kri prelije v izsušene žile slovanskih, nejednako-pravnih narodov avstrijskih. Toda, koliko se je uresničilo lepega programa v šestih letih, koliko je padlo obečane mane na naše puščave, ali nesmo marveč postali milovanja vredni Tantali, ki v svoji Žeji in lakoti vidijo nad sabo lepo in zdravo sadje, katero pa se kvišku spusti, kakor hitro se ga dotaknemo? V upanji tem, polnem bolestnih prevar, pa smo čakali in trpeli, trpeli in čakali, ali kaj smo dočakali sedaj proti koncu državne zborbe, katero smo smatrali za Panacejo svojo ? Dočakali smo to, da je te dni desnica državnega zbora, trdnjava naša jela leteti na kose, da nam zaslombo našo razkopujejo nemško-klerikalni konservativci z raz-zidarjem Lienbaeherjem na čelu! Zmirom nam je bilo tesno v družbi te gospode, ki Slovanom ne privoščijo pravice že zato ne, ker so nemške krvi in vsak hip se je lahko pričakovalo, da svoje tovariše na desnici izdajo, potegnejo jo z ultra-nemško levico. Kjer je bilo za naše slovenske poslance, katerim se ni celih šest let prav izpolnilo nobeno za-htevanje, dovolj ozirov, da so pri odijozni davčni noveli pomagali k solidarnosti desnice in vlado skušali oteti poraza, tam in v isti čas se pri nemških klerikalcih ni nahajalo toliko hvaležnosti in priznanja za desnico in vlado, da bi bili odvrnili parla-mentno situvacijo, ki je sedaj na veliko veselje in reklamo našega nemštva posledica izdajskega kleri- kalno-nemškega postopanja. Brez ozirov na to, kar je klerikalstvo doseglo le s pomočjo zatajujoče se desnice, ki po svoji večini pač ne more biti nem-ško-klerikalnega reakcijonarnega prepričanja, uskočili so nemški konservativci iz desnice ter jej z levico in v prid levice napravili poraz, sedanje jalovo stanje. Čedalje bolj pa se tudi razkrivajo in kažejo, da se nanje tudi za v bodoče več zanašati ni. In tako desnica obleteva, drobi se zadnje naše upanje. Koncem šestletnih sanj se nam svita in dani, trezno dobivamo zavest, da vlada sedanja niti od dalječ ni spolnovala svojega programa, da ga spolniti ne mara, da so pa ob svojo slogo in moč prišli tudi faktorji, kateri so tej vladi vsaj na videz impono-vali. Napočila je torej politična pepelnica in prenašamo jo s pepelnično resignacijo! Toda spomini ostajajo nam živi. Spominali se bodemo raznih koket, ki so se j>o pustnih plesiščih igrale z našimi zaupljivimi srci! Na politično sedanjo situvacijo preloženo in s političnim jezikom izgovorjeno, pravi se to: v končujoči se tej državni zborbi bila je sedanja vlada tista gospica, ki je z interesantno svojo vnanjostjo osvojila si večino src parlamentnih. Z udanostjo in podporo je bila obdana in vsakdo bi bil mislil, da bode dejanjsko to češčenje tudi v istini obilno poplačano! Pričakovale so se vzajemne simpatije moj vlado in sedanjo državnega zbora večino. Pričakovalo se je, da vlada ne bode drugačna, kakor jo želi večina, da nič drugega ne bode zakon, nego kar ukrene večina, da se bodo ministri jemali iz večine itd , kar bi bilo primerno ustavi in pravemu parlamentovanju. Mislilo se je. da se bode poznalo na vsakem koraku vlade in njenih organov, kdo ima večino, kdo daje vladi podporo v državnem zboru. Toda če bi po dejanjih sodili denašnje ministerstvo, morali bi sklepati, da imajo v državnem zboru večino centralisti a ne avtonomisti, da jo imajo germanizatorji, a ne Slovani in pošteni Nemci. Z avtonomisti vlada se centralistično, s Slovani nemško: kdo je še kje videl tako koketo? In sedaj, konečno pod novimi volitvami zahteva samosvoja ta vlada najhujše žrtve na novcih (davčna novela), na svobodi (socijalistski zakon) in na gospodarski poštenosti (predloga za severno železnico) od desnice, ki je po vsem tem tira v prepad, v slabo ime. Pokazalo se je že pri I davčni noveli, da to ne ide, kaže nam to vsa se- danja situvacija, ki jo je kabinet s svojimi predlogami v črnih, gromonosnih oblakih zbral na glavi državnozborske večine. Ali bode to vladi „omen?" Ako ne, utegne tudi zanjo prevred priti pepelnica, ko bode stokala kot Preširnova ,,Zarjavela dovica:" „Sama sem samičica Zarjavela dvičica*" Pismo z Dolenjskega. (Konec.) Mi dosedanji politični program ne smatramo „za sivo teorijo", pač pa vse imamo isto „asimilovanje" v odločilnih stvareh za neznačajnost in klečeplastvo. Mi dalje vemo, da se si. vlada ni ponižala do našega naroda, ker se itak nobena vlada do narodov ne ponižava in dalje znamo,da je sedanja vlada le nekoje krivice prejšnjih vlad zravnala. To pa, da se nam več tolika krivica ne dela, naziva se — ponižanje! In zakaj so se nekoje krivice poravnale? Zato, ker so naši državni poslanci in posebno njih vodje toliko pri vladi uplivali: ne bojte se, zastonj nismo dobili ničesar. Pa ravno zoper najuplivneje in najzaslužneje teh osob ruvalo se je v najnovejšem dnevniku skrivoma in očito. Značajni možje so se smešili in stavili na oder zasramovanja, ljudje pa, ki so ,,zmernim" prikimavali, vlačili so se izpod mernika in povzdigovali v deveta nebesa. Plenice so se presušavale in „kofek" se je prežvekal. Pa vse to naj bi bilo, ko bi tak list zahajal mej čitalce, ki navadno bero tudi druge dnevnike taki bi se mu le smijali. Toda list se od gotovih oblastev s posebnim naglasom priporoča in blagohotno usiljuje županstvom, borim učiteljem in pošilja sploh osobam, o katerih se zna, da ncmajo po-| guma, vrniti ga. To je tista primorana zmerna garda , Kaj pa bode iz te navstalo? Ta garda zadobi po takošnem delovanji s časom morda precejšnjo število, kajti nikjer ne manjka ljudi j, ki imajo od gotovih stranij kaj pričakovati ali ki so od njih zadvisni. Nasledki te izvrstne taktike nove stranke kažejo se že v prav žalostnih prikaznih. Naš Benjamin sam toži v št. 21G pr. 1.: „Poglejmo naše socijalno življenje, poglejmo naše zavode, naša društva od iste dobe, od kar se je rodil v naše gorje — nepotreben politični prin-cipijalni boj! LISTEK. Sokolova n askarada. Kipeč kakor šampanjec, lahkonog liki vitko-stasna plesalka, dovtipen bolj, nego najduhovitejša maska, korenit in natančen, kakor najvestneji statistik, moral bi biti popis, v katerem bi se pristno zrcalila veselica, katero je sinoč priredil „Sokol" v starega strelišča lepih prostorih. A taka zahteva je za današnji dan prevelika, kajti „duh je sicer voljan, a meso je slabo". Valovi predpustnega življenja pluskali so tako močno ob obali kratkega Kurentovega kraljevanja, da je danes vse, celo naši stavci — mej katerimi je par mrtvih, več pa močno ranjenih — nekako pepelnično, mesopustno razpoloženo, to tembolj, ker je vreme tako sivo-megleno, kakor bi bilo vse mesto s pravim pepelničnim pepelom potreseno. Kaj čuda potem, če tudi naš „reporter" ne more ubrati danes prave strune! Saj tudi on ni od železa. Imel pa je jako težavno nalogo. Včeraj po-poludne opazovati je moral takozvani „korzo" v ,,Zvezdi", zvečer pa bi bil hkratu moral biti prisoten pri maskaradi na strelišči in pri veselici „Slavčevi" v Čitalnice steklenem salonu. Preveč za jedno osobo! Zatorej se nesmo prav nič čudili, ko je danes zjutraj precej krmežljavih očij prišel nam poročat in nekako skesano izongavil, da ne more tako, kakor bi rad. Pa čujte, kako nam je poročal naš pepelnično razpoloženi reporter": „Že slavni Henrik Heine je za svojega mnogoletnega bivanja v svetovnej stolnici ob Sekvani opazoval, da lahkoživni Parižani nikdar ne uprizarjajo svojih zgodovinskih puntov in revolucij ob grdem vremenu, ker se je le takrat nadejati vsestranske udeležbe, kadar je nebo jasno, kakor ribje oko. Dobro bi bilo, da se to meteorologiško-politiško načelo kmalu prevede na narečje Ljubljansko, vsaj kar se tiče vsakoletnega „korza" v „Zvezdi". Verujte mi, da ni prav nič prijetnega, tlačiti blato po Kongresnem trgu in dolgočasiti se nad pustnimi „šemami", ki so brez vsacega dovtipa, ki druzega ne urno, nego porudečiti si lica s cinobrom a na glavo povezniti si papirnat klobuk. Ves „korzo" bil je jalov, jedina izjema bil je voz, ki so ga pripravili neka- teri meščani s Šentpeterskega predmestja. Vsa kritika te predpustne burke je torej jako kratka: Tacih, ki so „konfeti" prodajali, bilo je več, nego tacih, ki bi je kupovali. „Konfeti'- pa so bili taki, da najrajši o njih molčim, kajti še moja služkinja je glasno godrnjala, ko je morala danes čistiti raznobojne pege in pikice z moje suknje. Lahko torej pojmite moje zadovoljstvo, ko sem se zvečer pripeljal v fijakerji pred starega strelišča okusno razsvetljeno fasado. Da sem se vozil v lija-kerji, tega nemojte staviti mojej potratnosti na rovaš, ampak temu kriv je bil naših h'jakerjev zaščitnik, starodavni Merkur, ki je naročil vreme za fija-kerje, kakor nalašč. Najprej je pršelo, potem bil je pa prav pošten dež, naravno, da si je moral vsakdo oskrbeti voz. Zadovoljen, presenečen in takoj tudi vesel sem bil, ko sem ustopil v strelišče. Uhod, stopnice, dvo-rana in galerija bile so tako ukusno in razumno okrašene, da sem takoj vprašal: Cegavo je to delo? Odgovorilo se mi je: Vse to priredil jo umeteljni mizar g. Matij au in za tako pošteno ceno, da si smemo le čestitati. Vse razbito, vse razrušeno na desni in levi, ondi, kjer se je navduševala naša vojna četa za težek svoj naroden posel. Prijatelj ne zaupa prijatelju, društvenik ne društveniku, volilee ne volileu. ne pomisleč, zakaj in čemu. Samo zaradi principov se pero po političnih listih osobni strankarski grehi na škodo iste svetinje, ki se je nosila do sedaj na naših zastavah v boji za narodove pravice. Vsled tega neosnovanega in neopravičeno pro-uzročenega razdvoja hira društveno življenje in pojema slovstveno delovanje." Da, gospoda in kdo je vse to iz val? Nikdo drugi, nego ravno ona nova stranka. Kar ste sejali, pa žanjite. To je vspeh vašega vohunstva vašega policizma, ki nas opominja na Bacli-ovo dobo. S takim ravnanjem, narekovanem po sami strasti, se naš rod nikdar sprijaznil no bode in On s svojimi pristaši vred se jako moti, misleč, da se bodemo plazili in skakali za njim. Dolenjci, kakor nedvomno tudi drugi Slovenci, smo jako cenili Njega in njegove zmožnosti, toda odkar je plašč čisto po sapi zasukal, odkar j * svoje prejšnje nazore čisto popustil in pokazal jako omahljiv značaj, od tedaj je naša vera vanj pala, in naj ne skuša zopet kakega po-verenja dobiti pri nas. On in njegov list upeljala sta nam dosedaj neznano vrsto polemike, obogatila sta naš jezik z dosedaj neznanimi psovkami. Naj ima vse to z;ise, mi tacega lista in tacih nazorov ne trebamo Dajte nam v resnici uraden list, kjer bodo razglasi naših oblastev čitati v našem jeziku, in naročili si ga bo lemo, — za kokodakanje in smešno hudovanje pa bogme ne maramo. On naj torej na Dunaj odnaša tudi svoje nove ideje, naj se raduje nad njimi in naj mu pomorejo ; mi mu jih nečemo vzeti. Ako pa bode iz daljave morda bolje videl žalosten vspeh svojega delovanja, tedaj naj si s samosvestnitn veseljem reče, da je to njegovo maslo. Slednjič podam Njemu in njegovim pristašem že par toček, po katerih me bodejo skromnega pisca teh vrst morda lažje ovohali in ovadili. Jaz sem bil Njega velik čestitelj, sedaj pa nesem več; jaz nesem ne profesor, ne učitelj, nesem ne uradnik, ne duhoven in tudi župan nesem — toiej mi škodo-vati in tudi pomoči ne morejo nego sem povse svoboden Slovenec, ki si tudi v teh časih upa vsklikniti: Naprej zastava Slave! Politični razgled. V liiui.j«' dežele. V Ljubljani 13. februvarja. Pri glasovanji o pristojbinskej noveli v državnem zlioni se je pokazalo, da baš v Liehten-Bteinovem klubu je najmanj sloge. Nekateri poslanci tega kluba so se glasovanju odtegnili, drugi so glasovali za, zopet drugi proti pristojbinskej noveli. Zdaj se pa že govori, da misli več poslancev izstopiti iz tega kluba, zbrati se okrog dvornega sovet-nika Lienbacherja, ter osnovati nov klub, ki pa bode ravno tako nezavisen od desnice, kakor je Coroni-nijev oil zjedinjene levice. Lienbacherjev in Coroni-nijev klub bi potem res odločevala, kadar bi se mej sabo Sporazumela, o usodi raznih predlog, bila bi neka srednja stranka. A ta srednja stranka bi ne bila tako prijazna vladi, kakor to Taaffe želi, vsaj glasovanje o pristojbinskej noveli to kaže. Ker je ž« več občin prosilo za olajšanje obiskovanje šol na tacih privatnih šolah, ki nadome-stujejo javile, V smislu § 21. državnega Ijudskošb}-skega zakona, izdalo je naučno mirilsterbivo ukaz, da se na take prošnje ne sme ozirati. Občine namreč neso kompetentne potegovati se za olajšanje šolskega obiskovanja na privatnih šolah Morejo se pa obrniti na vzdrževatelje teb šol, da ti prosijo za spremembo učnega načrta. V tacih slučajih se je pa načeloma tega držati, da olajšave šolskega obiska na privatnih šolah ne presezajo za javne šole določenih mej. Kakor „Vaterland" poroča, snide se jutri na Dunaji konferenca Js'tlh »kolor. da se posvetujejo o uredbi duhovenske plače. To misel so najbrž sprožili oni cerkveni knezi, ki so po svojem dostojanstvu člani gospodske zbornice. P'o sklepih te konference ravnali se bodo pri posvetovanji o kongrui v zbornici. 0«*ki deželni odbor sklenil je vse prošnje za razdelitev okrajev po narodnostih (po Herbstovem predlogu) vrniti po dotičnih okrajnih zastopih občinam in korporacijam, katere so jih odposlale. Šolski odsek Brti»k«>ua mestnega zbora je sklenil predlagati, da se občina pritoži proti odloku naučnega ministerstva, da mora ustanoviti še tretjo češko ljudsko Šolo, pri upravnem sodišči. Da bode mestni zbor vsprejel ta predlog, je gotovo. Na r»k«'m se sedaj vsi politični krog zanimajo skoro samo za reformo gosposke zbornice. Ugiba se, ali bode gosposka zbornica vsprejela vladno predlogo, ali jo bode kaj predelala, ali pa kar zavrgla. Liberalni člani zbornice bodo gotovo vsi glasovali za vladno predlogo. Mej opozicijo so pa jako različnih nazorov. Vodje opozicije, ki vsi plačajo mnogo čez 3000 davka na leto, sklenili so vladni načrt kar brez motivacijo zavreči. Ta frakcija sicer ni mnogobrojna, a njej se bodo pridružili oni aristokrati, ki bi vsled censusa prenehali biti zbornični člani. Ti branijo tedaj svoja dosedanja prava. Škofje bodo pa brez izjeme glasovali, da se vladna predloga vsprejme za podlagi) specijalnoj debati. Njim se bodo pridružili oni aristokrati, ki priznavajo potrebo zbornične reforme ter so prepričani, da se bode teško kedaj še predložila duhovščini in aristokratom ugodnejša predloga. Pri podrobnoj debati bodo nasvetovali razne spremembe po njih željah. Posebno stališče pa zastopa grof Andrassv. On je preverjen, da je treba reformovati zbornico, a misi i, da vladna predloga odločuje preveliko število imenovanih članov. Po njegovem mne- | nji naj bi se jih imenovalo le kakih 50 ali 60, vsaj toliko naj bi so jih pa volilo. Voli naj jih narod po volilnih možeh, ne pa komitatni zastopi. Grof Andrassv bode tudi glasoval, da se preide o vladni predlogi k specijalnej debati, ker se nadeja predreti s svojimi predlogi. Kak bode izid glasovanja v zbornici, se še domnevati ne more, ker se več sto zborničnih članov še nikdar ni udeležilo zborničnih sej, a tedaj se pa utegnejo udeležiti. — V zbornici poslancev so nadaljuje posvetovanje o reformi gospodske zbornice. Pomenljivo je, kar je navajal Jokai proti temu, da bi se jeden del zbornice direktno volil. Ko bi tudi v vsej Evropi imeli občno volilno pravo, bi je na Ogerskem ne smeli uvesti, ker to bi spodkopavalo ogersko državno idejo. Z občnim in tajnim glasovanjem zgubili smo sedmogradsko prebivalstvo za to idejo. S tem je ta madjarski poslanec priznal, da večina Ogerske ne mara za ma-djarsko hegemonijo, a se ta le umetno in z vladnim pritiskom vzdržuje. Vuanje države. V Srhi|1 se delajo velike priprave za slavljenje obletnice, ko je bila ta država proglašena kraljestvom. To slavnost bode bode 22. t. m Tedaj se bode zvršile neki tudi velike premembe v diplo-matičnem koru, višjih poveljstvih vojske in kraljevi adjutanturi. — Ker vsled množečega se tihotapstva, država Zgublja mnogo dohodkov na carini, mislijo pomnožiti število finančnih stražnikov. — Vlada se nadeja, da bodo volitve v občinske zastope še bolj utrdile njen položaj. — Pri poskušnj.ih šo se Baskovieevi topi za izvrstne pokazali in uveli jih bodo pri srbskej vojski. Italija odpošlje posebno poslanstvo k abi-sinskemu kralju Ivanu. Nalog temu poslanstvu, katero bode vodil Vincenc Ferrari, je, pomiriti Abisinijo zastran italijanske okupacije primorskega mesta Mas-8uaha in zagotoviti, d» Italija nikakor ne bode omejevala trgovske svobode. Poslanstvo bode izročilo kralju bogata darila in lastnoročno pismo kralja Humberta. niemikl državni zbor sklenil je s 192 proti 151 glasom povekšati carino na rž na 3 marke in z 229 proti 113 glasom Carino na pšenico ravno na toliko. Padec Kartuma se je kaj hitro razglasil po mohamedanskem svetu. V Arabiji se že kažejo za tur* a o vlado žalostne posledice te Mahdijeve zmage. Tam so že ustanki tako navadni. Povod jim je, da Arabi ne marajo služiti v turškej vojnej službi in plačevati davkov. Sultan bi bil zadovoljen, ko bi iz izvrstnih arabskih jezdecev se osnovala le iregularna konjica. Arabi pa nečejo biti niti regularni niti iregularni vojaki. Ker pa šejki jamčijo za svoje rodove za plačevanje davkov, velel je jemenski generalni guverner zapreti pet takih šejkov, in kakor Arabi trdijo, umoriti jih. Vsled tega in naudušen vsled Mandljevih vspehov zbral je šejk Šerof-ed-din četo Arabov in se bliža ž njimi Sanai, glavnemu mestu jemenskemu. Ustaja se je že jako razširila in generalni guverner prosil je že mini-sterstvo notranjih zadev v Carigradu, da mu nošlje vojakov, kajti s temi, ki jih ima, se nikakor ne more braniti proti ustajnikom. Tudi varnost mej Džeddah-om in Mekko je jako slaba, roparji po gostem oropajo romarske karavane. S franenslttt-kltajiitefra bojišča se poroča, da so Francozi 10 t. m. odšli iz Dong-Sona. 11. so Kitajce po hudem boji zmagali pri Va-Noi-u. Kitajci so se hudi upirali, pa bili so popolnem pd-biti. Več trdnjavic morali so Francozi vzeti z naskokom. 13. prišle so francoske čete v Lang-Son, pa bili so ga Kitajci že ostavili in zažgali. Zgube Kitajcev v poslednjih bojih so bile ogromne. Francozi so pa morali premagati velike težave zavoljo slabi h pot. in goratega ozemlja. Sedaj se jim je pa odprl lepši svet, po dolini Long Co-ške reke prišli bode v lepo obdelano Kan tonsko dolino in približali se Kantonu samemu. To bode pa gotovo jako pie-strašilo kitajsko vlado. Od Laug Sona do kitajske meje je le tri ure hoda. l)0|> [MSI. X Dolenjskega 16. februvarja. [Izv. dop.J Vedno se bere po naših časopisih o revščini in ubož-nosti Dolenjcev. Pa pomagati vender nobeden neče. Znano je, da oderuštvo pri nas jako cvete, ker smo tako oddaljeni od Ljubljane in od naše kranjske hranilnice. Ko bi imeli železnico, kako lahko bi si kmetic ali obrtnik odpeljal v Ljubljano in si ondi izposodil potrebnega denarja. Pa če kmet tudi premaga komunikacijske ovire, vender vsak ve, kako težko slovenski gospodar pri naši hranilnici denar dobi. In če se tudi dobi, treba je pomisliti, komu se da zaslužek — šulferajnu ali družbi sv. Cirila in Metoda. Zato bi bilo velekoristno napraviti posojilnice po Dolenjskem. Nekaj jih res že imamo, pa ustanoviti se še morajo vsaj v Ribnici, Rudolfovem in Trebnjem. Korist bode velika. Ljudstvo bode dobivalo lahko in ceno denar, vadilo se bode varčnosti, iztrgalo se oderuhom in si opomoglo. Po-ojilnice na narodnej podlagi pa z dobičkom ne bodo podpirale Jedva sem si ogledal dekoracije, že sem bil sredi pustnega vrveža, in prizadevati sem si moral, da sem ohranil mirno kri, da nesem sam skočil v prevabljivo valovje maskarade, o katerej mi je danes pisati. Ker je dandanes običajno, da se v vseh vprašanjih naglasa v prve j vrsti naroduo-gospodar-ska stran, moram izpovedati, da je letošnja maska-rada glede števila zaostajala za lansko — bilo je okolu 45o osob — da je pa denarni promet jednak lanskemu. Kakor se namreč v državnem proračunu stroški nikdar pomanjšati ne inogo, ampak se mora primanjkljaj pokrivati z večimi dohodki, novimi davki, tako so tudi „Sokola" odborniki modro ukrenili, da treba ustopnino zvišati. Uspeh bil je po njih računu in veselilo nas bode, ako se iz omenjenih odbornikov danes ali jutri kdo pokliče v ministerstvo financ. Tudi v drugem oziru ravnala se je maskarada po sedanjej politiki. Demonstrativnih mask ni bilo niti jedne, vse bile so spravljivega duha, o notranjej politiki ni bilo niti govora, pač pa o inozemskej. Na ino zemsko politiko spominjalo nas je troje izbornih Kitajcev. Prvi, grotesk-maska (g. P.), prouzroče val je s svojo gibčnostjo veliko zabave. Zdaj kratek a čokat, naraščal je zdaj pa zdaj, kakor francoska kitajska vojna in kadar se je popolnem vspel, bil je tolik, da mu skokonogi harlekini neso mogli niti do dolgih brk. Druga dva kitajca (gg. F. in N.) pa sta imela tako lepo svileno in umeteljno vezano kitajsko obleko, katero sta si nalašč z Dunaja naročila, da se je vse čudilo njijinej krasnej opravi, posebno ker sta oba jako krepke raBti. Razen Kitajcev vzbujale so pozornost tri maske, opravljene kakor „Nordpolfahrer", Poljaki nje, v treh krasnih izvodih, planšarice, Crnogorke, Albanke, „Gorenjec", „Ainor", Postiljon, „Muzika", ,,Noč", posebno pa trije pustni kralji, kateri so s svo-jimi obilimi zvončki in kraguljci oznanjevali svojo zvenečo prisotnost in po svojej bogatej opravi in jednakoj rasti bili izmej najlepših skupin. Razen teh pa je bilo še mnogo drugih mask: Španjska tihotapka, jako brdka in živahna, ognje-gasci, žid, jockev, harlekini, vmes pa pristni ,,Sokoli1' in vsakobojni „domino", vojaške uniforme poleg fraka in salonske oprave — vse vkupe pa jako slikovit prizor. V obče zagotovljam, da je bila „Sokolova" letošnja maskarada sicer pičleja, nego lani, a veliko bolj elegantna. Vse maske bile so lepe, nekatere imele so jako dragocene obleke, in vsi so bili v tem jedini, da take veselice na strelišči še ni bilo. Posebno pa se je odlikoval krasni spol po jako dobro izumljenih in posnetih opravah, in že danes opozarjam „Sokolov" odbor, naj bodoče leto skrbi, da bode tudi moški spol storil svojo dolžnost. Konverzacija bila je — z veseljem to konsta-tujem — v ogromnoj večini slovenska. Nemški govorile so le maske, ki slovenski ne znajo. Nek „domino" ženskega spola ogovoril je mojo malenkost sicer nemški, a ker se je v prvej vrsti zanimal za ,,m o č v i r s k i o d b o r", se mi je njegovo nemštvo malo sumno zdelo. Rad bi ga bil spoznal, zlasti ker mi je stavil neko jako kočljivo vprašanje, a izgubil se je v gneči in ni mi prišel več na met. Zatorej moram verovati, da je res nemškega pokolenja, akoravno mi njegovo zanimanje za barje ne gre iz glave. Plesalo se je veliko in vztrajno. Ko sem ob 5. uri zjutraj odhajal, vrtelo se je še vse v ka- naših sovragov in Slovenec bode imel dvojno korist direktno in indirektno. Je sicer posojilnica tudi v KoČevji, katera, kakor pravijo „ Dolenjske Novice", ima 100.000 gld. izposoditi, pri katerej mora pa Slovenec tudi premisliti, čegava da je. „Svoji k svojim" — in mi vemo, da so Hočevarji naši narodni nasprotniki, da nas prezirajo, kakor je storil oni, kateri je ustanovil štipendije le za nemške Kočevarje. Brali smo priznanje (dolenjskih duhovnikov), g. D. Mahniču ali nezaupnico divnemu Gregorčiču. Kjijtikovati je nečerao, ker poznamo Slovenčeve urednike, a zamolt-ati ne moremo, da je število podpisanih neznatno; tedaj je to priznanje — našemu pesniku zaupnica, a doktorju — nezaupnica. - s— Iz Trsta 15. februvarja. [Izv. dop.] Tržaški Slovani si prirejamo slednje leto več plesov, ne vem, se li to mora prištevati našemu narodnemu bujenju in napredku, ali našemu bogatstvu in blagostanju. Oboje je vidno na površji; plešemo, da si pozabimo, zadrege in prepire z jedne strani, z druge, da pokažemo našo velikost, in ta velikost nas stane mnogo denarja, ter moramo materjalno žrtvo doprinašati. Imeli smo letos šest velikih plesov, napravile so jih narodna društva, in bili so posebno letos dobro obiskani, izimši Sokolske plesne vaje, katere letos že poldrugočetrtletje trajajo pa neso dosegle zaželjenega vspeha ne materjalnega še manje pa moralnega. Nedeljski korzo bil je slabo obiskan, kočij bilo je le malo videti, škoda tedaj, da je bil tako lep dan; ko bi bilo grdo vreme bi se bili vsaj izgovarjali, da je vreme krivo. Pred petimi, desetimi leti, se je korze udeležilo do tisoč voz, letos pa komaj sto in petdeset, in par bokejev. V ponedeljek kakih sedemdeset in torek, ki bi moralo največ biti pa nekaj čez sto, ljudi mnogo, ki so gledali vidni propad Tržaškega blagostanja. Mask dosti ali slabo oblečenih, ki so gori in doli po ulicah svirajoč prosile. Nekaj je tudi bolezen uzrok (osepnice), o kateri se je mislilo, da je ponebala, pa samo prenehala in se zopet pojavile. Mnogo bogatih rodbin žaluje ker so zgubili vsled smrti kakega člana. Veliko hrupa pouzročuje Dunajski časnik „Par-lamentiir", ki v svojih Tržaških dopisih o „Loydu" in njega vodstvu odkriva vse rane i nepravilna djanja, kar se jih je do sedaj zakrivilo. „Tržaškemu podpornemu i bralnemu društvu" je slavna vlada prenarejena pravila potrdila : in sedaj se mora društvo smatrati za prerojeno i novo ter bode bolj živahno, ker bode ob jednim tudi „Čital-nica" za srednji stan. Občni zbor tega društva se ni mogel vršiti, kajti ni bilo prišlo zadostno število udov, ter se je preložil na 22. t. m. Domače stvari. — (Cesarjevič Rudolf in cesarjevi-čina Štefanija) pripeljeta se 24. februvarja do-poludne ob 10 uri 35 minut v Pulj, kjer se ukrcata in odpeljeta na otok Lakroma. — Ali je to zopet nek migljaj mestu Trstu? — (Cesarjevič Rudolf gost kneza Črnogorskega.) Letos spomladi obiskal bode naš cesarjevič Rudolf z nadvojvodinjo Štefanijo mej potovanjem po mestih, ob Jadranskem morji ležečih, tudi kneza Črnogorskega na Cetinji. To preveselo lejdoskopskem kolobaru. Prvo četvorko plesalo je dva in sedemdeset parov, tretjo pa še več, a ni bilo več moči plesalcev prešteti. Ples vodila sta jako izborno gospoda Jeločnik in Juvančič. Ako omenim, da sta maskarado obiskala tudi gg. deželni predsednik baron W i n k 1 e r in deželni glavar grof T h u r n, da sem videl mnogo častnikov, da je bilo v obče zastopano jako izbrano občinstvo, da se je za ustopnice stržilo 490 gold. za globe (kdor ni bil kostumovan, plačal je 50 kraje.) pa 97 gold. 30 kr., da je bilo občinstvo z restavracijo (g. Cesaric) prav zadovoljno, da so proti jutri začele pokati šampanjske steklenice, povedal sem vse glavna podatke. Ker je naš časnikarski nalog, zabeleževati in objavljati javno mnenje, treba to dolžnost spolniti tudi glede maskarade. In javno mnenje izraža se o raaskaradi jako laskavo. S prva, ko je bila dvorana še prazna, čul sem sicer pogoste vsklike: ,,der krach, der grosse krach!" pozneje pa, ko so se napolnili prostori in se je vse sukalo v nekaljenem veselji, ko vest vsprejelo je prebivalstvo črnogorsko s pravo radostjo in osobito v Črnogorskej prestolnici že komaj in z veselim Čuvstvom pričakujejo visoka gosta. — (Osobne vesti.) Gosp. dr. Kulavic, častni korar in rektor v Avgustineji na Dunaj i imenovan je korarjem v Ljubljani na pokojnega g Kramarja mesto. — Gosp. Klemens Mosche, okrajni sodnik v TrŽiči, imenovan je sovetnim tajnikom pri okrožni sodniji v Rudolfovem. — G. Josip Ko v ač, okrajne sodnije pristav, premeščen je vsled lastne prošnje iz Metlike v Velike Lašiče. — Na slednjega mesto imenovan je pristavom pri okrajni sodniji v Metliki g. Anton tifrumen. — (Nemški pečati) rabijo se še vedno pri vseh poštnih uradih, dasi je ogromna večina pisem, dopisnic, nakaznic in voznih listov slovenskih. Občinstvo slovensko želelo bi vsakako slovenskih pečatov, a tudi naši slovenski poštarji neso posebno navdušeni, ko morajo na slovenske pošiljatve pritiskati nemški pečat. Znan nam je slučaj, da je poštar-narodnjak v tej zadevi pisal poštnemu vodstvu. A slednje mu je odvrnilo, da mu ne more zadovoljiti, češ, to je posamičen slučaj. Da torej ta slučaj ne ostane sam, bilo bi dobro, da bi se poštarji kar po vrsti oglašali za slovenske pečate. Vigilantibus jura! — (Šaljivi pevski večer slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec") v restavraciji Ljubljanske Čitalnice bil je tako močno obiskan, da so bili že okolo 9. ure vsi prostori pre-napolneni. Pevske točke, katere so obsegale same šaljive pesni izvrševal je nad 40 pevcev broječi moški zbor jako precizno, posebno odlikovala se je pesen „Brzo junaci na ples" od Stossa s spremlje-vanjem orkestra. Veliko radosti in smeha prouzro-čil je Stegnarjev čveterospev „Kitajci", katerega so predstavljali in izborno peli gg. Sakser, Jeršek, Perdan in Grahek in se je moral na splošno za-htevanje ponavljati. Mej posamičnimi točkami vršil se je tudi ples. Konečna točka sporeda tega večera pa je bila kostumirana godba „Koračnica", katero je priredil za ta večer pevovodja g. Justin in so sodelovali vsi člani pevskega zbora, z merlo-tinkami in raznimi v to svrho prirejenimi instrumenti, katero je ne samo, da se je morala dvakrat ponavljati, namreč zahtevalo občinstvo po polu noči še jedenkrat, mej katero se je vršil tudi sprevod mask, katere so se v jako mnogobrojnem številu udeležile in so bile nekatere jako krasne. Mej maskami prouzročili so obilo smeha nagajivi harlekini. — Tako se je vse radovalo in plesalo do ranega jutra v najlepšem redu, k čimur pa je veliko pripomogla tudi dobra jed, pijača in postrežba gostilničarja g. Cesarica. Žal, da so prostori za take veselice tako skromni. — (AkademiČno društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi 20. t. m. redno sejo. Dnevni red: 1 Branje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odbora za literarni odsek. 4. Volitev a. predsednika, b. dveh odbornikov. 5. Slučajnosti. Lokal: Babenbergerstrasse. Lebers Restaurant (prej Hollrigl.) Začetek ob lftS. uri. Gosti dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje sedmo zborovanje v četrtek dne 19. t. m. v gostilni „zum wilden Manna in sicer ob 8. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. sta radost in zabava žarili cvetoča lica in je vsakdo pozabivši vsakdanje brige in skrbi, udal se občnemu smotru: kolikor možno svečano in dostojno pokopati princa Karnevala, — bilo je občno mnenje, da jo maskarada izvrstna. Temu mnenju pritrjujem jaz sam iz vse duše. Kajti, ko se danes oziram okrog in krpam to poročilo, spominjam se preživo, kako veselo je včeraj bilo in skoro milo se mi dela, ko to premišljam in ugibam, zakaj se razkošnemu veselju tako „kratke ure dane". V duhu predstavljam si še jedenkrat vse kra-sotice, ki so se jedva dotikale gladkega parketa, obilico mladosti in lepote, osredotočene na tako malem prostoru, veselo družbo, ki se je sešla, polna dobre volje in zdravega humorja in ko potem uvide vam, da je vse to minljivo, hipna slika, ki v trenutku pobledi, tesno in trpko mi je pri srci, kakor Goethejevemu pastirju in z njim vred vskliknem i jaz: „Voriiber ihr Schate, vorllber, Dom Seliiinsr ist gar sd woh!" 2. Poročilo odseka za prenarejenje društvenih pravil. 3. dr. B. Ipavic: „Mi vstajamo", zbor. 4. Kritika o g. stud. jur. Novakovem predavanji: „Potovanje v Švico". 5. J. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam'*, zbor in bariton-aolo. 6. Slučajnosti. — Gosti dobro došli! liaziie vesti. * (Lepa darova.) Nedavno v Oseku umorjena lekarničarjeva udova Adela Desathv volila je v svoji oporoki javnim zavodom 48.000 gld. — V Freudenthalu pred kratkim umrša kupčeva udova Pratzer zapustila je pa mestnej občini Freudenthal-skej 24.900 gld. za dobrodelne namene. * (Potresi na Španjskera.) Kakor se poroča iz Madrida, ponavljajo se potresi dan na dan ob gorovji Tejadi pri Alhami v pokrajini Gra-nadski. Po noči prebivalci opazujejo tudi žarenje in gost dim, kakor iz kakega ognjenika. Po Andaluziji, katera je največ trpela po zadnjih silnih potresih, razsajajo in plenijo sedaj mnogoštevilni roparji in drzni lopovi, da je strah in groza. Policija, uradniki in vojaki so preslabo urejeni, da bi bili kos tolovajem. * (Policijski častnik ŠČerba zginil.) Varšavska policija objavlja v raznih poljskih listih čudno vest, da je policijski častnik Ščerba, ki je v Skiernijevicah pri trocarakem shodu na straži stal, takoj po zaključenem shodu brez sledu izginil, in pristavlja poziv, naj razna oblastva in občinstvo marljivo pomagajo pri iskanji zgubljenega redar-stv enega častnika Ščerbe. * (Izneverje nje.) Pope, blagajnik Novo jor-ske podružnice „Liverpool and London Globe" zavarovalnice izneveril je 25.000 dolarjev. Zločinca je policija prijela in zaprla. * (Redek tat.) Iz Ćrnovic v Bukovim' se piše: V vasi Mamajovce zasačili in prijeli so te dni učitelja O. K. iz Črnovic ravno v onem trenutku, ko je skočil z okna tuje hiše in hotel pobegniti. Tožili so ga potem .radi tatvine, kateri zločin je tudi sam radovoljno priznal. A pozneje se je zvedelo, in dokazalo, da se učitelj O. K. ni utihotapil v hišo zaradi kakih neživih stvarij, marveč zaradi brdke soproge hišnega posestnika. Ko je p i hišni gospodar pred sodnijo izjavil, da mu ni bilo nič ukradenega, ustavili so popolnem nadaljno preiskavo proti učitelju, kateremu je sicer dobro znana sedma a čisto neznana deveta zapoved božja. * (Po voden j.) V Saint-Denis-sur-Sig-u v Algiru imeli so 9. t. m. veliko povodenj, katera je nasipe uničila, jeden železnični most podrli«, 7 hiš porušila in mnogo poslopij poškodovala. Na stotine ljudij je sedaj brez strehe, brez doma in 7 osob je mej nezgodo utonilo. * (Nepričakove počitnice) imajo sedaj otroci v vasi Eckartsau v sodnijskem okraji Gross-Enzersdorf na Dolenje Avstrijskem, ker je sodnija prijela in zaprla tamošnjega nadučitelja Adolfa Ernst-a in podučitelja Dragutina Heinrieh-a zaradi groznih nenaravnih nespodobnostij. Vsled tega ostane šola zaprta toliko časa, da se preseli tjakaj učitelj Habermuller iz Orth-a ob Dunavu. * (Prelj u h ezniv a soproga.) Vallet, bogat francosk graščak v Boisse (v okraji Aix) zasačil je letošnji predpust svojo mlado, prav lepo in ljubeznjivo soprogo v preprijaznem občevanji z domačim služabnikom v kleti. Razkačeni graščak potegne nabasan revolver iz žepa in predno zaljubljenca še moreta misliti na beg ali na kako hrambo, bila sta že oba mrtva. * (Mor s k i som.) Belgijski ribiči so v Ostendu potegnili na suho 30 m. dolgega morskega soma, kateri tehta najmanj (50.000 kgr. * (Lov na leva.) Iz Msile v Algeriji se poroča francoskim listom: Naselniki v obližji Msil-skega gozda opazovali so že dlje časa, da veličastni kralj vseh živalij, čestokrat obiskuje na prostem pasečo se domačo živino ter prav marljivo odnaša govedino iz črede- Dogovori se torej 23 močnih in hrabrih junakov, mej temi 6 Arabcev, da gredo mogočnega roparja čakat in streljat v prostrani gozd. Razpostavili so se lovci ob potih in krajih, kjer je lev navadno hodil. Ponosno prikoraka gozdni kralj preko neke skale, za katero čepi pet dobro oboroženih strelcev, Po dogovoru ustrelo vsi ob jednem. Grozno ruj o več zvrne se lev na tla. Neprevidni lovci naglo planejo nad svojo žrtev, a divja zver se dvigne, s capo prepara trebuh in pohrusta glavo prvemu prišlecu, nekemu Sanchezu, očetu 11 otrokom. Očetu pribiti nujno na pomoč njegov sin in z velikim nožem mesari besno zver, katera mu pa odgrizne ramo. Tudi druga dva lovca teško rani, še le peti strelec Moizes ben Reboh, nek žid usmrti s strelom v uho mogočno zver, da v istini pogine. * (Lahka in dobro plačana naloga.) „Deset steklenic šampanjca onemu, ki zna najbolje posnemati glas kake živali!" zakliče zadnjič nek gospod v vesele j družbi dobrovoljnih veseljakov. „Že velja!" razlega se od vseh stranij in kmalu si čul zapored razgetati, kruliti, lajati, mijavkati, ko-kodakati, žvižgati itd. Naposled dvigne se mlad gospod in se ustopi v sredo vrlih posnemalcev ter precej dolgo — molči. Občna tišina. Lez 5 minut reče mutec: „Tako, to bila je pa ribal" In v istini dobil je mutec stavo. * (Povišanje carine od ruskega taja.) Ruska vlada je ukrenila, da se pomnože državni dohodki. V ta namen treba izvesti že davno osnovani načrt tikajoč se povišanja carine od čaja. Razposlali so v ta namon že vsem carinskim uradom dotična navodila. Carina se bo zvekšala pri vsakem funtu za 10 kopek v zlatu. Ruski listi grajajo ta vladin ukrep, češ, viša carina bode prava potuha priličen povod tihotapcem. Tujci : 17. februvarja. Fri VI»II*!»: Vielmachr z Dunaja. — Mullev iz Vrhnike — Renker, Hahn z Dunaja. — Tory iz (l)rice. — Drole s soprogo iz Tolmina. —' Schulhof z Dunaja. — Kamer iz Gradca. — Klein iz Kočevja. Ti"/,ii«k cen«* t IJubljaal dne 18. februvarja t. 1. i ,1 g\. kr. Pšenica, hktl. . . . ti 83 Špeh povojen, kgr. . - h- j Rez, ... 5 rs Surovo maslo, „ -,841 Jermen, n ... r, 80 Jajce, jedno .... — 2-5 Ovo 9, i? ... m as Mleko, liter .... — 1 8; Ajda, n ... 4 71 Goveje meso, kgr. - M Proso, n ... 5 '86 Telečje „ „ — tit> Koru/a, B • 60 Svinjsko „ „ — 50 Krompir, fl ... 3 2(i Koštrunovo „ „ — 36 Leča, 8 — — 50 Orah, 8 — —^jn.iii bo izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 609 it ran i j Cena 70 kr., po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh, — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. T-cLaaals našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — 2H4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Ml. 8», Št. 2463. I>nl»k ovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 Btranij. Cet.a 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nemirna umbra. Ml. 8U, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Wa\\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki ohsejra: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, .spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. XI. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenls, roman, francoski spisal Viktor Oierbuliez, poslovenil Davorin l f ustnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal Ji. Reiičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. ■ ♦♦■»♦«l gk Cvet zoper trganje ] rfl\^*mi j« odločno najboljše zdravilo zoper protin 5 ter revniaiizeui, trganje po tulili, bolečine e v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in ■ Vile itd., malo časa, če so rabi, pa mine 5 popolnem trganje, kar dokazuje obilno e zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje pu dr. Malici- z zrušen stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Naročila z dežele izvršč se takoj lekarni v leKariu „pn JULIJ pf. riC\IiO< 1%V-Ja na Me:tno:n trgu V LjuToljani. (43—4) ■ Razglas. (87-3) Opiraje se na §. 34 provizorifcnega občinskega reda za mesto Ljubljana, magiutrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za dopolnilno volitev mestnega zastopa, ki se ima letos vršiti, od dne IO. !<■-bruvarja do vštetega dne ti. marca t. 1. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovori zoper te imenike, bodi si, da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni v pravem razredu vpisan — morajo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega dne, t. j. do 8. marea t. 1. Ta razglas se hišnim posestnikom, da svoje za volitev opravičene stranke nanj opomnijo, na znanje daje. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan februvarja 1885. Za župana: Vončina. Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j mlje takoj pekočimi in bolečine vsem ranam in bulam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka u les« brez razmehčainega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, znstnrane poškodbe na nogah, zaimhtnice, ozebljine, prisudne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, dnšivnenin kaAljn, difteritidi, trganju, bolečinah v križi, revmatizniu v členkih. Dobiva Ht- škatljica po '60 kr. pri lekarnarji J. Svobodi, v Ljubljani, na Preširnovein trpu. _(715—15) Takoj delujoče Uspeh zrjamden. JtcizofjiJf* I § iva : Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem oBtane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pIcHuli. Ivpnllh in «>*l>elili ItiNeh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Orolich v 101*1111. V tfttMJani se dobiva pri g. HMvardu Mahr-u t v Trstu Peter Slocovich, via SanitA 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoleiti; v Peki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: EMU tif* W#*hp orijentalsko lepotilno sredstvo, ki d U lltt ntu nar-jja nežnost, belino ia obilnoat telesa, odstranuje pege in lase cena 85 kr. ym~ Ni sleparija! -*M (40—3) Mejnarotoa linija. rl~a^2^p3 h Trsti 7 Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vBprcjemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „Teutonia", odhod okolu 15. dne marca 1BH5. Kajuta za potnike 200 gul«l. — Vmesni krov ttO tcold. Potniki naj se obrnejo na (20—22) J.TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comitnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiiiiliano ti" Aut. l*o|(laj,«*ii. generalnega agenta v Trtttu. ta Marijinceljske kapljice za želodec, iiepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v c 1 min, in nepreHežno zoper nealait do Jedi, Blabt želodeo, •mrdooo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da «e ne nareja peaek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v Že-lodoi, preobloienje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Gliivtia jKiilotffO.! Lekar C. Itru. ^reL-^-e ima samo: V Ljubljani: lekurna Gabriol P'ccoli, na Dunajskej cesti; lokama Josip S voli oda, na Preširnovem trgi. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Rerguianu. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e 1 G u g 1 i e 1 m o. V Celji: leFar J. K upf erseh mi ed. V K r a n j: lekar I) r a g. v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjoj Loki: lekar Karol Fabiani. vm~ Svaritev! Ker se v zadniem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Ecbte Mariazeller Magentropten — Brady Sc Dostal — Apothuker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobo utisneno sod-iiijsko spravljeno varstveno •isiiKiin'Mje in zavoj mora biti zapečaten z našim VHr»tveniiu znamenjem. Izdelki poi'olmega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-uareje.ni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-zuanijo, da bodo sodilijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (i*0—2 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'