Naročnina mesečno 25 Um, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III

Telefoni aredništvai dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 ia 205«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J
lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Vladna kriza v Španiji
Politična bilanca zadnjih štirih mesecev v Španiji ni razveseljiva. Tri vladne krize v sto dnevih odkrivajo nezdrave politične razmere v mladi republiki. Vlada Azane se je zrušila komaj 8. septembra ne pod udarci državnega zbora, ampak zaradi volitev v Vrhovno sodišče za ustavna jamstva, ki je nekaka višja zbornica, ki ima nalogo nadzirati ustavnost zakonov, ki jih sprejema parlament. Sestava novega Vrhovnega sodišča je jasno pokazala, da Azana nima več zaupanja ljudstva, in Azana je odšel. Nezaupnica, ki jo je Azana dobil od španskega ljudstva, je bila osebnega značaja in očividno ni bila naperjena proti republikanskemu režimu. Vsa prizadevanja, da bi Azana vezal svojo lastno usodo na usodo španske republike, so bila zaman in ves nadaljnji razvoj je pokazal, da je postal od ljudstva osovražen Azanov osebni koncept vladanja, ne pa ustava španske države.
Zakaj je Azana stopil v nasprotje s španskim ljudstvom? čim dalje je vladal, tem bolj se je namreč širila posebno po južnih in vzhodnih španskih provincah neznosna anarhija. Agrarne reforme so vznemirile meščanske plasti naroda, česar Azana ni hotel upoštevati in se je nasprotno spustil v eksperimente, ki so ga osovrazili še med njegovim lastnim uradni-stvom. Nezadovoljnost ljudstva je pri vročekrvnem španskem temperamentu izbruhnila večkrat zaporedoma na dan, prišlo je do nemirov, ki so jih socialisti pod vodstvom energičnega voditelja Largo Caballera hoteli izkoristiti v svoj prilog. Largo Caballera je že javno oznanjal, da sc bo njegova stranka polastila osrednje oblasti v Madridu in vposta-vila diktaturo proletarijata. Naravno je, da so grožnje socialistov vznemirile še širše plasti naroda, ki želi, da bi bil ohranjen v -želi mir in ne da bi tonila v novo nezakonitost in anarhijo. Azana je moral izginiti zaradi napak, ki jih je storil in zaradi tega, ker je s svojimi nezakonitostmi dajal potuho socialističnim eks-tremistom, da uvedejo diktaturo na svoj račun. Predsednik republike Alcala Zamorra je takoj uvidel nevarnost in se je v ganljivem pismu obrnil na voditelja radikalov Lerrouxa, dn sestavi vlado brez socialistov in da tako pomiri špansko ljudstvo.
Kakšno nalogo je dobil Lerroux? Da pomiri javno mnenje in da nudi ljudstvu ustavna jamstva, da v Španiji ne bo več zavladala samovolja. Poleg tega je dobil še naročilo, da razpiše državne volitve, ki naj odkrijejo toke javnega mnenja. Lerroux je povezni med seboj obe sprejeti nalogi. S pametnimi ukrepi je nameraval najprvo pomiriti razburjeno javno mnenje, pokazati, da se mu ni treba bati socialistične nevarnosti, popraviti delno nekatere preočitne krivice svojega predhodnika in si tako pridobiti simpatije ljudstva, simpatije, ki bi mu prišle prav pri državnih volitvah, ki so bile seveda končni cilj njegovega kabineta. Tako je ukinil nekatere ukrepe socialistov glede mešanih razsodišč med delavci in delodajalci, ukinil je socialistični zakon, da se poljski delavci ne smejo prosto gibati iz kraja v kraj. kakor so nameravali socialisti, ki so s tem hoteli podvreči poljskega delavca popolnoma kontroli krajevnih strokovnih organizacij. Toda v vseh svojih korakih Lerroux ni imel sreče in tako se je zgodilo, da si je poleg sovraštva socialistov naprtil tudi še neprijatelj-stvo poljedelske stranke, ker je enkrat onemogočil veliko protisocialistično demonstracijo poljedelske stranke. V tem trenju med političnimi strankami, v katero je zašel, je Lerroux uvidel. da svojega namena ni dosegel in da bi državne volitve, če bi jih vodil on sam, ne prinesle zaželjenih uspehov. Vrhu tega pa so se začele stranke, ki so ga podpirale, med seboj cepiti. Radikalna stranka je šla kar v tri dele. Zunanji minister Albornoz. tudi radikal, a pripadajoč drugi skupini kakor Lerroux, se je umaknil iz vlade. Socialisti so prešli v ofenzivo, ki jp Lerroux, oprt samo na del radikalov In na desničarske slranke, ni zdržal.
In res. ko je prišel Lerroux dne 3. oktobra v parlament, je pozdravil navzoče poslance z besedami: Morituri te salutant (Umirajoči vas pozdravljajo). Socialista Priefo in Lnrgo Ca-bollero sla predložila nezaupnico, ki je bila od parlamenta in v odsotnosti nekaterih skupin tudi sprejeta. Lerroux je padel in je podal ostavko v roke predsednika republike Alcnla Zomorre. Parlament, izvoljen v revolucionar-nih dneh nove Španije, ni odgovarjal sedanjim tokom, ki se pretakajo ined španskim ljudstvom. Nezaupnico socialistov, ki jo je sprejel parlament, bi ljudstvo brez dvoma zavrglo. Med ljudstvom in njegovimi parlamentarnimi zastopniki ni soglasja. To je uvidel ne samo Lerroux. ampak predsednik republike Alcala Zamorra. ki ui hotel poveriti sesfave nove volilne vlade socialistični stranki, ampak osebnosti. ki nudi vsa jamstva poštenega državnika in uslnvi zvestega politika. Prvi mandatar Sanchez Roman ni uspel, ker je hotel sestaviti \lado skupaj s socialisti. Za njim je bil poklican Martine/. Barrios, ki se mu je po truda-polnih tipanjih posrečilo sestaviti kabinet, ki po svoji politični sestavi popolnoma odgovarja prejšnji vladi. Sicer pa v tem ni nič čudnega, siij je Barrios desna roka Lerrouxa in se pod novim imenom nadaljuje stara pomirjevalna protisocinlističnii politika Lcrrouxeve vlade. Nova osebnost prvega ministra pa ima to ugodnost. da javno mnenje ne more nnprtiti novi vladi odgovornost za nekatere osebne pogre-,ke. ki jih jo zagrešil Lerroux. Po želji predsednika republike se je v novi vladi še bolj nnglnsiln in podčrtala desničarska ost. snj se i kabinetu nahajata dvn radikala Ordas in Barnes. ki sta vedno zagovarjala stališče, da bo za Španijo tem bolje čim manj ima opraviti s seciiiBsii in da je treba najti vlado, v kafero bodo pritegnjeni zastopniki desničarskih pote retnv.
Lerroux je padel ko< žrtev socialističnih intrig, a novn vlada, mesto da izraža to socia-llsllčno zmago, ie še boi.j naglasa njihov neuspeh. Kabinet Mnrtinez Barrios je nnjkrep-kejši udar po socialističnih vrstah, odkar ob-
Balhan - Balkanu
Zgodovinska pot Titulesca
Po sestanka z Jeltičem se bo Titulescu pogajal še z Bolgari o pomiritvi Balkana
Belgrad, 12. dkt. m. Snoči ob 9.20 je prispel v Belgrad romunski zunanji minister Titulescu. Na belgrajski postaji so ga sprejeli naš zunanji minister JevtkS, romunski poslanik na našem dvoru Guronescu, češkoslovaški poslanik dr. Pavel Well-ner, poljski poslanik Schwarzburg-Giinther, oba pomočnika zunanjega ministra Purič in Jurišič ter šef kabineta zunanjega ministrstva Markovič. S postaje je Titulescu odšel s svojim spremstvom ter v spremstvu našega zunanjega ministra Jevtiča ter pomočnika Puriča v romunsko poslaništvo, kjer je že bila prirejena večerja za goste. Večerja je trajala do pol 12, nakar se je Titulescu z našim zunanjim ministrom in svojim spremstvom v^pil na postajo, kjer ga je pričakoval še bolgarski poslanik Kjoseivanov ter naš poslanik v Bukareštu Čo-lak Antič z drugimi predstavniki zunanjega ministrstva. Titulescu je na belgrajski postaji izjavil časnikarjem, da je njegov obisk v Sofiji samo vljudnostnega značaja in da tam ne namerava sklepati nikakršnih sporazumov. V Sofijo gre samo zato, da se tam iskreno pogovori z bolgarskimi državniki. O potovanju Nj. Vel. kralja Aleksandra v Varno, Carigrad in na Krt se je Titulescu izrazil ter izjavil, da je to potovanje epohalno za zbližanje balkanskih narodov. Takoj nato se je Titulescu odpeljal proti Sofiji.
Sprejem v Sofiji
Sofija. 12. okt. AA. Romunski zunanji minister g. Titulescu je prispel v Sofijo danes ob 10.30. Potoval je do obmejne postaje Dragomari s posebnim vlakom. V Dragomanu sta romunskega zunanjega ministra pozdravila romunski poslanik na bolgarskem dvoru in načelnik protokola v bolgarskem zunanjem ministrstvu.
Na železniški postaji v Sofiji so sprejeli g. Titulesca zastopnik predsednika vlade notranji minister g. Girginov z več člani vlade, adjutant kralja Borisa polkovnik g. Tanov, dvorni svetnik g. Gru-jev in pomočnik zunanjega ministra g. Radev v spremstvu več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Dalje so bili na železniški postaji predsednik sobranja dr. Aleksander Malinov, poslanik kraljevine Jugoslavije v Sofiji dr. Vukfevič, poslanik poljske republik« g. Tarnovski, poslanik češkoslovaške republike g. Mikša in drugi člani diplomatskega zbora ter zastopniki bolgarskih in tujih listov.
Romunskega zunanjega ministra je pozdravil najprej v imenu vlade zastopnik ministrskega predsednika g. Girginov, nato pa v imenu kralja Borisa polkovnik Tanov in dvorni svetnik g. Rujev. Potem so g. Titulesca pozdravili predsednik sobranja dr. Malinov in ostale navzoče ugledne osebnosti.
Po pozdravih in predstavljanju se je g. Titulescu odpeljal na romunsko poslaništvo, kjer bo stanoval za bivanja v Sofiji. Na čast g. Titulescu
priredi romunski poslanik v Sofiji g. Stojka opoldne v poslaništvu kosilo, ki se ga bodo udeležili tudi zastopnik predsednika vlade minister Girginov, več članov vlade, predsednik sobranja dr, Malinov in druge osebnosti.
Popoldne ob 17 se pripelje z orijentnim ekpre-som iz inozemstva predsednik vlade g. Nikola Mu-šanov in bo takoj začel razgovore z g. Titulescoin.
G. Titulescu ni hotel dati novinarjem nikake izjave ter je obljubil, da jih ho sprejel jutri, ko ho končal razgovore z bolgarskimi državniki. Drevi priredi predsednik vlade g. Nikola Mušanov g. Titulescu na čast v Union-klubu svečano večerjo, po večerji pa velik sprejem.
»Mir« prinaša članek pod naslovom »Politika in atentati«. V članku pravi: Romunski zunanji minister Titulescu je doživel v Sofiji najlepši sprejem. Njegov prihod je prišel v času, ko so neodgovorne osebe napadle bolgarsko poslaništvo v Bukarešti. Vsak pameten človek pri nas razume, da ta neprijetni incident ni v nobeni zvezi z romunsko vlado ne z njeno politiko nasproti Bolgariji. Nato list pravi: Titulescu je prišel v Sofijo kot prijatelj, na-
sprotniki prijateljstva so mu pa priredili presenečenje, toda mi smo prepričani, da to pri nas ne bo imelo odmeva. Tudi pri nas se dogajajo podobne stvari, še telo hujše. Na primer tisto, kar se je pripetilo pred odhodom bolgarskih svečenikov v Jugoslavijo. Take stvari niso ravno priporočilo za nas. Jasno je celo to, da so celo med člani bolgarske svečeniške misije takšni, ki bi hoteli, da se ta misija onemogoči. Njiho\o prizadevanje je pravi atentat. Kako naj bi se tudi drugače imenovale razne izjave in manevri nekaterih gospodov članov te delegacije v poslednjem trenotku? Njihovo ravnanje ni samo nespametno in netaktično, temycč tudi neznačajno. Ne da se hkratu služiti Bogu in mamonu. Miroljubno bratsko poslanstvo bolgarske cerkve mora biti delo iskrenih in lojalnih ljudi. Bolje bi bilo, da ta delegacija sploh ne odide, kakor pa, da bi prišli vanjo dvolični ljudje, ki rova-rijo zoper miroljubne cilje tega poslanstva.
Belgrad, 12. okt. m. Po zadnjih vesteh bosta madjarski ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya prispela 17. oktobra v Belgrad. odkjer nadaljujeta takoi pot v Sofijo in Ankaro.
Zunanji minister
Jevtič v razgovoru s češkoslovaškim poslanikom Velnerjcm in romunskim poslanikom Gurancscom (na desni) pri svojem prihodu v Belgrad.
Rusko-japonski spor
,Japonska je polip Azije4
London, 12. septembra, tg. Sodeč po brzojavih, ki prihajajo iz Tokija, se spor med Rusijo in Japonsko razvija neugodno, le dne 21. septembra je sovjetski komisar Sokolnikov v zelo resnih besedah opozoril japonskega veleposlanika Ota v Moskvi na resnost položaja, ki ga je povzročila po mnenju sovjetske vlade Japonska. Sokolnikov je takrat dejal Oti, da ima sovjetska vlada izvirne informacije, kako se japonska vlada in japonski generalni štab neposredno vmešava v vprašanje vzliodno-kitajske železnice, ki je zadeva, ki inte- i resira izključno le sovjetsko in mandžursko vlado, j Tako je dobil sovjetski ravnatelj železnice na pritisk japonske vlade mandžurskega nadzornika, ki | je po narodnosti Japonec. Istočasno so Japonci za-
| nost za dejanja, ki ogrožajo pravice sovjetske Ru-! sije v Mandžuriji. Ruska vlada je dokaze, ki se nahajajo v njeni posesti, tudi objavila v svojem tisku, j Japonska vlada je verodostojnost teh dokazov odklonila in je dala izjavo, iz katere bi sledilo, da so dokumenti enostavno ponarejeni. Toda sovjetska j vlada vztraja pri svoji prvotni trditvi.
4 obremenilni dokumenti
V glavnem gre za štiri dokumente. Prvi trije so prepisi poročil, ki jih je pošiljal japonski poslanik v Mandžukuo svoji vladi in v katerih daje navodila, kako se naj japonska vlada polasti sovjetskih železnic. Japonski veleposlanik nasvetuje v
htevali, da se postavi vse uradništvo te železnice	| prvem poročilu japonski vladi, naj ne prizna rusko-
pod policijsko nadzorstvo mandžurskih oblasti,	! kitajsko pogodbo glede teh železnic, češ, da Ki-
kar nikakor ne odgovarja predpisom pogodbe. So-	| ui®ka še m priznala nove države Mandžukuo. Po-
kolnikov je zaključil svoje izvajanje s sledečimi	i slanlk Hiskara nadalje zahteva, da se
besedami:
Sokolnihov svari
»Sovjetska vlada me je pooblastila, da izjavim v njenem imenu, da bo smatrala vsako kršitev dosedanjega pravnega stanja z ozirom na vzhodno-kitajsko železnico kot dejanje, ki nasprotuje obveznostim, ki jih je prevzela japonska vlada in kot protizakonit poskus, da se japonska vlada polasti železnice, ki je last sovjetske Rusije. Sovjetska vlada smatra, da je za te kršitve odgovorna japonska vlada osebno in neposredno. Mandžukuo ni tako močna, da bi si upala sama prevzeti odgovornost za tako usodepolna dejanja, amp.ak za njim stoji japonska vlada, ki je neomejen gospodar Mandžurske države. Japonska bo torej tudi nosila odgovornost za vse posledice, ki morajo nastati, ako bi se pravice sovjetske Rusije omejevale ali kršile.«
Te izjave Sokolnikova so močno odjeknile po svetu in žarko posvetile na nevarno točko, kjer se dogodki z veliko naglico razvijajo v nevarnem pravcu. Pogajanja med mandžursko in sovjetsko vlado za prodajo imenovane železnice pa so kljub temu trajala dalje. Po najnovejših vesteh iz Tokija so pa sedaj tudi pogajanja prekinjena, ker je sovjetska vlada prišla na sled novim dokazom, da sc japonska vlada stalno in prevratno vmešava v vprašanja, ki zadevajo Rusijo in da nosi odgovor-
sfoja španska republika. Drugi, še hujši udarec bo prišel od si rani španskega ljudstva, saj že socialisti sumi priznavajo, da bodo veseli, če si priborijo na volišču vsaj polovico dosedanjega zastopstva. Španija se torej resno dosledno otresa marksizma in s tem polagoma prehaja iz dobe anarhije v dobo reda in napredka.
vjetski ravnatelj železnic podrediti mandžurskemu 1 podravnatelju, ki pa je samo japonski izpostavlje-i nec. Hiskara poroča v Tokio tudi o tajni konfercn-; ci, ki sc je vršila v Harbinu med mandžurskimi in ' japonskimi zastopniki in ki bi imela odločiti o i usodi sovjetske železnice. Konferenci da so pri-j sostvovali tudi zastopniki japonskega vojnega mini-i strstva. Na tej konferenci, da je japonski zastop-j nik hladnokrvno priznal, da Japonska ne bo pri-! pravljena za bojni spor z Rusijo pred koncem leta | 1933, zato svetuje previdno postopanje, a vendar j trdovratno delovanje na tem, da pridejo železnice pod japonsko oblast. Poslanik Hiskara poroča v drugem pismu o neki drugi tajni seji, kjer so skle-, nili »asimilacijo železnic« in takojšnjo aretacijo večjega števila sovjetskih uradnikov imenovane že-
leznice. Tretje poročilo, ki opisuje novo konferenco, še bolj obremenjuje laponsko vlado, kajti japonski poslanik tam izrecno zahteva, da sc mora na vsak način z vsemi sredstvi »pospešiti polastitev vzhodno-kitajske žclcznicc«.
Poleg imenovanih Ireh dokumentov japonskega poslanika imajo Rusi v rokah tudi poročilo japonskega konzula v Harbinu, v katerem našteva imena sovjetskih uradnikov in državljanov, ki se naj pozaprejo, ler pristavlja, »da jc dal potrebna navodila, da se nemudoma uporabi orožje, če bi se dotični upirali«.
Odmev na Japonskem
Objava teh dokumentov je izzvala od japonske strani rezek dementi. ki ga pa sovjetska vlada odklanja. Ruska agencija Tass, ki poroča, da je sovjetska vlada prekinila vsako nadaljno pogajanje z mandžursko vlado glede imenovanih železnic, pristavlja, da sovjetska vlada nikakor ni pripravljena, da bi preklicala svoje trditve. Na drugi strani pa poročajo iz Tokija, da so oblasti uradno zaprle nekatere sovjetske ustanove v Tokiju, ki bodo ostale zaprte dotlej, dokler Rusija ne prekliče svojih trditev. Nadalje so izjavili zastopniki zunanjega ministrstva v Tokiju, da namerava japonska vlada energično protestirati v Moskvi in da je odvisno od odgovora, ki ga bodo dali sovjeti, če bo Japonska odpoklicala svojega poslanika v Moskvi ali nc. Prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama je torej na vidiku. Sovjetska vlada jc nasprotno dala nalog svojemu ravnatelju kitajskih železnic da razveljavi vse dosedanje ukrepe mandžurske vlade.
Položaj na Daljnem Vzhodu postaja od dne do dne bolj zamotan in poročila, da se zbirajo sovjetske in japonske čete žc na mejah Mandžukua, pričajo, da je sedanji rusko-japonski spor resnega značaja. To potrjuje tudi dolga avdijenca šefa japonskega generalnega štaba princa Kanina pri ja ponskem cesarju.
Japonska želi nadvlado nad vso Azijo"
M
London, 12. oktobra. AA. Profesor Taid 0'Conroy, bivši profesor na univerzi v Tokiju, je izdal danes knjigo pod naslovom »Japonska nevarnost«. V tej knjigi dolži avtor Japonsko, da stremi po nadvladi nad vso Azijo: najprej je prišel na vrsto Mandžukuo, nato Kitajska, potem pa pridejo Indija, Avstralija in naposled Rusifa. Takšen je, pravi avtor, načrt Japonske, ki jo pisec imenuje »polipa orienta«.
Nemčija že špekulira
Pariz, 12. oktobra. AA. Listi priznavajo, da je sedanji spor med Rusijo in Japonsko zaradi vzhodno-kitajske železnice resen. Navzlic iemu pa upajo, da bo mogoče preprečiti sovražnosti. Edina država, Iri špekulira s spopadom, je Nemčija. Listi so mnenja, da bo Moskva storila vse, da prepreči
spor z Japonsko. Rusi se ničesar nc boje toliko, kakor vojne. Po drugi strani pa jc verjetno, da sc tudi Japonci nc marajo pognati v tako prigodo.
Zato je verjetno, da bo ostalo pri diplomatskem boju in da bodo najhujše preprečili. Na obeh državah je, da se nc dasta zavesti od nemških intrig.
Filipini postaneio neodvisni
Washington, 12. okt. AA. V poučenih krogil smatrajo, da je verjetno, da bo ameriški parlament pri prihodnjem zasedanju dovolil Filipinskemu otočju takojšnjo neodvisnost. Tako zvani Cuttin-gov zakon predvideva to neodvisnost šele v desetih ietih. Ta zakon sla lako poslanska zbornica kakor senat odbila. Strokovnjaki so mnenja, da ameriška vofna mornarica, naj si bo še tako močna, na more braniti tega otočja pred napadi
Kraljev dar poplavljencem Kako je z nami? ('z ^e siaiisuhe za i,mo)
Belgrad, 12. okt. Nj. Vel. kralj se jc Se za svojega potovanja informiral o poplavah v savski iu ilrinr.ki banovini. Ko ne jc vrnil v prestolnico, je zahteval podrobna poročila o velikih škodah iu o tem. kaj sc je ukrenilo, da sc priskoči prizadetim na pomoč ter jc nato blagovolil podeliti kot_svojo usclmo podporo prizadetim v savski banovini 60,000 dinarjev. p»pla> Ijenrem v dravski banovini, kjer jc voda napravila večjo škodo, pa 100.000 Din. V ilieli banovinah je podpora Nj. Vel. kralja po poplavah prizadetim zbudila najlepši ulis.
Seja pomožnega odbora
Danes, v četrtek ob 10.30, se je pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča vršila druga seja Osrednjega pomožnega odbora za poplavljene« dravske banovine. Nu poročilih,' ki sta jih o dosedanjih ukrepih kraljevske banske uprave podala In sicer načelnik oddelka za socialno politiko iu narodno zdravje dr. Dolšnk Fran o nakazanih podporah s strani, države, banovine in organizacije Rdečega križa, nadalje o prejetih prispevkih različnih osebnosti, ustanov in organizacij ter o organizaciji higienske in zdravstvene službe načelnik tehnlč-ipga oddelka inž. Kraje Matija pa o organizaciji tehniške službe, so poročali še člani odbora o situaciji v posameznih predelih banovine. Poročni je član banovinskega sveta Arko mlajši o situaciji v kočevskem srezu, zlasti v Strugah. Za mesto Celje o poročal župan dr. Goričan, za srez Celje pa narodni poslanec PrekorSek. Oba sla naglašala, da je Celje in okolica bila v zadnjih dneh že v drugič poplavljena ter je druga poplava zasegla celo kraje, ki oh priliki prve poplave niso bili prizadeti. Vsi
člani odbora so soginšali v tem, da je treba zaradi Nižajoče se zime z vso močjo pospešiti zgradbo zasilnih stanovanj odnosno obnovo poškodovanih stanovanjskih objektov. V la namen se bo zbiralna akcija razširila zlasti tudi nu zbiranje-gradbenega muterijuln. Nadalje se bo po možnosti organizirala ulp'j.ja zu pridobitev vekovrslnih živil, da se nu tu način osigura prehranjevanje onega prebivalstva, ki je ob poplavi prišlo ob vse zaloge. Iz razpoložljivih sredstev jo odbor zn nndaljno pomoč odobril naslednje podpore: Sreskemu načelstvu v Celju, mestnemu oačelstvu v Celju, sreskemu načelstvu v Krškem (za Vrbinsko vas in Krško vas), sreskemu načelstvu v Ljubljani (za liačno in del Barja) in sreskemu načelstvu v (ioriijem (-radii, VBakmnu navedenih srezov i)o 10.000 Din; sreskemu načelstvu v Kočevju (za Loški potok za rlhniško okolico) 15.000 Din, motnemu načelstvu v Ljubljani (zu Barje) 5000 Din ter sreskemu načelstvu v Prcva-Ijali (za (iušlan.1) 2000 Din. Nadalje sc bo prebivalcem vasi Itačna nabavila semenska pšenica na banovinske stroške.
Razna darila
Za poplavljencc so darovali Osrednjemu pomožnemu odboru za poplavi,jence dravske banovine tvrdka Henrik Kranzl 8 volnenih sviterjev, 2 volneni krili za deklice, 2 volneni bluzi, 0 parov otroških rokavic In il volnene moške telovnike v skupni vrednosti 1800 Din, nadalje Kulturno in prosvetno društvo -Cankar?, Belgrad, 1000 Din, državna osnovna šola Tezno 17 Din, neimenovani 200 Din in neimenovani (100 Din. Iskrena hvala!
Bolgari so siti atentatov
„Usoda države ne sme bili odvisna od kapric neodgovornih Vudi'
Uradno ugotovljeni podatki o ljudskem gibanju sn izredno zanimivi in važni, ker se v njih zvesto zrcalijo kulturne iu gospodursko-social.ne razmere narodne celote narodnega duševnega in telesnega zdravja in moči ali propadanja. Moramo si jih do-brj ogledati od vseh strani — leto za lelbm. '
Največji deiuogrnfl8ni podatkh ki jih je rte-davno objavil naš državni statistični urad, veljajo zn I. 1030, splošni uspehi so dokaj zadovoljivi, a številke" v posameznih banovinah.postavljajo ravno nas Slovence v žalostno luč...
Sklepanje zakonov je za zdravo rast nrlrftda ■ eden glavnih pogojev (duši se ve visoko število zakonov še ne jamči za sorazmerno porast rojstev, i kar. dokazujeta Italija in Nemčija). Kakor drugod, je neposredno po vojni sklepanje zakonov ludj pri nas silno naraslo iu doseglo 1920 1. svoj višek, , Nato je začelo število novih zakonskih zvez padati in doseglo 1924. najnižjo stopnjo. Poslej število novih zakonov zopet polagoma niste in tudi v letu 1930. ni opažati nikakegu nazadovanja (zaradi krize). Uradne številke o sklenjenih novih zakonskih ' zvezah v Jugoslaviji so naslednje: 1920. leta jih je bilo 185.945, 1921. leta 157.055, 1922. leta 131.770 in 1924. samo še 114.896. Potem se število pola-gomu, pa stalno, zopet dviga: 1929. letu je bilo sklenjenih 128.119 novih zakonov in leta 1S!30. 13^.31.5, torej nekaj več kakor 1922. letu.
Izredno zanimiva in |>oučna je statistika o zakonskih ločitvah. Največ ločitev je bilo letu 1928. — nedvomno posledica ra/.rvnnih vojnih in povoj-nih razmer, materialističnega valu, ki je bil zajel ves svet. IPoslej pa število ločitev stalno pada. Leta 1929. je bilo 0070 ločitev, a 1930. leta 5826. Na vsakih 100 sklenjenih zakonov je odpadlo 1980. leta po 4*1 ločitev. Oil 1. 1923., ko je bilo 5 ločitev na vsakih 100 zakonov, so se razmere izboljšale /.a 0.79 odstotka.
Zanimivo je. kako se dele ločitve po veroizpovedih. Rekord pripada muslimanom, in to v re-
Soflju, II. okj. AA. l isti prinašajo_ brzojavko Agencije Avala o napadu bolgarskih ect-nikov na jugoslovansko obmejno stražnico v okolici Bosi I jgradu in <> eksploziji peklenskega stroja, pri kateri je našel smrt vojak Stojami-vič, poročnik Jovič je bil pa ranjen. Poročila listi ne komentirajo. Vladni organ »Znnme« je prinesel o dogodku kratko poročilo, v katerem navaja brzojavko Agencije Avale, no dn bi jo •itiral, nato pa pravi: \ prašali smo vojnega ministra generalu Kišovu, kuj misli <> tem incidentu. Minister nam je izjavil: Incident se je pripet i 1 v nedeljo zgodaj zjutraj. Naši- obmejne oblasti so zaslišale streljanje in so takoj odšle na lice mesta. Ko se je zdanilo, so se naše obmejne oblasti sestale z jugoslovanskimi, da ugotove dejansko stanje.
Slovo« pu tvori izjemo in prinaša članek glede lin la incident. Članek ima naslov »Izzi-runjc« in i/vaja: Ta novi incident bo vsa juv-
Demonstracve v Bukarešti
BukareSta, 12. okt. AA. Rador poroča: Med pogrebom žrtev, ki so padle v Dobrudži od bolgarskih komitašev, je skupina 35 omladincev iz Macedoniie manifestirala pred tukajšnjim bolgarskim poslaništvom. Omladinci so razbili več oken na poslopju poslaništva. Policija je takoj prihitela in spravila izgrednike v upravo policije, da jih iz-roče sodišču.
Sofija, 12. okt. AA. Listi prinašajo brzojavno poročilo iz Bukarešte, da so snoči po pogrebu žrtev komitskega napada |)ii obmejni dobrudžnnski vasi Jcnidžeju priredili v Bukarešti demonstracije pred tamkajšnjim bolgarskim poslaništvom in dn so demonstranti s kamni pobili okna nu poslopju bolgarskega poslaništva.
Namestnik predsednika \ lade minister Gir-ginov ie na vprašanje, kaj je s tem incidentom. odgovoril. da je poročilo ločno. Demonstranti so razbili okno iu napravili škodo. Zato je odpravnik našega poslaništva v Bukarešti Stratijev že snoči izročil riiniuii.ski vladi protestno noto, v kateri zahteva najstrožje kazni /a krivce in odškodnino za nastalo škodo. I o-,-|u. jc nadaljeval minister, pripomniti je treba, da tega incidentu ne kaže vzeti kot nepriju-ieljsko akci jo nasproti Bolgariji. To je početje neodgovornih os<M>, o neodgovorne osebe, to moram poudarili, so povsod.
Rusi elektriHcirajo sibirsko železnico
Moskva, 12. okt. c. Zaradi ogromne gospodarske in stralcgične važnosti sibirske magistralne železnico sc je sovjetska vlada odločila za to, da elektrificira vso progo, da bi bil pogon na njej rentabilnejši in hitrejši. Napravljeni so žc vsi načrti za postopno elektrifikacijo in bodo zgradili veliko število električnih central, od katerih bo proga dobivala električno energijo. Začeli bodo na evropski strani.
Senaf in skupščina sklicana
Belgrad, 12. okt. AA. Predsednik senata dr. Antc Pavelič jc sklical sejo senata na dan 18. oktobra ob 18. Na dnevnem redu jc poročilo odbora za prošnje in pritožbe (prošnje gg. Andreja Ga-brščka in Gavrila Ceroviču).
Belgrad, 12. okt. AA. 56. redni sestanek narodne skupščine bo v torek 17. oktobra. Začetek seje ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu jc določitev dnevnega reda.
Osebne vesli
Belgrad, 12. okt. m. Napredovali so: za svetnika 1. pol. skup. 1. stopnje v finančnem ministrstvu .los i ji Satler, dosedaj v 4. pol. skup. 2. stopnje; pri dravskem finančnem ravnateljstvu zn višje svetnike 4. pol. skup. 2. stopnje dr. Robert Tomšič, dr. Bogomil Pavlič, Ivan Volčič in dr. F.rnest Močnik; zu finančnega svetnika 4. pol. skii|>. 2. stopnje Jur-ko Viktor; za finančnega tajnika (!. pol. skupine Aleksander Korenin, dosedaj finančni pristav 7. po-ložajne skupine. Pri dravski finančni direkciji so napredovali: zn finančnega svetnika 4. pol. skup. •j. stopnje Franjo Zupančič, višji finančni tajnik 5. pol. skupine. Pri savskem finančnem ravnateljstvu: r.a finančnega |>ristuva 7. pol. skup. Josip Uršič, do-icduj finančni pristav 8. pol. skupine. V oddelku državnega računovodstva v finančnem ministrstvu je napredoval za višjega računskega inšpektorja 5. pol. skii|>. Janko Ravhekar. Pri dravskem finančnem ravnateljstvu so nnpredovnli za višjega računskega inšpektorja 5. pol. skup. Ivo Flnderle, Ivan Krimjc, Andrej Golob, Viktor Bišof, Janko Bitelic, Peter tilužar, Janko Italijan iu I'rane llnrt-niati, dosedanji računski inšpektorji ii. pol. skupine. Za računska kontrolorja 7. pol. skup. sla napredovala Adoll Turk in Anion Vrhovec. — Premeščen je inž. Krešimir Karkovič, pristav 8. pol. skupim' iz železniške delavnice v Mariboru v strojni oddelek nlavnega ravnatelistva v Beluradu.
nost obsodila, ker bo razumeta, dn je to izzivanje neznanih ljudi zločinske miselnosti, ki bi hoteli sejali razdor med sosednima državnimi, iu to ravno v Ircnotkil, ko se nuše višje svcčeiiištvo pripravlja na obisk v Jugoslavijo. Za takšna izzivanj« ni treba nc dosti p<imeti. ne posebnega |iogunia. samo podlosti, da se skrivaj položc nu meji bombe, ki utegnejo ubiti na j nedolžne jše ljudi. S svojo blaznostjo iu podlostjo bodo povzročitelji lega zločinu dosegli le nasprotni uspeh, ki so se ga nadejali. Vsa nušu javnost bo le zadovoljna, če bodo obmejne oblasti, luko naše kakor jugoslovanske, kj imajo iskreno željo, da bi vladala red iu mir na meji, \se storile, kar je v njihovih močeh, du se odkrijejo in kaznujejo krivci. Usoda naše države ne sme bili odvisna od kapric neodgovornih bedakov takšne Vrste, kakršni so oni, ki so i/.vršili spet nov incident pri Prezimiroveu.
Trošarine prosi sladkor
Kr. banska uprava razglaša:
Finančno ministrstvo jc pod št. 87.011 od 7. oktobra dovolilo nabavo trošarine prostega rafinira-nega sladkorja iz državnih sladkornih tovarn.
Da bi se cela akcija poenostavila, sc priporoča vinogradnikom sledeči način dobave takega sladkorja:
Občinske uprave v vinivrodnih okrajih naj zberejo lakoj vse prijave prosilcev-vinogradnikov na skupni prošnji in siccr v 4 izvodih. En izvod ostane pri občini, trije izvodi, od teh dva s podpisi prosilccv (eden s kolkovino od 25 Din za vsakega jjrosilca), naj sc pošljejo čimprej — a najpozneje do 16. oktobra naravnost Kmetijski družbi, zadrugi z o. z. v Ljubljani. Kmetijska družba bo te prošnje skupno predložila dravskemu finančnemu ravnateljstvu in na podlagi rešitve tega ravnateljstva naročila potrebne količine sladkorja ter jih napotila na posamezne večje postaje v vinorodnih okrajih kot »robo brez plačane trošarine, namenjene za pojačenje sladkorne vsebine vinskih mo-štov«. V prisotnosti organa finančne kontrole se bo ta sladkor razdelil posameznim občinam, občine ga bodo pa dalic razdelile posameznim prosilcem. En odobren izvod seznama prosilccv prejme pristojni oddelek finančne kontrole, ki bo po svojem organu prisostvoval pri posameznih vinogradnikih dodajanju sladkorja k vinskemu moštu. Istočasno bo napravil zahtevani seznani, oziroma zapisnik o izvršenem slajenju. Sladkor, dodeljen v to svrho, se bo namreč moral uporabili samo in izključno za slajenje letošnjih vinskih mostov.
Kmetijska družba bo naročeni sladkor morala takoj plačati državni sladkorni tovarni; zato morajo tudi oibčinske uprave lakoj pri razdelitvi sladkorja zbrati ves znesek za vso dobavljeno količino sladkorja in ga nemudoma poslali Kmetijski družbi. Cena sladkorju sc zaenkrat še ni mogla točno določiti, znašala pa bo približno« 6 do 6.50 Din. Prošnje jc na vsak način odposlali najpozneje 16. oktobra Kmetijski družbi. Nobena pozneje vložena prošnja se nc bo mogla več upoštevali. Obrazci za vlaganje prošenj so sc razposlali občinskim upravam po okrajnih načelstvih.
Drobne vesti
Belgrad, 12. oktobra. A A. Zaradi- selitve v novo zgradbo v ulico Miloša Velikega pri Gube-revcu ne bo sprejemal v ministrstvu zn socljalno politiko in narodno zdravje od danes pa do konca prihodnjega tedna.
(Iz kabinetu ministrstva za »ocijalno politiko iu narodno zdravje.)
Hclgrad, 12. okt. m. Ker se je Iu zgodilo v zadnjem času mnogo avtomobilskih nesreč radi premajhne pozornosti šoferjev, je helgrnjska policijska uprava izdala stroge določbe, da prepreči nove nesreče.
★
Dunaj, 12. oktobra. A A. Kancelar Dollfuss je od atentata poginoma okreval in prevzel spet knncelarske posle.
l/ondon. 12. okt. b. Angleški ministrski pred-sednik MncdOliald je proslavil danes svoj l>7. rojstni dan.
Varšava. 12. okl. b. 32 poljskih lovskih letal pod poveljstvom |>olkovnika in poveljnika vseh linijskih zračnih sil Rajskega, je odlelelo davi v l.vov, odkoder nadaljujejo pot v Romunijo.
llanjalukn. 12. okl. b. V trapisličnl samostan je prispel uindjnrskl legillmistični poslanec Miklas Orieger. ki bo prestal 10-dnevne duhovne vaje, ka-tere si je predpisal sam.
Kulor. 12, okt. b. Pred par dnevi sta prispela semkaj ruski publicist in bivši minister v kabinetu Korenskega, Vlad. Lebedev ter dopisnik Man-fheatiM' Ounrdinnnc. Olon \Vinkler.
Dubrovnik. 12. okt. h. Včeraj je semkaj prispela našn novn šolska ladja .ladrnn . Ugled ledje je dovolim. Jadran ostane v Dubrovniku samo tipkni H.,i
lativnem in absolutnem pogledu. I 'o svojem številu spadajo muslimani v Jugoslaviji na 3. mesto, po številu zakonskih ločitev- pu zavzeniujb prvo mesto. Leta 1930. je bilo ločphih 2530 muslimanskih zakonov ,pravoslavnih pn nekoliko nintlj, lo je 2374. Med katoličani, ki spadajo po' Svojem številu ua drugo mesto, je bilo I. 19110. samo 418 zakonskih ločitev. Zelo hitro in-,stalno se množe-ločitve med slnroUatolikl; I. 1980, jih je bilo 201. Po leni absolutnem številu ločitev spadajo slarokaloliki nu če-trto mesto, a v primeri;^ številom vseh svojih pripadnikov zavzemajo pri ločitvah prvo mesto.
Itelativno še sklepa največ zakonov v Vrbnski in Moravski banovini, najmanj pa v Zetski in Dravski. To se zelo vidno odraža I udi v statistiki ,0 rojstvih.	-j
Lelu 1030. je bilo v Jugoslaviji 494.703 rojstev. število rojstev od I. 1925 .stalim narašča (kakor narašča število novosklenjenih zakonov). Skupni letni prirastek na vnukih 1000 prebivalcev je dosegel 1930, Jota Ki,52. L. 1927. je znašal pnra-slek 13,30, 1928. leta 12.33 in. 1920,- leta '2.25, nakar je v naslednjem letu poskočil kar mi 10.52. To so šlevilke, ki veljajo za. celokupno Jugoslavijo. Posamezne banovine so pri leiit udeležene z naslednjimi številkami; Vrbaska sloji na'čelu z '22.74, zatem sledila Urinska in Vardarska; zelo žalostno se obnašata Dravska s 18.07 iu Savska z 12.78. Niže stbji le še velikoniestui Belgrad z 8.1!) na tisoč.
Tako je Irdaj Hlnlislikn o ljudskem gibanju topot s prstom pokazalo, kje se je vghezdilu bela kuga«. Za bogatinu slavonskimi in vojvodinsVmi kmeti pridno ubiramo stopinje revni in maloštevilni Slovenci. Nedvomno je to v veliki meri posledica posebno težavnih gospodarskih in splošnih razmer v Dravski banovini, kar pa lega nad vse žalostnega pojava nikakor np pnjasini.jp do dna, da o kakem opravičnnju niti ne govorimo. Naša uravna silil pada ... Kje so vzroki?
Ali sem res mati svoiih otroki
Morebili se bo kaleri izmed čilateljic čudilo zdelo lo vprašanje, vendar moramo povedali, da mali ni žc lisla, ki otroka rodi, ampak šele ona, ki ga neguje in vzgaja, ga uči iu z njim živi.
/c čislo mal otrok kaj liilto opazi, če je mati pri njem s srcem in ljubeznijo iu z vsemi mislimi, ali pa ji begajo le-le kje daleč. Tudi še tako važno delo ne sme matere toliko raztresli iu jo odtrgati od otroka, da bi nego iu vzgojo vršila brez misli, vsa vihrava in raztresena, /lasti živčno zelo občutljivi otroci današnjih dni, ki jih obdaja toliko razdorov, vihravosti iu nevarnosti, potrebujejo vso pažnjo matere in njeno požrtvovalno ljubezen in vdanost. S leni pa ne mislimo suženjsko službo pri I olroku in razneženje. Prepogosto ho z raznovrstnim delom preobložena mali v skrbi za svojo veliko družino morala mijiiejše delo opraviti prej, da se bo poleni lahko v iniru posvetila svojemu nego-vančku. Zanemarjanje materinske dolžnosti pa jc, če sc tnali da za|Tcljati in se udeležuje daleč izven doma morebiti neslanih zabav, ves dan trajajočih izletov iti romanj, doma pa nebogljeno dete hrepeni za njo.
Mati, ki v hoče bili na jasnem o razvoju iu napredku svojega otroka, ga mora opazovali pri I igri, pri nje; jvem drobnem delu in pozneje |iri uče-! niti. Iz skupnega življenja z ni itn mora spoznavati njegova dobra in slaba nagnjenja. Vsako zunanje, telesno delo iu vsak vnanji vpliv na otroka islo-časno Ittdi vpliva na njegovo notranjost ter v otrokovi duši vlisue sledi, ki bodo morebiti v njegovem j poznejšem življenju zanj merodajue.
V prejšnjih časih skoro nismo matere mogle 1 najti zveze iu razmerja med lelesno nego in duševno vzgojo. Celo vzgojeslovci so v svojih knjigah vedno ločeno razpravljali o tem dvojem. Mali pa, ki se z vso vnemo iu veslnosljo posveti otroku, prav kmalu spozna, kolikega pomena so dobri duševni vplivi tudi na telesni otrokov razvoj in kako se s
probujajočimi duševnimi močmi sorazmerno razvijajo tudi telesne moči in obratno. Navadno pa pri leni smatramo vse lo le kol naravni otrokov razvoj in pri tem prav zelo podcenjujemo malerino delo. Prav dobro pa vemo. da le|>o in dobro uspevajo le tisti otroci, ki imajo res dobro in skrbno mater, ki, skrbi za njihov' duševni in telesni razvoj. Koliko težav je s slabo vzgojenimi in zanemarjenimi olroki, pa ve zlasti tudi šola.
Boj za vsakdanji kruli vedno bolj trga mater iz družine in doma ler pušča olroke same. brez nadzorstva in vzgoje. To se nc ho spremenilo, dokler nc bo zopet mati z vsem srcem oskrbovala nege iti vzgoje svojega otroka. To pa bo seveda šele tedaj, ko bo mož lahko sam redno preživljaj svojo družino.
Za katoliško tnaler pa ne zadošča, da olroka |io katoliških načelih vzgaja, da jim daje lep zgled, ampak mora tudi prav z ,11 j i m živeti, iskati odgovorov na njihova vpmiar.ja, inieli razumevanje za njihove stiske.
Ko zuuaj v svetu govorimo o družinskem čutu in njegovi negi pa o materinskem veselju v družini ali se ne zgodi morebiti, da pa prav naši Otroci v lastnem domu zastonj čakajo na nas Kako lahko se zgodi, da bomo z zanimanjem za vse drugo prej kot pa za lastne otroke zakrivili alt. vsaj povm)-čili. da se bodo prav. naši otroci obrnili v povsem drugo smer, kakor pa jih zdaj zgolj i besedo navajamo.
Vsaka mali naj se ob času razvoja in rasli vsakega izmed svojih otrok spomni, kako tesno združen je bil nekdaj z njo prav ta njen otrok. To ni bilo samo biološko, ampak je znamenje, kako tesno naj bi bila mali in otrok združena tudi v dobi otrokovega razvoja prav do zrelosti. Tudi Iu velja: kar jc Bog združil, naj človek ne loči. — Materina sreča vsebuje visoko in ležko nalogo. Vsaka mati pa mora vedeti, da ni samo hraniteljica, negovalka in učiteljica otrokova ampak resnično mati vseh svojih otrok. — Ali sem res mati svojih otrok?
IZ
Utrinki katoliškega sveta
lake so naše matere!'
K prazniku materinstva preOhT/.enč Danice Marije . A i fin obhaja Corkett It. Oktobra, jc Anton S l o n ii c r o glasilu nemških katoliških mladinskih organl/.acij priobčil članek o mate-rlnslou. I tem članku pravi med drugim: Mnogo je /c dandanes mož. ki nočejo oeč ženske kol nekake načičkaiie punčke, ampak n ženski vidijo najprvo mater, to je bitje, katero je znotraj dozorelo in pripravljeno /.ustaviti svoje življenje, da umrejo v božji delavnici biti posredovalke življenja, /e pri otrokovem rojstvu si pridobi zasluge, ki se ji za nje ne moremo izkazati dovolj hvaležne, kakor je pisano o Tobijevi knjigi: (''usti in spoštuj svojo mater vse dni tvojega življenja: pomisliti namreč moraš, koliko težav in nevarnosti je prestala zaradi tebe, Pa tudi psa poznejša vzgoja in skrb je eno samo n jeno saino-žrlvovanje. da se otrokovo mlado življenje more razvijati in rasli. I'. Dorfter v svojem romanu Judilh /■ inslcrivulderinc popisuje tako junaško mater. Sjcn sin je poslal zapravljiv potepuh, /manjkalo mu je denarja. Mali mu ga pošlje v pismu: Poslej si pomagaj sam. jaz ti ne morem več. Ampak lahkomisclncž je zapravit vse in /topel stradal. Mat! pobere zadnje prihranke za svojo i.tarost in jih pošlje sinu: rc Ii tudi la denar, ki jc moj ves prihranek za stara leta zmanjka, vedi. da ima tvoja mati še zdrave roke in noge. da bo delata za te.- Sin sc vrne In hoče delati. Mali prosi in prosi in mu izprosi službo — ter ga tako reši. _ To je tudi naša slovenski mati. Prav lake so'nase dobre matere! Te trpeče žene so svoje veliko poslanstvo mnogo lepše In popolneje izpolnite kakor pa tiste našminkane dame in (Žarnice. Pri vsem svojem trpljenju so one Srečnejše, pokojne jše in popolnejše kakor pa te. ki jim manjka materinskega duha, požrtvovalne ljubezni. Vato pa se ženske, ki so ostale samo tojne kot bolniške strežnice, učiteljice itd., počutijo srečnejše tmli kot ženske, ker so najbližje materinskemu poklicu. — Prav zalo pu v svoji zdravi nravnosti nepokvarjen moški hihko prezira tiste pollkalie modne stvore, ki slraše po promenadah, ker nočejo in ne morejo več biti matere.
\ravni vzor ameriškega predsednika.
Dne I. oktobra sc je v \eiviiorku začel velik nacionalni kongre* ameriških katoliških karita-tivnth organizacij, ki se ga je udeležilo 100(1 delegatov i/. 7.druzeuih držav in Kanade. \a kongres je prišel neivi/orski nadškof kardinal llai/es iu več ko 40 drugih škofov /. apo*tolnkim nuncijem vleil. S kongresom je bila združena proslava 100 letnice I inccni ijcvili konferenc. Prva iincen-cijeoa konferenca v Ameriki ie bila ustanooliena
leta 1X44 v St. I.ouisu. Danes jih je več ko 1000 s 17.(101) člani. Te konference sc posebno zavzemajo za otroško varstvo ter vzdržujejo kakili S00 otroških zavetišč. Ameriški predsednik tiooscvell je sam počastil ta katoliški kongres iu na n jem imel pozdravni govor, v katerem sc jd dotaknil karitativnega dela Iu pa svojega gospodarskega obnovitvenega programa. 7.elo toplo je pohvalil katoliško kurita.* ler I inrcncijcve konference. \alo pa je dejal: Ameriška vlada si prizadeva pomagati vsem. ki trpe pomanjkanje. Ampak le zasebna združenja morejo nesrečnikom nudili potrebno moralno pomoč. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je ameriško ljudstvo prežeto potrebe po n ravnem vzoru In da je vera v lioga najbolj bistvena potreba človeške družbe. — Uoonevell uoideva. da brez. moralne obnove ne bo gospodarske in socialne obnove družbe, l ega pa marsikje drugod «u ne uvidijo.
križanka vojna proti raz.kristjanjenjn človeka.
Union cutlioliqile du theatre sc imenuje n Parizu družba, ki je tudi v službi le križarske Oojske. Je to verska družba, ki ima le la namen: igralce, artiste. avtorje, komponiste itd. utrjevati v duhovnem življenju, rlani so sloveča Imena; glavni tajnik je znani gledališki kritik Maurice Brillunt. Ta unija je toliko bolj potrebna, ker so poklici, ki imajo opravku y. gledališčem, prav posebno o nevarnosti zu svoje versko življenje, /ulo pa tudi opravlja ta zveza velikansko apostolsko delo, ki ga seveda ne bo razumet kak prebujeni cvičkar, kakršni pri nas včasih tako radi govore a kulturi in napredku. I si člani — od velike pri-madone do zadn jega sluge — so si med seboj na jboljši tovariši, ki .«' vedno med seboj podpirajo. Sveta maša pa. ki se bere za zvezo, je središče lega dušno-pastirskega delovan ju. K službi božji se zbirajo v lepi dominikanski cerkvi: gode orkester najboljših glasbenikov. Zunaj cerkve se sestajajo na zborovali jih, kjer jim patru II ebert in Pade preduvuta v dngmuličnili in apologetičnih vprašanjih. 1'sak mesec izdajajo svoj Ust. ki prinaša društvena poročila. /.. i'>~'t jc zveza štela 400 članov, diines pa jih je že blizu 1000. Po zgledu francoske so ustanovili tudi belgijsko unijo. Pripravljajo pa se že tudi v \cmčiji, Italiji in Kanadi, du tudi tam pojdejo za francoskimi katoliškimi tovariši. I spehi francoske unije sn namreč tako veliki, da njen zgled res vleče, f rancoske igralke Mile Simone Suprin. Mllc 1 vonne llautin in Mite Sus<annc Delorme so šle v samostan. Pokrovitelj je kardinal I erdier. duhovni vodja pa dominikanski prtjor. Ta unija je del silnega katoliškega gibanju, ki je v Franciji zapor,-lo križarsko vojno zoper raz.krist jan jen je člo-oeka. — lakih stanovskih križarskih čet bo treba prej ali slej tudi prt nas na Slovenskem, da se krii.tiani ne poplitvijo, plitvi ne razkristjunija, že ru/kristieni pu zopet pokrist jani >■	'
Jugoslovanski dijaški dom v Pragi
Po načrtih arh. Dobroviča je bil /.grajen v Pragi za jugosl dijake »Aleksandrov kolegij«.
Divjanje Kamniške Bistrice
Strahovito razdejanje — hujše od zadniega
pustila tudi velik del seženjskih polen in drevja. Les so v sredo potem kar z vozovi odvažali s travnikov.
Na Perovem je' Bistrica naplavila na neki travnik truplo male 6 letne Erjavškove Milice, ki je ob zadnji poplavi 23. septembra postala žrtev nesreče na mostu v Stahovici. Voda jo je brez dvoma zasula, zdaj pa jo je izkopala iz pesku in naplavila na travnik. Truplo so prenesli v Stranje, kjer je bil od velikem so-čuvstvovanju vse okolice pogreb male Milice, katero so imeli vsi zelo radi.
Ponovna poplava in velik« škoda, ki jo je to [jot spet napravila Bistrica, nam je opomin, da boino morali resno misliti na čimprejšnjo temeljito regulacijo.
Za poplavlience
Za poplavljence so darovali v >Sklnd osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine*-: Zadravec Jakob, industrijiilec in član banovinskegn sveta v Središču 10(10 Din; dr. Mrgole zdravnik v Ptuju. 200 Din: Gabrijelčič Fran, Banja Luka, 50 Din; Dekliška drž. osnovna šola v Ljubljani 188.50 Din.
Zanimiva Pobanova družina
Kamnik, 12. oktobra.
V ponedeljek zvečer so kamniški meščani s strahom opazili, da je po nenavadni plohi voda v strugi Kamniške Bistrice in Nevljice pričela naglo naraščati. Še pred polnočjo je že skoro dosegla višino, ki jo je imela ob zadnji
fiovodnji. Vse je bilo na nogah, ker 6o bili judje prepričani, da se je v planinah utrgal oblak. Voda ni naraščala polagoma, kakor je bilo to pred nedavnim, ampak v naglih sunkin. Tako naraščanje vode je še mnogo bolj nevarno in to se je takoj tudi opazilo, kajti valovi Bistrice so neusmiljeno butali ob bregove in razdirali varnostne nasipe in slabo zavarovane bregove, da odnesejo in porušijo še to. kur je ostalo od zadnjega razdejanja. Ljudje so vso noč stražili in pazili na zgradbe ob vodi in na mostove, ker nam je pač zadnja noplava dnla dovolj žalostnih izkušenj
Trdimo lahko, da je v noči od ponedeljka nn torek napravila Bistrica večjo škodo ob bregovih in po travnikih ko pa pri prvi poplavi. Posebno veliko škodo pa je napravi a spet v Stahovici, kjer je že zadnjič razdrla jez. odneslo obn lesena mostova in Supo na vrtu gostilne Malenšek. Vsled znižane struge nad podrtim jezom je dobil potok Bistrieiea večji padec in je že zadnjič močno izpodkopal Maienškovo električno centralo, v torek zjutraj pa jo je podrl. Voda je odnesla tudi polovico vrtu in zasilno brv. ki je bila zgrajena na mestu prejšnjega lesenega mosta.
Pred Stahovico je podrla voda na novozgrajenem delu ceste visoko škarjio in je škode nad 60.000 Din. Cesta se bo morala v interesu prometa hitro popraviti, ker se nasip čimdalje bolj udira.
Nasproti Bodlajeve hiše v Spodnjih Stranjah je Bistrica nn levem bregu odnesla velik kos zemljišča in prišla tik do hiše. ki je bila 5e pred zadnjo poplavo 50 metrov daleč od orega. Voda je izjkkIkopala temelje in stanovalci so morali ponori iz hiše. ki se je pričela rušiti.
Bistrica in Nevljica sta to jiot vzeli v zgornjem teku veliko večje množine lesa. Med njim je bilo največ že pripravljenih sežnjev za prodajo. Po strugi so se valila tudi cela drevesa, katera je Bistrica izpodkopala in od-nesln. Drevje in tramovje jo podrlo brv pri tovarni »Vesnnc. katero so komaj prejšnji teden zgradili, in se nakopičilo pred mekinjskim mostom, katerega so ves čas stražili in reševali pred drevjem.
Na travnike po Perovem in Duplici je Bistrica nanesla veliko množino materi.jala in si ponekod izkopala strugo jx> travniku. Tu je
ObCeka traja nekaj let
ako ie iz trpežne tkanine in solidno in dobro izdeiana. Kaiti izdelava zelo vpliva na trpežnosl obleke. - Dobro izdelavo in trpežne tkanine dobite pri
Jos Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3
ALBUS
terpentinovo milo
odstrani vso nesnago in varuje Vaše perilo

Domača umetnost na steklu
Kakor vedno v umetnosti. Poraja se zamisel. Ure, leta, delo je dovršeno, a še čaka. Kako se uresniči, v kaki snovi, tehniki, to ni vedno lahka naloga. Najmanj pri ustvarjanju na in v steklo.
Cut za skrivnosti in plemenitost mater i jala poraja i.n nadkriljuje vse to delo. Brez tega ne gre. Prenos risbe, akvarela, treske itd. na steklo ni ?sle-kleno delo«. No zadostuje zamisel prilagoditi, osnutek pristriči steklu ustrezajoči tehniki, zasnov sama mora obuditi svoj način tehnične rešitve. Tako je tudi vedno nov, enkraten, naj bo še tako naiven ali mojstrsko dovršen.
Vse v teh težnjah usmerjuje in odločil glavna lastnost stekla obenem odlika, lo je prosojnost. Gre za učinke forme, barve, plastike v prosojnosti, v odsevu prelivajočih in menjajočih se svetlob, kakor jih ne pozna nobena druga panoga umetnosti. Barva sama živi, žari. Razliva se v vsej svoji čarodejnosti in blagodejnosti. Pigment ni več vezan na lepenko, les ali zid. Prekrasna okna gotskih cerkva, najimenitnejša v katedrali Chartres, ali ni to ena sama molitev barv?
Umetnost na steklu se zopet vzbuja. Dolgo je počivala. Blagoslovljena doba gotike se do danes ni vrnila, toda v arhitekturi bodočnosti — je začrtana v znaku stekla in elektrike — stekloumetnost si bo priborila prvo mesto. Problem stekla, katero se lie ubije, je rešen. Njegova uporaba postaja nepregledna. Izpodriva zidovje, les, kovino. Tla, stene, stropi se oblijejo s steklom. Ne samo zrak in svetloba prodirala v temnice mest, tudi barva.
S|)oznan je blagodejni vpliv barve na človeka. Pravi sodobni arhitekt se ne zaveda samo neprecenljivih vrednot |>rozornega stekla, ampak tudi barvnega. Njegove dolžnosti se širijo. Napredek kemije ifi sila tehnike pospešuje kulturno velepo-membni razmah stekla.
Omogočeno je danes uresničiti na steklo, kot najuporabnejšeni in prepričujočem materijalu za oblikovanje, sklenjeuost in ohranitev arhitektonskih enot, največje umetnostne načrte. Obdelana stekla v obsežnosti celih soban nadomeščajo že dosedanje »stenske slike«
Brušeno steklo (140X275 cm) za stopnišče nove stavbe v Ljubljani. — Orig. delo stekloumetnika L I". Kleina, Ljubljana, razstavljeno v pasaži nebotičnika.
Rdeči križ za poplavljence
To-le družino gob je našla Marija Pogačnik v Gostinskih grabnih pri Vnanjarjiii ter jo poslala našemu uredništvu na ogled. Zanimiva skupina!
Ljubljanski Rdeči križ objavlja:
Ljubljanski odbor Rdečega križa je takoj, ko je dobil od Osrednjega odbora za pomoč poplavljen-cem v dravski banovini zanesljive podatke o škodi, ki so jo utrpeli prebivalci naše banovine po sepleni-berskih nalivih ukrenil tudi s svoje strani vse po-trebno, da se nemudoma pomaga prizadetemu pre-bivalslvu, ter se mu nudi v smislu društvenega pravilnika prva pomoč v gotovini blagu in živilih. Predsednik oblastnega odbora di. Viljem Krejči intenzivno sodeluje kot član v banovinskem osrednjem odboru ter jiosreduje, da se vrši pod [»run akcija obeh institucij s[x>razimuio in smoterno. Oblastni odbor je takoj po prejemu prvih |)oročil o nastali škodi nakazal iz svojega skladišča večjo zbirko |:>osteljnine in obleke, da se je porazdelila med poplavljence, da so se vsaj v prvih dneh po nastali ujmi, ko niso imeli strehe nad seboj niti zadostne obleke, obvarovali najhujšega. Ker pa oblastni odbor sam nima dovolj razpoložljivih denarnih sredstev, se je obrnil z nujno jirošnjo za prvo |x>moč na Glavni odbor v Belgradu ler poveril svojemu podpredsedniku insp. Jos. Westru. da je o nujnosti osebno poročal na seji izvršnega odbora v Belgradu. Glavni odbor je neutegoma naklonil prvo podporo v znesku 50.000 Din ter obenem odposlal 15 zabojev razne |K>steljnine, odej, plaščev, oblek, nogavic i. dr. Obenem je glavni odbor oblastnemu odboru odobril, da sme iz fonda Rdečega križa, ki je naložen pri Mestni hranilnici ljubljanski, dvigniti znesek 70.000 Din ler ga uporabiti za |x>moč bednemu prebivalstvu v poplavljenih krajih. Istotako je glavni odbor nakazal znesek 1000 Din, ki ga je bila poslala banka S. Baruch v Parizu za poplavljence v dravski banovini.
Ljubljanski oblastni odbor je od teh razpoložljivih zneskov na svoji seji dne 4. oktobra |*>raz-delil 100.000 Din na krajevne odbore tistih okolišev, ki so radi poplav najbolj lr|ieli. vsoto lOO.(KH)
Ludwig Renn:
Bojišče
Leta tisoč devetsto štirinajstega sta se v neki irancoski vasi udarila francoski in nemški vod. Poročnik Ilaberland je udri s tremi možmi svojega voda v vas in nepričakovano zadel ob nekem hišnem voglu na stotniio francoskih vojakov, ko se je vprav kanila vrniti. Eden od njih je zavihtel puško in z bajonetom prebodel poročniku prsa. Drugi je slepo ustrelil Nemca v lice. Ostali so se poskušali umakniti. Mušketirju Wagnerju je zrasel pogum in ustrelil je enega od beguncev.
Uro kesneje dosjie stotnik s svojim ordonan-cem. Vse je bilo mirno.
»Kaj delate tukaj?« nahruli Wagnerja, »sle se potuhnili?«
»Gospod stotnik, gospod poročnik je mrtev. Prebodli so ga pred mojimi očmi. A jaz mu nisem mogel pomagati,« pristavi boječe, »ker takrat so tudi mene napadli.«
»Kje leži?«
Wagner pokaže mrliča. Nekam čudno na eno stran obrnjeno leži truplo v sivi uniformi. Levica v rokavici je krčevito iztegnjena. Vsi nemo zro nanj; poročnika so res ljubili.
ledaj se ordonanc strumno postavi pred stotnika:
»Tam-le ob potoku leže ranjeni Francozi. Mi...«
»Ustrelite jih! Ubili so gospoda poročnika!« zarezi oholo.
Vojaki vidijo njegov grdi posmeh in se za-groze. Pa se spomnijo, da morajo maščevati poročnika in pozabijo stotnika. Gredo k potoku. Francozi sede naslonjeni na vrbe. Povedali bi radi, da so jim prijatelji...
Nemec dvigne puško. Pomeri sedečemu naravnost v lice. Boječe se ta smehlja. Saj to je le šala! Pa strel poči in ranjenec se zgrudi.
Desetnik pridrvi.
»Kaj vendar delate 1 Tega ne smete!«
»Stotnik je ukazal.«
Se dva strela počita. Francozi se niti ne oglasijo, tako so presenečeni. Gledajo v puškine cevi in — umirajo. Desetnik se obrne.
»To je vendar proti vsem pravicam!« si misli in molči. Nekam zgubljeno se zagleda za zeleni grič.
»Zberite se!« zakriči nekdo.
Vojaki nataknejo puške na rame, ne da bi ostale postrelili. Eden teh leži na hrbtu v travi, drugi sloni na sivem vrbinem deblu. Nemški sanitejec se ozre nanje:
»Pozneje, tovariši, moram najprej naše ljudi obvezati ...«
Gledajo ga in nobena mišica jim ne vzdrhti na obrazu. Boje se. da bi ga razdražili. Ima pištolo ob pasu in kar jim ie povedal, niso razumeli.
In tišina je legla za več ur. Onemu ob vrbi jc curljala kri skozi škorenj, počasi; bila je gosta.
V mraku pridejo vojaki. Ranjence nosijo.
»Tovariši,« zakliče ob vrbi.
»Ne moremo, saj vidiš!« V plahto zavitega vlačijo ko vzdihujočo kepo mesa.
btemnilo se je. Megla vstaja. Zvezde leskečejo.
Glad!
Nočni mraz se je zagrizel v ude.
Proti jutru oni ob vrbi zaspi in sanja: Nemec mu zvija nogo in vrta v bok Zabodel bi ga. pa Nemec ne čuti nič, samo vrta in zvija strašno in brez usmiljenja.
Zbudi se z nejasnim občutjem v glavi. Takoj je buden. Gladen je. Sonce je tovarišu pogledalo na ravnost v oči, a on le sope. V dalji ro|x>čejo kolesa. Zbada ga v nogi in levi bok je ves razbolien.
Ure teko. Se zmerom trpe oni drugi. Kako dolgo še?
»Nisi žejen?«
Samo z glavo pokiina. ne reče ničesar. Oprem-na steklenica je prazna, tudi krušna torba Naj se priplazi k vodi? Mrlič leži na poti. In desno od njega ieži drugo trupio v vodi. Temnortleča hlačnica, napojena z vodo, gleda iz potoka. 1 u je ležal Jean.
In še naprej teko ure. V dalji se nekdo dere v
enakomernih presledkih. Ni nikogar lu, ki bi mogel hoditi? Zrak trepeče nad travnikom. Znova se je nekdo zadri. Pa nikogar ni bilo videti. Sami mrliči in oni. ki sope.
Jezik mu jjodzavesttio giblje v grlu. Strah ga je. K vodi! A noga? Dvigne jo v zadržanem dihu in premakne na levo. »O!« zastoka od bolečine. In vendar se poganja vzdolž ob sopečem tovarišu do mrliča. Že smrdi? Noče vohati, pa vendarle: mogoče ima še kaj v krušni torbi? Mravlja beži preko obleke. Nič! Pa zdaj vsaj do vode more! Iztegne roko in zajame vodo zraven napojenih hlač.
Tiho leži, široko iztegnjen. In jutri bodo trupla smrdela ob taki vročini. In za tem prilezejo še črvi in morda k njemu — živemu! Pa saj ni mogoče. Menda vendar nas ne bodo pustili Nemci ležati.
Tišina pa še zmerom pošastno le/i.
Dva dni kesneje pridrvi avto. Dva jx>slanca rdečega križa izstopita in se bližata vzdolž potoka Francozom. Opazuje ju:
»Zdajle pridela!«
Zavijela v drugo smer in se povzpneta na pobočje travnika. Armadni general je lu izgubil sina in poslal dva poslanca, naj bi jx>iskala njegovo truplo, da bi ga stanu primerno v rodbinsko grobnico pokopal. Dolgo iščeta poslanca. Končno ga najdeta in preneseta preko travnika.
»Gospoda!« kliče Francoz v strašni grozi.
Poslanca se ozreta neprijetno jima je bilo — in gresta dalje. Avlo oddrdra.
Tovariš še zmerom sope, pa nc več enakomerno. Naslednje jutro je izdihnil.
Po enem tednu so prišli sanitejci in preiskali bojišče. Šc jc bilo nekaj živih, tudi Francoz ob |io-toku je še živci. Sanitejci so skrenili glave, tako je smrdelo. F.den od njih je prerezal Francozu škorenj.
»Črvi so se že zaredili.«
Polože ga na nosila, pa je med potjo umrl.
Istega dne je francoski zdravnik odrezal ujetemu Nemcu roko četudi je vedel, da tega ne bi bilo treba. Menil je, da na ta način služi domovini ...
Prevedla M. G.
Din. in sicer krajevnemu odboru v Ribnici 40.000 Din (za prebivalstvo v Strugah. Sodražici. Loškem potoku itd., ljubljanskemu krajevnemu odboru 20 tisoč Din (za prebivalstvo na Barju), odboru v Celju 20.000 Din, odborom v Krškem, Brežicah, Do-bovi in ha Rakeku po 50t!0 Din. Analogno se do deli tudi pošiljka posteljnine in obleke, ki jo je naklonil Glavni odbor, kakor tudi 000 parov nogavic, dar ljubljanskega industrijalca g. Dragotina Hribarja, krajevnim odborom Le-tem se je izrecno naročilo, da se smejo denarne podpore porabiti zgolj za one prizadete, katerim je vsled poplav življenje iu zdravje v nevarnosti s tem, da se jim nabavijo potrebna živila; gotovina pa le v toliko, kolikor jo potrebujejo za nabavo drugih nujnih potrebščin. Vsa podporna akcija Rdečega križa pa se mora vršiti sporazumno s krajevnimi činitelji (okrajnimi načelstvi iu občinskimi predstojništvi), tako da bo imel Rdeči križ zagotovilo, da so prejeli jx>dporo res potrebni, |>o ujmi najbolj prizadeli prebivalci. Zakaj društvu je tudi do lega. da se v prebivalstvu ojači zavesi, da Rdeči križ ne nabira samo prispiev-kov od svojih članov, temveč da smatra za svoje |>rvo nalogo, da nudi v sili iu potrebi prizadetim prvo pomoč.
Gospodarja ohradel
Trgovec ?.ika Markovič v Novi Gradiški je opazil zadnje čase. da mu njegova trgovina nikakor ne napreduje, čeprav je imel prav tak promet, kakor poprej. Tega si ni znal tolmačiti. Da bi kdo kradel v njegovi trgovini, ni niti sumil. Povsem slučajno je te dni opazil, da je njegov pomočnik Dragotin Hajdukovič skril pod mizo nekakšen zavoj. Gospodar je nato skrbno pazil na Ilajdukoviča. O, tem. kar je opazil, je obvestil orožniško postajo. Ko so zvečer hoteli njegovi pomočniki oditi iz trgovine, jih je pozval, naj stopijo v vrsto. Med tem časom jc stopil v trgovino poveljnik orožniške postaje. Markovič je vprašal Hajdukoviča, kaj je nameraval z zavojem in Hajdukovič je priznal, da ga je nameraval odnesti domov. Vodja orožniške postaje je na njegoven stanovanju napravil preiskavo, pri katerem je našel raznega galanterijskega blaga v vrednosti nad 25.000 Din. Hajdukovič je bil reven trgovski pomočnik, ki je imel majhno plačo, da je komaj mogel živeti. V zadnjem času so ljudje opazili, da mnogo zapravlja, zlasti pa je po najnovejši modi oblačil svojo lepo /eno. Kupil je lepo pohištvo ter živel kakor velik gospod, nihče pa ni vedel, odkod mu toliko denarja. Sedaj je vse jasno. Trgovec Markovič trdi, da mu je Hajdukovič odnesel iz trgovine blaga v vrednosti nad 200.000 Din. Hajdukovič in njegova žena sta bila aretirana, prav tako tudi nekdo, ki je nosil ukradeno blago iz trgovine \ Hajdukovičevo stanovanje.
Videm ob Savi
Radi pogoste davice med otroki, je prvi in drugi razred višje narodne šole zaprt. Nevarnost je, da se bolezen ne razpa.se, posebno še, ker sm bila oba razreda združena in je kar 70 otrok poučeval en učitelj-
Večkrat se porajajo pri nas tatvine Sicer v tem oziru ni pričakovati bolj.šanja, ker za brezposelnost ni nič kaj leka. — Žrtev predrzneža je postal v ponedeljek oh belem popoldnevu Jaka K iz Stare vasi. V kratkih desetih minutah mu jc izginila denarnica s 1000 dinarji pa še zlata verižica, ura in več drugih vrednosti. Za hip se je njegova svakinja umaknila iz hiše, ko jc nesla južino na njivo. Ta čas jc izkoristil tal, odprl vsa vrata in olajšal za kakih 3000 dinarjev vrednosti SvaK, ki se je ta čas mudil zunaj, ni mogel ničesar sumljivega opaziti. Tat jc moral vsekakor biti o domačih razmerah dobro jMničcn
Slabo kaže v vinogradih — našem upnniu. Poletna toča ie napravila največ škode. Grozdje gn: e S pridelkom lanskega leta letošnjega niti primerjat ne moremo, tako, da je položaj res žalosten. Trga! bomo, radi neugodnega vremena, šele po nedelji.
Ljubljanske vesti:
Nov zazidalni sistem v Ljubljani
Ljubljana, ti. oktobra.
Ljubljančani poznamo v svojem mestu v glavnem le dva sistema zazidiiviinjn parcel oziroma ulic. To sla prvič tipični strnjeni sistem, ki je za večja mesta sploh značilen, drugič pa ločeni sistem, kakor ga pretežno poznajo manjše naselbine, vtisi, manjša mesta in predmestja. V strnjenem sistemu sc namreč veliko stanovanjske hiše dotikajo tesno druga druge, lo se pravi, da so požarne stene skupne, pročelja pa posebej, vendar tudi drugo ob drugem. V tem sistemu je na primer zgrajen pretežni del stare Ljubljane, kakor Mostu i in Slari trg, pa tudi moderne Ljubljane, kakor na primer ravno lilok med Aleksandrovo in Gtijevo ulico. V ločenem sistemu pa stoji vsaka hiša zase. To so na primer tudi lepe ulice, kakor Levstikova ulica, kjer so skoraj same vile, pa tudi predmestne ulice, kakor ulice za Bežigradom in še drugod.
V modernih mestih pa uvajajo sedaj še tretji sistem zazidavanja, namreč vrstni sistem. Vrstni sisleni ima pred obema prej navedenima sistemoma mnogo prednosti!, oziroma boljše povedano, združuje dobre lastnosti obeh prvih sistemov. Vrstni sistem je namreč v tem, da so hiše zidane prav tako kakor pri strnjenem sistemu druga ob drugi, kar prihrani mnogo prostora, dejansko pa so tudi ločene tako, da je vsak lastnik sicer neposreden sosed drugim lastnikom, vendar pa je hiša le sama zase. Ves blok hiš izgleda kakor eno samo dolgo poslopje, v resnici pa je le vrsta med seboj si enakih in skupaj zidanih hiš. Namesto da bi se vrtovi raztezali krog in krog hiše, so pri, vrstnem sistemu lo. pred in zadaj za hišo. Seveda je vrt vsakega lastnika po ograj' prav tako ločen od sosedovih vrtov, kakor so poslopja med seboj ločena. Pred ločenim sistemom ima vrstni sistem to prednost, da sosed ne more iz svoje hiše opazovati soseda, kaj se v njegovem loncu kuha, pred strnjenim sistemom pa ima to prednost, da predvideva mnogo prostora za vrlove in dvorišča.
Kakor je vrstni sistem praktičen, vendar imajo
naši ljudje proti njemu neutemeljene predsodke. Pred leti je lastnik večje parcele prav sredi Ljubljane nameraval svoj zemljišče razparcelirati in odprodtili na posamezne interesente za stanovanjska zgradbe. Mestni gradbeni urad je tedaj hotel napravili poizkus z novim vrstnim sistemom, ter je za to parcelo predpisal ta sistem. Toda naletel je na odpor interesentov, ki niso hoteli nič o tem slišali, da bi bile njihove hiše zidane tesno druga ob drugi ter da lii si bile podobne kakor jajce jajcu. Vsak je hotel imeli hišo zase, zgrajeno po lastnem okusu in strogo ločeno drugo od druge. Načrt je tedaj propadel.
Pač pa se je posrečilo izvesti vrstni sistem nekomu drugemu, in sicer prvič v Ljubljani, namreč Vzajemni zavarovalnici ter arhitektu, ki je delal po njenem naročilu, to ,e arli. Tomnžiču. Na severu Ljubljane je Vzajemna zavarovalnica zgradila vrsto enonadstropnih stanovanjskih hiš. Te stanovanjske hiše so bile v prvi vrsti namenjene urudništvu Vzajemne zavarovalnice. Kakor so se pojavljali tudi lu pomisleki proti temu sistemu, vendar pa se je sedaj izkazalo, da je bil izvrsten in da so vsi lastniki posameznih hiš zelo zadovoljni, čeprav v začetku niso bili bog ve kaj navdušeni.
Arli. Tomtižič, ki sedaj razstavlja na razstavi mladih arhitektov v Jakopičevem paviljonu med drugim tudi načrte in slike te vrste kolonije, nam jo pravil, da je |>ri zgradbi gledal v prvi vrsti na lo, da so vsi prostori v hišah obrnjeni proti jugu ter da je življenje stanovalcev pretežno na solncu. Pri tem primeru se je izkazalo, da. je vrstni sistem znatno pocenil gradnjo hiš, saj so si že načrti |>osa-ineznili hiš med seboj enaki, možna je enotna dobava materijala in racionalno zidanje.
Zaradi uspeha kolonije Vzajemne zavarovalnice je pričakovati, da Ljubljana dobi v bodoče v jiredinestjih in v naselbinah vil še več podobnih stavbnih vrst. Nekoliko sicer trpe individualne zahteve lastnikov hiš, pridobe jia lastniki na stroških za zgradnjo in tudi estetika ni prav nič žaljena.
Mariborske vesti:
Občinski proračun za leto 1934
Tc dni sc jc zaključil mestni proračun za proračunsko leto 1934. Delo, na katerem so delali mestni uradi s polno paro zadnje mesece, bo končno dobilo svojo obliko, ko sc bo tc dni priključil šc proračun za vsa mestna podjetja, ki je letos skupen za vsa podjetja mariborske mestne občine in ki nosi skupen naslov »Mariborska podjetja«. Sestavljanje novega proračuna je navzlic novi proračunski obliki dogotovljeno v času, v katerem so tudi sicer v preteklih letih bili proračuni sestavljeni in predloženi občinskemu finančnemu odboru. Bistvenih razlik ali novih postavk v proračunu
Kar bo danes?
Drama: Ob 13: Komedija zmešnjav . Dijaška predstava ]>o globoko znižanih cenah. Izven. Opera: »Samson in Dalila«. Red B. Jakopičev paviljon: Razstava arhitektov. Kino Kodeljevo ob S: Pesem za tebe . .lan Kiepura, Jeni .lugo.
Nočno službo imata lekarni: inr. Sušnik, Marijin trg 4 in mr. Kuralt. Gos|>osvetska 4.
■ Igra Lalcnia« na odru Rokodelskega doma.
Jirasekova bajna igra Latcrna je dosegla pri prvi uprizoritvi naravnost sijajen uspeh. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno z igro, kakor tudi z dovršenim nastopom igralnega osebja. Tudi dobro pogojena scenerijn je jako ugajala. Na splošno željo bo Rokodelsko društvo ponovilo igro v nedeljo 15. oktobru ob pol S zvečer. Upamo, da pridejo'v nedeljo v Rokodelski dom tudi vsi oni, ki so bili zadnjič zadržani. Prosimo, da si nabavijo vstopnice že v pred-prodaji, ki bo v soboto zvečer od (i—8 in v nedeljo od 10—1'2 v Rokodelskem domu, Konienskega 12.
Opozarjamo na koncert praških pevcev, ki so združeni v pevskem zboru praške varnostne straže. Moški zbor je izvrstno naštudirnn, šteje 40 pevcev, ki se z največjo ljubeznijo |>oleg svojega težkega poklica posvečajo Imli pevski umetnosti. Praški pevci se pripeljejo v Ljubljano v soboto, dne 14. t. m. i/. Maribora, kjer dan poprej koncerlirajo. Potujejo 7. lastnimi nvtokari, sprejem bo popoldne ob 1") pred glavnini kolodvorom. Sprejema se udeleži vsa ljublji i nsUa varnostna straža z godbo Sloge na čelu, k sprejemu vabimo člane naših pevskih zborov in rodoljubno občinstvo sploh. Koncert je v soboto, dne 14. I. ni. v veliki dvorani hotela Union, začetek točno ob 20. Predprodaja vstopnic po znižanih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
•5 Ljubljanskim in okoliškim pevskim zborom. Za Vse svele pripravile sledeče nagrobnice: I". S. Villiar Nagrobnim junakom: J. Pnvčič Gozdič je že zelen; O. Dev Vigred ler Z. 1'relovec Oj Doberdob.
0 »Bloki pomoč potrebnim«. Bliža se zima, z njo brezposelnost in beda. Ljudje se že sedaj obračajo na socialno politični urad in razna podporna društva s prošnjami za |iodjioro. Mnogi trkajo na vrata meščanov, kateri jim nudijo |iomoč v obliki hrane ali v denarju. Uvedli so se razni bloki. Tako je tudi socialno politični urad mestnega magistrata izdal bloke Pomoč potrebnim . katerih se Ljubljančani deloma že poslužujejo, da pomagajo ubogim in brezposelnim. Vsak lisičk stane samo 50 par. Manj kol toliko že skoraj ne moremo darovali ubogemu in v resnici potrebnemu. Priskočimo tem na
DAME POZOR!
Špccijalna trgovina V. LKS.1AK, ftelenbiirgova .3. naznanja cenjenim damam, da za malo odškodnino pobere pentljo na svilenih nogavicah. Po popravilu so zopet cele kot nove.
pomoč in jim darujmo raje kako paro več, kol onim, ki zapijejo in po nepotrebnem zapravijo. Bloki Pomoč potrebnim, se dobijo v vsaki trafiki in v mestnem socialno političnem ui;adu, Mestni doni, II. nadstropje.
G) Za meslni muzej v Ljubljani je daroval rudarski svetnik g. I ran Jandu le|X> brušeno starinsko čašo. Neimenovani gosjjod pa jc daroval mestnemu muzeju krasen album s slikami in spisi in drugimi vrednotami, ki s|x>minjajo na velike seplemberske demonstracije iz Icla 1908. v Ljubljani. Mestno načelstvo se darovateljema kar najprisrčneje zahvaljuje. Ker se bli/a ustanovitev mestnega muzeja svoji uresničitvi, apelira mestno načelstvo na ljubljansko meščanstvo, ki hrani v svojih domovih mnogokalere različne sjx>mine na Ljubljano in njen razvoj, da se spominjajo mestnega muzeja in pr i -pomorejo s svojimi zbirkami in darili ustanovi, ki naj ohrani našim potomcem v mestnem muzeju pravilno jiodobo razvoja našega rodnega mesta.
© Razgovor Galicvice, Mestnega loga in Gramozne jame. Pripravljalni odbor vabi vse Galjev-čanc, Mestni log iu Gramozno jamo na pogovor vsled povodnji dne 19. okt. 1933 ob 19 v restavraciji Mevželj, jireje Plankar. — Pripravljalni odbor: Lojze Hočevar.
O »Ja ne radiin. da za rad i m.c Velika gnječa radovednežev na hodniku Šelenburgove ulice pred nekdanjim dalmatinskim viuotočem. Mali. razuo-barvani letaki naznanjajo, da je iz Carigrada jiri-spel Mali Ciro, ki zna le|>o peti jugoslovanske, turške in tnadjarske pesmi, ume plesati ludi runibo. Vstopnina 1 dinurček. Pred vhodom v opuščeni vinotoč se je postavil impresario Malega Čira, vilek iu zgovoren možakar. Ljudje ga poslušajo. On pa razklada in vabi ljudi, da vstopijo k predstavi, (inječn okrog njega narašča in je nemogoča pasaža. Impresario pa poje svojo pesem monotono in enako: :.la ne radim, da zuradim. .In radiin. da zadovoljim celi narod, gospodo moja!, Pač lepe besede, ki bi bile lahko marsikateremu javnemu delavcu za geslo. Stražnik ni bil zadovoljen /. improviziranim shodom na pločniku in je resno dejal: »Prepovedana taka reklama! Drugače greste vsi ua stražnico!«
Gorata Radgona
Cerkveni pevci so priredili spevoigro Darinka in sicer dvakrat: 1. in S. oktobra, katero je naštudiral č. g. kaplan Kolmun. Kar tiče nastop in umetniški uspeh, moram odkrito priznati, da sem se čudil tako dovršenemu nastopu in lo v j>rvi vrsti solistom, kakor tudi celotnemu zboru. Želeli bi bilo, da bi s lo s|ievoigro kje drugod tudi gostovali, da bi pevci, ki so se toliko trudili, vsaj mulo imeli pojilačan svoj veliki trud. katerega so imeli s svojo pridnostjo in ljubeznijo do naše lepe pesmi in glasbe. Le naprej po tej pot i, uspehi so vam zasi-guraui. Cnstilnm posameznim in vsem skujiaj, in kmalu zopet nastop!
□	Začetek glasbene sezone. V soboto bo v tukajšnjem gledališču premijera operete »Rože v snegu«, ki jo jc po Lcnvejevih skladbah priredil Oskar .laseha. Dirigent Lojze Hcrzog, režiser lla-
rastovič.
[J1 Novo društvo. Te dni jc kr. banska uprava v Ljubljani potrdila'pravila mladinske organizacije Danica«, ki bo poleg godbe na pihala organizirala tudi razne druge odseki:. Novo društvo zasleduje iste ciljc ,kakor prejšnja Katoliška omla-dina. Ustanovni zbor »Danice« bo v nedeljo ob 10 donoldne v Mladinskem domu.
□	Delavski azil. Včeraj ie komisija, v kaferi jc bil ludi zastopnik Borze dela podžupan Rudolf Golouh, pregledala ponudbe posameznih podjetij za gradnjo Delavskega azila ter sc bo tc dni odločilo, konri se bodo oddala gradbena dela, nakar se bo pričelo z gradnjo prepotrebne ustanove.
[71 MP se selijo. Z včerajšnjim dnem so sc preselili uradi Mestnih podjetij v svoje nove poslovne prostore v posvetovalnici tukajšnje Mestne hranilnice. Preselitev je samo provizorična. ker so za MP namenjeni prostori v prejšniih stanovanjskih prostorih primarija dr. Janka Dcrnovška v prvem nadstropju, ki se sedi' nreurejajo in pre-navliaio specielnim potrebam MP primerno.
H Izvirno. S svojevrstno slavko grozilo mariborski gostilničarji in kavarnarii mestni občini, če jim ne bo znižala cene električnega loka za razsvetljavo obratnih proslorov. Namestili bodo v svojih lokalih zopet petrolejke in sveče, elektrike pa ne bodo prižgali toliko časa, dokler se občina nc ukloni.
H Pri oo. jezuitih bo v kapeli presv Srca od 22. do 29. oktobra sv. misi;on s sledečim sporedom: začetek sv. misijona v nedeljo 22. oktobra. Ob 6 uvodni govor, nato sv. maša, ob 9 govor in sv. maša, ob 16 govor in roženvenska pobožnost, oh 10 govor Iscmo za moškel. Med tednom bo vsak dan ob 5 sv. maša, ob 5.30 govor za dekleta in nato ob 7 sv. maša, ob 16 govor za žene in blagoslov, ob 1") govor za moške. V nedelio 29. oktobra ob 5.30 govor in skupno sv. obhajilo, ob 9 sklermi govor, sv. maša in papežev blagoslov.
I-] Potnikov veliko. Skozi Maribor jc v preteklem mesecu pripotovalo 12.876 oseb, med njimi naiveč Avstrijcev in siccr 6722. odpotovalo na jc 16.856 oseb, tudi tukaj predmačijo Avstrijci. Skupni po'niški pro.nct znaša 29.7"?2 oseb.
H Glasbena Mat:<-.a v Mariboru ima redni letni občni zbor dn<> 19. oktobra ob 19 30 v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običa;na poročila o društvenem delovanji v preteklem šolskem in slovnem letu ter volitve.
□	Šahovska tekma za prvenstvo Maribora in oko'ice. Mariborski šahovski klub priredi v sledečih lednih splošno šahovsko tekmo, katere se morejo udeležiti vsi igralci Maribora in okolice. Igralo sc bo po potrebi tudi v več skupinah. Za zmagovalce jc žc sedaj pripravljenih pet daril iz krasnega alpaka srebra, ki bodo razstavljena pri tvrdki Sla-ko Markovič v Gosposki 40. Prvi sestanek in razgovor se bo Vršil v nedeljo 15. oktobra ob 10 v kavarni Jadran. Vsi interesenti naj se javijo cvcntuelno tudi pismeno.
□	Mrtvaški zvon. V sredo ie umrla v splošni bolnišnici Potočnik Marija, kuharica, v starosti 41 let. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je v četrtek prenehalo biti blago srce Gobcc Terezije, soproge krojača. K večnemu počitku jo bodo spremili v soboto ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V četrtek pa jc utrgal angel smrli nežno cvetko Gole Elizabeto, hčerko železničarja, v starosti štirih let. Pokopana bo v soboto ob 16 na mestnem pokopališču. — Vsem rajnim naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje!
□	Potrjeno. Veliko zanimanje je bilo v Mariboru, zlasti pa v Pobrežju, za končni izid procesa proti bratoma Otmarju in Karlu Novaku ter njuni materi Tereziji,, radi zadeve vloma v pisarniške prostore carinskega posrednika Josipa Jakliča na Meljski ccsti. Pri razpravi 25. julija je bil Olmar obsojen na šest let težke ječe, Kari pa na pet let, razen tega oba na plačilo 14.752.50 Din ter za uhane 30.000 Din in na izgon iz Maribora in okolice, mali Terezija pa na šest mesecev strogega zapora, pogojno pel let. Brata Olmar in Karel sta se po svojem pravnem zastopniku pritožila na apelacij-sko sodišče v Ljubljani radi odmere kazni. Včeraj pa jc prispela rešitev, v smislu katere sc,razsodba
za 1934 ni ter jc skupen linančni učinek rednega ter izrednega proračuna v bistvu neizpremenjen. Mariborski davkoplačevalci ne bodo deležni novih davčnih bremen, ker v novem proračunu ni predlaganih nobenih novih davščin. Tudi jc v novem proračunu poskrbljeno kritje za nakup mariborskega gradu, za kar pa £e ni prispelo zadevno dovoljenje od slrani finančnega ministrstva. Ko bodo mestna podjetja predložila šc svoj proračun, se bc v finančnem odboru pričelo razpravljanje o novem proračunu.
glede zaporne kazni potrjuje v celoti, dočim se briše del razsodbe, v kolikor sc nanaša na izgon, prisojena odškodninska kazen se zavrne na civilnopravno pol.
□	Praški stražniki koncerlirajo drevi ob osmih v kazinski dvorani. Po koncertu pri Orlu prijateljski sestanek, na katere mse bodo zbrali vsi prijatelji Čehov. Ipavčeva župa poziva včlanjena pevska društva, da se koncerta po svojem članslvu udeležijo.
□	Vlomilci po zidanicah, Svedrovci sc v tem času pojavljajo po zidanicah, kjer upajo na dober plen. So žc pričeli. V noči na četrtek so vdrli v dr. Miihlcisnovo zidanico nad Št. Petrom in odnesli nekatere potrebščine. Skupna škoda se šc ni mogla ugotoviti. Na meslo vloma ie odšel daktiloskop, ki je izvršil posnelje prstnih odtisov.
D Zabodena. V Lovski ulici v Pobrežju je prišlo do razburljivega prizora. Še ncugolovljcn moški jc navalil na 45 letno zascbnico Marijo Žiber-lovo ter jo zabodel v prsa, nato pa izginil v noč. Na krik zabodene Žiber^pve so prihiteli ljudje, ki So obvestili policijo in reševalec, ki so jo takoj prepeljali v splošno bolnišnico. Njeno stanje jc zelo nevarno, za storilcem izvršujejo varnostni organi poizvedbe.
Čl Vsako delo je nevarno. 71 letna kočarjeva žena Uršula Lončarič je pri spravljanju krme padla s hleva in si strla desno roko. — 58 letna dni-narica Ljudmila Emeršičcva pa jc pri spravljanju drv tako nesrečno padla, da si jc zlomila levo roko. Obe ponesrečenki so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□	Pomagajte revnim študentom. Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati revnim in siromašnim dijakom z inslrukcijami, s hrano in denarnimi prispevki ftudi najmanjši dar jc dobrodošel), naj se blagovolilo zglasili v Gledališki 2, pritličje, desno. Uradne ure od 17 do 18.
Ptui
Igra s hudimi pnsledicami. V Janežoveih prt Sv. Urbanu so se, kaor je lo navada, igrali pastirji na paši. Med njimi je bil tudi 14-letni Franc Reniih. Naredili so si takozvano fračo, s katero so streljali drug na drugega. Med strelci s fračo je bila tudi 18-lelna Antonija Holc, katera je streljala na Franca Remihu. Nesreča pa" je hotela, da ga je pogodila v desno oko. Na kraj nesreče poklicani zdravnik dr. Potrč je odredil takojšen prevoz v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je oko vsled hude rane izgubljeno in da bo oslepel.
Oficirska čitalnica v Ptuju priredi v soboto'11. t. m. ob 20 družabni večer v lastnih prostorih v vojašnici Kralja Petra.
Davčna uprava v Ptuju razglaša: Prijave za zgradbe, ki so zavezane plačevanju zgradrine za lelo 1934, se imajo vložiti pri davčni upravi riaj-dalje do 81. t. m.
Vojaško pokopališče v Strnišcii, kjer se je nahajala za- časa vojne velika vojaška bolnišnica, in kjer je pokopanih nešteto vojakov bivše avstro-ogrske vojske vseh narodnosti, nameravajo popravili in grobove obnovili. Pokopališče je sedaj v zelo zapuščenem stanju.
Avtomobilska nezgoda se je pripetila na drž. cesli pri Košnji, občina Sv. Janž na Prav. polju. Avto-podjetnik Roman Matz je zavozil s tovornim avtom v kravo ler jo tako poškodoval, da so jo morali zaklali. Krava je last posestnice Marije Bender.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Dramo
Začetek ob 20
Četrtek. 12. oktobra: ;Za.jec«. Premijera Red četrtek
Petek, 13. oktobra: Ob 15 »Komedija zmešnjav«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah-Izven.
Sobota, 14. oktobra: >Svela Ivana'. Red A.
Opera Začetek ob 20
Četrtek, 12. oktobra: Zaprto.
8'etek, 13. oktobra: »Samson in Daliln . lied B. Sobota, 14. oktobra: »Luiza«. Red C.
Kulturn? obzornik
Stanislav Moniuszho: Halita
Razlika vrednosli med predstavo, ki se je vršila v nedeljo s poljsko gostinjo in pa včerajšnjo je bila tolikšna, da moremo pravzaprav slednjo imenovati premijero.
Da smo dobili na repertoar prav to delo, pravzaprav spričo toliko drugih dobrih oper ne moremo najti nujno opravičljivega vzroka. Vendar pa ima tudi Halka« kot tipična poljska nacijonalna opera z znatnimi muzikalnimi vrednotami kolikor-toliko privlačnosti.
»Halka« je operno delo, ki je samoniklo pognalo iz korenin poljskega naroda in zalo povezuje v sebi zanimanje in jiomen predvsem za lastni narod. Vsebinsko (librelo |e napisal Vlad. Wolski) je v njej obdelan v človeških ljubavnih odnosih trajno ponavljajoči se tragični moment nezakonske matere, ki jo ljubljeni fant in oče otroka zapusti in s tem požene v obup. Ta motiv je tu povezan v kričeče socijalne odnose med poljskim plemstvom in kmečkim ljudstvom, ko vaško krasotico Halko zapelje mlad plemič Januš, a jo nato zapusti in se poroči z dekletom svojega slanu, kar tragičnost še poveča, Naivno mlado dekle, ki mu je vso kipečo ljubezen svoje mladosti žrtvovala, zadene v njeni slepi veri to razjedajoče dejstvo s tako siio, da sire njeno mehko, zaupljivo oklepa-jočo se duševnost popolnoma in jo zastre z zmede-nostio. v kateri jo neizbežno objame smrt. Motiv
ni originalen, a dosti umetniško obdelan. Je pa sprejemljivo močno obdelan ludi predvsem ps ho-loški potek le glavne osebe, dočim so vsi spremljajoči pojavi precej medli, megleno osnovani, ne-nujni, naivno razpredeni in dostikrat pretirano raztegnjeni.
Glasba je kot rečeno, osnovana v poljski folklori, vendar bolj ob ektivno reproducirani, kot subjektivno prekvašeni. Vsebuje vrsto ročnih živih motivov in napevov, ki v svoji iz zemlje pognani svežosti prav toplo zajemajo. Med ljudske lirične napeve pa jc povezanih mnogo tipičnih poljskih plesnih motivov (poloneza. mazurka itd.), ki jih je v umelno glasbo vnesel že Chopin. Nasprotno pa leži slaba stran v pretiranem raztegovanju ki utruja, in v vnašanju v izrazilo vredne glasbene misli marsikaj slabotnejših in naivneiših domisle-kov. Oblika je osnovana v tipu opere lyrique v presledkih s sledečimi si daljšimi arijami.
Glasbeno stran dela je naštudiral in v.idil dr. Svara in jc sorazmerno z možnostmi slvar dvignil do znatne višine, s tehničnega stališča. V odnosu do vsebine bi si človek tu in tam želel več smiselnosti in pa z ozirom na izrazita lirična mesta več topline.
Delo je režiral C. Debevec. S smiselnim občutnim črtanjem je nedvomno pridobil delu v njegovi ohlapni raztegnjenosti pravo napetost (zadnji, dve dejanji je zgoslil v eno), in tako obstojajoči uspeh. Le v II. dejanju je bil prizor ob nastopu plemičev vsled črte malo nejasen Vso vsehinsko snov jc pravilno zgostil v glavni osebi (1 laiki), jo psihološko poglobi! do zajemljivih odtenkov in s sklauno umetniško kvaliteto igralke prav za prav rešjl dplo. Vse ostale osebe pa je sorazmerno in dvigajoče postavil v njen odnos. Celoto je izdelal stilu primerno v igri, kostumih, tipičnih in izra-
zitih maskah ler v scenični zamisli. Našel je jasen spoj z glasbo v tipizaciji posameznih oseb in celote ter dosegel skladne viške. Občutno ugodje je dosegel s preziranjem okostenelih tealraličnih gest pri solistih in dedoma celo pri zboru v tem ko je vse podredil s jroglobljenim psihološkim razumevanjem vsebini.
Naslovno vlogo je igrala in nosla glavno vsebino gospa Zlata Gjungjenac. V igri in petiu je ustvarila prevzemajoč pojav, v prvi duševni poil-stavi poln prisrčne topline in v drugi poln trpkih in sočutnih občutij. V slednji lazi zmedenosti še ni prav zmogla tiste skrajnosti, kjer gledavca s svojo mrzlo odmaknjenostjo potisne v mrzlično grozo, vendar je s svojo globoko občuteno igro ustvarila izreden pojav. — Januš g. Primožiča je bil v značaju jasen in slvaren in manj patetičen v igri in petju. Gosp. Banovcc iskren in skoro prisrčen v i«? r i. pevsko si jc po j-očitku lepo opomogel. Gosp. M. Rus je za očetovsko vlogo še ne prav doživ-ljcn. a s tem sorazmerno dosti izrazit (dobra maska) in pevsko sočen. Manjše vloge gospe Ribičeve in gg. Magoliča ler Drmote so celoto stvarno in lepo izpolnicvale. — Zbor je kljub svoji nesorazmerni šlevilnosti sodeloval z vnemo in dosegel lepe uspehe ne le v petju, celo v igri. Balel (koreogr. P. Golovin) je to pot s svojo estetično pozitivnostjo prijnl. — Prevod |S. Oslerc) je mestoma okoren in premalo poetičen.
Predstava ie bila v abonmaju in tako zelo polnoštevilno obiskana.	V. U.
Knfigp Jeron}mshe družbe
Podobno kol naša Mohorjeva, izdaja tudi hr-' valska Jcronimska družba vsakoletno po pet po-. i j u d no pisanih knjig /.a naročnike iz najširših Ijud-I škili plasti. Knjige, ki ne dosegajo naše Mohorjeve
družbe nili po zunanji opremi nili vsebinsko, brez dvoma ustrezajo potrebam hrvatskega preprostega človeka in mu širijo obzorje v gospodarskih, kulturnih in vprskih vprašanjih.
O koledarju »Danic i«, ki izhaja sleherno leto od družbene ustanovitve dalje in je urejen v smislu našega Moli. koledarja, smo na lem mestu žc spregovorili. — Mimo njega so izšli »Š I j i v a -r i«, zbirka ljudskih pesmi Avgusta Šenoa. Naslovno pesem je namreč Šenoa napisal vprav za Jcronimski koledar lela 1881. Zato je uredništvo JD zdaj i/.dalo najbolj znane ljudske pesmi hrvatskega rapsoda Šenoa, čigar 50lclnico smrti jc lani obhajal ves hrvatski književni svet. Knjigi ic dodana študija o Šenou kot ljudskem pesniku, ki jo jc prav dobro napisal esejist in kril'k dr. Mara-kovič. Brez dvoma jc pametna zamisel JD rlo seznanil najširše plasti svojega naroda s svojimi klasiki. - »Od Hrvatske do Indije« jc kn;i-ga o trpljenju in dolgi poti hrvatskega študenta l Jurja Rasenjanina, katerega so Turki na pohodu po slovanskem jugu leta 1532 ujeli in odvedli v sužnosl. O lem svojstvenem možu, ki jc kol turški suženj in razumnik izredno mnogo doživel v turškem carstvu kakor tudi v Indiji, Arabiji, Afriki itd., kamor jc dospe! kot turški dobrovoljec, so žc poskušali pisati nekateri hrv. zgodovinarji, kakor n. pr. Rački, toda v ccloti ga je zajel na podlagi njegovih zapiskov Pctar Grgcc in z niiin pokazal nc Ic podobo slovanskega sužnja v turškem jarmu, marveč delno ludi tedanii politični obraz v izro-panih hrv. pokrajinah. Bolesti žitarica« jc gospodarska knjiga, ki obravnava najprej sestav in vrste žit, a za tem vse raznovrstne bolezni, ki nni-čtiicio kmetu žitna polja, ter način zdravljenja. Napisa) jo jc Bogdan Babič. Kniiga bo brez dvoma v veliko korist hrvatskemu kmetu, kateremu ic žito
Na Barju nad 800.000 Din škode
To ie napravila samo jesenska povodenj
Ljubljana, 12. oktobra.
Gospodarski urad mestno občine je danes predložil bunski upravi pregledno statistiko o cenitvi škode, povzročeno po septemberski veliki povodnji. Ljubljansko Barje je letos dvakrat zadela povodenjska katastrofa v prav občutnem obsegu in zato ni čudno, da marljivi Barjani z obupom zro na prihodnje leto, ko ne bodo imeli niti semena, da ga polože v zemljo. Cenilna komisija v navzočnosti posameznih zaupnih mož je sestavila za vsakega oškodovanca podrobno cenitev škode na vseh poljskih pridelkih. Splošno poročilo vsebuje po vrsti 214 oškodovancev v raznih barjanskih naseljih, tako na Havptmanei, v Črni vasi, Ilovici, na Ižanski cesti, Galjevici, Jurčkovem, Lahovem in Uršičevem stradonu, na Perruzzijevi cesti in drugod. V seznam poplavljenoev so bili vpisani tudi oni posestniki iz Lip, Tomišlja in Podpeči, ki imajo svoje njive in travnike na ozemlju mestne občine ljubljanske. Po tem seznamu so imeli mnogi res veliko škodo, ki presega celo 10.000 Din.
Sumarno poročilo navaja, da znaša povodenjska škoda na ozemlju mestnega Barja skupaj 822.011 Din. Mnogi pridelki so bili povsem uničeni, tako koruza, krompir in fižol. V naslednjem navajamo škodo, ki si} jo utrpeli posamezni pridelki, in sicer:
Krompir 100 283 Din, korenje, repa in pesa skupaj 162.510, zelje 139.720, povrtnina 87.210, koruza 84.108, fižol 73.12p, razna krma,, ki jo je voda
Novi grobovi
f Helena Cenčič
Našega ljubega prijatelja in uredniškega tovariša g. Viktorja Ccnčiča je zadela bridka izguba. Na svojem domu v Kamniku mu je umrla njegova dobra mamica gospa Helena C e n č i č , vdova po pokojnem nadučitelju. Dosegla je visoko starost 88 let. Bila je vzgled skrbne, ljubeče krščanske matere, katera je vse svoje otroke lepo vzgojila, da so ji delali na stara leta čast in vesel e. Plemenitost njenega 6rca je razodevala njena ljubezen do cvetlic in petja. Okna njenega stanovanja so bila vedno polna cvetočih rož. Skoro pol stoletja je prepevala v čast Bogu kot cerkvena pevka — sopra-nistka povsod, kjerkoli je služboval njen rajni mož. Samo v Kamniku je pela 30 let. Bolehala je le tri dni, pa se je mirno in udano preselila v večnost o plačilo za vse dobro, kar je storila na zemlji, ogreb bo v petek ob 4 popoldne na pokopališče aa Žale pri Kamniku. Naj ji sveti večna luč! Hudo prizadete svojce, posebno pa našega dragega lova-.'ša Viktorja, naj tolaži ljubi Bog!
P'
■f" Rozalija Škerlj, rojena Hvastja, tižitkarica v Stožicah št. 24, je včeraj po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala, v starosti 75 let. Pogreb blago-pokojne bo danes ob 4 popoldne. Pokojna je bila tiha in skromna, vedno Bogu vdana žena. Naj ji bo zato mirni pokoj!
"t- Ing. Hano Luckmann je 11. t. m. na lovu na Krimu nenadno umrl, zadet od kapi. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Ljubljano na stanovanje, Karlovška cesta 18, odkoder bo pogreb danes ob pol 4 popoldne. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje!
Nočito delo v pekarnah
Ljubljana, 12. oktobra.
Danes dopoldne jo bila na banski upravi v Ljubljani anketa glede nočnega dela v pekarnah. Anketo so pokrenili pekovski delavci, ki so predlagali, naj bi se nočno delo ukinilo, odnosno se določil natančen čas, kdaj se začne zjutraj delo. Anketi je predsedoval dr. Pfeifer, udeležili pa so se je za Zbornico za TOI dr. Pretner, za Delavsko zbornico F. Uratnik, za mestno občino ljubljansko Svetel, za mariborsko Rodošek in ptujsko Zavadlal ler za Inšpekcijo dela ing. Baraga. Udeležili so se ankete zastopniki pekovskih zadrug iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter zastopniki delavskih organizacij.
V teku razprave se je pokazalo, da delodajalci niso za odpravo nočnega dela, ker pravijo, da kon-zumenti potrebujejo zjutraj svež kruh. Za vse delo pri izdelavi pa je potreba okoli 4 ure. Nasprotno pa so trdil zastopniki delavstva, da zadostujeta dve uri. Kakor omenjeno, so delodajalci načelno za obdržanje sedanjega nočnega dela, pristali pa bi na kompromis, ki je bil predlagan, da bi se nočno delo uredilo enotno tako, da bi so določila na podlagi vsestranskih izkušenj enotna ura, kdaj so lahko začne z delom. S tem bi so nočno delo omejilo. Sedaj se bodo vršila nadaljna razpravljanja na tej podlagi.	,
tako zmočila, da je segnila, 28.500 Din, ajda 22 tisoč 490, proso 20.040 in ozimina 14.030 Din. |
Pomladanska in semptembrska poyodenj sta povzročili Barjanom skupaj nad poldrugi milijon dinarjev škode. Na Galjevici, delavski koloniji, niso nekateri poplavljenci prijavili škode, ki jim jo je voda napravila v hišah in na vrtovih. V ce-nilnem zapisniku so nekateri, ki so pač izkoristili položaj poplavljencev in prijavili škodo, čeprav do njih ni segala voda in ni poplavila njihovih vrtov.
Še mnogo večjo škodo je jesenska povodenj napravila po drugih krajih ljubljanskega okraja od Vrhnike tja do Grosupljega, Zolimelj in Ško-feljce, kakor tudi ob izlivu Ljubljanice v Savo pri Zalogu. Cenilna komisija ljubljanskega okr. glavarstva je pregledala škodo v 16 občinah, ki so bile prizadete po povodnji. Okrajni načelnik dr. Zobec in kmetijski referent inž. M u c k sta (i dni ocenjevala škodo skupno z zaupnimi možmi. Okrajno glavarstvo sedaj sestavlja pregledno poročilo o škodi. Ta za enkrat še ni izračunana, gotovo pa znaša nad 1 milijon Din. Razne stavbe, domovi in gospodarska poslopja v ljubljanski okolici niso trpeli znatnejše škode. Baron Lazzarini je komisiji prijavil, da je njegova, opekarna v Boštanju pri Grosupljem utrpela veliko škodo po povodnji. Cenil jo je na 50.000 Din. Voda je poplavila skladišče, kjer je bila zložena v dolgih vrstah izdelana in napol posušena opeka. Vsa zaloga se je spremenila v blalo, ker je voda stala več dni.
prvo prehranjevalno sredstvo, a si v času žitnih bolezni ne zna pomagati, •— Peta knjiga JD je »E v a n d e 1 i s t«, ljudska razlaga evangelijev z nekaterimi aplikacijami na sočasno življenje. Napisal ga je vrhbosanski nadškof dr. I. Šarič, ki je znan po svojem toplem jeziku. Za tiste, katerim jc knjiga namenjena, jc povsem dobro zajeta. — Cena posameznim knjigam je 10 Din, Jeronimski naročniki pa dobo vse knjige redne izdaje za 20 Din.
L. G.
Poljska literarna akademija, o kateri se je že več let govorilo, bo prihodnje dni stopila v življenje. Imela bo 15 članov, izmed katerih jih bo ! imenoval ministrski predsednik.
Sarajevsko Narodno gledališče brez deficita.
Dasiravno so vsa sodobna gledališča v finančnih zadregah in mnoga so se že morala radi tega zapreti. vrata, je sarajevsko Narpdno gledališče kot beremo v listih, denarno povsem v dobrem stanju. Zadnjo Iri igralne sezone so namreč po-lekle brez deficita. Mimo lega je isto gledališče že izplačalo vse stare dolgove, ki so znašali nad milijon dinarjev. Pa ludi število obiskovalcev raste leto za letom. V igralni sezoni 1929-30 je obiskalo gledališče 53.000 oseb, 1930-31 že 63.000, lelo kesneje 78.OO0, preteklo leto pa kar 90.000 oseb. V tekoči sezoni se je obisk še za 50% od lani '.višal. Da bi se ludi ljubljanskemu kaj kmalu ha bolje obrnilol
*
Smrt italijanskega komponista. V Monte Carlu je umrl v starosti 75 let italijanski komponist Mario Coata, ki je znan po operah: »Zgodovina Baiazza: in »Kapitana Fracasset
Nesrečna pravdarsha strast
Ljubljana, 12. oktobra.
Na hodniku okrajnega sodišča pred sobo, kjer je sodnik dr. Rupnik vodil veliko razpravo zaradi služnostne pravice vožnje po mali poti, se je danes zbrala velika množica kuietov, kmečkih fantov, deklet in žena, ki so bili vsi povabljeni za priče. Med njimi so se menjavali živahni pogovori. Sodnega reporterja je stvar zanimala. Slišal jo pred dnevi, da se je med dvema sosedoma, doma iz nekega pri- i južnega naselja v bližnji občini, vnela huda pravda, ki bo pač veljala lepe denarje. Ure za vprašanje, ali ima sosed X. pravico voziti po poli, ki vodi čez parcelo soseda Z. liila je koncem septembra že komisija na licu mesta, kjer je sodnik zaslišal nad 70 prič. Na današnjo razpravo pa jih je bilo povabljenih nad 50. Vsa vas je zapletena v lo pravdo.
Med današnjo razpravo je nastal prav značilen incident, ki kaže, kam dovede pravd,-irska strast človeka, ki skuša z vsemi sredstvi obdržati sebi zmago. Neka kmetica je kot priča povedala sodniku:
Tožnikoveiiiu očetu sem dolžna tiOOO Din. Oče je večkrat prišel k meni na doni in me nagovarjal, da bi pri sodišču pričala, da sem bila takrat tam gori, ko jo toženčev brat njegovo hčerko prijel in vrgel v grapo, da jo potem imela krvavo roko. Povedala sem očetu, da lega nisem videla, da ne moreni pričati. Oče pa mi je dejal: Vseeno! Z eno roko moraš prisegati, z drugo pa figo v žepu držati.« Tožnikov oče jo še pristavil, da bo vsakega, kdor od njegovih dolžnikov ne ho zanj pričal, dal advokatu, da ga takoj prime za dolg', če pravdo izgubi.«
Dolga razprava je trajala ves dan do poznega večera. Kakšen je rezultat, za enkrat še ni znano, ker bo sodba pozneje objavljena. Slari oče bo pač imel sitnosti zaradi napeljevanja h krivemu pričevanju.
Zemljiška knjiga
priča o težavah
Kaj še pripoveduje zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča? O križih in težavah, ki tišče okoliškega kmeta in meščana. Septembra je bilo zaznamovanih 84 realnih eksekucij za 503.655 Din, dočim avgusta pri 87 posestvih zn 279.105 Din. Mnogi posestniki-obrtniki se bore za svoj sestanek, ne morejo zmagovati prispevkov za delavsko zavarovanje niti ne plačevati davkov. Pa tudi podjetniki v mestu imajo iste težave z davki in prispevki. Drugi zopet ne morejo plačevati obresti od posojil in tudi ne odplačevati dolga, tretji pa so tako obremenjeni s terjatvami, <la obupno gledajo, kdaj bo posestvo prodano. Eksekutivno so bili na mnogih posestvih intabulirani prav mali zneski, kakor 191, 204 in 317 Din.
Dražbeno postopanje je bilo uvedeno proti 27 posestnikom za skupno vsoto 378.059 Din, celo zaradi 215 in 151 Din so prišla posestva na dražbo. Prodajno postopanje pa v večini slučajev ni bilo izvršeno, marveč je bilo postopanje poprej ustavljeno.
Za vsoto 322.577 Din je bilo uvedeno II prisilnih uprav raznih posestev. Pri 15 posestvih jo bil zaznamovan prednostni vrstni red za 4.365.000 Din, v zemljiški knjigi pa sta bili naposled zaznamovani samo 2 dediščini za 141.450 Din in 45.000 Din. Zemljiška knjiga je septembra zaznamovala na raznih transakcijah 13,851.277 Din prometa.
Polovične vožnje državnih nameščencev
Izdajanje legitimacij za vožnjo po polovični ceni za državne nameščence.
V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije Slov. 203 z. dne 7. septembra ti 1. je izšla objava belgrajske želez.n. direkcije glede naročanja legitimacij za polovično vozno ceno na železnicah in državnih ladjah za državne nameščence.
Ker so se nekatera državna oblastva že informirala pri ljubljanski železniški direkciji, če bo treba odslej naročevati predmetno legitimacijo pri belgrajski direkciji, se pojasnjuje, da velja dotičua objava le za državna oblastva in urade, ki leže na teritoriju belgrajske železniške direkcije.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani jo sloj ko prej pristojna za izdajanje uradniških legitimacij za oblastva in urade, ki leže na teritoriju dravske banovine.
FOTOAPARATE
■valovnih tvrdk Zeisa-lkon, Rodanalock t: VoigtiKnder, Welta, Certo Itd. Ima vedno
v >.io9i fototrgovlna Jugoslovanske ktvioarrve
v Ljubljani, MiklolKava c. S
Koledar
Potek, 13. oktobra: Edvard (Slavoljub), kralj.
Ostale vesti
— Opozorilo vsem župnijskim uradom ljubljanske in mariborske škofije. Misijonska pisarna v Ljubljani je jx) navodilu Unio Cleri in D. š. V. za ljubljansko in mariborsko škofijo razposlala na vse župne urade potrebna navodila iu gradivo za proslavo misijonske nedelje s |irimerno misijonsko literaturo. Ker jc niogče, da vsi župni uradi še ne bodo prejeli te jiošiljke do nedelje, sporočamo na tem mestu najvažnejša navodila iz okrožnice: Vsi župni uradi se naprošajo, da že v nedeljo, dne 15. t. ni. oznanijo v cerkvi praznovanje misijonske nedelje, ki bo 22. oktobra. Na predvečer 21. oklobra naj bo po vseli župnijah slovesno zvonenjc kot priprava na misijonski dan in vse božje službe na praznik naj imajo misijonski značaj. Ves dan do popoldanskega blagoslova naj bo izpostavljeno sv. Rešuje lelo. Ako je mogoče, se naj tudi izven cerkve vrši ta dan kaka misijonska prireditev Iz poslane misijonske okrožnice bodo župnijski uradi |x>vzcli še nadaljnje informacije.
Akcija za poplavljence. Na sestanku «Krke« pri Mikliču, ki se ga je udeležilo 23 ljubljanskih društev, je bilo sklenjeno, da se osnuje iz teh društev akcijski odbor, še prej pa se stopi v slik z g. banom radi izpopolnitve centralnega pomožnega odbora z zastopniki teh društev. Ko je depulacija »Krke« dobila vse potrebne informacije pri g. banu in načelniku socijaluo-zdravstvenega odseka na banovini g. dr. Dolšaku, je »Krka« zopet sklicala sestanek zastojmikov ljubljanskih društev, ki pa se ga je tokrat udeležilo le 0 društev. Iz tega razloga so zborovalci sklenili, da akcijskega odbora ue osnujejo, temveč da bo skušalo vsako društvo po svojih močeh olajšali bedo poplavljencein »Krka« jc žc poslala več daril v naturalijah dolenjskim poplav-ljencein. Te dni se je odpeljal predsednik dr. Pcrko v Struge in je izročil župniku Orehku kot članu ta-mošnjega akcijskega odbora dva zavo'a obleke in v denarju 504 Din, zbirko ljudske šole v Sostrem. G. župniku je izročil tudi tovorni list za živila, ki jih je »Krka« poslala v Struge: več vreč krompirja, fižola in moke. zopet dar ljudske šole v Sostrem.
—	»Angelček«. Prva naklada je jx>šla, druga sc tiska. Mladi naročniki, polrpite! — Uprava.
—	Na goslilničnrski kongres, ki bo dne 25. oktobra 1933 v Belgradu, namerava priredit i Zveza gostilniških združenj v Ljubljani posebni brzovlak ter bo stala vožnja iz Maribora z dvodnevno prehrano, prenočiščem in postrežbo 3t)4 Dili, iz Ljubljane pa 295 Din. Če pa se ne bo priglasilo 300 udeležencev, pa je itak dovoljena polovična vožnja. Vsa podrobna |X)jasnila dajejo zadružna načelstva. — Zveza združenj gostiln, obrti dravske banovine v Ljubljani.
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josel« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josel« vode.
—	Motociklistična nesreča pri Stenjevcu. Te
dni je prišlo pri Stenjevcu blizu Zagreba do nenavadne motociklistične nesreče. Dva niotociklista sta se zaletela na cesti v neki voz ter ranila kon a. En motociklist je padel s priklopnega sedeža ter obležal na tleh nezavesten s hudimi poškodbami, voznik pa je z motociklom pobegnil, ne da bi se brigal za svojega ranjenega tovariša. V bolnišnici se je ranjcnec zavedel šele drugi dan, ler povedal, da je nesrečo zakrivil njegov tovariš, neki študent tehnike. Ker pa ranjenec ve samo za njegovo ime, ne pa za stanovanje, policija še išče neprevidnega motociklista.
I — Pomoč poplavljencein. G. Henrik Franz], tovarnar pletenin v Ljubljani, Prule 4. je daroval razna volnena oblačila v rednosti 1800 Din za poplavljence v Dravski banovini. Za ta plemeniti čin se iskreno zahvaljuje oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani.
—	Prepovedan tisk. Službene novinc od 11. oktobra objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati št. 10 »Hrvatske revije« za mescc september, ki se tiska v Zagrebu.
—	Knjiga »Les origines de l"illyrisme politique et la creation des Provinces Illyrienncs« dr. Fr.
Z w i t t e r j a , o kateri je poročal sobotni »Slovenec«, se dobiva v komisijski založbi »Nove založbe, Ljubljana.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečiei v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na lešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
—	Moški zbori! Spomin Vaših pokojnih tova-rišev-pevcev in drugih mrtvili znancev boste najlepše počastili, ako jim za pojete na praznik Vseh svetnikov na grobeh pretresljive žalostinke, ki Vam jih nudi zbirka »Nagrobnice«, priredil Fr. Marolt. Pesmarica obsega 20 najlepših nagrobnic domačih in tujih skladateljev za moški zbor in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Cena vezanemu izvodu 20 Din, broširanemu 16 Din.
—	Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., op. 80: Missa j)ro defu neti s za štiri-glasni moški zbor, 8 Din, Hladnik Ignacij: op. 34: Missa pro defunetis za Iroglasni mešani zbor, ali za 1 gilas in orgle, 10 Din, Hladnik Ign.. op. 52: Requiem za en glas in orgle, 16 Din, Kokošar L: Requiem za en glas in orgle. 12 Din, Premrl Sf.: Requiem za en glas in orgle, 20 Din.
—	Mnogo poklicanih — malo izvoljenih, jc splošnoveljaven izrek. To velja tudi pri nabavi novih radio-cevi. Splošno je znano, da po večletni uporabi radio-cevi zgubljajo svojo oddajno silo, vsled česar postane Tadio-aparat slabo selektiven in zgublja točnost reprodukcije. Današnje ekonomske razmere ne dovoljujejo ponovnega izdatka nekoliko tisoč dinarjev za novi radio-aparat, ker jc postal 6tari neselektiven in netočno repro-ducira. Radi tega bodete obnovili vaš aparat samo z nabavo novih radio-cevi. Teh cevi je veliko, treba pa je, da se odločite za najboljše. Za zbojj-šanje radio-aparata 60 zlasti pripravne triotron-cevi, ki sc izdelujejo na temelju mnogoletnega in zanesljivega laboratorijskega dela in v najmodernejših instalacijah. Pri konstrukciji poedinih tipov se zlasti pazi na to, da nova triotron-cev ne zamenja samo vaše stare svetiljke z njeno prvotno kvaliteto', ampak jo kvalitativno nadkriljuje. Ako vam triotron-cevi z ostalimi labrikati še niso znane, zahtevajte od vašega trgovca cenik triotron-cevi s praktično tabelo, ki vas bo na prvi
i pogled opozorila na potrebno lipo triotron. Ako vaš trtfovec slučaino nima teh cenikov, izvolite se obrniti na generalnega zastopnika, gosp. F. L. Ro-senfelda, Belgrad, Zeleni vcnac 8/L
—	I)r»5ti'n kmetijskih strokovnjakov za drav-« sko banovino priredi v soboto, dne 21. in v nedeljo dne 22. oktobra poučno strokovno eksktirzijo na Koroško. Udeleženci, člani in prijatelji društva, se odpeljejo z udobnim avtobusom g. Cloričana iz Ljubljane v soboto ob 7.30. Zbirališče »Pri lovu« (poleg velesejnia). Odpeljejo so skozi Kranj—Jesenice— Kranjska gora—Podkoren- Ziljska dolina v Beljak. Po kosilu v Beljaku se odpeljejo ob 1 I na Osojskc jezero—Vrbo—Vrbsko jezero (okoli Vrbskega jezera 24 km) in prispejo na večer v Celovec. Drugi dan v nedeljo, dne 22. oktobru, si oglodajo mesto, veliko mlekarno, obiščejo kmetijsko zbornico in kmetijsko šolo Tancenberg. l'o kosilu so odpeljejo iz Celovca v Volikovec, kjer obiščejo tam kmelijsko šolo. Po obisku te šolo bodo nadaljevali zvečer potovanje čez Železno Kapljo in Jezersko v Ljubljano. Ako ne bo na potovanju nezgod, bodo ekskurz.isli prispeli v Ljubljano v nedeljo okrog polnoči. Prevozni sVoški na osebo bodo znašali 180 Din. Za prenočišče in prehrano v Avstrija pa 12 do 15 ši lingov. Šilinge v Avstriji no kaže kupovati, zato jc boljše, da si jih udeleženci preskrbijo pravočasno v Jugoslaviji. Propuslnice iu vse, kar jo potrebno preskrbi društvo. Da bo mogoče vse pravočasno pripraviti, jo potrebno, da se udeleženci loga izleta prijavijo najpozneje do 8. oklobra na naslov Anton Flego, Ljubljana VII., llotiinirova ulica 10. V do-plsnici naj navedejo tudi svoj natančni naslov.
—	Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine r.Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska.
Celie
& Poročila sta se v sredo popoldne na Teliar-jih g. |ože! Berdnik, uradnik trgovskega ministrstva v Belgradu, sedaj dodeljen jugoslovanskemu I poslaništvu v Pragi, in gdč. Dorica Terglav, ličj jx)sestnika in gostilničarja v Bukovem/laku. Bilo srečno!
& Darovi za poplavljence. Zavarovalna družba »Dunav«, podružnica v Ljubljani, jc izročila po svojem zastopniku g. Josijiii Jarhu kot darilo za pomoč poplavljencein občinskemu uradu Celje-okolica Din 1500. Za velikodušni dar se v imenu prizadetih županstvo Celje-Okolica najprisrčneje zahvaljuje. — Neimenovana gospa je j)a izročila v isti namen Vincencijevi konferenci Diu 100, za kar ji bodi izrečena s tega mesta najlepša zahvala.
sa Državni zaščiti decc in mladine v Celju je poklonil tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa Din 1500, kateri znesek se bo uporabil za božičnico. Odbor se Rdečemu križu za velikodušno darilo najlepše zahvaljuje in prosi, da bi dobilo še veliko enakih dobrotnikov.
& Javna zahvala. G. Zadravec Olinar, brez* |x)selni trgovski |xmiočnik iz Zgornje Radgone, se na tem mestu javno zahvaljuje preč. g. prof. Petru Kovačiču in g. trgovcu Jos. Jagodiču za podporo in naklonjenost, ki sta mu jo izkazala ob priliki njegovega bivanja v Celju
J3r Dve žrtvi ubojev. Pred dnevi se je pojavila na meji celjskcga in šmarskega okraja dobro organizirana roparska tolpa, ki je kradla in pobijala kar ua debelo. Dne 2. t. m. se je okrog jx>1 12 |->onoči vračalo več ljudi iz Pušnikovega- mlina v Dobju od kožuhanja. Med temi je bil tudi posestnikov sin Ivan Gračner. Ta se je vozil s kolesom jired drugimi. Blizu gostilne Martina Gučka jc Gračnerja ustavilo več moških. Slišalo se je govorjenje sem in tja, končno je |x)čil strel in krogla je šla Gračner-ju v levi bok, skozi želodec in obtičala v levem boku. To še ni zadostovalo, temveč je eden od navzočih udaril Gračnerja še po glavi, da sc je onesvestil. Gračnerja so njegovi znanci, ki so prišli za njim, takoj odpeljali v celjsko javno bolnišnico, kjer je bil naslednjega dne opieriran, vendar so bile poškodbe, ki jih je dobil pri tem napadu, lako hude, da je v sredo podlegel — Druga smrtna žrlev uboja je |)osestnikov sin Banovšek Franc iz Brezna pri Konjicah. Poročali smo že, da ga jc dne 8. I. ni. udaril neki moški z motiko po glavi in mu prebil lobanjo. Banovšek je včeraj v četrtek ua posledicah poškodb v celjski javni bolnišnici, kjer se ie zdravil, izdihnil svojo dušo. Naj počivata v miru.
0 Vola je odpeljala. V noči od torka na sredo je v Šmarju pri Jelšah odpeljala neka ženska nekemu posestniku iz hleva vola. Voda je pripeljala v Celje in ga ponujala nekemu mesarju za 1000 Din. Ker se je mesarju zdela cena |)renizka, je obvestil o tem |x)licijo. ta |>a šmarske orožnike, ki so bili medtem že prišli na kolesih v Celje. Orožnikom sla bila izročena omenjena ženska in vol, katerega bo dobil sedaj posestnik nazaj.
.Er Racija za vlomilsko tolpo. V noči od torka na sredo je napravila jiolicija v zvezi z orožništvoni v območju celjske policije racijo v svrho zasledovanja vlomilske toljie iz šmarskega okraja, ('davnega vodjo so dobili v torek zvečer ob 7 v Celju na Kralja Petra cesti. Je to 37 letni I.ipnik Ivan, rojen v Gradcu, pristojen v Bristovec v šmarskem okraju, brez stalnega bivališča.
Pt Izgubljeno. Dne 11. t. m. okrog 9 dopoldne je bila v Aškerčevi ulici izgubljena rjava usnjala denarnica z manjšo vsoto denarja, zlato ročno za-f>estiiico, vredno 80 do 100 Din, ter neki račun od ivrdke Putan. — Dne 10. t. in. med 4 in 5 uro |x>-jx>ldne jc bil v Celju v Gosposki ulici izgubljen bankovec za 100 Din.
Jesenice
Operela >Mik!ova Zala« na Jesenicah. Pevsko in glasbeno grušlvo »Aljaž« na Jesenicah, ki jc še hudo mlado, se je v nedeljo dne 8. I. m. predstavilo jeseniškemu občinstvu z vprizoritvijo o|xrete >• M i -klova Zala«. Tekst je po koroški povesti napisal g. Franc Klinar, uglasbil pa jo je g. Ludvik Veber. Pisatelj že takoj v prvem dejanju poudari osnovo of>erelc, ki jc: hrepenenje po svobodi. To ]ia se je v ostalih dejanjih močno razblinilo in se le še redko prikazalo v hudo medli luči. Pri svoji zamisli je pisec, ki je delo tudi režiral, prezrl, da je snov zajeta iz narodnega življenja. Narodno blago naj ostane tako, kakršno sc je ohranilo, tu niso potrebne nikake primesi! Zdi se mi, da je pazil le na to, kako bi bilo lažje napraviti iz povesti »Miklova Zala« opereto, kar se je močno pokazalo ob nastopanju igralskih dvojic, ki so pravo narodnost zabrisale in nudile občinstvu golo zabavo. Da bi dal ojiereti večjo učinkovitost, je vpletel tudi nekaj baletov, ob katerih je publika čisto |xizabila na Mi klovo Zalo. Isto velja ludi komponistu. Le parkrat je vbral pravo struno, ki pa je že ol) prvem zvoku zamrla. Močno sc jc občutil vpliv modernih o|jerel, ki se ga komponist ni mogel otresti. Kakor pisatelj, tako komponist, sta ustvarila iz koroške narodne |)ovesti »Miklova Zala« opereto, ki ni moderna, še manj pa narodna oi^reta. kar bi v stvari morala biti. Igralci so svojim zahtevam še dosti dobro za-dostili, vendar se je o|iazilo |x)manjkanjc strogega režiserjevega očesa in ušesa. Oprema odra je bila prav razkošna. Bile pa so tudi v tem oziru pomanjkljivosti. Občinstvo je pokazalo za o|ierelo veliko zanimanje in je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Krekovega doma. Jeseničani so pridni obiskovalci gledaliških predstav, ki so na Jesenicah skoro čisto zamrle. Želeli jc, da Aljaž« |ioskrbi za lo, da nudi Jeseničanom na svojem odru boljša in globlje zajeta dela. Matericlni uspeli jc bil prav dober, o moralnem us|)chu naj razmišlja vsakdo sam. ce.
JVa razvalinah prestolnice Judov
Odk pnine potrjujejo sv, pismo
Nese dvajset stotov bomb!
Suka s potovanja jugoslovanskega kralja v Carigrad. Naš kralj v družbi Kemala paše.
Razbojniški avtomobil -čudo moderne tehnike
>Gospa. prosim vas. oprostite mi, kužek mi je v parku utekel.«
»Za božjo voljo, zakaj pa niste tega takoj sporočili stražniku?«
»Saj sem prav takrat, ko se je to zgodilo, go vorila z njim.
»Kaj pa ješ?«
»Zdrsane podplate 1« ? ? ? ? ?
»Ali ne razumeš, vkuhane parklje.«
Novejša raziskovanja arheologov vedno bolj potrjujejo zemljepisne, kakor tudi zgodovinske podatke svetega pisma, in sicer stare in nove zaveze. Skoro ne mine mesec, poroča »Neues Wiener Journal«, da ne bi prišel kakšen arheolog z novimi podatki, ki v vseh podrobnostih potrjujejo to ali drugo mesto v svetem pismu. Tako je pred kratkim neki učenjak točno določil mesto, kjer je stal nekdaj Emavs, to je kraj, kjer se je Kristus prikazal obema apostoloma.
Dr. Mader, nemški raziskovalec in član Goer-resove družbe si je nedavno postavil za nalogo, da razreši uganko palestinskega mesta Hebrona. Sveto pismo namreč poroča, da je bil Hebron glavno mesto dela Judeje in ena izmed najstarejših prestolic na svetu. Hebron se je prej nazival po svojem ustanovitelju Arba. Arba je bil namreč slaven mož, kakor poroča sveto pismo iz rodu Ena- l cim. Arabci imenujejo Hebron E1 Khalil, kar po- I meni božji prijatelj. Po smrti Sare je Abraham kupil Efronsko polje. Na tej zemlji je bila tudi votlina Makpela, ki jo je Abraham izpremenil v družinsko grobnico. Tam je bila tudi pokopana Sara, Abraham sam in pozneje tudi sin Izak, nadalje Rebeka in Jakob.
V srednjem veku je nastalo o Hebronu mnogo pripovedk. Tako na primer, da je bila pred He-bronom njiva, kjer je Bog vzel ilovico, iz katere je naredil človeka. Nedaleč od tega je votlina, ki jo Arabci imenujejo Ain Gidedeh in o kateri so takrat govorili, oa sta se v njo zatekla Adam in Eva, ko ju je Bog pregnal iz paradiža. Mohame-danci tudi trdijo, da je na tem mestu Kajn umoril Abla. Muslimani so na tem mestu celo zgradili na čast Kajna mošejo in v resnici tudi častijo Kajnov grob, čeprav je Kajn umoril svojega brata.
Tudi v židovski zgodovini igra Hebron važno
vlogo. Jozve je zasedel mesto po zmagi pri Gabao-nu. David je spremenil Hebron v svojo prestolnico. Ta čast je mestu tudi ostala, dokler ni David zavzel Jeruzalema. Za časa grških cesaTjev si je Hebron zopet pridobil del svoje stare slave in ko so pozneje Arabci zavzeli Palestino, so izpreme-nili Hebron v sveto mesto.
Danes je Hebron majhno mesto, ki ima komaj 20.000 prebivalcev. Ti so skoro vsi mohame-denci. Tujca zanimajo samo grobovi patrijarhov, ki so v neki mošeji. Turisti se rajši ustavljajo v krajih Mambre, ki leži severno od Hebrona na poti v Betlehem. To so razvaline mesta Haram Rame-teh, Khadil. V 12. stoletju po Kr. je nastala pripovedka, da je tu stal hrast, pri katerem se je Bog pokazal Abrahamu. V svetem pismu stoji: »Gospod se je prikazal v dolini Mambre, ko je sedel na pragu svojega šotora v poletnem času in ko je dvignil oči, so se mu prikazali trije možje. Takrat je Abrahamu naznanil, da bo dobil sina. Pozneje se je Gospod prikazal Abrahamu v podobi treh angelov, ki so mu naznanili rojstvo Izaka, razpad Sodome in Gomore. Pod tem hrastom naj bi bil imel tudi Jožef svoje skrivnostne sanje. Tako pripoveduje pripovedka.
Raziskovalci si spričo teh zamotanih sporočil niso mogli priti na jasno, kie so pravzaprav ostanki svetopisemskega Hebrona. Nikakor niso mogli določiti kraja, oziroma mesta, ki naj bi bilo istovetno s tistim, ki ga omenja sveto pismo. Vse to se je zdaj posrečilo raziskovalcu dr. Maderju. Ta je lahko tudi dokazal, da so ostanki slavne Kon-stantinove bazilike v notranjosti obzidja Harama. Odkrili so tudi Hadrijanov trg, o katerem so pisali stari pisci. Tako je dr. Mader rešli skrivnostno uganko in s tem tudi starega Hebrona, ki je stal na tem mestu.
Salomonova sodba
>Temps« poroča iz Budimpešti o edinstvenem sodnijsekm odloku v zadevi pohabljenega berača, ki je tožil mestno električno železnico. Žrtev nesreče, vojni invalid z eno nogo, je izgubil pri nesreči še drugo nogo. Zahteval je odškodnino, ki se je zdela tramvajski družbi pretirana. Tako je prišlo do pravde. Sodnik je prišel na izviren do-mislek. Zavrnil je tožitelja in mu ni priznal prav nobene odškodnine, »ker je beračenje vir vseh njegovih dohodkov. Torej ne pomeni v tem primeru izgube druge noge nikake poškodbe,(!) temveč bo le zvišala tožiteljeve dohodke. Saj bo še bolj ganil ljudi in bo deležen tem izdatnejše miloščine.« Ponesrečenec se je zdaj obrnil na vzklic-no sodišče, ki bo morebiti izkazalo več usmiljenja in socialne pravičnosti.
Veliko angleško pomorsko letalo »Perth« je bilo pravkar krščeno. To je prva zračna ladja. Že na sliki se vidi 3.5 cm brzostrelni top. Poleg tega nosi letalo s seboj tri strojne puške in naloži lahko 20 stotov bomb. Lahko leti v daljavo 3000 km, in sicer z brzino 235 km na uro. Ako se ta tip letal obnese, bo angleška mornarica uvedla celo serijo takšnih letal.
Medtem ko se pokori čikaški strah Al Capone v ječi, so prodale oblasti na dražbi ono, kar so mogle zapleniti v njegovi hiši. Čudaški Anglež Marhouse je kupil razbojnikov avtomobil in se baba zdaj z njim jk> Londonu. >Daily Mail« prinaša podroben opis tega vozila, ki je bilo naročeno pri tvrdki Cadillac in stalo lastnika nad 20.000 dolarjev. Mogočen 8-cilinderski inotor takoj razvija popolno brzino, ki znaša 200 km na uro, čeprav tehta voz tri in pol tone. Stranska oklopna vrata so po 150 kg težka. Voz in bencinski tank sta nepredirna za krogle. Potnikom so na razpolago puške v zaboju po<l sedeži in strojnica, ki se lahko obrača na vse strani. Od zadaj so vidne v stenah samo strelne line. Nevidna okna so opremljena z 3 cm debelimi jipami, ki kljubujejo slehernemu strelu in udarcu. Notri je radijska postaja za spre-jamenje in oddajanje vesti. Od zadaj ima avtomobil lice velikanskih živordečih gosli. Ta oblika se je morala razbojniku zdeti posebno lepa.
Za 100-letnico rojstva znanega izumitelja Alfreda Na eni strani bo Noblova slika, na
Izobraženci izumirajo
Dr. Hearst, prof. v Cambridgeu, je predaval na letošnjem kongresu Britske znanstvene družbe o naglem izumiranju izobražencev, ki je prva posledica splošnega nazadovanja rojstev in pomeni veliko grožnjo za mednarodno kulturo na Angleškem. Francoskem, Nemškem, Holandskem in povsod. Dr. Hearst predlaga, da bi plačale države vse izdatke za šolanje nadarjenih otrok, ki bodo lahko spopolnili vedno bolj redkp vrste izobražencev. Znanost zdaj lahko določi nadarjenost otroka v najbolj nežni dobi in zanesljivo napove, kaj ob-ljubuje v bodočnosti.
Nobla bodo na Švedskem izdali spominske plakete, drugi strani pa simbolični prizor.
„Praktična" postrežnica
70-letna snažilka Osrednjega historičnega arhiva v Petrogradu, Marija Thorn, je bila obsojena na osem mesecev prisilnega dela. Dnevno je odnašala po snaženju poslopja zvečer domov debele sveženj starih platnenih zemljovidov, načrtov itd. Oprala je svoj plen z milom v vroči vodi in spremenila zgodovino, oziroma zemljepis v platno, ši-fon, kaliko in drugo blago. Porabila je vse potem za perilo, robce, prevleke, ki jih je z lahkoto prodala na trgu. To je delala tri leta. Sodišče ji je določilo najnižjo kazen glede na njeno starost.
Kdor ga zmerno srka
bo dolgo živel
Ko je bil italijanski zidar Giovanni Mascali pred 80 leti zidar v Sirakuzah v Ameriki, mu je napovedal zdravnik predčasno smrt, če ne bo opustil vina. Mladenič je sporočil svojo usodo ženi in materi. Vsa družina je prisegla, da ne bo imela v hiši niti kapljice vina. Mascali je ostal živ, napredoval za polirja in hišnega lastnika ter letos obhaja 105. rojstni dan. Poročevalci, ki so ga prišli pozdravljat, so hoteli spisati članek o koristnosti brezalkoholnega življenja, a doživeli so presenečenje. Slavljenec jim je v zadregi izdal svojo skrivnost. — Od kar je ostala naša hiša brez vina, — je povedal, — sem ga vtihotapljal dnevno v uto na vrtu, kjer leži moje zidarsko orodje. Dnevno sem tja zahajal sedem do osemkrat, tako da nisem nikoli bil žejen. — Tako ne ve nihče, iz katerih vzrokov je bilo Mascaliju naklonjeno dolgo življenje.
Dunajski gasilci - so iznajdljivi
Dunajski ognjegasci so si priborili mednar. slavo, toda ne delajo zastonj. Pobirajo za vsako zahtevano pomoč uradno določeno pristojbino. Zato daleč presega njihovo udejstvovanje ožje področje z ognjeni zvezanih nasreč. Dunajčani nazivajo svoje ognjegasce celo »Miidchen fiir alles« (dekla za vse). Zakaj, ko bodo pričeli predmestni krčmarji točiti novo vino, nastopi lahko več primerov popolne onemoglosti. Vinjena družba, ki ne more skrbeti za onemoglega izletnika, telefonira ognjegascem. To slane samo tri šilinge razen bencina, ki ga porabi rešilno motorno kolo. — Če pobegne iz Pratra opica — zopet pridejo ognjegasci z lestvo in mrežo. Tudi ta usluga se plača po tarifi. — Če pride kdo pozno zvečer domov in se prepriča, da je pozabil, oziroma izgubil ključ, mora pač iskati ključavničarja, ki ponoči seveda spi. Dunajčani samo telefonirajo ognjegascem. Plačajo za to podnevu 5 in ponoči 7 šilingov. — Neki Američan, ki je zvedel o tarifi ognjegascev, si je sklenil privoščiti zabavo in naznanil izmišljen požar. Ognjegasci so prišli, se prepričali, da so bili potegnjeni in se mirno vrnili domov. A objestnež je prejel zasoljen račun. Moral plačati pol ure dela za 28 mož, pet avtomobilov in parno Škropilnico. To ga je stalo skoraj 10.000 Din. — Seveda delajo ognjegasci kakor povsod brezplačno, če pomeni ogenj javno nevarnost. Ne računajo ničesar tudi revežu, če ga potegnejo iz vode. A premožnejši ljudje, ki padejo v Donavo, morajo plačati pristojbino za rešitev. •
»»»«
Glasovltl lipskt proces radi požiga nemškega parlamenta je bil prenesen iz Lipskega v Berlin. V Berlinu se vrSi obravnava v eni izmed mnogih dvoran nemškega državnega zbora. Leva slika nam kaže urizor iz sodne dvorane. — Na desni sliki prizor izpred nemškega parlamenta. Od leve proti desni: bolgarski advokat Griitorov iz Sofije, nadalje oče obtoženega Popova, boluarski branilec Štefan Dečev in francoski advokat Villurd iz Pariza.
Gospodarstvo
Gospodarstvo Južne Srbije
Snott
Ljubljana, 12, oktobra.
Danes je prispel v Ljubljano g. Mil I!. OaVri lovit, ki je napisal knjigo o gospodarstvu južne Srbije. V razgovoru /. njim smo izvedeli, da je prišel organizirat obisk gospodarstvenikov iz Slovenije v Južno Srbijo. Namen tega obiska je, da zainteresira Slovence hldl za 'nakup južnosrbijanskih proizvodov, ki bi prišli v poštev za naš trg. Omenili je, da je .lužiiil Srbija postala v gospodarstvu nase države velevažen činltelj, ki dobiva vedno večji pomen. Zalo bodo stiki z njim tudi zn nas koristni.
V Skoplju je iz3lti knjiga Mil. R. Gavriloviča z naslovom »Priv.re'a Južne Srbije^, ki je prvi kolikor toliko obsežni in pi po'.ni pregled gospodarskega ude;stvovanja te pokraOne, napisan zadnjih dvajset let (180 strifni, CO Din). Gospodarski pomen Južne Srbije je da1eč večji kot bi človek na prvi pogled mislil. Tu uspevajo nekateri pomembni sadeži (tobak, riž, mak za o pi i) in svilo-prejka, ki jih je v drugih delih naše države malo edi nič. Doslej 'smo imeli vsega en. sorazmerno dober pregled gospodarskega udejslvovanja. Južne Srbije, ki ga je še leta 191-1 izdalo ministrstvo na-
rgdnega gospodarstva kraljevine Srbije. Ta pre- I gled je danes seveda že zastarel in zlasti v stati- | stičnih podatkih docela neuporaben, zlasti še, čo i se zavedamo velikanskega gospodarskega razmaha j v Južni Srbiji v zadnjem poldrugem desetletju.
Zato je knjiga M. Gavriloviča več ko dobrodošla. Piseo upošteva vse panoge gospodarskega življenja in časovno detajlno informira o razvoju posameznih panog. Obširno razpravlja o tobaku, opiju, sadjarstvu, svilarstvu, riharstvu (ohriJsko in Prespansko jezero, jegulja!), zadrtigarstvu Idanes ima Južna Srbija ca 400 zadrug), industriji (čez 100 podjetij z domačim in tujim kapitalom), rudarstvu (ki bo čez čas po mnenju strokovnjakov postalo najmočnejša in najrentabi'ndjša Gospodarska panoga v Južni Srh" j i), o denarnih zavedli, turizmu itd. Vedeli je treba, da je bila Južna Srbija v pogledu gospodarsko-industrpsl ela razvoja do leta 1920 docela zanemarjena, dasi ima vse predpogo e za močno gospodarsko življenje. V knjigi je po'no dragocenega statis' ičnetfa materijala iz zadniega časa. Študija M. Gavriloviča ie več ko koristna, ker v dovolj polni meri predstavi celotno sliko gospodarske moči in vitalnosti Južne Srbije.
Proti hrošn'ars1vu
Banska uprava je izdala dne 20. septembra novo okrožnico vsem okrajnim in mestnim naČel-stvoni, okrajni Izpostavi v dkof.il Loki in upravi policije v. Ljubljani let predstojništvu mestne policije v Celju in Mariboru. Okrožnica se glasi:
Dodatno k okrožnici z dno 10. septembra t I. VIII. No. 3541/2, s katero se jc odredila najstrožja kontrola trgovskih potnikov m okrožnici z dne 13. septembra t. 1. VII l. No. 4270/1, s. katero so se pojasnili veljavni krašnjarski predpisi, se po naročilu g. pomočnika ministra financ z dne 12. septembra t. 1., Pov. št. 952/1V, in z ozirom na sočasno prošnjo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, opozorilo ua pravkar izdana navodila z naročilom, da z isto strogostjo izvedete nadzorstvo nad krošnjarji in proti njim postopate, kakor Vam jo naročeno glede trgovskih potnikov.
Carinska oblastva nahajajo pri prebivalcih pogosto blago tihotapskega izvora, pri čemer se do-ličnl izgovarjajo, da so blago kupili od nepoznanih Oseb. Dokazano je iu liiuradno dobro znano, da so krošnjarji posredovalci tihotapskega blaga, zlasti lnonopolskili predmetov (nežigosani vžigalniki, tobak in cigaretni papir), pa tudi moralno oporečnega blaga (preservativov, pornografskih predmetov itd.), tako da državni interes iu nujni oziri na javno moralo zahtevajo pogosto in energično per-lustraeijo krošnja rje v. Čeprav obrtni zakon v 5 '107 ne statuira visoke denarne in zaporne kazni, niti zaplembe blaga ne dovoljuje (kolikor ne gre za prekršek § 390), pa je po S; 185 obrt. zakona odvzeti dovolilo osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev g 179, ali ki so bile že enkrat kaznovane zaradi prekrška krošnjarskih predpisov. Tudi lu bodi kazen stroga, a pravična.
Da ne bo dvoma, se opozarjate vnovič, na predlo odredbe o krajih, v katerih je krošnjar jenje irrepovedy.no (Uradni list 2(50/74 iz leta 1928), po kateri je poleg Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter Bleda. Rogaške Slatine. Dobrne in Radenccv — v poslednjih 5 samo v sezoni — prepovedano kroš-njarjenje v vseli obmejnih okrajih. V navadenih krajih pa je dovoljeno krošnjariti prebivalcem.du-vahjskega, livanjskega in llliotskega okraja, dasi jim ni dovoljeno krošnjariti v obmejnih krajih. Tako zvanini privilegiranim kro|njarjem (pri nas Hočevarjem in Črnomeljeeni za tako zvaiio kočevsko blago: t. j. južno sailje in slaščice) pa je dovoljeno krošnjariti povsod. Prebivalci zgoraj označenih treh okrujev ne spadajo med privilegirane, sinejo pa, če jim ni posebej zabranjeno, obiskovati.sejme iu tržne dneve povsod. '/. ozirom nn lo pravno stanje nI dovoljeno nikomur krošnjariti s trgovskim (galanterijskim, mahiifakliiriiiiu itd.) blagom v obmejnih okrajih, glavnih mestih in kopališčih, kolikor ne velja izjema za prebivalce omii treh okrajev, kakor je zgoraj omenjeno.
Opozarjate se nadalje, da vidiranje krošnjarskih knjižic ne velja več in zato tudi ne zglaševanje kroš-lijnrjev pri uradih. Krošnjarji, ki kršijo monopolske predpise, naj se vselej po zaslišanju izroče orga-iHim finančne kontrole.
Vpisi v trgovinski regisler. V Zagrebu je bila vpisana v trgovinski register dne 2b. julija tvrdka Depozilar za promet novina iu časopisa Oračanin I. Uajo iz Zagreba. Tvrdka se bavi z zastopništvom agencije Avalc za uvoz in promet inozemskih novin in časopisov ua področju dravske, primorske, zet-ske.in večine savske banovine.
lzprememha firme. V zvezi z, izprenieiiibami v Nemčiji je najbrž ludi izredni občni zbor tvrdko Jugosl. Kudolf Mosse d. d. Zagreli 11. novembra, kjer bodo sklepali o izpremembi naziva Ivrdke in pravil
Prodajna centrala za špirit v Belgradu ima občni zbor 30. oklobra.
Našička bo delila za 1932-33 2.5% dividende (2.50 šv. fr.). V prejšnjih dveh letih ni bilo dividende (glavnica 22.28 milj. šv. fr.). Občni zbor bo 30. oklobra v Ženevi.
Dotok zlata v Švico. Najnovejši izkaz švicarske Narodne banek za 7. oktober kaže dvig zlata za 12.4 milj. Ir. in ravnotako dvig deviz za 5.05 milj. šv. (r. Obtok bankovcev,in obveznosti po vidu so krite s 94.3 odst.
V Avstriji bodo kovali tolarje Marije Terezije. Z Dunaja poročajo, da so mislili še pred nedavnim, da bodo popolnoma prenehali s kovanjem tolarjev Marije Terezaje, ki so služili kot najbolj kuratno plačilno sredstvo v velikih predelih vzhodne Afrike. Sedaj pa so naročili iz Sudana, pa tudi iz Arabije iu Abesinije velike količine teh srebrnih tolarjev, kar omogoča zopet dobro zaposlitev avstrijski kovnici denarja,
Nemci se branijo tujih žarnic. Kakor smo pretekli teden poročali, preli nemški industriji žarnic zaradi poteka važnega patenla velika nevarnost, da bodo Japohci preplavili nemško tržišče. Zaradi tega je nemška vlada zvišala carino za žarnice od 80 na 800 mark za 100 kg, za večje žarnice in na 1200 mark za manjše žarnice (v takozvanem višjem ta-rifu celo na dvojno stopnjo lega). Toda vsaka država lahko uvaža loliko kolikor je uvažala doslej, ludi še nadalje, le za večji uvoz velja povečana carina. S tem I« preprečen lak uvoz, ki bo večji od povprečja zadnjih lel in ki bi predstavljal dumping.
/a mobilizacijo vlog v Ameriških bankah namerava Roosevelt ustanoviti posebno likvidacijsko družbo, ki bo sodelovala z lieeoiistruclion finance Corporation. Družba bo imela glavnice poldrugo miljardo dolarjev in bo skušala mobilizirali takoj polovico zamrznjenih bančnih depozitov: I miljardo dolarjev. Plačala bo polovico v gotovini. Družba bo' izdala svoje akcije proti zadolžnicam. Te zadolžnice
bo dala potrebnim bankam, ki jih bodo lahko re-diskontirale pri bankah, članicah federalnega rezervnega sistema.
Dobave. Dne 17.' t. m. bo pri intendanturi komande Drav. div. obl. v Ljubljani iavna ustmena licitacija glede dobave pisarniškega materijala (papir, kuverte, svinčniki, motvoz, risnhii žebbički, beli bombaž trak i za niralnc stroje itd ). Dne 10. t. m. bo pri III. oddelku Zavoda za izdelavo obleke v Zagrebu ofertua lici trči jn uledc dobave 70'o parov planinsko-sinučarskih čevljev. Dne 3. nov. bo pri komandi pom. arzenala v Ti vatli ofertna licitacija glede dobave tkanine za zastave. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice 1 OI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Oddaia del za gradho cest bo izvršena na ofort-ni licitaciji dne 21. t. m. pri in/enjerskem oddelku komande sav. div. obl. v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornico TOI v Ljubl ani, pogoji p« pri istem oddelku )
Oddaia popravil dvorske čakalnice in naprava odprte verande pred čakalnico na postaji Lesce-Ble I se bo vršila ua podlagi pismenih ponudb, katere ie vložiti do K), t. m. pri gradbenem oddelku ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas, Iroškovnik in uaOrti so na vpogled v pisarni Zbornice lOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dobave. PromelHo-komerc. oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. I. m. ponudbe glede dobave 7600 m stenja Ravn, drž. rudnika Velenje sprejema do 10. t. in. ponudbe "lede dobave 4000 kg čistega bencina za jamske sveliljke; do 31. t. m. pa glede dobave 5000 kg riža, 720 kg kave 2500 kg svinjske inasli, 2C0O kg bučnega olja, 1200 kilogramov lerpentinovega olja. 40(10 kg koruznega zdroba in 2000 kg pšeničnega zdroba. Dne i3. nov. bo pri ravn. pom. prom. v Splitu ofertua licitacija glede dobave tiskovin. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesntom na vpogled.)
Spcciialna statistika morskega ribarslva bo oddana v tisk na olertni licitaciji dne 15. nov. pri ravn. pom. prom. v Splitu. (Oglas je ua vpogled v pisarni Zbornice 101 v Ljubljani.)
Prodaja juta-vreč bo na podlagi pismenih ponudb, katere je vložiti do 31. t. m. pri ravn. drž. rudnika Velenje. (Oglas je na vposrled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ravn. rudnika.)
Borza
Denn r
12. oklobra.
Curih je ostnl neizpremenjen. London je popustil, vsi ostali tečaji pa so narasli,
Avstrijski šiling je bil nit ljubljanski borzi zaključen po 8,75, na zagrebški po 8.58 in belgrajski po 8.575 in 8.55. (irški boni so notirali v Zagrebu 39.75—40 (39.75, 40), v Belgradu'39—40 (40).
Ljubljana Amsterdam 23071)7-2318.13, Berlin 130.25—1372.05, Bruselj 79(5.91—800.85, Curih 1108.35—1113.85, l.ondon 17(1.04—178*24, Newyoi k 3703.83—3792.09. Pariz 224.01—225.1(5. Praga 169.711 — 170.65, Trst 300.18- 302.58.
Curih. Pariz 20.21375, London 15.97, Nc\vyork 342, Bruselj 7102, MIlan 27.125, Madrid 43 15, Amsterdam 208.25, Berlin 123, Dunaj 72.53-57, Slock-liolni 82.35, Oslo 80.25, Kopenhagen 71.35, Praga 15.32, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.47, Bukarešti! 3. Helsingfors 7.05.
Dunaj. Dinar notira 8.84 den.
Pariz. Ob 11.45. London 79.05, Ncvvvork 10.94.
Zlato v Londonu 133/5.
V rednost ti i papirji
Posebnih i/preinemb v tečajih ni bilo, le dolarski papirji so popustili. Na zagrebški borzi je bilo zaključenih samo 500 kom. vojne škode.
Ljubljana 7% inv. pos. 50 den., agrarji 27— 28.50, vojna škoda 242—245. begi. obv. 36.5*0 den., 8% Bler. pos 35—37, 7% Bler. pos 33—24, 7% pos. DIIB 43 den.
Zagreb. Priv. agr: banka 224—227, 7% inv. pos. 50 den., agrarji 27—28.50, vojna škoda 242—242 50 (242, 243), 12,. 212.50—243 (242, 244), ii% begi. obv. :!(>..*>()—37.50. 8?r/ Bler. pos. 35-37, 7% Bler. pos. 33—33.75, 7% pos. DIIB 43. den. — Šečerana Osjek 100 Id., [in|)ex 50 den., Isls 40 hI.. Trboveljska 80—100.
Belgrad. Narodna banka 3(100 den.. Priv. agr. banka 225 den . 7'!,', inv. pos. 51 50—53 (52.50), agrarji 27-28.50, vojna Skoda 243-244 (243.50. 244.50). 12 243 50- 241.50 (244.50). (>"/, begi. obv 37.40—37.00 (37.65, 37.40), 7",', Bler. pos. 33.50-34.50 (34.50).
Dunaj. Don,'Siiv.-iadi'. 53.85, Landerhank 10.2"'. Narodna banka 150. Slog 15.25. Alpitie 0.00, Kima 20,15.
Žilni tri:
Nini Sini Koruza bč., sr„ nova sušena zn oktober 50—58 Ostalo neizpremenjeno. Tendencii mi.tna. Promel 51 vagonov.
Hmelj
Niirnberski hmeljski irg. Kolniscbe Volkszei-lung piše, da je lotos položaj na iiiirnberškeni trgu kalaslrofalen. Pivovarne in trgovci kupujejo skoraj brez Izjeme naravnost pri producetilii. Promet, ki je včasih znašal dnevno 1000 in več bal, ne dosega mnrsiknkšen dan niti 10 bal. Seveda pa je zanimanje za tržne notice v Nilrnbeigu še vedno znatno Povpraševanje je zadnja dva tedna slabo in se cene niso mogle izboljšati. Dovozi v septembru letos so znašali 25.229 (lani 39.192) stolov, od lega iz Jugoslavije 25(18 stolov. Jugoslavija je med Inozemskimi dovozniki na 1. mestu.
Stane hpu...
član SK Ilirije, naš odlični športnik, ki m je priboril pri letošnji balkanski olinipljadi v najtežji tekmi, v maratonskem teku, častno tretje tlicsto.
Iz berlinskega spori, živlienja
(ProSto po Vossische Zeitung.)
Zelo rad igram nogomet. Včasih ga igram celo z uspehom, vedno pa z veseljem. Vendar — moj oče iu strici..., če bo šlo tako naprej, bom vse veselje izgubil.
Bilo je pri zadnji tekmi. Moj oče je sedel na tribuni, kričal, vriskal, me klical po imenu, tulil, ploskal, skratka: vse je storil, kar me je moglo pri igri molili. Vendar to še ni bilo najhujše. Ples se je šele pričel, ko smo bili doma. Vse slabe lastnosti, katerih se športniki čuvamo, so obvladale mojega očeta in pričel se je jeziti nad ' '<i je bila pretežka, nad sodnikom, ki je in. .io pristranski, nad soigralci, ki so slabo podajali. Toliko o stvarnih momentih.
Vse hujše je postalo, ko je prišla moja oseba v pretres. Ravno v tej igri se je |X>kazalo, kako slabega značaja sem. / menoj je sploh konec, poguba; zlasti očitno je bilo pomanjkanje koncentracije in poleg lega igram za parado, za publiko. Preveč pohajam po mestu, sploh nimam več smisla za dom. Da, baš v tej isjri se je vse to gorostasno maščevalo. Kako neki bi sicer mogli izgubiti? Da je bil nasprotnik boljši? Izključno, nesmiselno! j Skralka: nikdar ne bo kaj prida iz mene.
Mučna pesem očilkov se je polagoma umirila, vsako situacijo in akcijo smo pretresli še enkrat. Nastopila je noč iu voščili smo si lahko noč. Ven-fdar komaj sem legel v» posteljo, so se vrata znova odprla, prikazal se je oče in šlo je z nova. Lenoba, slab karakter..., prepir..., nisem mogel več zdržati. (Skozi stanovanje frči sin, v pyjami, popolnoma izčrpan. Ni se mogel rešiti drugače.) t "Mislite, tla gre za osamljen slučaj? Motite se! Toliko je lakih očetov v Berlinu, da bi lahko ustanovili svoj klub. Ljudje jih dobro poznajo, /lasti sadistični zarotniki se že dolgo trudijo, da bi jih zbrali na isti prireditvi po možnosti vse skupaj. To bi bilo lopulanja z vratmi, zaušnic iu prepira!
Zato, sinovi, bodile konsekvenlni! »Oče, sedaj grem na športno igrišče, da se razvedrim, ti pa mi ostani doma!«
Športniki vseh de/.el, združile se!
Velike kolesarske dirke na Herntesu
V nedeljo ob (4 na kluhovem dirkališču v šiški.
Z nedeljskimi mcdklnbskiini dirkalisčtiinii . kolesarskimi iu motociklističiiiini dirkami bo zaključil agiliii /.. S. I\. Ilormos letošnjo bogato dirkalno sezono. Že iz sporeda samega jc razvidno, dn bo prireditev prekašala vse letošnje tovrstne prireditve. Program obsega devet zelo interesantnih točk. ki bodo vseskozi napete. Borba bo izredno ostra, saj se dirk ne boda udeležili samo najboljši slovenski vozači, ampak so najavljeni tudi prvaki iz Hrvatske. Zato je razumljivo, da lio<l<i dirkači pri loj dirki napeli vso svoje sile. da dosežejo čini častnejši rezultat. Fni zuto, da ohranijo i za naprej svoj primat, drugi pa zalo, tla se vsaj pri zaključni prireditvi prerijejo v ospredje.
Preskrbljeno je. da si bodo točke hitro ■sledile druga drugi, odino po peli točki sledi krajši odmor. Ker je či.sti dobiček prireditve namenjen v korist poplnvljencem, zalo bo cenjeno občinstvo radcvoljc poselilo to zaključno prireditev naših najboljših dirkačev.
Nogomet v prid ooptavVencem
Zanimiva tekma med nameščenci bonske uprave in Okrožnega uradu si1 vrši v nedeljo ob pol Ift na Iliriji.
Vso govori po Ljubljani zadnje dni samo o tej tekmi. Zakaj tudi ne? Saj so bili ravno državni nameščenci vedno pivi, ki so pomagali onim. ki so bili pomoči potrebni. To |x>t bodo priredili v korist bednih poplavijoncev nogo-rneliio tekmo, kolere dohodki so namenjeni izključno našim siromašnim poplavi jeneeni. Svoje moči bodo pomerili s kolegi O. U. Z. D . ki so tudi v svoji sredi vse potrebno ukrenili, da bo prireditev eilil lepše izpadla.
Igralci se pripravljajo na zelenem polju, ostali pa pridno prodajajo vstopnice, prirejajo seje. na katerih m- vso podrobno določa, da Ivi \ se runlu ijonirulo. Skratka \se je na delu. dn bi dobili popliivljenei kar največjo podporo. Zatorej tudi ti ne ugibaj, kam Iii v nedeljo popoldne šel. ainoak' kupi še danes vstopnico, v nedeljo pn bodi ločno ob nol (pol 4) na ill-rii 'uskein igrišču pri gorenjskem kolodvoru v Šiški.
S'MŽVnp oh"ni'<» L^P
(s seje p. o. dne 11. oktobra 1933)
Navzoči gg.: Jugovec, Šetina. Novak, Oman, Skuhala. Vrhovnik in Kosirnik. Odsotni (upravičeno) gg. Starec in Anko. (neupravičeno) Zupane. Za nedebo 15 oklobra se določijo naslednje prvenstvene tekme: V Mariboru, igrišče Železničaria oh 15 Železničar—Kaeid Službujoči odbornik 1» Knez. V čakovcu. iifrišče čakovečkega SK oh 15 Čako-
večki- Ilirija. Službujoči odbornik g. Fischer. V Celju na igrišču SK Celja ob 15 Celje—Hermes. Ob 13.30 Olimp—Šoštanj. Službujoči odbornik g. Mahkovec. V Ljubljani na igrišču SK Korotanu ob 15.30 Korotan—Jadran. Službuboji odbornik g. ravnatelj Šetina'. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Na igrišču Primorja ob 10 Svoboda, Vič —Sloga. Službujoči odbornik g. Anko. Vsak klub po tri reditelje. Na igrišču Herinesa ob 10 Mars— Grafika. Službujoči odbornik g. Bucik. Vsak klub postavi po tri reditelje. V Čakovcu dopoldne ob 10 na igrišču Čakovečkega Gradjanski—Svoboda, Maribor. Službujoči odbornik g. dr. Franekovič. V Domžalah na igrišču Diska ob 15 Disk—Domžale. Službujoči odbornik g. dr, Kiisll. Vsak klub mora postaviti pet rediteljev. V Murski Soboti na igrišču Mure ob 15 Panonija—Ptuj. Službujoča odbornika določi o, o. Preložita sc prvenstveni tekmi Krško—Sava v Krškem in Elan—Sloga v Novem mestu na poznejši termin.
Kazenskemu odboru se predajo igralci Sinkole Rudolf in Turna Maks, oba TSK Slovan Ljubljana, na podlagi sodnijskega poročila o prvenstveni tekmi Reka—Slovan z dne 1. oktobra 1933. Nadalje Košmrlj Milko, SK Reka Ljubljana, zaradi ponovnega prestopanja iz kluba v klub. — Tajnik II.
Atena : Ilirija
Četrto kolo jesenskega hazenskega prvenstva
Izredno zanimiva borba med bazenskima družinama Atene in Ilirije se vrši v nedeljo dopoldne ob 11 na ilirijanskcm igrišču. Kajti to bo zadnje kolo, v katerem se srečata stara bazenska rivala Atena in Ilirija. Doslej imata obe družini vsaka po štiri točke. Ilirija ima sicer nekoliko več izgledov na zmago in tudi boljšo gol diferenco ima, loda Atcnašice bodo brez dvoma napele vse sile, da dosežejo časten rezultat. Če zmagajo, bodo zasedle prvo mesto v prvenstveni tabeli. Tekma, ki
bo _ kakor že omenjeno — zelo zanimiva, zasluži
čimvečjega obiBka.
*
Redni občni zbor ljubljanske plavalne podzve-
ze bo v nedeljo 29. oktobra ob 9 dopoldne v posebni sobi restavracije Emone. Dnevni red: Volitev vcrifikacijskoga odbora, dveh zapisnikarjev in dveh overovatcljev zapisnika občnega zbora. Nato sledijo poročila: tajnika, blagajnika ter nadzornega odbora in podelitev absolulorija upravnemu in nadzornemu odboru, volitev novega upravnega in nadzornega odbora, predlogi upravnega odbora in rednih Članov, predlogi za glavno skupščino ,PZ, določitev mesta, dneva in programa prvenstva LPP za leto 1934 in slučajnosti. Glasovalno pravico imajo v zmislu pravil vsi rudni člani JPZ na področju LPP, ki so napram podzvezi zadostili vse predpisane pogoje.
SK Ilirija — plavalna sekcija. Danes ob 17 bo v letnem kopališču izredni sestanek vsega članstva sekcije. Radi važnosti (otvoritev zimskega kopališča!) je dolžnost vsakogar, da se sestanka gotovo udeleži.
Fifa je zborovala. Preteklo soboto se je zbrala v Parizu eksekutiva k svojemu zasedanju. Na seji, ki je trajala zelo dolgo, so obravnavali predvsem predstoječe tekme za svetovno prvenstvo. Na znanje so vzeli prijavi llaiti in Meksike, ki bosta tvorili s Kubo srednjeameriško skupino. Zmagovalec iz te skupine bo igral notem na italijanskih tleli proli zmagovalcu ameriške skupine. Nizozemska, Belgija in Irska hočejo svoja skupinska prvenstva v Italiji absolvirati. Zveze nosijo same vse slroške, zalo pa jim pritičejo tudi vsi dohodki. Sklenjeno je tudi bilo, da morajo vse nogom. zveze do 15. aprila 1934 prijaviti svoje sodnike za svetovno prvenstvo. Tekme v Italiji bo sodilo dvanajst inozemskih sodnikov. Prihodnje zasedanje Life bo prihodnje leto v Rimu o priliki tekem za svetovno prvenstvo.
Ilolandska plavalka Ouden je postavila nov svetovni rekord v prostem plavanju na 300 m s časom 3:58.
Radio
Programi Hadio-Uubllana i
Petek, 13. oktobra: 11.00 Šolska ura: O varstvu živali (prof. Petkovšek). — 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13.00 Čas, plošče. — 18.00 Plošče. — 18.30 Očuvalne odredbe — problem modernega kazenskega prava (dr. B. Goslar) — 19.00 Sokolstvo. — 19.30 Izleti za nedeljo (g. Badjura). — 20.00 Prenos iz Zagreba: klavirski in vokalni koncert. — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Radio-jazz.
Sobota, 14. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13,00 Čas, plošče. — 18.00 Plošče, stanje cest. — 18.30 Zabavno predavanje. — 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr, Vcber). — 19.30 Politični pregled (dr. Jug). — 10,00 Prenos iz Uni-ona: Koncert praških stražnikov. — 22.00 Čas, poročila.
DrugI programi i
Sobota, 14. oklobra:
Belgrad: 19.10 Klavirski koncert. 20.40 Radio orkester. — Zagreb: 20.15 Radio orkester. — Dunaj: 16.00 Mandolinski koncert. 18.45 Orkestralni koncert. — Leipzig: 18.30 Koncert na balalajkah. 20.00 Pester večer (zbor, kvartet, cilre). — Praga: 16.00 Orkestralni koncert. 19.55 Vokalna in orkestralna glasba. — Rim: 20.45 Koncert komorne glasbe. — Varšava: 18.20 Koncert za orgle in violino. 21.20 Chopinova glasba.
DEKLE
srednjih lel. čisla, poštena, zna sama vodih gospodinjstvo in dobro kuhati — želi službo. Najrajši gre k staremu gospodu ali gospej. tudi mi deželo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudile na upravo Slovenca« Maribor pod Cedila« š|. 12122.
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočuvstvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, matere itd., jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem Številu spremili na poslednji poli — naša prisrčna zahvala.
Rakovnik, dne 10. oklobra 1933.
DRUŽINA ZUPANČIČ.

MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ienitovanjski oglasi Din 2—. Nalnianjši znesek za malt oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
II
C. I
Službe ncejo
Šoier ključavničar
trezen in zanesljiv, dober vozač, zmožen popravit, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12100.	(a)
20.000 Din
dobite v slučaju poroke. Pišite na upravo »Slovenca« pod »Socialno« 11099. Priložite 3 Din.	(d)
Stanovanja
IŠČEJO: Solnčno stanovanje
dvo- ali trisobno išče za november poštena več-članska družina, najraje v bližini sv. Jakoba ali Trnovega. — Ponudbe pod »Solnčno« štev. 12111 na upravo »Slovenca«. (c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
s kopalnico in teraso se odda s 1. novembrom v Pleteršnikovi ulici št. 1. č
Dvosobno stanovanje
komfortno, s kabinetom, predsobo, pralnico, pritiklinami in vrtičkom oddam s 1. novembrom. — Tovarniška 25, Moste, (č)
Enosobno stanovanje
s stanovanjsko kuhinjo — solnčno in suho, z vsemi pritiklinami, se odda na Mirju boljši mirni stranki. Marmontova 27. (č)
Stanovanje
3 sobe, poselska soba, kuhinja, predsoba, kopalnica in druge pritikline, se s 1. novembrom t. 1. odda mirni stranki. Več S'j izve pri lastniku Jerneju Kopač, Celovška c. št. 14-1.	(č)
Prazna soba
s posebnim vhodom se takoj odda. Vprašati: Flo-rijanska ulica 22, pri fotografu.	(s)
CE&5S3
ODDAJO: Gostilno
oddamo v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12094.	(n)
I
Pohištvo
i
Nudimo vam v nakup
zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in tudi pod zares ugodnimi pogoji. - Egidij in Karol Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano.	(š)
Spalnice
od 2000 Din, kuhinjske opreme od 900 Din dalje. Sprejema vsa popravila po nizki ceni. Josip Go-Ijar, Gosposvetska 13 — dvorišče.	(š)
I
Automotor
i
Tovorni avto
nosilnost 1000 kg, porabi 12 1 bencina, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 12036. (f)
Dvojna vrata za lokal
se kupijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrata 200« št. 12110. (k)
m
iiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Ce avto svoi stan prodajaš aT motorja bi xnebU se rad hri luipetv ti mnogo prižene Slaveniev naimanjS1 inserat iiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam audi » veliki izbiri najugodneie in oaiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubljana. Židovska ulica b Stari trg. (1)
Specialno izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Prettkerju, Sv. Petra c.
Trije vinski sodi
od 6 do 7 hI, dobro ohranjeni, hrastovi, naprodaj. Restavracija Draga Gu-štin, Kapiteljska ul. 3. (1)
Prenovljena koža v 3 dneh,
Mehka, bela, glatka
Kupujemo
prazne, že rabljene steklenice od »Juhana«. — Alimenta, Zg. Šiška 17. k
100 hI vina
prvovrstnega kupim. Plačam takoj. Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom na Miha Lah — Vrhpolje, Kamnik. (k)
Orehe
letošnje, zdrave — kupim vsako množino proti takojšnjemu plačilu pri pre-vzetju. Ponudbe z navedbo cene in množine, kakor čas dobave vposlati na Alojzij Plansteiner — Senovo pri Rajhenburgu. Istotam se sprejme bolj priletna gospodinja k dvema moškima osebama, (k)
Mizarji
Najcenejše vezane plošče lelševc bukove Oko ume, Panel v velikosti 221/122 in 2VII 122 dobite po najnižjih cenah v IvorniSkem skln iiAču
LJUBLJANA., Dunajska .31
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo, s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku- | renčnih cenah Gustav Erklavec Liubljana. Ko-deljevo 10 Tel. 25-91. 1
Šivalni stroji
otroški vozički in kola?a najceneje pri Franc Sau- j nig, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 36. II)
Ia kostanj (maroni)
kg 3.80 Din, vreče 50 I g ' 190 Din franko kupčeva postaja — razpošilja — | G. Drechsler, Tuzla. II)
Razširjene lojnice mozolji ler trpkost kože izginejo. — Poizkusite tudi Vi!
Recept strokovnj kov.
Na tisoče dam ima razširjene lojnice, da tega niti same ne vedo Vzrok vsaki razširjeni lojnici ie draženje. Posledica tega dra-ženia so izpuščaji, mozolji, ogrci in brezbarvna in trpka koža.
Krema Tokalon bele barve (ne mastna) vsebuje zdaj nov čudodelen vosek, nežen in penast, ki se dobiva iz cvetja in je kombiniran s svežo smetano in predelanim oliv-
nim oljem. Ona krepi, krči in hrani kožo, prodre v razdražene kožne žleze, oži razširjene lojnice, odstranjuje mozolje in meči najtrpkejšo in najtemnejšo kožo. Tudi najbolj suha koža postane sveža in vlažna, vendar ne mastna. Ta krema se uporablja tudi zoper mastno kožo in nosni sij.
Krema Tokalon bele barve olepša in osveži kožo na edinstven način v treh dneh. Uporabljajte jo vsako jutro, če pa imate gube, uporabljajte kremo Tokalon, hranivo za kožo rožne barve, zvečer, ker hrani in pomlajuje Vašo kožo medtem, ko spite.
Sveže kislo zelje
(tudi v glavah — sarma) se dobi dnevno v trgovini z živili I. Sirk nasl. Josip Skaza, Maribor — Glavni trg — rotovž. (1)
Šivalni stroj
za pogrezniti, se poceni proda. Dvorakova ulica 3/1, levo.	(1)
Vino in vinski mošt
sladek! Osrednje vinarska zadruge za Jugoslavijo — Kongresni trg št. 2. (1)

Obrt
Ladijska tla
lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrdka Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov gradeč.
Koruzo za ftrmo
oddaja najceneje veletrgovina iita in moke
* VOLK, LJUBLJANA
Resljcva cesta ZL
Izvežbane in spretne
PREDiCE
za krožni predilni stroj se sprejmejo. Samo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja in Irajanja istega na tvrdko
HUTTER iN DRUG
MARIBOR
	o	j
X	•	/
+
Naša dobra in skrbna mati, stara mati, sestra, teta, tašča, gospa
Helena Cenčič
roj. Vidmar
nadučiteljeva vdova
je nocoj ob 8 po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 88. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo.
Pokopali jo bomo v petek, dne 13. oktobra ob 4 popoldne na pokopališče na Žalah v Kamniku. Blag ji spomin!
Kamnik-Rogatec-Ljubljana, dne 11. oktobra 1933.
Albina, Angela, hčeri; Josip, Julij, Viktor, sinovi in ostali sorodniki.
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni brat oziroma svak in stric, gospod
Ing. Hanno Umann
včeraj, dne 11. oktobra, nenadoma umrl na lovu pod Krimom, zadet od srčne kapi.
Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob pol 4 popoldne iž hiše žalosti Karlovška cesta št. 18 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 14. oktobra ob 9 dopoldne v župni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani in v župni cerkvi na Črnučah.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1933.
Antonija Hauffen, Adelina Kosler, Jeanetta Hudovernik, Matilda pl. Bannizza, Roza Larisch, Frida Galle, Silva Trappen, Pavla Biirger in Melda Aidinyan, sestre — in ostalo sorodstvo.
Aleksandra Rabmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 5 Ceha in smrt
»Gimnazija nas je pokvarila«, je rekla. »Vedno «o nas zapirali pred gimnazijci in realci, da v resnici ne veš, kako bi se vedla, če se s kom snideš. Morda je pri njih tak običaj, da tako tovariški občujejo med seboj!«
»Toda jaz ne morem dopustiti, da bi me kdo, ki ga prvič v življenju vidim, tako po domače prijemal okrog pasu!« sem rekla nejevoljno.
Kmalu pa sva bili zopet dobre volje; veselilo naju je, da bova odslej tudi delovali v javnosti, da sva, rekla bi, že na delu za občestvo. Samo za trenutek sva pohiteli domov, da sva malo zajtrkovali, in potem sva šli v mesto, iskat stanovanj za dijake. Vreme je bilo prav žalostno in bili sva premočeni do kože; to nama je pa samo povečalo veselje, bili sva trdno prepričani, da ni v življenju nič važnejšega ko iskati sobe! Ljudje pa niso nič kaj radi oddajali prostore dijakom ali dijakinjam. Večinoma so bili mnenja, da dijak sjiloh ne more biti drugega ko revolucijonar, jiijanec in kvartač, dijakinja pa ženska najlažje sorte. Skratka, mislili so, s takimi ljudmi nimaš drugega ko sitnosti.
»Pa nista gos|>ici tudi dijakinji?« so vpraševali. »Saj take bi že sprejeli, toda druge, ki prihajajo, o jej!«
»Koliko vama pa plačajo, da v tem dežju lazita okrog?« naju je vjirašala neka ženska. In ko sva povedali, da delava brezj>lačno, je rekla strogo:
»Koliko podplatov bosta strgali — samo nepotrebni izdatki Zii starše!*
Pravzaprav je govorila resnico. Dobrodelnost na tuj račun. Sklenila sem, da si poiščem kake ure.
da bom tudi sama kaj zaslužila. Potem se lahko mirno posvetim delu za občni blagor. Doma sem dolgo pregovarjala starše, naj vsaj eno sobo oddajo dijakom; saj imamo osem velikih prostorov in nas je samo pet. Mati si je dolgo pomišljala, končno pa se je vdala.
3. oktobra 1916.
Toliko novih vtisov! Saj ne vem, kje naj začnem, pri predavanjih, dijakih ali pri naših novih stanovalcih. Začnem pri teh. Oddajanje sobe je materi napravila toliko težav, da mi je bilo že žal, da sem jo zapletla v to zadevo. Vsem dijakom in dijakinjam, ki so prihajali, je silno ugajala velika, lepa in udobna soba, niso pa oni ugajali materi, ki so sobo iskali.
Tedaj je vstopila Daša in javila, da v salonu čaka nov dijak. Ta pa ni bil prav nič jiodoben dosedanjim. Bil je zelo elegantno oblečen, olikanega vedenja, nupravljal je, čeprav je nastopal samozavestno, vtis skromnega človeka in tudi ni bil ta>k »zelenec^ ko drugi; imel je, kot je bilo videti, kakih 26, 27 let. Nič ni vpraševal, nič zahteval, samo ogledal si je sobo in rekel:
»Če vam je prav, se vselim takoj dano« we-čer.<
Mati se jo še vedno [>omišljala, saj je bil prvi tujec, ki naj bi ga vzela na stanovanje. Na dolgo in široko mu je razkladala svoje »pogoje ; ne morem se točno jioedinih spomniti, bili so pa zelo hudi. Po teh pogojih bi stanovalec moral biti najmanj brez glasu, če že ne brez telesa. Zadnji in najvažnejši je bil, da ne sine prihajati domov kasneje ko ob 12 in da ne sme prirejati pri sebi dijaških sestankov.
»Najbrž prvič oddajate sobo. milostljiva? je vprašal novi dijak sočutno, kajli materi so se že zalesketale solze v očeh . ..
»Dik, prvič. Moja hči, ki je dijakinja, ni prej i odnehala!« ji je šlo na jok.
»Dijakinja?« je vprašal začudeno. »Bil sem prepričan, da je gospica hčerka še na gimnaziji.« Pogledal me je pozorno, da sem zardela. Ta moja neumna navada, da vedno zardim in se zmedem, ko ni prav nič treba! Sicer pa me je silno jezilo, da me je imel za gimnazijko. Ali sem res tako mlada videti, da mi ne prisodijo niti sedemnajst let?
Novi najemnik je privolil v v,se pogoje in še pripomnil, da ne hodi z doma. Potem se je poslovil in me zopet dolgo gledal, da sem zopet zardela. Mati je dolgo hodila jx> salonu sem in tje in govorila sama s seboj:
»Lep je, dobro vzgojen, skromen, toda, kdo more vedeti...! Oh ta oddaja; nismo prav naredili!«
Vest se mi je zopet oglasila in skušala sem mater pomiriti.
Tedaj jiozvoni; novi najemnik je zopet prišel in za njim dva postreščka z dvema inozemskima kovčegoma; potem sta prinesla še dva dolga, težka zaboja. Prtljaga je kazala, da je bil premožen, prav nič ni bila j>odobiia dijaški prtljagi. Mati fwi se je vznemirjala zaradi težkih zabojev, ki sta jih moža z največjim naporom privlekla noter. Kaj neki je v njih?
»Če je navsezadnje anarhist in ima notri j>e-klenske stroje? Kaj pa potem?« je rekla mati v solzah. Precej bom j>oslala sobarico k njemu in ga prosila za listine! Nikakor ne bom spala z revolucionarjem pod eno streho, pod nobenim pogojem I«
Daša je prinesla papirje; mati jih je prebrala in obraz se ji je v hipu razjasnil.
»Izkazalo se je. da je naš najemnik plemič iz Moskve in docent na vseučilišču«, je rekla vsa vesela. Pa že trenotek nato je začela zopet poniiSljati in se vpraševati, zakaj se ni precej izdal za docenta.
V svoji sobi sem razmišljala o docentu. On je prvi učenjak, ki sem ga videla tako od blizu. Zelo me zanima. Sploh me zanimajo vsi ljudje. Vedno se skušam včustvovati v vsakega človeka in prepričana sem, da je v vsakem nekaj, kar se nikoli ne ponavlja. Glede na docenta se pa mati čisto brez jiotrebe vznemirja; nikoli bi se ne mogla zaljubiti vanj. Sploh še nisem bila nikoli zaljubljena in ne vem. kako je pravzaprav to. Samo neko čustvo imam v sebi, ki se ga pa zelo sramujem pred samo s seboj; vsakega moškega, ki mi pride na pot, merim, rekla bi, ob sebi. poskušam, iščem. To sem opazila pravzaprav šele zadnje tedne. Med gimnazijsko dobo so mi bili v resnici vsi moški docela brezpomembni, učenje in knjige so me čisto zaposlile. Zdaj sem pa začutila nekaj novega, nekaj kar me zelo straši, nekakšno odvisnost od moškega. Večkrat se zasačim pri želji, da bi ugajala, in to me jezi. Nekaj se oglaša v meni in mi vzbuja čuvstva, ki mi niso všeč, pa se jim vendar ne ubranim. Tudi docenta sem »pomerila«, če mi je prav; ne, ni mi prav. Prelep je in presrečen. Ljubiti bi mogla samo moškega, ki je zelo nesrečen; na noben način pa ne bi smel biti takozvani »lep mož«.
6. oktobra 1016.
Prva predavanja nn vseučilišču niso bila taka, kakor sem si jih zamišljala, da, naravnost razočarala so me. Nikdar nisem bila samozavestna in vedno sem bila prepričana, da je moja želja, da postanem učena, večja ko moje zmožnosti. Toda. da sem tako neumna, tega si v resnici nisem mislila)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Kaitovec
Urednik Lojze Golo bič