Ljubljana, sobota n. oktobra I932 Cena 2 Din Uvništvo: l,rnh!iana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratnl oddelek. LJubljana Selen-burgova ul. 8. — TeL 3492 ID 24H2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — TeJefoo št. 2465. poaruznica Uelje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. KaCuni pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, W1en St. 10.1 241. i\arocmna lllcum Uicott-tio du.i _, sa Inozemstvo Din 40___ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 312S in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta IS. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel St. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi j o tarlfu. Malypetr končal pogajanja Ministrski svet sklenil, vlade v ponedeljek - Praga, 21. o-ktobra. h. Popoldne se je pod predsedstvom ministrskega pred-sednikaUdržala sestal ministrski svet. ki ie razpravljal o demisiji celotne vlade. ki bo sadila, čim bo designirani ministrski predsednik Malvpetr končal svoja pogajanja. V Dogajanjih za sestavo nove vlade so se pojavile težkoče v osebnih vprašanjih. Do večera ie bilo gotovo, da bo ostal v vladi finančni minister Trapi. Definitivno bodo izstopili iz vlade: železniški minister inž. Hula. ki mu je bila kot železniškemu uradniku svojčas poverjena naloga, da sanira železnice, ter pristaša agrarne stranke notranM minister Slavik in vojni minister Viškovsky. Ni še gotovo, ali bo trgovinski minister narodni demo- da poda ostavko celotne - Izpremembe v vladi krat Matoušek izstopil iz vlade ali ne. Praga, 21. oktobra, h. Ministrski svet ie sklenil, da bo v ponedeljek podal ostavko celotne vlade. Ministrski predsednik Udržal fe takoj odpotoval v Karlove vary. Maiypetru se je posrečilo uspešno dokončati svoja pogajanja. Glavne izpremembe v novi vladi so naslednje: Notranje ministrstvo bo prevzel šef deželnega urada v Brnu dr. Černy, ki ie bil že ministrski predsednik in notranji minister v uradniških vladah. Bechyne bo prevzel prometno ministrstvo, dr. Hodža ministrstvo za kmetiistvo. Bradač na ministrstvo za narodno obrambo. Za predsednika nostanske zbornice bo izvoljen dr. Stanek. Anglija in srednja Evropa Izprememba angleškega javnega mnenja o potrebi sodelovanja pri gospodarski obnovi srednje in vzhodne Evrope London, 21. oktobra. Francoski poslanik in gospodarski strokovnjak Georges Bonnet je govoril včeraj v kraljevem institutu za mednarodno propagando o uspehih konference v Stresi. Poudarjal ie, da ie med pogajanji v Stresi sicer znatno ponehala obstoječa napetost, toda tamkaj započeto evro-psko sodelovanje se mora nadaljevati z uspehom !e tedaj, če bo Anglija še nadalje nudila svojo pomoč. V zvezi s tem ie opozarja! na angleške pridržke glede na osnovanje skupnih fondov ter izjavil, da bi se mogel z majhnimi, za posamezne države neznatnimi prispevki ustvariti obratni kapital, ki bi zadostoval za neobhodno potrebno stabilizacijo posameznih držav. Gre tako rekoč za zavarovalno premijo in ie vsak odpor proti njenemu izplačilu popolnoma neumljiv, ker so investirani v srednji in vzhodn Evropi znatni kapitali. »Manchester Guardian« prinaša glede na bivanje Dredsedn;ka konference v Stresi Georgesa Bonneta daljši članek, iz katerega bi se dalo sklepati, da ie angiešno javno mnenje izpremenilo svoje stališče do te konference in njenih rezultatov. List ugotavlja. da ie Ang-Hia investirala znatne vsote v srednjo Evropo. Ce j:h hoče dobiti sedai nazaj. je potrebno, da se angleška vlada ne drži rezervirano nasproti francosko - italijansko - nemškemu sporazumu o ukrepih zastran kreditov, investiranih v srednji Evropi. List zaključuje svoja izvajanja: Načrt, sklenjen v Stresi, je sicer pomanjkljiv, toda ploden bi bil lahko kljub temu. Fond za revalorizacijo živil se lahko zbere tudi brez Velike Britanije, toda .fond za denarno obnovo, ki je mnogo važnejši, pa brez angleške pomoči ni mogoč. Ce se ta fond ne ustavi, ne bo mogoče niti misliti na to, da se odpravijo trgovinske omejitve, ki so izmenjavo blaga v srednji Evropi tako rekoč spravile na ničlo. Po dolgem času se je v javnosti oglasil tudi guverner Angleške banke. Montagu Norman. Na konferenci predsednikov londonskih bank je imel snoči govor o sedanjem položaju svetovnega gospodarstva in poudarjal, da obnovo gospodaj-stva ovirajo najbolj zamrznjeni krediti v posameznih državah. To vprašanje je treba v prvi vrsti rešiti. Banke, ki so dajale inozemstvu kredite. so napravile napako, ker se niso med seboi sporazumele. Ce bi vedeile takrat, ko so dajale kredite, da je mnogo vlad izgubilo vsak vpliv na dogodlke v posameznih državah bi gotovo ne dajale kreditov na lastno pest. marveč šele po medsebojnem sporazumu. Morda se bo šele prihodmije leto položaj toliko razvrl, da bo mogoče najti pot k obnovitvi gosoo^arstva Značilen demantl nemške vlade VI: nantirajoč Hitlerjeva razkritja Papenova vlada potrjuje svoje oboroževalne namene Berlin, 21. okt. čs. Državna vlada Je objavila na včerajšnje odprto pismo Adolfa Hitlerja o razcrožitvenem vprašanju zelo oster odgovor. Predvsem naglaša, da je Adolf Hitler iznese! v svojem pismu trditve. ki bi lahko zelo škodovale nemški zunanji politiki. Hitler trdi med drugim, da je Nemčija nastopila pred svet s programom za novo oborožitev ter da je konkretno zahtevala vojsko, ki bi štela 300.000 mož in dovoljenje za gradnjo velikih vojnih ladij ter topov večjega kalibra Vse to je do kraja neresnično. Nemčija ni nikoli zahtevala kaj takega, marveč samo to, kar je h lo objavljeno v spomenici z dne 29. avgusta. Nemška vlada vztraia tudi sedaj pri svojem tedanjem stališču in zahteva, da se ostale države razorožijo do one stopnje, ki bo v sorazmerju s posebnimi prilikam! v vsaki posamezni državi odgovarjala položaju nemških oboroženih sil. kakor so bile določene po versajski mirovni pogodbi. Če razorožitvena konferenca ne bi upoštevala nemških zahtev, bo nemška vlada storila vse. da ne bosta v veljavi dve pravici, marveč da bo mogoče zaključno konvencijo v Ženevi uveljaviti tudi v Nemčiji. Nemčija se upira nameram tujih sil. ki hočejo, da bi bila še nadalje zapostavljena. Nemčija noče nič drugega, nego kar je neobhodno potrebno za njeno obrambo. Ob zaključ- ku ugotavlja nemška vlada v svojem odgovoru, da je Hitler s svojim odprtim pismom jasno pokazal namen, da bi potvoril sliko nemške zunanje politike in tako škodoval interesom nemškega naroda. Sodbo o takem početju voditelja nemških narodnih socialistov prepušča vlada nemškemu narodu. Berlin, 21. okt. AA. V listu »Tagliche Rundschau« izjavlja dr. Schacht, da predsedniška vlada ne bi smela ostati na mestu, če nima zaslombe v narodu. Tudi sedanji poskusi koncentracije proti narodu so obsojeni na neuspeh. Kakor sem nasprotnik revolucije oa spodaj, zaključuje dr. Schacht svoja izvajanja, tako in še bolj sem nasprotnik revolucije od zgoraj, tn zato ne vidim drugega izhoda, kakor sporazum s Hitlerjem. Berlin, 21 okt. AA. Danes je Hitler prispel iz Kottbusa v Berlin. Jutri odleti v Essen na svoje prihodnje volilne shode. V Hambomu je prišlo do spopadov med komunisti in nacijonalnimi socialisti En hitlerjevec je bil smrtno nevarno ranten. Policija je več demonstrantov aretirala. Essen, 21 oktobra. AA. Izredno sodišče je obsodilo dva komunista na 18 odn. 7 mesecev ječe, ker sta v juliju napadla in pretepla nekega prodajalca narodno-sociiali-stičnih listov. Pred razpustom belriiskega parlamenta Bruselj. 21 okt. d. Kralj je poveri! mandat za sestavo nove vlade bivšemu vojnemu ministru. 75!etnemu Broquevi!lu, ki je pristaš katoliške konservativne skupine in je že pričel pogajanja s katoličani in liberalci. Ako se mu bo posrečila sestava nove vlade, bo njena glavna naloga da razpusti parlament in razpiše volitve. Belgijska delavska stranka je že objavila svoj volilni proglas ter se je volilna borba tudi že pričela Kakor znano, je bilo povod vladne krize v Belgiji vprašanje sanacije državnih financ. kmentarne volitve ia Kopenhagen 21. okt. d. Po trditvah listov je pričakovati razpusta parlamenta. Povod krizi so nesoglasja o ukrepih, ki jih je predlagala vlada za ureditev trgovinskega in deviznega prometa. Vlada baje smatra ,da so potrebne nove volitve. Macdonaldovo potovanje v Ženevo London, 21. oktobra. A A. Uradni komunike opozarja na možnost, da odpotuje predsednik angleške vlade Macdonald z zunanjim ministrom Simonom v Ženevo. Njuna prisotnost v Ženevi naj bi omogočila splošen sporazum med evropskimi narodi-Londonski »Times« priobčuje članek o razorožitvi in sodi, da bi morala angleška vlada storiti, kar je v njeni moči. da privede Nemčijo nazaj na razorožitveno konferenco. Pri tem naj bi angleška vlada postavila pač take predloge, ki bi Nemčiji uoodili v vseh njenih upravičenih zahtevah. Sedanjo napetost med Francijo in Nemčijo je mogoče poravnati le z energično intervencijo anglešk-4 vlade. NAPETO OZRAČJE V AVSTRIJI Napetost med vlado in opozicijo stalno narašča — Socialisti očitajo vladi diktatorske skomine — Nove volitve bodo spomladi Dunaj. 21. oktobra, r. Najnovejši dogodki v avstrijski republiki dokazujejo, da postaja politični položaj z vsakim dnem bolj napet in da lahko pride vsak hip do izbruha dogodkov, ki bodo slični razmeram v Nemčiji v poslednji dobi. Socijalno - demokratska opozicija, ki predstavlja najmočnejšo skupino v avstrijskem narlamentnu, se z vso odločnostjo bori Droti .redno hujšemu desničarskemu kurzu. v katerem dobivajo vedno bolj nadmoč oni krosi iz krščansko-so-cijalnega tabora, o katerih je znano, da so ne samo pristaši priključitve Avstrije k Nemčiji in zagovorniki sporedne nemško-avetrijske politike, marveč še v večji meri zagovorniki obnove avstro - ogrske monarhije. Zdi se. da gotovi krogi namenoma in sistematično izzivajo, da bi dovedli notranjepolitične homatije do one stopnje, ki bi jim slično, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, omogočale izvesti državni prevrat in vzpostaviti diktatorski režim r>o vzorcu Papena v Nemčiji. Dogodki ob otvoritvi zasedanja avstrijskega parlamenta dokazujejo, da se razvijajo dogodki pojx>lnoma v tej smeri. Kancelar Dollfuss kaže velike skomine za posnemanje nemškega kancelarja. Dogodki na včerajšnji in današnji seji Narodnega sveta so predmet živahnih komentarjev v vseh političnih krogih. Posebno se komentirajo govorice, da namerava vlada odstaviti dunauskega župana Seitza. ki je obenem dunajski deželni glavar in socijalno - demokratski poslanec. V smislu sklepa socijalno - demokratske parlamentarne frakcije je namreč Seitz zahteval, naj se parlament razpusti, ker ie vlada kršila ustavne določbe, in razpišejo za 27. november nove volitve. Njegova izjava, da se ne bo pokoril zahtevi državnega tajnika za javno varnost, naj se prepove za nedeljo sklicano socijalno - demokratsko zborovanje, je silno poostrila napetost med krščansko-so-cijalno desničarsko vlado in socialistično opozicijo. Vest. da namerava vlada odstaviti Seitza kot deželnega glavarja in dunajskega župana, razpustiti dunajski občinski svet ter postaviti državnega komisarja, je je izbila sodu dno. Socijalni demokrati vidijo v. tem grožnjo državnega prevrata in so napovedali naiostreišo in najodločnejšo borbo. To razpoloženje se je že pokazalo na današnji seji parlamenta, kjer ie prišlo ponovno do izredno burnih prizorov, tako da so morali sejo naoosled prekiniti- Pravosodni minister Schuschnigg, zvezni kancelar dr. Dollfuss in novi državni tajnik za javno varnost Fev so na današnji seji parlamenta odgovarjali na včerajšnje socialno-demokratske interpelacije, njihove izjave pa so socialisti zaporedoma prekinjal' s protesti. Desnica je proteste burno zavračala. Ko pa je socialistični poslanec dr. Beuer zaklical. obrnjen na desno stran: »Niste pravi demokrati, ki ste take« ga kova kakor Fev. To je politično mišljenje državnega kancelarja za ta teden.« je zvezni kancelar vstal in odvrnil: »Vi ste pravi boljševik ki poznate le diktaturo, nikoli pa ne pošten demokrat.« Na te besede je nastalo v zbornici splošno razburjenje. Dr. Bauer 6e je vrnil izpred ministrskih klopi proti svojemu sedežu, kmalu Odobritev ottawskih dogovorov Angleški parlament je odobril z ogromno večino dogovore na ottaw-ski konferenci o enotni trgovinski politiki v britskem imperiju London, 21. oktobra. AA. Debata o ottaw-skih dogovorih se je včeraj popoldne pričela v parlamentu z govorom zunanjega ministra Johna Simona, ki je po vrsti zavračal kritiko Samuelovih pristašev, zlasti pa trjihovo trditev o nezdružljivosti tih dogovorov z angleškimi parlamentarnimi pravicami. Minister ie poudarjal, da ottaw-ski dogovori ne onemogočajo zaključitve trgovinskih dogovorov z drugimi državami. To najbolje dokazujejo želje mnogih držav, da bi stopile z nami v razgovore za zakliu-čitev trgovinskih sporazumov, kakor na primer Švedska, Norveška in Argentina. Res je, da se je področje za razgovore skrčilo, zato pa ima Anglija za nekatere države mnogo lepšo priložnost za razgovore kakor pa jo je imela prej. Nato je navajal prednosti, ki so jih prinesli ottawski dogovori, tako na primer odpravo carine za uvoz i7. britanskega imperija, dočim bo uvoz blaga iz ne angleških dežel podvržen novim carinam, ki Domenijo po.rast dohocSkov za 36 milijonov funtov Od zvišanja carin na živila iz inozemstva bo britanska blagajna dobila 24 milijonov funtov. Ob koncu svojega govora se ie zunanji minister spomnil indskega, irskega in brezposelnega problema, nadalje vprašanja vojnih dolgov in razorožitvenega problema, ter prosi! zastopnike angleškega naroda, naj ne odvrnejo pozornosti od teh velikih vprašanj. ki jih bo treba čim prej urediti. Predsednik vlade Baldwin je v odgovoru posiancem. ki so te dni kritikovaii vlado zaradi odpovedi trgovinske pogodbe z Rusijo poudarjal .da je vlada odpovedala trgovinsko pogodbo predvsem zato, ker je angleški izvoz v Rusijo znašal le minimalen del ruskega uvoza v Anglijo. Ruska vlada Se obveščena, da želi Anglija skleniti z njo novo trgovinsko pogodbo na osnovi, ki bo bolj ustrezala interesom angleške industrije. Verjetno je, da se bodo ta pogajanja pričela v najkrajšem času. Spodnja zbornica ie po daljši živahni debati sprejela s 451 glasovi proti 84 zakon, s katerim se odobravajo trgovinski dogovori, sklenjeni v Ottawj . Novi finančni ukrepi italijanske vlade Znižanje delavskih plač v kolonijah — Določitev obrestne mere za dolgoročne dolgove — Milijonski izdatki za zrakoplovstvo Rim, 21. oktobra, ž. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri in fašistični generalni tajnik. Pred prehodom na dnevni red je ministrski svet izrazil ob desetletnici fašističnega režima ministrskemu predsedniku Mus-soliniju zaupnico. Vlada je na svoji seii obravnavala okrog 40 zakonskih načrtov, dekretov in odredb Poleg drugih je minister za kolonije predloži! načrt o ureditvi delavskih plač v Tri-politaniji in Cirenaiiki, da bodo enake s plačami v Italiji. Načrt pomeni dejansko znižanje plač za delavce v kolonijah. Doslej so bili namreč vsi delavci zaradi te-žavnih okoliščin in podnebja v afriških kolonijah mnogo bolje plačani nego delavci v Italiji-Nadalje bodo tudi v kolonijah uvedli obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Finančni minister je predložil načrt o maksimiranju obrestne mere za dolgoročne dolgove na 6.5 odstotka. V načrtu odredbe je določeno, da sme ministrski predsednik v sporazumu s finančnim ministrom znova znižati obrestno mero." Nova obrest- na mera je določena za vse dolgoročne dolgove države, avtonomne državne uprave ter subvencioniranih podjetij. Minister za javna dela je sestavil načrt uredbe, po kateri naj bi se votiral kredit 18 milijonov lir za javna dela. pri katerih je neposredno prizadeto ministrstvo za zrakoplovstvo. Denar bodo porabili za gradnjo novih letališč na kopnem in ob morju. Ministrski svet se bo znova sestal v mesecu novembru. Medtem je bil sklican glavni direktorij stranke, ki se sestane 29. ok- tobra Rim, 21. okt. ž. Z včerajšnjim dnem je bil v Italiji ukinjen izredni režim na borzah za vrednote, že nekaj let so poslovali na teh borzah za senzale vladni komisarji, ki so po želji režima urejevali vse njihovo poslovanje. Na njihovo mesto so sedaj zopet stopili senzalski odbori, vendar pa borzni režim s tem ni bil postavljen na osnovo liberalnih principov. Strogi borzni zakon znatno omejuje senzalske posle. Senzale same imenuje po tem zakonu finančni minister po sporazumu z ministrom za korporacije. Gombos pojde v Rim Budimpešta, 21. oktobra. AA. Po poročilu listov potuje predsednik madžarske vlade Gombos v kratkem v Rim, da se uradno poikloni italijanskemu kralj« in Mussoiimiju. Ureditev brezžičnega prenašanja Madrid, 21. okt. AA. Na mednarodni konferenci za brzojav in radiotelegrafijo je tehnični odbor sklenil med drugim naslednje: Kadar katera velika radijska postaja preglasuje emisije sosedne države, se morata vladi obeh prizadetih držav sporazume ti. da smejo njihove oddajne postaje oddajati izključno samo na dogovorjenih valovih. Odbor je razen tega odobril, da se smejo prepovedati amaterske oddajne postaje, če ie vlada njihove države proti takemu amaterskemu oddajanju. Ameriški primanjkljaj VVashington, 21. oktobra, d. Proračunski primanjkljaj Zedinjenih držav je znašal 17. t m. 554 milijonov dolarjev. Hoover izipiblja VPashington. 21. okt. č Znano demokratsko glasilo »Litterarv Digest«, ki prlrela že nekaj dni poizkusno glasovanje glede bližnjih predsedniških volitev, je doslej nabralo 2,617.000 glasov iz vseh 48 držav. Za Rossevelta je glasovalo 56.3 odst.. za Hoovra pa 37.1 odstotka volilcev; ostali glasovi odpadejo na razne kandidate, ki ne pridejo v poštev Rossevelt je zmagal doslej v 41, Hoover pa v sedmih državah- Izprememba v francoskem zunanjem ministrstvu Pariz, 21. oktobra d. Zdravstveno stanje Filipa Bed+Tielota, generalnega tajnika francoskega zunanjega rrrnistrstva. se je vnovič poslabšalo, zaradi česar namerava odstopiti Kot naslednik Berthelota se imenuje sedanji francoski poslanik v Madribu, Jean Herbette. nato pa se je obrnil in prišel nazaj ter dejal: »Jaz spoštujem vsakogar, pa tudi bolj-ševika. ki ima pošteno mišljenje. Za onega, ki vsak teden menja svoje mišljenje, pa ne poznam drugega nego preziranje.« Dr. Dollfuss je razburjen pozval predsednika dr Rennerja. naj postopa proti poslancu dr Bauerju po poslovniku, ker je žalil predsednika vlade. Med tem so nekateri opazili, da se je poslanec Lichtenegger, pristaš Heimatblocka. priče! ozirati po tint-nikih in jih metati proti socialnim demokratom. Zadel je dr. Danneberga in malone tudi dr. Bauerja. Poslanci z desne in leve so nato naglo skočili v sredo dvorano in se pričeli prepirati. Dr. Renner je zapustil svoje mesto in jih skušal pomiriti, nazadnje pa :e morala biti seja prekinjena. Dunaj. 21. okt. g. Pri glasovanju v parlamentu, ki se je vršilo pozno popoldne o predlogu socialnih demokratov in velenem-cev za nezaupnico vladi, je vlada zmagala. Predloga o nezaupnici sta bila odklonjena s 83 glasovi rroti IZ glasovom. Predlog kr-ščansko-socialnega poslanca Schnitza, po katerem naj se določi dan volitev šele za spomladi, je bil proti glasovom opozicije sprejet. S tem je j>arlament ukinil svo| prejšnji sklep pred meseci, ko je bilo na podlagi izida občinskih volitev sklenjeno, da se bodo nove volitve vršile še to zimo. V vladi je med tem prevladalo mnenje, da nove volitve sedaj niso oportune in je tudi dosegla, da je parfftroent kljub nasprotnim željam velenemčev in socialnih demokratov osvojil njeno stalisče. Varljive ponudbe dolgoročnih posojil Beograd, 21. okt. M. Skupina tretjerazrednih londonskih bank pošilja v zadnjem času svoje agente, ki se izdajajo za predstavnike podjetja »Norsig Union United« v razne srednjeevropske in balkanske države z nalogo, da nudijo dolgoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Ko pride do resnejših pogajanj, zahtevajo agenti po več stotLsoč funtov na račun predujma svojih posredniških stroškov. Do realizacije posojil pa ne oride in tako v naprej izplačani predujmi redno propadejo. Tako je nedavno tudi debrecinska občina celo Javno objavila, da je sklenila zelo ugodno dolgoročno posojilo. Vest je prišla tudi ▼ londonske lis*e in kmalu nato je ugledni finančni lis* »Financial Ne\vs« izdal objavo, v kateri označuje vso stvar za neresno. Z"to je treba biti napram tem agentom previden. Zamenjava delnic Narodne banke Beograd, 21. oktobra, p. Narodna banka obiavlia, da se morajo v smislu člena 48. statuta Narodne banke vse delnice, ki še niso bile zamenjane in se glase še vedno na donosilca, najdalj« do konca tega leta zameniiati za d«Inice, glaseče se na ime. Sprejem v učiteljsko službo Beograd, oktobra, p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za stalne učitelje naslednji komtraktualni učitelji, odnosno učiteljice: Franc Sivec v Zagradcu, Josip Sancin v Čatežu ob Savi, Eva Mlekui v Pobrežju v Mariboru, Emil Zora v Krškem, Frania Kenda v Crmošnjicah, Kazimir Savnik v Libojah, Zivko Tomšič v Kra-marovcih, Liudimila Pahor v Gančanih. Fra-nja Gombač v Polhovem gradcu, Roza Martelanc v Konjicah. Na novo so imenovani: Pavla Ličar v Kostanjevici, Ana Až-man v Prevaljah in Stanislav Zaman v Cerkljah pri Kranju. Premestitve v finančni službi Beograd, 21. okt. p. S kraljevim ukazom so bili na predlog finančnega ministra premeščeni k dravski finančni direkciji: za računskega inšpektorja v 4. skupini Andrej Golob in Franc štrukelj, doslej računska inšpektorja pri moravski finančni direkciji; za računskega kontrolorja v 7. skupini Fr. žitnik, doslej računski kontrolor pri beograjski finančni direkciji; Josip Cesar, doslej računski kontrolor pri savski finančni direkciji, Josip Kolbezen, računski kontrolor pri dunavski finančni direkciji in Leopold Pehani, doslej računski kontrolor pri zetski finančni direkciji. Huda nesreča v švicarski hladilnici Bern, 21. oktobra, d. V kraju Si Marga-rethen v kantonu St Gallen se je pripetila včeraj popoldne v tamošnji hladnilnici velika katastrofa. Ker je bilo podstrešje preobremenjeno s krmili, se je vdrl strop in pokopal pod seboj večje število delavcev. Iz razvalin so potegnili 10 mrtvih in nad 20 ranjenih. V podijetju je bilo zaposlenih kakih 40 oseb s čiščenjem perutnine, ko se je nenadoma ob 2. popoldne vdrl nanje strop pod pritiskom ogromne količine koruze. ki je bila shranjena v podstrešju. Mnogi so se zadušili, ali pa jih je pobilo tramovie. Ranjence so prepeljali v bližnjo bolnišnico. Več delavcev se je rešilo. Iz razvalin so pozneje izkopali še pet oseb. Znižanje obrestne mere na Poljskem Varšava, 21. oktobra, d. Poljska banka ie znižala svojo diskontno mero. ki ie znašala od 3. oktobra 1. 1930 7.5 odstotkov, na 6 odiStotfcov, Ob kumanovski proslavi Dane3 bo proslavila Ljubljana in z njo vred mnogi drugi kraji po naši ožji iii širši domovini dvajseto obletnico zgodovinske kuraanovske bitke. Ta narodna proslava ne nosi niti najmanjšega pečata militarizma ali šovinizma in ni v noDenem pogledu naperjena proti mi-i oIjudju, s katerim je jugoslovanski na-rou gotovo prežet tako globoko kakor raaloK.do dnigi. Spomin na kumanovsko zmago je enako Kakor spomin na vso balkansko vojno, ki se je razvnela pred dvajsetimi leti, le čin hvaležnosti do onih, ki so takrat s svojo krvjo razdirali tuje okove na našem narodnem telesu, in nam je obenem narekovan po nagonu narodne samoohranitve, ki pa prav nič ne ograža pravičnih interesov drugih narodov. Med vojno in vojno je velika razlika, utemeljena v prvi vrsti v njenih vzrokih in njenih ciljih. Na balkansko vojno smo bili pripravljeni že dolga leta kakor na nekaj neizogibnega v življenjski borbi in nekaj naravnega v borbi med pravico in krivico. V vsakdanji govorici so bile že davno prej udomačene politične prislovice in prispodobe: Balkan je tleča grmada, sod smodnika, bomba, ki mora prej ali slej eksplodirati, turško carstvo pa nadležen bolnik, ki se je zavalil preko tuje postelje in ga je treba prevaliti v primeren kot, ker se noče sam. Dostojevski, Id ie gotovo bi! vse prej kakor militarist ali im-perialist, je že 1. 1876. o položaju na Balkanu pisal med drugim tudi takole: ^Balkansko vprašanje rase in se dviga kakor valovje mogočnega toka. Srbski in črnogorski knez 9ta v zaupanju v Boga in v pravico nastopila proti sultanu. Slovani imajo mnogo upanja. V boj gredo v zaupanju na pravico in v veri na zmago, dočim vlada pri Turkih kljub fanatizmu velika zmeda, ki se lahko sprevrže po odločilnih spopadih tudi v paničen strah. 2e sedaj lahko proroku-iemo, da bodo Slovani zmagali, če se ne bo vmešavala — Evropa. To pa je na videz že sklenjena stvar. Evropa bo gledala boie kristjanov s sultanom, to pa samo začasno, do delitve dediščine. Takrat pa se bodo velesile gotovo zopet jibrale k svečanemu posvetovanju, da bi rešile in kurirale stambulskega bolnika — —« Vsi ti pomisleki velikega misleca so ee točno izpolnili takrat pred 55 leti in kasneje pred 20 leti. Avstrija in Nemčija sta se obakrat zavzeli za »stambulskega bolnika«, Nemčija v duhu svoje, v pni. vrsti proti Slovanom naperjene imperialistične politike, Avstrija pa poleg tega tudi v interesu svojega obstoja. Kajti že sama kumanovska zmaga je pred oči vsega sveta potisnila jugoslovansko vprašanje in je pomenila začetek njegovega kononoveljavnega reševanja. Balkanske zmage pa so pobijale tudi avstrijsko notranjo politiko. Vsak turški poraz je bil tudi poraz nemškega in madžarskega nasilja nad slovan-Fkimi državljani habsburške monarhija. Slovanom pod tujim jarmom so zmage ra balkanskih bojiščih budile samozavest in vzbujale nado v boljšo bodoč-nost. Vsi smo gledali na borbe naših •iužnih bratov kakor na borbo za življenje. Res so voino formalno napovedali balkanski zavezniki, vsa krivda pa je bila na strani Turčije^in njenih zakulisnih protektorjev mčd evropskimi velesilami. Vojno je nujno izzvalo neznosno stanje milijonov jugoslovenske-ga naroda pod turškim jarmom, ko so bih obsojeni na smrt. Ni pa bilo naroda, ga ni in ne bo, ki bi se taki usodi ne uprl z vsemi silami Zato smo globoko v svojih srcih čutili, da je osvobodilna vojna upravičena in sveta. Tako gledamo na njo tudi danes, ko je že del evropske zgodovine, in prav nič nam ne očita vest, da bi bili zaradi tega v nasprotju z mirovnim pokretom zadnjega desetletja. Ko pa smo vsi Slovani pod tujim jarmom z vso svojo dušo umeli in občutili moralno in zgodovinsko upravičenost balkanske vojne, smo se čez noč znašli v novi vojni. V tej so bili slovanski podložniki Avstrije kakor sužnji prisiljeni sodelovati pri velikem roparskem pohodu. Namen vojne je bil razširiti tujo oblast, spraviti pod njo čim več naših rojakov kot sotrpinov, potem pa za vse skovati še hujše verige in na vse navaliti še težja bremena. Vojna, v katero so nas nagnali, je bila različna od balkanske vojne kakor dan in noč. V balkanski vojni se je naš narod boril za najsvetejše, za svoj individualni in narodni obstanek; zanj ni biio drugega izhoda. Vojna, v katero je pognala Avstrija svoje slovanske podložnike, je bila grabežljiva v svojem namenu, po načinu pa pravi napad na civilizacijo in človečanstvo. Šole, cerkve, knjige so bile profanirane v vojne namene in prisiljene, oznanjevati sovraštvo proti vsem, ki jih označijo vojni voditelji. Prav kmalu so tudi kar odkrito priznali svoj vojni cilj: streti in trajno zasužnjiti je treba Slovana, v prvi vrsti Jugoslovena, da bo za vekov veke hlapec nemškemu in madžarskemu gospodu. Taka vojna je žalila in poniževala človeka do skrajnih mej, med njenimi žrtvami slovanske krvi pa je netila nacionalno revolucijo. Bolj ko je divjala vojna furija, bolj se je kazala ia udej-stvovala ta revolucionarnost. Na frontah dezertacije, po taboriščih in sestradanih vaseh upori, prav povsod pa viden ali skrit odpor. In eden glavnih moralnih oslonov te revolucije, ki je stria nemško habsburško velesilo, je bila ravno kumanovska zmaga, ki je vsadila v vsa jugoslovenska srca globoko ljubezen do svobode in silno voljo po svobodi. Pod svobodo, za katero so krvaveli in umirali, so kosovski, kumanovski in drugi junaki pojmovali vse srčne in umstve-ne strani in smeri svojega življenja, vso svojo prosveto in svoje gospodarstvo. Nikdar niso na kakršenkoli način ocenjevali teh posameznih strani. Niso rekli, to je svetinja prve, ono svetinja druge vrste, zaradi te bi še potrpeli, zaradi one pa moramo stopiti v borbo na življenje in smrt. Zato bi bilo tudi napačno, gledati v balkanski vojni morda le borbo križa s polmesecem, proti Čemer dovolj priča že občudovanja vredna verska strpnost srbskega ljudstva. To ljudstvo se je borilo in vse žrtvovalo za svojo popolno svobodo, ker so mu bili čisti pojmi o svobodi vcepljeni že v otroških letih doma, v šoli in cerkvi. Pri vseh večno svetlih in svetih vzgledih dajejo junaki balkanske vojne vsem jugoslovenskim rodovom za vedno tudi nauk o pravi svobodi. sie Konference v Siikarešb Preglas voditelja rumimske delegacije - Za sporazum- no Bukarešta, 21. oktobra AA. Predsednik parlamenta Papaoico je objavil naslednji proglas: žalostna preteklost, polna nemirov in vojn, n&s je ?se naučila da je prva in najsvetejša naloga urejene družbe spoštovati plemenske ln nacionalne lastnosti svojih elementov, ki žive v skupnosti. Delo ea sporazum med balkanskimi narodi, za stvoritev balkanske unije, ki se je začelo s redko vztrajnostjo in plemenitim navdušenjem in ki ga propagirajo tako ugledne osebnosti v grškem političnem življenju, kakor je Papanastasiu, bivši predsednik vlade, je naletelo že v samem začetku na iskren odmev v naših dušah. Prepričani smo. da bodo našj narodi mogli napredovati in zavzeti mesta, fci jim pripadajo med prosvetijenimi narodi, edino z mirom, bratstvom in medsebojnim sodelovanjem. Veselimo 9e, da so se naši sosedje Bolgar,: odzvali našemu toplemu in ponovne mu vabilu S svojo udeležbo na konferenci bod0 olajšali', delo za zbližanje to odstranitev v&eh rež koč. ki zavirajo popoln sporazum med balkanskimi narodi. Balkanska konferenca, ki bo zasedala v Bukarešti do 2S. oktobra, ima obilen in zanimiv dnevni red. Rumunska nacionalna »kupna se zelo trudi, da bo balkanska konferenca dosegla kar največji moralni Skž2JI uspeh in rodila čim le1 izključeno, da bo predložen načrt balkanskega pakta, ki bo nato odposlan balkanskim vladam. Poleg tega pričakujejo načrt konvencije, ki določa za vse balkanske državljane svobodo gibanja in naseljevanja v vseh balkanskih državah. Avdijenca predsedstev skupščine in senata Beograd, 21. okt. M. Jutri ob 11. dopoldne bo Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci novo izvoljeni predsedstvi Narodne skupščine in senata. Prijava trgovinskih dolgov v Belgiji Beograd, 21. okt. p. Belgijsko poslaništvo objavlja: Belgijsko-jugoslovenska trgovinska konvencija o ureditvi trgovinskih dolgov med obema državama, podpisana v Beogradu 7. julija, je stopila v veljavo z 20. oktobrom. Glede na to se pozivajo ju-goslovenske tvrdke, ki dolgujejo belgijskim tvrdkam, raj sporoče Narodni banki ali pa kateri izmed pooblaščenih bank, s katero tmajo redne poslovne zveze, vsoto svojega dolga ter predlože obenem vse dokaze za upravičenost poslov, iz katerih izvirajo omeniene denarne obveznosti. Nad 4000 dijakov na zagrebški univerzi Zagreb, 21. okt n. Na zagrebfiki univerzi je zaključeno vpisovanje in se bodo le Se izjemoma do 20. novembra s posebnim utemeljenimi prošnjami sprejemali zakasneli slušatelji. Na vseh sedmih fakultetah je doslej vpisanih 4.076 slušateljev, 700 manj nego lani v zimskem semestru, kar je pripisati novo uvedeni šolnini. Za Šolnino so zagrebški vseučilišniki plačali nad 900.000 dinarjev. Neurje nad Nevesinjem Beograd, 21. okt. p. Iz Neveslnja poročajo, da je hudo neurje povzročilo v okolici nad milijon škode. Zaradi silnega naliva je nastala poplava, ki je porušila več hiS ln uničila mnogo raznega blaga. Spored manifestacije Zbirališče posameznih organizacij, društev in skupin za nocojšnjo manifestacijo bo ob pol 18. na naslednjih mestih: Na Vodnikovem trgu: vsa kulturna in prosvetna društva, "žeiezničarska udrinženja, strokovne in politične organizacije. — Na Krekovem trgu (pred Mestnim domom); strelske družine, rezervni oficirji, dobro-voljci. Narodna odbrana, akademska društva. V Mestnem domu samem se zbero gasilci. — Pred finančno direkcijo: sokolska konjenica, Sokolstvo z godbo Sokola I. — V Strellski ulici — s čelom na Krakov trg: vse ljubljanske srednje šole. — Na Poljanski cesti: vojaštvo in vojaška godba. — Na Krekovem trgu pred Mahrovo hišo: pevci Hubadove župe. — Posamezna dru« štva so sicer objavila svoja zbirališča, na-proŠene pa so vse skupine, da se ravnajo po pričujočem razporedu in da 6e dosledno pokoravajo rediteljskemu zboru. Sprevod bo krenil ob 18. izpred Mestnega doma po Kopitarjevi ulici čez Zmajski most, nato pa po Sv. Petra cesti in Miklošičevi cesti, kjer bo zavil v Tavčarjevo ulico, (odpade torej prvotna navedba glede Resljeve ceste in mimo glavnega kolodvora). Iz Tavčarjeve ulice zavije sprevod na Tvrševo cesto in krene dalje po Aleksandrovi in Bleiweisovi cesti mmo ban-ske uprave, nato po Rimski in Emonski cesti preko Cojzovega grabna čez St. Ja-kobski most. od koder zavije čez Stan in Mestni trg pred magistrat, kjer bodo najprej zdruiženi pevski zbori zepeli ob sprem-ljevanju fanfar »Sloge« Jenkovo »Molitev«. Sledil bo govor župana dr. Puca, manie-staciio pa bo zaključila državna himna. _ Razhod društev bo v smeri proti Vodni« kovemu trgu. Hišni posestniki naj razobesijo zastave, a tudi trgovci naj pustijo izložbene okna razsvetljena. Tudi grad bo svečano iluminiran in bodo med sprevodom doneli topovski streli. Pomen ameriških volitev Uspešni volilni pohod demokratskega kandidata Roose\velta po državah ameriškega zapada ie tako ojačil sprva šibke postojanke demokratske stranke, da je pnmoral tudi rezerviranega sedanjega predsednika Hoovra, da osebno poseže v volilno borbo. Sedaj prireia tudi Hoover, ki je, kakor znano, republikanski kandidat, shod za shodom, da bi preprečil beg republikanskih pristašev v demokratski tabor. Roosewelt je v svojih govorih zelo spretno izrabil polom Insullovega koncema in po pretežno industrijskih državah so njegove besede nasie istotako globok odmev, kakor na zapadu. Tudi primerjava govorov obeh tekmecev za predsedniško mesto Zedinjenih drcav izpade slabo za Hoovra in splošno prevladuje mnenje, da Roosewelt obravnava vse probleme daleko globlje nego njegov nasprot-nik Ameriška šega, da posamezni listi prirejajo poizkusna glasovanja, je Hoovru takisto močno škodovala, ker so poskusna glasovanja izpadla v prilog Roosevveltu, kar nikakor ni brez mogočnega vpliva na široke množice volilcev. Poznavalci predvobtvene-ga razpoloženja pravijo, da je zaradi teh znakov neuspeha zavladala med republikanci malodušnost, zaradi katere eo celo republikanska glasila tako razcepljena, da n. pr. »Newyork Herald Tribune« v uvodniku agitira za Hoovra, v notranjosti lista pa poje slavo Roosevveltu kot možu. ki niti v dobi najhujšega volilnega boia ne daje nepremišljenih obljub, zavedajoč se, da iih kot odgovorni predsednik ne bo mogel izpolniti. To" priznanie je prozorno namigavanje na Hoovra, Ki ie pred štirimi leti nanovedal Ameriki dobo neslutenega blagostanja, ko bo vsak Američan imel vsak dan v loncu k0k0š _ prišla pa je vrsta suhih let z brezposelnostjo. gospodarskimi polomi in težavami, kakršnih Amerika ne pomni. Pri vsem tem pa ni glavno, kdo bo zma-aal v velikem boju. ki se vsako prestopno leto na dan 8. novembra odigrava v Zedi-njenih državah. Važnejše je, da bi bile volitve že skoraj pri kraju, da bi minula doba nejasnosti in kolebanja, ki ovira Ameriko pri sodelovanju na najvažnejših odločitvah svetovnega interesa- Predvsem so to vojni dolgovi, ki iih je Hoover s svojim moratorijem odpeljal na slepi tir. Evropa se ne more ganiti, ako niso poprej urejeni dolgovi, izhajajoči iz svetovne vojne. Lozanska ureditev reparacijskega problema ostaia jalovo delo, dokler se v enakem smislu ne rešijo medzavezniški dolgovi Amerike. Hoover ie s svojim enoletninm moratorijem za nemške reparacije rešil vprašanje le na pol, ko je pustil odprto vprašanje ameriških terjatev v Evropi, in odlog, dovoljen Nemčiji, nima prav nikakega smisla, ako v tem pogledu ne bo nadaljnjih korakov tako glede zavezniških dolgov Ameriki, kakor glede medzavezniških obveznosti na evropskih tleh. Vsemu svetu je iasno, da je nemški moratorii le še poslabšal svetovni gospodarski položaj. Hoovra proglašajo nasprotniki za predsednika krize in prijatelja Evrope. Slikajo ga, kako evropskim prosiakom odpušča dolgove, pri tem ga pa zadai vlačijo za suknjo ameriški brezposelni. V ostalem pa oba kandidata ogorčeno zavračata misel, da bi Amerika kaj popustila na svojih terjatvah, le da se Hoovru ne posreči popolnoma zabrisati svojega moratorija. Stališče obeh tekmecev tedaj ne obeta nič dobrega. Zedi-njene države bodo ostale pri svojih zahtevah, vrh tega pa bodo ostale ograjene pred tuiim uvozom z visokimi carinami. Ce obveljata volilna programa obeh tekmecev, se bo nadaljevala nespametna gospodarska voi-na na škodo vsem narodom. Roosewelt je po vsem videzu neizprosen nasprotnik črtanja evropskih d^eov, pač pa ie pristaš iz-premembe sedanje ameriške carinske in trgovinske politike. S tem pa bi bilo olajšano stanie le onim državam, ki lahko uvažajo v Ameriko pretežni del svojih pridelkov m izdelkov, podunavske države, ki jih ie kriza najbolj prizadela, pa bi od te izpremem-be ne imele znatnih koristi. Republikanski kandidat Hoover prepričuje svoje volilstvo. da P« kriza bliža konca in da se že kažeio znaki nove konjunkture. Zdi se, da eo v tem ozint Se napravljeni prvi koraki, da se prirodni razvoj pospeši v pravcu ozdravitve. Njegova stranka ima v roki vsa v to potrebna sredstva: za nio stoje veliki industriteki in denarni koncer-ni s svojimi ogromnimi finančnimi sredstvi in možnostmi, med samimi voditelji pa vlada prepričanje, da je treba vsaj prehodno poživiti gospodarsko življenje in zbuditi nove nade. Ko se v začetku novembra odloči borba za predsedniški stolec, bo odločeno tudi vprašanje, do kake meje ie pripravljena Amerika sodelovati z Evropo pri ozdravitvi težkega ooložaia in že v začetku prihodnjega leta bomo videli, v koliko se bodo izpolnile nade. ki jih naša celina stavi na Zedinjene drŽav«. Kumanovo in Slovenci pred dvajsetimi leti Kako Je dozorevalo jngoslovensko vprašanje — Akcija sa Rdeči križ — Moralni učinek balkanskih zmag Ljubljana, 21. oktobra. Kakor hitro so črnogorak, topovi oznanili pohod balkanskih armad in so prve zmage potrdile, da gre za res, je bilo jasno, da ne bomo sta!' in gledali križem -ok, ko r.oii Balikanci krvave za svojo svobodo. Tudi Cehi so takoj dvignili gkve.. Na Dunaju so bili v zadregi. Ravno to leto jim je slovenska opozicija delala velike preglavice Na Ogrskem je pokalo. Razmere so postajale nevzdržne. Dvorni krogi so zbirali okrog sebe državi zveste poiitjke in z njimi reševsii tako zveno trialist:čno vprašanje. Jugoslovensko vprašanje je dcr> zorevalo... Iz aneksi jske krize je nastala — avstrijska kriza. Res se je Srbija morala 1909 odreči Bosne in Hercegovine — a narod se je ni odrekel. Vsa Bosna je vrela ... »Mlada Bosna« je organizirala mladino 2e 1910 je počil v Sarajevu prvi samokres v rokah omladinca ne generala Varešanir.e. Srbija je rastla v sili in gnjevu. Jugoslovensko vprašanje se je moralo rešiti. Zato je Avstrija hitela (kolikor je magla) da je ne prehiti kdo drugi. A bila je prepočasna, prenerodna in nezmožna. Dvor je želel, naj bi se država razdelila na tri dele, nemški, ogrski in jugoslovenski: jugoslo-venski bi obsegal: Hrvatsko, Bosno-Herce-govino in Dalmacijo. Kaj pa Čehi? .. Kaj pa Poljaki... Nemogoče! V reševanju tega problema so Avstrijo zmotili Ralkanci. 'Seveda je bila slabe volje. Edina nada je bile. da bodo Balkanci tepeni. Saj je Turke oborožila Nemčija! Potem se bo lahko reševalo jugoslovensko vprašanje! Srbija bo ponižana — jugoslo- venskih nad ne bo več... * Sklenili smo. da začnemo v Ljubljani akcijo za »Balkanski rdeči križ«. Seja. ki jo je sklical župan dr. Ivan Tavčar na magistratu, je bila polnoštevilno obiskana, to se pravi, da ni bilo seveda Nemcev, pri katerih je bilo več simpatij za »Rdeči polmesec« nego za »Rdeči križ.« in pa pristašev SLS. ki so bili tudi povab* Ijeni. Glede prvih se nismo čudili, da pa pristaši krščanske katoliške stranke nimajo sočutja za slovanske kristjane, to se nam je zdelo čudno. A razumeli smo .. Mislili smo. da bodo začeli svojo lastno nabiralno akcijo, in smo prešli preko njih na dnevni red . . . Poiavili so se pomisleki, ali nam bo vlada sploh dovolila pobirati prispevke za Rdeči križ onih držav.^ k; so pToti volji Avstrije posegle po orožju. V tistih časih je bilo v6e mogoče, celo oo domače strani si mogel vsak trenutek pričakovati izdaje Starejši gospodje so bili zelo resni in zmerni v izjavah.^ Dame so kaza'e več navdušenja. Mlajši nismo^ imeli besede in smo čakali še se je videla bojazen in nevera, ki je rastla med nami zadnja leta. Na koncu seje le nekdo omeml. da sta f>e zglasila dva slovenska prostovoljca, ki sta namenjena v Črno goro Eden od njiju j bi prosil za pelerino ker je že jesen, da bi odšel na pot. Odbor jc sklenil, da >:upi prostovoljcu pelerino... . Ce primerjamo leto 1875. ko je nastala vstaia v Bosni in Hercegovini in začetek balkanske vojne, vidimo precej razlike: ta» krat je bil v Narodni tiskarni cel štab.^ ki je skrbel za strelivo in orožje in posujal skrivaj pomoč vstašem med katerim sta bila Hubmsjer in Aleksander Toman. glavna voditelja. Zdaj se je čutilo, da se bon »država« ne »raja,« dasi je šlo v bistvu za is t- cilj, zato sta le dva slovenska dobro-voljca. Cop in Liper. pomnožila število bojevnikov Mislili smo, da nas ne potrebujejo. Res, glasovi z juga so javljali, da jim ie treba predvsem sanitetnega materi-iala posteljnine in zdravnikov. Naš »balkanski rdeč5 križ« se je držal teh navodil. Vprašan ie je bilo samo. komu naj vec pošljemo Splošno se je sodiVo. da so Črnogorci nafbolj potrebni. Da ne bo zamere, se je sklenilo, poslati podpore vsem ... Naenkrat smo izvedeli, da je tudi katoliška stranka osnovala svoje podporno dru* štvo, a samo za Bolgare. So že vedeli, za- kaNaVod ni delal nikake razlike. Bilo je ganljivo gledati, ko je prišel železniški de-fave-c iz St. Vida in prinesel vsoto, ki so jo nabrali med seboj delavci na progi. Ni bilo mn^o. a Ml je v em doka*, kije bil več vreden od denarja... Celo di.aki na srednjih šolah so zbirali svoje krajcarje, kar nam priča 1. številka »Preporoda«, ki ie izšla 1 novembra 1912. Pn tem ni slo le za denar: šlo je za prepričanje z« vero. za dokaz, kaj je kdo... Saj je bila tudi takrat kriza. * Ko eo 18. oktobra srbske čete prekoračile mejo, je nastala par un.i mučna tis.ua. Poročil sicer ni manjkalo. Vedeli smo natančno. koliko mož šteje ta ali ona armada, listi so prinašali obširna poročila dopisnikov in celo vojni načrt je bil tako natančno znan, da se človek danes čudi, če brska po tedanjih časopisih, kako je bilo mogoče. da je bila vsa Evropa tako dobro poučena o vojaških skrivnostih... ..o ljubljanskih kavarnah in gostilnah so se pojavili veliki zemljevidi Balkana. To je bilo zelo potrebno, kajti le malo ljudi je vedeio, kako izgleda Evropa od Zagreba naprej. Vedeli smo samo, da je tam doli nekje tista nesrečna Bosna in Hercegovina da se skriva za njo neka mala Srbija, za njo malo večja Bolgarija in tam pod obema ona zakleta Macedonija. ki je vznemirjal svet že celo stoletje... Male zastavice so kazale, kje prodirajo armade. . Crnogor. ska je bila že precej daleč preko meje. A tam se je kazalo gorato hribovje. Neki nemški list je prinesel (mislim, da ie bil »Simplicissimus) nesramno karikaturo kako je črnogorski princ Peter sprožil prvi »top*. (Takrat smo še mislih, da ie to predpravica nemške kulture). Z Dunaja so še vedno prihajale vesti, da bo na Balkanu ostalo vse. kakor je bilo. Status quo... Nemški listi so prinesli že prva poročila o zlodejstvih proti Turkom. Jugosloven-»ki listi so začeli zavzemati svoja stališča: la m proti .. Bili so tudi taki. ki so bih nroti Srivu. N. pr glasilo sarajevske«« škofa Stadleria. ki je bil precej merodajen tudi za druge katoliške liste. V to negotovost, strah in nričakovsnje Je 34. oktobra zagimelo — Romanovo... N«ie zastavice ao se pomaknile naprej. Veliko zmagoslavje je napolnilo vse naše duše. Prva blamaža Dunaja in njegovih pristašev! Dva svetova — avstrijski in ju- goslovenski — sta bila ra razpotju. Poslej je samo rastlo sovraštvo med njima. Nikaka skrivnost ni bila. da se je pri Ku-mauovem merilo med seboj — nemško m francosko orožje. V tem je bil svetovni pomen te zmage. Saj je bil kralj Peter častnik francoske armade. Avstrijski gene-ralšteblerji so škripali z zobmi od jeze... da bi znal še kdo voditi vojsko kakor oni... »KriegspLan total verpfusoht«, so rekli, »aber die Rasse hat gesiegt. . .« (Vojni načrt popolnoma zanič, ampak rasa je zmagala.) Da da. rasa! Zdrava, krepka slovanska rasa. vzgojena v narodnih tradicijah stoletnega suženjstva, ta je zmagala nad gnilo in propadajočo turško državno silo. Niti Kurdi, ki so Nemci stavili nanje toliko nad, niso pomagali-.. A oni še!e pridejo... Mislili smo, da bomo še dolgo stali na enem mestu. Začelo se bo najbr-že obleganje Skoplja. Tako so prerokovali »dobro poučeni st-ate.^«. Celo Srbi eo mislili da so pri Kumanovem zadeli samo na prednje straže, zato so tako oprezno nadaljevali svoj*) not. Ali eto ti Stipa z boka! Zekki paša, ki je rekel, da bo v par dneh p$ črno k*m v Beogradu, je bil poražen na vsej črti in morai brez boja pustiti Skopljc. Naše zastavice so »e pomaknile raprej. Vojna po« ročila so javljala, da je restalo deževno vreme; v blatu in ooplavj je hitela srbska vojska ob Vardarju ... Vsa atvstrmka prerokovanja so se izjalovila. Slovenski in češki zdravniki, ki so odšli na balkanska bojišča so pokazali, kje je naše srce.. Pošiljali so tudi poročila o hrabrosti vojakov in ranjencev. Vse je kazalo, da se turška vojska ne bo ve? zbrala. Oni. ki so stavili na srbske zmage, so dobivali... Iz Savlov so nastajali Pavli. Za ves naš narod je bil ta zmagovrti pohod ogromnega moralnega pomena. Prej se i« Dunaj iz nas norčeval in se posmehoval naši slabosti in nezmožnosti, zdaj smo se smejali mi njemu. .. Prej je b?, Balkan snov za karikaturo in rasmeh. zdaj i? postal Dunaj karikatura za nas vse Nič nismo verjeli v vseffamogoenost Avstrije — in to je bil oni veliki preobrat, ki nas je žarel pripravljati na nale lastno o®vobojenje ... V onemogli jezi je poskrbel Dunaj Evropi še za posebno zabavo. Zelo ga je mikalo, da bi napadel Srbe v hrbet in ustavi? zmagoviti pohod. A evropske razmere niso dopuščale. Upal je, da se bo stvar že še kako zasukala, kajti sicer ie vse izgubljeno. Srbska vojska se je že združila s črnogorsko. stopila na o.^vobojeno Kosovo in nastopila svojo pot na morje! Na Adrijo .. V nemškem časopisju je rastel vik. Na«n» krat so '.prijeli listi, da so p barbarski ! Srbi v Prizrenu umorili avstrijskega kon-' zula Prochasko... To se pravi: ne umorili; mučili so ga in trpinčili tako, da M poslej ne bil za drugo rabo kakor za evnuha pri sultanu... To je bila slavna afera Prochaska. Ves teden so hujskali nemški šmok"i — naenkrat pa se ie oglasil iz Prizrena sam konzu' Prochaska. čil in zdrav... Vse je bila velika la-ž in blamaža. Avstrija je postala smešna. Smeh je odmeval po vsej Evronv Takrat je naše časopisje dobro čutilo, a", ne sme pisati resnice, če to Avstriji ni všeč. BaM so se za nas. Naše zastav-ce pa so bile že na balkanki meii. Oddahnili smo se. Avstrija ne bo napadla Srbije zaradi konzula Prochaske... Iz vsega, kar se je godilo tam doli, pri nas in okoli nas, je čim dalje bolj vstajalo s slavo ožarjeno ime: Tnmanovo! Nočni požar na Podnart, 21. oktobra. V četrtek okoli 2. zjutraj je nenadno začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in kovaškega mojstra Ivana Kapusa na Posavcu. Vsa družina je tedaj srpab. Snričo močnega prasketanja ognja pa se je gospodinja zbudila in je poklicala moža. nai gre gledat, kaj zunaj poka. Mož je šei ven in s"strahom ugotovi! ogenj. Na klice na ?~rooč je prišlo takoj več sosedov, ki so ir-u pomagali reševati živino, obleko, oroo-je in druge predmete. Požar so opazni tudi v bližnji vasi Ljubnem, kjer so takoj alarmirali gasilce, ki so se odpeljali z motor-r- brizgalno na kraj nesreče m v eni uri ogenj popolnoma lokaliziraii ki reŠM stanovanjsko poslopje, ki je bilo pod isto streho kakor gos; xiar.sko posipje. ^ Kapusu je zgrel« v?a krma za živino. Prav tako tudi nekaj kmetijkega m kova-Skpoa orodjf- Škodo cenijo na okrog nO.OJO dinarjev, ki je le delno krita z zavaroval-nid L 1889.—1894. je poučeval na obrtni žoU, nato pa je bil imenovan za učitelja rta moškem učiteljišču. Tu je dosegel naslov profesorja. Po prevratu je bilo prof. Funtiku poverjeno urejevanje Uradnega lista. Svoje prevajalsko in uredniško delo je opravljal z vestnostjo, ki ga je dičila ■N-se življenje in ki je dajala pečat vsej njegovi markantm osebnosti. Ko je bil pred nekaj leti razrešen tega dela, se je čutil bridko prizadetega. Brez dvoma gredo Fumtkcvi prevodi zakonov in odredb med najboljše v slovenskem jeziku. Kot dober poznavalec našega jezika je v marsičem razširil in obogatil, tu in tam pa iztrebil in očistil našo terminologijo razmih strok in panog. To plat Funtikovega delovanja bo šele treba c ceniti. Obsežno in mnogostramsiko se je rajni profesor Funtek uveljavljal v literaturi. Kot pesnik se je oglasil v »Ljubljanskem Zvonu« že leta 1881. V tem času je slovel kot mojster slovenskega verza danes že pozabljeni, od Gregorčiča, Aškerca in drugih kmalu zasenčeni Josip Cimperman, ki je p: stal Funtiku pesniški vzornik in oseb. ni prijatelj. Pri Cimpermanu se je Funtek nedvomno na vzel spoštovanja do formalne dovršenosti in čistega jezika, in temu je ostal zvest do zadnjega. V ostalem pa ga je morda Cirrrpermaeov vpliv oviral pri pesniškem razvoju in razmahu in dasi je zapustil mnogo formalno in miselno lepih pesmi, se Funtek kot poet ni mogel povzpreti do večje samoniMosti in pesniške veljave. Njegove pesmi so izhajale v »Ljubljanskem Zvonu«, »Kresu«, »Slovanu«, 1. 1894. pa jih je izdal v samostoj-ri zbirki (»Izbrane pesmi«). Med temi pesmim jih je nekollKo, ki mimo njih ne oo "r.rn- noben urednik antologije slovenske-ništva. Funtek se je poskušal pred-v liriki, kjer je pokazal iskreno čuv-vonost, njegov verz pa je zorel tudi v epiko (prim. pesnitev »Godec«), Njegova proza nima kdo ve kake vrednosti. v dramatiki pa je dosegel lep uspeh k dramo iz umetniškega življenja »Tekma«, ki so jo igrali na vseh slovenskih odrih in v Zagrebu Poleg te drame je spisal libreto »Teharskih plemičev«, ki ga je uglasbi! dr. Ipavic. Kot prevajalec je bil Funtek dolga leta na vodilnem mestu. Prevajal je tudi pesnitve. Največje njegovo prevajalsko delo, ki ga je stalo ogromno truda, je njegov prevod prvega dela Goethejevega »Fausta«. Dalje je poslovenil Baumbachov ep »Zlato-rog«, Shakespearejevega »Kralja Leara«, Hauptmannov »Potopljeni zvon«, Schiller-jevo »Pesem o zvonu« in celo vrsto oper- nih tekstov, med njimi Sabinovo »Prodano nevesto«. Njegove kritike izvirnih del in prevodov so zlasti z jezikovne strani prav tehtne, ker pričajo o obsežnem in temeljitem poznavanju našega jezika. Nadalje je Funtek pisal mladinske knjige, sestavil je več učnih knjig in spisal življenjepis Josipa Cimpermana. V letih 1891.—1894. je bil urednik »Ljubljanskega Zvona«; odstopil je v času, ko se je jela uveljavljati nova struja, ki je zadela tucd nJega. »Moderna« je Fantka potisnila ob stran, ni pa mogla zanikati njegovih sposobnosti in zasilug. — Pozneje je bil dalje časa urednik siužibene »Laibacher Zeitung«. V zadnjih letih se je malo oglašal, razmere v našem slovstvu mu niso bile nič kaj po godu, čutil se Je starina, kj ga je mladi rod prerasel in zapostavil. Nedvomno je v njegovi ostaMni še mnogo rokopisov, ki jih je čuval za se, zakaj profesor Funtek ni bil prijatelj počitka. Delal je, dokler je mcgeL Sedaj ga je smrt rešila trpljenja. Za njim bo ostal svetal spomin in njegovo ime bo trajno zapisano v zgodovini naše književnosti in vsega našega kulturnega dela. Udeležencem nocojšnje manifestacije Roditeljski zbor naproša vse udeležence nocojšnjega veliicega mamfestacijsikega sprevoda v počaščenje balkanskih zmag, da se dosledno ravnajo po navodilih, ki jih je objavilo včerajšnje »Jutro«. Posamezni oddelki in organizacije naj se blagovoljno pokoravajo odredbam rediteljev, da bosta dosledno varovana red in disciplina, kakor to zahteva dostojanstvo velike nacionalne manifestacije. Tudi vse ostalo občinsvo, ki bo tvorilo špalir po ulicah, koder se bo pomikal sipre«-\od, naj se prizadeva, da bo manifestacija potekla nemoteno. Pred magistratom, kj^r se bo spored po obhodu zaključil, bodo govore, glasbo in p^tje i-aznaš.ali ojačevalni zvočniki. Drevi ob 18. naj l>o na nogah vsa Ljubljana, da bo predvečer dvajsetletnice kumanovske bitke počaščen tako, kakor to od nas zahtevata narodna hvaležnost in narodni ponos. ___■. - Akcija za pomoč našim Ljubljana, 21. oktobra. V četrtek rročer se je v srebrni dvorani Uiniona vm59 sestanek književnikov, intelektualcev in predstavnikov družbe, ki ga je sklical slikar Rihard Jakopič s tovarišem Inčhiostrijem, da se resno pomeni k> o tem, kaj naj človek in kaj naj javnost nujno ukrene glede težkega materialnega stanja, v katerem živijo naši umetniki. Razgovor Je otvoril Rihard Jakopič z Izčrpnim, globoko doživetim govorom o materialni beli slovenske umetnosti od njenega rojstva pa do danes, ko ji grozi že razpad in pogin, zakaj v tem času krize nI nihče drug taiko pozabljen kakor umetnik. V naši javnosti so bili možje, ki so razumeli, kakšen pomen iima umetnost za življenje naroda, zmerom samo izjeme. Pri naših upravnih, političnih in kulturnih instancah je rz davnih mračnjaških dni za odnos nasproti človeku umetnosti in duha obveljalo slavno vodilo: »Krepieren soli der Humd!« Življenje umetnika je dandanes pri nas izpodjedeno že pri korenini, njega in njegovo družino čakata cesta in smrt od gladu. Vprašanje se nam zastavlja, ali naj naš narod še nadalje ohrani svojo umetnost, aii pa že prihaja ura, da naj razde-nemo in zažgemo vise, kar so nam do danes ustvarili vsi veliki tvorci in kar je narodu njegova največja, najsvetejša pravica to dolžnost. Na koncu rrojoga referata, je JakopR? stavil vrsto konkretnih pf^flogor: naj ee ustanovi družba, zadruga ali društvo, katere prva naloga bi bila, s poštenimi, zakonitimi sredstvi zagotoviti umetniku človeka vredno življenje, da bo lahko vršil svoj poklic; razen tega naj bi ta družba vršila akcijo za uveljavljenje umetnosti ▼ našem življenju, med drugim zlasti borbo proti vsemu, kar je resni umetnosti nasprotnega, zlasti borbo proti kicu in šundu. Jakopičev govor, iz katerega je vela senca vse življenjske tragedije, ki jo danes prebija slovenski umetnik, je na vse prisotne napravila silen vtis. Nato je bil na Inchi-ostrijev predlog za predsednika sestanka izvoljen ravnatelj Evgen Lovšin in pod njegovim vodstvom se je razvila stvarna debata, ki je rodila več dobrih, plodnih misM. V kratkem govoru je g. Lovšin na,-glasil, da današnji čas težko zadeva predvsem socialno šibke sloje. Umetniški stan nikoli nI imel mnogo smisla za gospodarske stvari in zato ta stan tudi v današnjih dneh največ trpi. Res je malo pozen čas, da začnemo razpravljati o teh stvareh, toda vse ure najbrž le še niso zamujene. Med tistimi, ki imajo kaj več, jih je prav gotovo tudi danes še nekaj, ki se zavedajo, kako težak greh je, če narod pusti tuberkuloze in gladu umirati svoje najboljše talente in duhove. V teku raangovora je med drugimi pesnik dr. Gradnik opomnil na poučen zgled, ki nam ga lahko nudijo beograjski kulturni krogi. V Beogradu so premožnejši lju-. bitelji umetnosti pred dvema letoma ustanovili zadrugo, ki smotrno organizira nakup in prodajo umetnin, zadruga vzdržuje stalno razstavo, na katero je V9top vsakomur prost. Podobna zadruga bi se gotovo obnesla tudi v naših razmerah. V nadaljnji debati je zlasti dr. Dobtda naglašal, kako nekatere mestne občine v državi skrbijo za kulturne in umetniške potrebe prebivalstva in da je pri nas potreben zlasti forum strokovne kvalitete, ki bi imel moč v rokah, da bi mogel preskrbeti denar in bi ga znal pravično razdeliti. Na koncu je bil izvoljen tričlanski odbor (dr. Gradnik, ravnatelj Lovšin in prof. Horvat) z nalogo, da ukrene vse potrebno za najnujnejšo pomoč umetnikom, ki so v največji stiski. Prav tako je bilo sklenjeno, naj se čimprej sestanejo naši najvidnejši kulturni in umetniški delavci in po-krenejo ustanovitev kulturnega narodnega sveta. Do prihodnjega sestanka, ki naj se vrši čimprej, naj se pripravijo konkretni predlogi za ustanovitev zadruge. Na odločilnih mestih naj se stavijo nujni predlogi glede uvedbe kulturnega davka, ker privatno prizadevanje za pomoč umetnikom samo ne more rešiti vse bede. Sedemdesetletnica Dragotina Hribarja Predsednik Zveze industrijalcev ter agil-ni funkcionar raznih drugih gospodarskih ustanov g. Dragotin Hribar dovrši danes 70 let svojega življenja. Poleg izredne •vztrajnosti im marljivosti je jubilantova posebno močna lastnost tudi iniciativnost, ki se je izkazala na raznovrstnih poljih tekom dolgih let njegove neumorne delavnosti. t Kot sin meščanske rocUbine se je posvetil tiskarstvu in se izučil v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani Bil je še zelo mlad, ko je postal upravitelj Narodne tiskarne, bil pa je tudi so t rudnik in dalje časa tudi odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«, dočim je že poprej sodeloval tudi pri »Novicah«. Leta 1890. se je preselil v Celje, ki je bilo takrat torišče najhujših narodnih bojev in so imeli zlasti slovenski obrtniki težko stališče. Kljub silnemu naporu Nemcev in kljub šikanam uradov pa se je mladi in vztrajni Hribar kmalu uveljavil in dal celjskim Slovencem prvo narodno tiskarno in knjigarno. Izdajal je »Ilustrovami narodni koledar« in postal tako znan po vsej Sloveniji. Po opremi ln vsebini so bili ti koledarji nekaj izrednega TURNI PREGLED Francoska knjiga o napredku Jugoslavije (Pierre Joquin, »L' Effort yougoslave«). V zbirki »Les questions du temps pre-sent«, ki jo izdaja eno najodličnejših pariških založništev Felix Alcan, je pravkar izšla knjiga »L' Efort vougoslave«, delo Pierra Jaquina. Mladi Francoz, čigar poznavanje jugoslovenskih zadev nas prijetno preseneča, je doktor prava in inženir. Ze 1. 1929. je spisal knjigo »La question des minorites enre 1 Italie et la Vougoslavie«, ki je bila v francoskem in našem tisku dobro sprejeta. Sedanji svoj spis je posvetil velikemu in uspešnemu prizadevanju za izgraditev moč-ne Jugoslavije. Zbiranje in prenavljanje nje-riih nacijonalnih sil. njena ustavna politika, njene socijalne preosnove, finančna politika in agrarna vprašanja — vse to je živo 7.iinteres1ralo tega francoskega umstvenika. ' a osnovi zbranega gradiva je spisal knjigo, ki naj Francoze seznani z najvažnejšimi vprašanji in najznačilnejšimi uspehi Jugoslavije. Maršal Franchet d'Esperey je prispeval predgovor. Topla beseda o Jugoslaviji; takoj uvodoma se spominja ljubljanskega spomenika neznanemu francoskemu vojaku iz napoleonske dobe. Nato poudarja sloznost francoskih in jugoslovenskih interesov ter srčno zvezo med svetovno vojno, na mirovni konferenci in pozneje. »Francoskemu po- potniku, ki obišče Jugoslavijo,« piše maršal, »je posebno prijetno pri srcu, ko mora ob neštetih prilikah spoznati, kako se tu zanimajo za vse, kar je francoskega. Ali se ne bi tudi mi potrudili, da se bolj seznanimo s svojimi jugoslovenskimi prijatelji in boljše spoznamo njihovo deželo in njih delovanje?« Ob koncu pravi maršal, da morajo gospodarski, socijalni in politični problemi današnje Jugoslavije zanimati vse one, ki se bavijo z bodočimi možnostmi držav. Srednje in Vzhodne Evrope, med katerimi zavzema Jugoslavija posebno važno mesto. Knjiga Pierra JaQuina, spisana v lepem, lahko umljivem, stilistično preprostem jeziku, obsega poleg uvoda devet poglavij. V prvem razpravlja pisec o postanku jugoslo-venske države, v drugem o ureditvi nacijo-nalne zavesti, v tretjem o upravni reformi in izenačenju zakonov, v četrtem o državnih financah in bančni organizaciji, v petem o prometu in turistiki, v šestem o agrarni reformi, kmetijski organizaciji in amelora-ciji tal, v sedmem o gospodarski in industrijski politiki, v osmem o 9ocijalni politiki, v zaključnem poglavju pa skuša določiti mesto Jugoslavije v današnji Evropi. Na 180 straneh male 8* je zbranega in pregledno obdelanega mnogo gradiva o Jugoslaviji. Povsod opažaš avtorjevo objektivnost, zlasti pa tam, kjer govori o kočljivej-ših vprašanjih, n- pr. o srbskohrvatskem eporu, o aktu z dne 6. januarja, o narodno- stnih manjšinah itd. V prvem poglavju (st 8—10) posebej razpravlja o preteklosti Slovencev in poudarja na str. 34. slovensko zvestobo Jugoslaviji in »velikega duha po-mirljivosti v odnosih s Srbi in Hrvati,« saj ee Slovenci dobro zavedajo, »da ne morejo niti sanjati o svoji nezavisnosti izven okvirja jugoslovenske države.« Pišoč o lepotah Slovenije in njenih turističnih možnostih, pravi Jaquin o Ljubljani, da je »povsem moderno mesto, kjer se zapadni Evropec zelo dobro počuti.« Posebno važno je zaključno poglavje, kjer pisec nekako odgovarja na vprašanje, ali je Jugoslavija izpolnila nade, ki jih je vna-nji svet polagal vanjo in ali je tudi z evropskega vidika opravičila svoj obstoj. Jaquinov odgovor je odločno pozitiven. Pisec omenja velike težave, ki jih ima Jugoslavija — ne po svoji krivdi — z nekaterimi sosedi. Omenja tudi zasnovo o balkanski federaciji, ki pa se mu ne vidi izvedljiva, ker nima realne gospodarske podlage, ker so nasprotja med posameznimi narodi pregloboka. Pri-kupnejša se mu vidi teritorijalna unija med Jugoslavijo in Bolgarijo, vendar dvomi o izvedljivosti te velike Strossmayerjeve sanje. Dolga leta smotrnega zbliževanja bi bila potrebna, preden bi se pokazale realne možnosti. Francoski opazovalec svetuje Bolgariji, da opusti dosedanje sovražno stališče nasproti Jugoslaviji. Po Jaquinu pa se Jugoslavija razvija v smer gospodarskega sporazuma s srednjeevropskimi državami, zlasti z naslednicami nekdanje Avstro-Ogr-ske. Spis pierra JaQuina bo, upajmo, razpršil tn odličnega ta tedanje razmere. Z izdatno njegovo pomočjo je b3 ustanovljen tudi list »Domovina«, ki je igral važno vlogo v našem narodnem boju pred vojno. List je tiskala njegova tiskarna, gospod Hribar pa je fcudi pomagal uredništvu, pri tem pa je bil še neumorno delaven kot predavatelj in govornik po raznih narodmo ogroženih krajih. Leta 1902. se je g. Hribar preselil v Ljubljano in si tudi tu ustanovil tiskarno in založno knjigarno. 13 let je izdajal znamo lepo revijo »Slovan«, izdal in založil pa tudi celo vrsto drugih publikacij. G. Hribar je zavzemal odlična mesta v gospodarskih organizacijah že pred preobratom. Tako n. pr. je bil član razsodišča Eri Delavski zavarovalnici v Trstu, ki je ila predhodnica današnjega OUZD. Mnogo let je bil tudi sodnik-laik pri Trgovskem in obrtnem sodišču v Ljubljani. Kljub svojim sedmim križem je še danes čil, iniciativen in delaven pri vseh mnogoštevilnih gospodarskih institucijah, ki 60 mu poverile kakaršnokoli funkcijo, predvsem pa kot predsednik Zveze mdustrijcev in ljubljanske borze, podpredsednik Zbornice za TOI in Ljubljanskega velesejma, da niti ne omenjamo njegove tovarne pletenin, ki jo je iz malih začetkov spremenil v lepo in veliko podjetje. Svojim čestitkam jubilantu pridružujemo željo, da bi mu usoda po tako uspešnem življenjskem delu naklonila še mnogo srečnih let. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiih in špecerijskih trgovinah. Kako se varujemo zastrupljenja z gobami Proti zastrupi j en ju z gobami je najučinkovitejše sredstvo, ako gobe prekuhamo in vodo odlijemo. Gobe pri tem sicer izgube dosti na okusu in redilnosti, kakor vsaj trdi večina veščakov. Nekateri avtorji gobarskih knjig pa so prav nasprotnega mnenja in se pri tem sklicujejo na Skandinavce, ki pri kuhanju gob vselej odlijejo prvo vodo. zaradi česar tam baje sploh ne poznajo zastrupljenja z gobami. Kdor je torej v dvomu, stori vsekakor prav, ako gobe prekuha in vodo odlije, ker s tem izgube nekatere gobe strup popolnoma, pri drugih se pa strup vsaj dosti zmanjša, da se ni bati usodnih posledic. Edino naša najhujša strupenjača, to je nedavne v »Jutru« opisani strupeni kukmak a'" krompirjevka. ostane tudi prekuhana še vedno nevarna. Za to nevarno strupenjačo b' morali dobiti za vse šole im javne prostore (kolodvori, sejmišča, občinske deske itd.) dobre slike v naravni barvi in velikosti, kakor jih imajo v Nemčiji. A. B. Sredi dela je obupal Lfubljana, 21. oktobra. Cesto Za gradom tlakujejo že nekaj tednov in bodo dela v nekaj dneh dovršena. Pri tlakovalnih delih se je vedno odlikoval 52-letmi Fric Friderik, ki je zaposlen že okrog 10 let pri mestnem gradbenem uradu. Iz navadnega tlakarja je sčasoma napredoval za delovodjo in je tudi danes dopoldne še popravil nekaj slabejših delov ceste. Okrog 10.30 pa je kar zamahnil z roko in dejal gruči delavcev: »Jaz grem ...« Nič ni povedal, kana, oib 11. pa so že ogledali sprehajalci v Regalijevem gaju na Gradu viseti na nekem drevesu neznanega moškega. Razburjeni so obvestili o zadevi stražnika, ki je obešenca odrezal, a je bila vsaka pomoč zaman. Obupane u so preiskali žepe in dognali, kdo je. Kaj je Frica Friderika dovedlo do usodnega koraka, je zaenkrat zagone tka. Zdravnik dr. Avramovič in policijski uradnik g.Gregorič sta odločila, da so truplo nesrečnega obupanca prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pri Fri-cu so našli pismo njegove žene, ki stanuje menda v Rogaševcih ali v Fikšincih v Prek-murju. Pismo je bilo oddamo 16. t. m. Dalje so našli pri njem tudi denarnico, v kateri je imel 1181 Din m nekaj drobiža v avstrijski valuti. Fric je že dalje časa stanoval v hotelu Llovd, kjer pripovedujejo, da Je bil zadnje tedne nekam potrt in redkobeseden. - Huda nesreča kolesarja Podnart, 21. oktobra. Ko se 'e v sredo popoldne vračal posestnik Franc Skofic iz Spodnjih Jarš pri Domžalah s kolesom proti domu, ga je na Pera-škem klancu pri Posavcu na državni cesti dohitela huda nesreča. Ko se je po klancu vozil z vrha proti spodaj stoječemu mostu, mu je odmovedala zavora. Zaradi prevelike brzine in ostrega ovinka ni mogel obvladati kolesa, pa se je z vso močjo zaletel v zidano mostno ograjo in je v velikem loku padel devet metrov globoko, kjer je ob- marsikakšen dvom ali nejasnost o Jugoslaviji in bo naše francoske prijatelje utrdil v zaupanju do države, ki na geopolitično težavnem mestu in v času, ki je poln zaplet-ljajev in kriz, vzposablja svoje sile na uspešen civilizačni razvoj v duhu mirovnih idealov, ki prevevajo tudi težko preizkušeno Francijo. Pino in Pia Mlakar Pred njunim plesnim večerom v ljubljanski operi Spet se je vrnil nekdo iz sveta ▼ to majhno domovino. To pot ne zlomljen, strt, izčrpan, pozabljen, kakor večina naših popotnikov, ki so jih hrepenenje, iskanje in kruh pognali s tuje zemlje. Pino Mlakar se vrata vesel, samozavesten, s pomembnimi zmagami za seboi z optimizmom pred seboj. Pri nas ga še ne poznamo. Kako neki? Redki glasovi so piodrli do nas o njegovem delu, o njegovih uspehih. In sam si ni delal reklame. Hotel se je vrniti kot mojster in z nekim delom osvojiti domovino. Upajmo, da mu bo uspelo. Šop kritik, ki jih je prinesel s seboj z vseh koncev Evrope, nam dajejo najlepše nade za to Najbrž si vse te svoje poti ni tako predstavljal, ko se je 1. 1927. odpravljal v Hamburg k Rudolfu Labanu, propagatorju in neumornemu ustvarjalcu modernega plesa v Nemčiji, čigar šola je še danes svtovnozna-na. Mlakar — mlad študent, tipičen zastopnik ognjevite, razrvane, novih potov in ravnotežja iščoče povojne mTade generacije, je našel svoje umetDiško in človeško utešenje Danes premiera najslajšega filma v tej sezoni! C^ ofierda m Martha Eggerth Rolph Goth — Paul Horbiger Smeh, zabava in krasna očarljiva muzika Predprogram: Nj. Veličanstvo na lovu v Kamniški Bistrici. Krasen kulturni Ufa film: Mungo v borbi s strupenimi kačami! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. — Predstave ob 4., ^8 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 ležal ves v krvi z ranjeno lobanjo kn poškodovano hrbtenico. Bil je še toliko pri moči. da je povedal, odkod je doma, nato pa se Je onesvestil. Takoj pozvani reševalni avtu iz Kranja je ponesrečenca odpeljal v ljubljansko bolnico, kjer je njegovo stanje sicer resno, vendar pa bo nabrže okreval. Pionir gorenjskih Pb lanmarjev Jeseniški posestnik in fotograf France Pavlin praznuje danes šestdesetletnico. Doma iz vodiške občine je z 18 leti odrinil v svet, prepotoval velik del Nemčije m bivše Avstrije, zaposlen je bil pri trasira-nju mnogih železnic, zlasti tudi v Sloveniji. V železniški službi se je seznanil s češkim radinženjerjem Franom šubrom, takratnim slovitim fotoamaterjem. In ta ga je uvedel v skrivnosti fotografije, v kateri je Pavlin hitro napredoval. Začela so se tudi množiti naročila dunajskih im praških knjigam in Pavlinove razglednice ste našli po vseh kolodvorih. Slednjič se je etabliral na Jesenicah, kjer je popularen občan, nestor ondotoih planinarjev. 47krat je bil doslej na Triglavu, obiskal je tudi Venediger. Veliki Klek in Ortler. Napravil je na tisoče izvrstnih posnetkov, razprodal na milijone razglednic, ki po svetu tolmačijo lepoto Gorenjske. »Planinski Vestnik«, Zveza za tujski promet in druge naše propagandne organizacije so prejele od njega mnogo krasnih posnetkov. Gospod Pavlin je ob svoji šestdesetletml-ci lahko zadovoljen: zdrav je, srečen v družinskem krogu, delaven in spoštovan. Jo zvest član in podpornik jeseniških društev« Še tako dalje dolgo vrsto let! v plesu, v Labanovi interpretaciji plesa kot telesnega izraza duševnih gibanj in pojavov. Zato 6e je z vso silo poglobil v študij nove umetnosti in njenih izraznih sredstev, tako da sta njegov talent in vnema kmalu obrnila nase učiteljevo pozornost. Mojster Laban je Mlakarja začel ceniti in upoštevati, za govori že dejstvo, da Mlakar ni sodeloval samo pri šolskih produkcijah, marveč tudi pri laičnih plesnih zborih, ki jih je za popularizacijo plesa začel vzgajati Laban • svojim pomočnikom Knustom. Prvič ie na- stopil v Labanovem komadu »Titan« na hamburški »Freilichtbiihne«. V Hamburgu se je tedaj že nahajala tudi njegova sedanja žena, sodelavka in sopotnica Pia Scholz* Oba človeka s profinjeno estetno kulturo — ona že iz tradicije, 9aj je bližnja sorod ni en ace we ♦ Sokolsfca razstava v Beogradu. Savez ČHCJ priredi v Beogradu veliko sokolsko razstavo s svrho, da pokaže razvoj, delo iu sedanje stanje sokolstva v diržaVl. Priprave so vse dovršene dn »e bo svečana otvoritev razstave {zrrršlla 13. novembra. Nameščena bo razstava v prostorih Oficirskega doma v Beogradu. Razstavljeni bodo mnogi sokolski predmeti iz vseh žup v Jugoslavija. ♦ Slovo nemškega poslanika. Poslovita! večer nemškemu poslaniku von Hasslu je priredilo v sredo zvečer Jugoslovensko-nemško društvo v Beogradu. Večera so se udeležili mnog? naši odlični javni delavci in člani beograjske nemške kolona je. V imenu društva se je poslovil od odhajajočega poslanska podpredsednik dr. šefkija Behmen. Poslanik von Hassel je r svojem odgovoru naglasil, da se je med svojim službovanjem med nami in pri mnogih potovanjih prepričal, da dičijo naš narod mnoge vrline in da pa zaradi tega tudi čemi in ljubi ter se po treh letih težko loči od Jugoslavije. Jueosl ^unsko-nemško društvo bo gotovo uspešno nadaljevalo kulturno iin gospodarsko zbližanje med ju^o-slovenskim in nemškim narodom. Poslaniku in njegovi gospej soprogi v siovo je govoril tudi bivši minister g. dr. Momčilo Ninčič. Von Hassel je v četrtek zvečer 3 gospo in hčerko zapustil Beograd. ♦ Napredovanje. V čin rezervnega. nlžje. vojaškega uradnika IK. razredi a je napredoval Kovač Viktor iz Loškega potoka, dosedaj rezervni nižji vojaški! uradnik IV. razreda. Kdor zaničuje se sam, podlaga, je tujčevi peti! Ah ne verujete, da Izdeluje tovarna Teokarovič, Paračin najfinejša sukna te čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih Izdelkov. Obiščite magacin tovarne GRADIŠČE štev. -t. — Na Jrobuo in debelo! 336 ♦ Saditev sadnega drevja! Posestniki sadnih vrtov se opozarjajo na jesensko saditev. Zdaj v začetku novembra bo naj-priikladnejšri čas za saditev. Zaradi povzdi-ge sadjarstva j-.1 Kmetijska družba v Ljub. ijaaii znižala cene sadnemu drevju. Kdor s želi nabaviti visokodebelna ali* pritlična drevesa, naj si takoj rezervira potrebno število dreves. Brezplačna navodila in popir raznih vrst dob rte v družbeni pisarni! v Ljubljani, Novi trg M. ♦ Podružnica SPD v Tržiču sporoča, da je planinski dom na Kofcah stalno odprt tn oskrbovan. Dostop je od vseh strani prav lahko mogoč, tura na Kofce je posebno v jesenskem času silno hvaležna. Smučarska koča na Zelenici je prav tako stalno oskrbovana. Zatočišče pri Sv. Ani bo odprto v najkrajšem času. Okrepčevalnica na Liubeln je zaprta, ker je turistov-skj promet zaradi pozne jeseni prenehal. ♦ Podružnic SPD na Zidanem mostu sporoča, da je planinski dom na Lisoi odprt in oskrbovan. Ce rad bi dobro vince pil in zraven le deležen bil najboljših kuhinjskih dobrot, brž v Slamičev Gorenjski koti 11879 ♦ Dež in sneg v Primorju. Po poročilih te Splita je po Primorju naglo nastopilo hladno vreme Od srede na četrtek je močno deževalo ter je po prvih plohah temperatura padla od 20 na 10 sitopinj. Na Dinarskih planinah višje od 1500 m je zapadel sneg V split.sk; okoliic; so nevihte v sredo močno poškodovale nekatere ceste. Najlbolj je poškodovana cesta, ki veže Žr-novnice in Donje Sitno. ♦ Sneg v južnih krajih. V noči od »rede na četrtek je zapadel sneg po vrhovih Sjenice v Sandžaku, istočasno pa je pobe lil tmd-i šar-plantao prav nizko proti dolinam. Tudi planine okrog Peč; so pod snežno odejo In je povsod po teh pokrajinah kar čez noč postalo zelo hladno, česar tam že dolga leta ne pomnijo v tako zgodnji jesenski dobi ♦ Redek srečen primer v dobi hude delavske krize se je primeril e Vitrovitici. Podjetje >Virgo«, velika panna žaga, ki je počrvalo dobrih šest mesecev, je včeraj razglasilo, da išče delavce za obrat v polnem obsegu. Podjetje je kupilo velike gozdove blizu vasi Djakovec. Delo 'n zaslužek bo dobilo par sto delavcev, k} so ta-koj na poziv srečni in veseli hiteli v tovarno. ♦ Pekj na Sušaku so včeraj razglasiti, da so primora.ni zvišati cene kruha za pol dinarja. J.Iesto Sašak rabi dnsvno 8 do 10 tčaoč kttogramov kruha te bo talko evISs-nje cene povišalo dnevni izdatek za 5 do 6000 Din, kar se močno pozna v današnjtlh težkih časih. Zaradi tega povišanja cen je zelo razburjeno revno prebivalstvo. ♦ Veliko zborovanje JRKD v Žalcu bo t nedeljo 23. 1 m. ob 8. zvečer (ne ob 8. zjutraj, kakor je prvotno poročala celjska >Nova Doba«;) v Hausenbihlerjevi gostilni. Poročala bosta narodni poslanec g. Iv. Prekoršek in predsednik sreske organizacije g. dr. Ernest Kalan. Na shod so vabljeni vsi somišljeniki iz žalske Ln goto-veljske občine. Novi grobovi. V javni bolnici v Celju }e preminila v 41 letu starosti ga. Terezija V i č i č-G orjančeva. Pogreb pokojnice bo danes ob lo. iz mrtvašnice na okoliško pokopališče. — Po dolgem trpljenju je umrl g. Tomaž H e r 1 a h, gostilničar in posestnik pri Vidu nad Valdekom. Pogreb bo r nedeljo ob 9. dopoldne na farno pokopališče. — V Zagrebu je preminil g. Runi; M oran, inšpektor zavarovalnice j.Triglava*; v Zagrebu. Pogreb bo dames na pokopališče Mirogoj. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Nevarna poškodba z nožem. Minilo nedeljo popoldne je priredila podružnica CMD pri Kapeli v gostilniških prostorih Ane Nedokove trgatev grozdja. Na prireditev je prišel tudi znani razgrajač, že večkrat kaznovani mlinarski pomočnik 24-letnj Franc Košbi iz Spodnjih Ivanjcev. Tam se je spri z nekim fantom zaradi dekleta ter je hote! z njim obračunati. Srdita fanta je hotel pomiriti Feliks Lasba-cher, mesarski pomočnik od Kapele, ki je opravljal tam na+akarske posle. Stopil je med oba ter jima začel prigovarjat} naj mirujeta. Tedaj pa je Ko5ti skočil na stolček, izvlekel nož iz žepa iin zamahnil proti Lasbacherju, ki ga je zabodel enkrat v nadlaket leve roke in enkrat nevarno v prsni koš. Lasbacher se je onesvestil Poškodovancu je nudil prvo pomoč okrožni zdravnik dr. Sedlaček \z Slatine Radencev. ♦ Pod brzovlak je skočil In ostal živ. V Novem Sadu se je v samomorilnem namenu vrgel pod beograjski brzovlak 19-letmi obrtniški vajenec Gjnro Za/kov. Vsa garnitura je šla preko njega, po srečnem naključju pa ga ni zgralbilo nit! eno kolo. Fant je sicer precej hudo ranjen, v bolnici; pa so prepričam!, da bo o si al živ, če ne nastopijo kake komplikacije žiivljenje si je hotel vzeti zaradi nekih domačih prepirov. ♦ Bivši četnlk obsojen na dosmrtno Ječo. Sodišče v Prištini je v četrtek obso dilo na dosmrtno ječo bivšega četnikn Marka čupiča, ki je leitos 24. aprila v neki kavarni ubil v prepiru narednika.vod-nlka Nešlča. Marko čupič, silno razburljiv in nasilen človek, je bil že leta 1924 v Skoplju obsojen na več let ječe zaradi nekega, uboja. Lani pa je bil spet v Kavada-ru obsojen na par mesecev zaradi nekfga izgreda, čupič je v gotevih ozirih žrtev svojih neugnanih strast!. V vojnah se i" odlikoval z izredno hrabrostjo, bil je de vetkrat ranjen in so mu zaradi tega ln njegovih zaslug priz.na.11 redno podporo 1200 Din mesečno do smrti. Za mimo Id urejeno življenje pa mož ni ustvarjen. P<^ stal je strašen pretepač. ♦ Nova pasta za zobe Je >Dlana«. člsM odlično, varuje emajl, je izvrstnega oktisa. de^inficlra usta in zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvojna. 8 Din. ♦ Obleke jn klobuke kemično čisti, barva, piisira In lika tovarna Jo«. Relch. ♦ Avtopotfjetje Pečnikar javlja, da Bela opojnost«. Opozarjamo vse prijatelje narave ta zimskega športa na današnji film >Bela opojnost« z '»-.eni Riftfeosthal in najboljšimi smučarji v glavnih vlogah, izvajali bodo senzacij on atao In velenapeto smuško tei-mo >Lov za lisico«. Predstave se bodo vršile r Elitnem kinu Matici danes popoldne že ob 14.15 (ne kot je bilo doslej javljeno ob pol 3. popoldne, to pa zaradi dolžine sporeda!), v nedeljo pa ob 11. dopoldne. Ne zamudite tega sporeda! u— V Bitolju je bil zadan Turkom zadnji udarec v balkanski vojni pred 20 leti. Tam je tudi vstala zarja naše svobode. Iz tega zgodovinskega Bitolja prispe v ponedeljek 24. t. m. v Ljubljano mlada pevska družina >Stevan Mokranjac«, ki priredi še istega večera ob 20. v FiMharmonični dvorani vokalni koncert. Naj bo s tem koncertom dostojno zaključena proslava 20-letnice balkanske vojne na ta način, da dragim gostom z juga napolnimo koncertno dvorano, saj bomo čuli pesem, ki je oču-vala in združevala naše brate pod tujiifi gospodstvom, ki je vodila hrabre sinove od zmag do zmag ter nam naposled prinesla osvobojen je. Vstopnice za ta koncert so v prodaji v Matični knjigami od 3 do 30 Din. Isitotam se dob.i tudi spored. All potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj do»elet« normalno lahkotno izčiičenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeie ARTINA. Dobijo ee v vseh lekarnah. -^Vsebina | škatlice 50 ia 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Mini»tar. «oc. politik* tn narodnega zdravja San. oddel. S. Br. 12258 od 12. Julij« 1932. Sit Preden si nabavite čevlje, pišite po nage prospekte ali pa si oglejte naše blago pri tvrdki A. GOREČ, Dunajska cesta 1. BHATA NAGIM, EKSPORT ČEVLJEV, ŽIRI u— Ljubljanski In okoliški pevci se zberemo drevi ob iS. na Krekovem trgu ter se pridružimo v sprevodu godbi jSloge«, s kaitero zapojemo na Mestnem trgu Adamičevo »Molitev«. Arhivarji naj prineso te note s seboj. V ponedeljek zvečer vei na koncert »Stevama Mokranjca« v Filharmonijo! Hubadova župa u_ Sočanil ZKD ras vljudno vabi. da se v polnem številu udeležimo p'jslave 20-letnice balkanske vojne. Sočani! VaSa dolžnost Je, da pridete va; In točno z znaki. Zbirališče ob ipol 6. zvečer na Krekovem trgu pr} taiblld z napisom Zveza kulturnih društev. Odbor. AKO HOČEM IMETI RES FINO FRIZURO tedaj mi to oskrbi le česalnica »Vesna« last Olge Gorazd, Beethovnova ul. - Dunav u— Združenje trgovcev v Ljubljani poziva cenjene gg. člane, da danes 22. t. m. v počastitev spomina 20-letnioe bitke pri Kumanovem in zaradi sprevoda, ki bo v ta namen, zaprejo trgovine točno ob 18. špecerijske ta delikatesne trgovine ostanejo zaprte pa le v Času sprevoda u— Društvo »Tabor« vabi članstvo !n prijatelje, da ee polnošteiviilno udeleže današnjega mančfestacijskega sprevoda ob priliki 20-letnice zmage pri Kumanovem. Vsi sa veliko in močno Jugoslavijo! u— Sokol Ljubljana II poziva članstvo, da se pol no številno v kroflib udeležil današnjega slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 20-l«tnice balkanske vortae. Zbor članstva ob 17.30 pred Mestnim domom. Moderne §imbfte piaiee v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri S t i t e damska in moška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 7 u— Invalide vabimo, da se v čim večjem Številu udeleže nocojšnjega sprevoda. Zbirališče ob pol 18. pred kavarno Central na Sv. Petra nasipu. Oblastni in krajevni odbor. u— Preporodovcl In srednješolska »mladina. Dane« bo v dvorani Naprednega Les petit« Mozarta itd.). Za te nastope je Mlakar dobival že honorar. To po Labanovi zaslugi, sicer bi mu v Berlinu predla dokaj trda. Laban je spoznal njuno vrednost hi f« je hotel za vsako reno pridržati v Berlinu. A sta proti njegovi volji na skrivaj sklenila pogodbo za angažma v darmstadtskem gledal išču. da bi tako lažje posvetila samostojnemu ustvarjanju. Plesna umetnost ima v svetu in zlasti v Nemčiji, ki je na tem polju po vojni ustvarila največ novega, čisto drugačno ceno in mesto kakor pa pri nas. zato ne gre, da bi dajali uspehu &ašegn rojaka v tujini kak manjši nomen kakor komu drugemu. Daraistadt znači za »Tanzkunstlerebepaar Mlakar«, kakor so ju Nemci označevali, začetek poti navzgor. Brž sta ee začela evoj-eko odražati od ostalega plesnega zbora, v začetk;i predvsem iki tehniki, pozneje pa še boli po svojevrstni koncepciji ter interpretaciji danih nalog. Pravi umetniški temelj njune karijere tvorijo baleti: Cremonsko že-nitovanje, Soiree in Gestranaet. Posledica poslovilnega plesnega večera je bila, da jima je ponudilo angažma več plesnih zborov, tako celo »Folkv/ang Tanzbiihne«, ki ?e njen voditelj Yoos na letošnjem pariškem koreografskem konkurzu odnesel prvo nagrado. Odločila sta se za Deesau, inicijativ-no središče moderne umetnosti v Nemčiji. V Dessau sta — on kot baletni mojster, ona kot prva soloplesalka — nesporno prodrla zlasti z baletoma »Mlada pota« in s >Petru-ško-5 (Stravinskij). ki ju je koroografsko in-sceniral in naštudiral Pino, enako tudi prvo Mozartovo opero »Idomeneus«. Dessau ju je kmalu začel smatrati za svoja človeka in vsi ondotni list' so bili ob vsakem nastopu pr>lni neprikritega navdušenja in hvale, čeprav je bil Pino inozemec in to celo Jugoslovan. Iz Dessana sta gostovala v Berlinu, Miinchenu in po številnih drugih nemških odrih s komadi »Ljubezen čudovita« M. de Fallea, z Bayerjevo >Kraljieo lutk« in z »Ljubeznijo iz srednjega veka«, s katero fda tudi v Parizu dosegla velik uspeh, »e uvrstila v število sedmih odlikovanih zborov in prejela celo simpatične ponudbe r a Pariz. V Parim je Mlakar nastopil za Jugoslavijo ter tako naše ime častno uveljavil. Po vsem tem prihaja v Ljubljano. Dovršen človek in dovršen umetnik. Navdušenje in iskrenost, s katero ga je sprejemala tujina in njeno časopisje, saj 90 bili listi polili pisanja o njegovem uspehu v Parizu in je celo nam neprijazna »Voesische Zeitung« ponovno poudarila, da si je tujec »jugoslovanski plesalec Mlakar prisvojil i velikim razumevanjem gibne osnove nemškega plesa in jih zna v posameznostih modro uporabljati« — to navdušenje nam priča, da nam bo Mlakar tudi za ljubljanski "ečer pripravil najboljše od svojega, saj Ljubljano in domovino tako moško ljubi. še enkrat Brat ko Kreft in drugo kaj Gosp. dr. A. Novačan nam je poslal to-le izjavo: Na začasno izjavo Brafka Krefta v »Jutru« z dne 9. oktobra, prosim, imejte potrpljenje še s temi-le vrsticami: 1. Brafko Kreft je govoril o falzlfikatu na češkem in Se marsikaj. Prejel je za to moj prvi zamabljai pred iso veliko javnostjo »Jutra«, kjer je napadul. Na bodoči uvod bodoče knjige dobi bodoč-' uved bedo-Pe kn jige- Tako io roenJa prav. Afera o »Nolitu« mi n! -aana. Govoriti o nekultnrnih metodah pa Bratko Kreft ne sme, dokler jih ne dokaže. Ker je to nekulturno. Ker je to neokusno, kakor je neokusno spraviti na oder dve zgodovinski osebi, očeta m sina, da se pričkata r.a jus primae noetis. Konjerejci vedo, da žrebec odklanja krvoekrunstvo. In je žrebec žival. Kogar zadeneio moji sarkazmi, naj se pritoži pri stricu Bernardu Shawn. n— Mestno središče Trezne mladežl o>x>zarja vse svoje odbornike (ice), da se bo vršila seja ožjega odbora danes ob 16. v klavirski sobi Akademskega kolegija. Seja je strogo obvezna! Redni sestanek ob 17. se zaradi proslave kumanovske bitke ne bo vršil! Sestanek delegatov vseh ŠOI bo v siredo 26. t. m. ob 17. u— Spored piesnega večera, ki ga Izvajata v opernem gledališču v ponedeljek 24. t. m. umetnika Pia in Pino Mlakar. Prvi del obsega naslednje točke: Bach: Uvod, ProkoUjev: Korak, Casella: Samo-govor I., Narodna: Pogovor, Rimski Kcr-zakov: Radost, Gotard: V objemu. II. del: Pohod brez glasbe, Plesua študija.: Bolest, brez glasbe, Petyrek: Privid, Chopin: Eterični ples I. in II., Rahmanlnov: Samo-govor M., De Fala: Za konec. Na klavirju spremlja vse plesne točke kapelnlik dr. Danilo Švara. Vstopnice po znižanih opernih cenah so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. n_ podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je daroval g. Matelič 50, neimenovan dobrotnik pa 100 Din. Najlepša hvala! Spominjajte se tudi drugi bednih gluhonemcev! Društvo hvaležno sprejema vsako še tako skromno podporo. u— Hud karambol. Delavec Boltežar Vidmar iz črne vasi se je peljal nedavno zvečer s kolesom domov po Ižanski cesti. Nenadoma mu je v duru pri vozil nasproti drugi kolesar, s katerim sta se sadela ta je Vidmar odlstel po tleh. Zalet je bil tako silen, da se je pri Vidmarjevem kolesu sirlo ogrodje, on sam pa je pri padcu dobil močno krvavečo rano pod desnim očesom. Vidmar je neznanega kolesarja izsledil šole sedaj in zadevo prijavil, ker trpi na kolesu nad 800 Din škode. Oba kolesarja sta vozila navzlic temni noči brez luči. a_ Nesreče. Vlngalko RozallJo Setlno- vo v Jugoslovanski; tiskarni je včeraj dopoldne pograbil stroj ta ji poškodoval levico. Trgovski vajene Aleksander Holcb je padel s kolesa in dobil notranje posko 1-bc. žena upokojenega železničarja Fran j a Matičičeva iz Ivanjega sela je padla z le-s&ve in se hudo poškodovala na levi nogi. Posestnika Janeza Marefa te Nad gorice je napadel bik, ga podrl in mu hudo poškodoval desnico. Natakar Edmuad Topolnik je napravil z motornim kolesom izlet na Dolenjsko. Zunaj je nek j o počival, pa mu je padlo motorno koio na nogo in c-d jo močno poškodovalo. Mehaniškemu vajencu Ivanu Mlrniku iz Bab nega pri Celju je od-Ictol pni delu v oko košček železa ja mu ga močno poškodoval u— Ukradeno dragoceno ogledalo. 'Is prvega nadstropja hiše barona Alfonza Wurzbacha v Gradišču je izginilo veliko starinsko oglodalo iz brušenega stekla. Ogledalo, ki je 120 cm visoko ta 75 cm široko, je b!lo vdelano v črn okvir ter je viselo na hodniku. Vredno je nad 1000 Din. u— Aretiran Bosanec. Policija je včeraj aretirala 38-letnega delavca Bajra Sken-deroviča, k£ je skrival v svoja zalogi v Gramozml jami ob Vodovodni cesti različno ukradeno blago. V skrivališču so poleg drugih predmetov našli tudi odejo, ki jo je bil nkradel že aretirani Jože Ojstršek neukemu šoferju z voza pred magistratom in jo pozneje prodal Skenderoviču, !n pa več rjuh, izmed katerih je ena označena z monogramom KS, druga pa z BMH in V-.;.-. Zvočež kino Ideal Dan« premiera! Ob 4., 7. in 9. FRITZ KORTNER HKEVlilCH GEORGE KONRAD VEIDT v filmu ljudske strasti in raz besnel ih elementov * f f9 t^uhtfettsh hp&dov opremSVma s fitevdko 2€18. Lastniki aaj se ZigAase na pollcI>i. u— Ptički brez gnezda na delsrrskem odru »Svobode«. Po sijajnih uspehih »Hlapca Jerneja« in »švejka« prinaša sedaj studio Delavskega odra že svojo 3 noviteto, K. Sehonherrnevo tridejanko »Ptič-id brez gnezda« v prvovrstni zasedbi in novu origi-nalni stilni insceaavilji. Režijo vodi Ferdo Delak. Da bo pose.t te predstave omogočen vsakemu, se je vodstvo odra odločilo zni« ž .ti za ta predstavo cene do skrajnosti. Najdražji se-lež je 10 Din. Premijera tega nad v&e zanimivega dela bo v nedello 23. t m. ob pol 9. v dvoran! Delavske zbornice. Vstopnice se dobe že v Dravski rborni-cd, i. vhod. I. nadstropje. u_ Okrožna strelska družina v Ljub'.ia- n| pozsiva vse člane, da se brezpogojno? tbdeieže slarvnostnega aprevo-da drevi. 73oor ob 17.30 skupno 2 Narodno odbrano prod Mestnim domom. n— Lutkovni od-?ek Ljubljanokega Sokola igra jutri r Narodnem domu (Vhod z Blei^eisove ceste"; pravljično 'gro ▼ 4 dejanjih jJanko dn Metka t. Začetek točno ob 4. popoldne u_ »Franz-Josef« grenčica povsem zanesljivo čistilno sredstvo črerves. u— »Preporod« ima drevi svojo plesno Tajo v Trgovskem domu. Začetniki imrjo-pouk že ob 20. in jih prosimo, da so točni. Učj g. plesni mojster Jenko. Ron-ny jazz. Gospo-.lje, to; so na otvoritvi zamenjali dežnike, naj iste izročijo v grar-derob!. u— Srbska ocd^a — pjevačlce — stalno v hotelu TJ-voH. Vino 1? Dta. u— Plesna šola SK Svobode v Ljvbljar! bo drevi ob 20. v veliki dvorau.1 Delavske 23born!ce, Iz Cclfa Hvala Kreftu, da je izbezal iz polanonim- nosti tistega J. K. Torej Juš Kozak, čast mi je! Juš Kozak je lahko dober učitelj zgodovine na srednji šoli in ščit in prijatelj Brat-):a Kre-fta. Jaz pa priznam le avtoritete, ki so v zgodovinski stroki storile nekaj več, nego jim je potrebno za šolo in dom. Dajte mi s police zgodovinsko delo izpod peresa Juša Kozaka I 4. Tisto o izgubljenem kompasu naj Juš Kozak zapiše na grob svojim upom. med Sivimi je to kočljiva in nehvaležna stvar. Zakaj, moj kompas še dobro kaže, je iz čistega metala in izvrsten za oriientacijo med vzhodom in zapadom. Strašila v polju sredi redkega žita kakšne dolgočasne pro»e pa s>e otroci in vrane hitro privadiio. Na jeziku imam šalo. ker satire ne zasluži. Bratko Kreft je privlekel iz polanonim-no?ti ščit in ga drži pred sabo- Toda zgodi se včasi, da padeta oba, vite* in njegov Ščit. 5. Pozdravljeni, 'prijatelji ljubljanski. Toži mi se po vas, ker vas ljubim vse in ne poznam ne mržnie in ne zavisti. Kaj bi dal, da morem med va?j Da se široko nasme- jem in vam povem resni«.: Ne vrti se ves svet okrog Ljubljane, a tudi Ljubljani ni treba, da bi ee potikala po vseh kotih sveta. Ljubljana naj ustvari nekaj svojega. Kakor že svetlika naši znanosti, tako naj zasveti naši lepi knjigi. Zakaj, resnično vam povem, da celjski župan godrnja. Tisto iz Stritarjeve knjige e— Proslava 20 letnice !>a!kan®kih zmag. Sokol v Celju pried: v proslavo 20 leto*, e ^nMg nad tlečiteiji našega rodu v balkanskih vo.ineh v nedeljo 30. t. m. ob pol II. dopoldne svečano akademijo v telovadnici v mestni narodni k>Ii. Na to akademijo so vabljena vsa ob'a«tva. korporacije. društva ta ostaio občinstvo. Dolžnost vsakogar jo. V četrtek se je vračal žsdski gostilničar g. Štefan Zagode s svojim osebn;m avtomobilom iz Celja domov. Na državni cest; pred avgmentacijskim skladiščem pri Glaznji je privoziia nasproti enovprežia kočija, na ! kateri je sedel Martin Kožar. Mapec pri posestniku in gostilničarju g. Maksu Janiču na Babnem. G Zagode je nenadoma zavil 2 avtomobilom na levo in trčil v kočijo s tako sfk), da se je prevrnila v cestni jarek Pri karambolu j« dobil konj iažje pošk.xi-be, močno pa sta se pokvarila kočija i a spTednji del avtomobila, doem sta ostala g. Zagode ta hlapec Kožar k sreči nepoškodovana. e— D-ofrrodeM koncert Geti^ega fodbe-ne^a društva v prid dnevnega zavetišča v Zdravstvenem dcroc se bo priče! drevi ob 30. v tncH dvorani Celjskega doma. e— Mestni kino. Danes ob 20.30 sčjaina zrvočna veseloigra r godbo ta petjem >5Hra-šilo ganrizije« z znaniim komokom Fetik?>om Bressartoin ta Dtici?' Engtinhevo. »Pod lipo«. Nezreli fantiči na paši pijo žganje. Je tam slika. Pod sliko napis: Gospod Koren vidi nekaj žalostnega na paši •.. Kairo, dne 15. oktobra 1932. Dr. Anton Novafan. „Rzisalka" v ljubljanski operi Namesto obljubljenih in zaljubljenih treh, smo dobili za sedaj eno samo sočna to, pre-leoo oranžo, Rusalko. Kljub temu. d» se je pojavila na našem odru že dvaintridesetič, ni izgubila še prav nič svoje romantične čarobnosti, čudovite iskrenosti, mehke miline in neizčrpnega gla.-benetra bogastva svojega čedalje večjega očeta Dvora ka. Razkošje rRusalkinih« glasbenih lepot ne more sicer razvneti povprečnega, površnega poslušalca. okuženega s »šlagerskim«, operetnim strupom, toda Rusalka bo ostala še več-r.o lepa, ko za trenutnimi modnimi izrastki, ki tako lahko osvajajo plitve zabave željno publiko, niti spomina več ne bo Na 17 predstav v letošnji sezoni gresta dve operi resne glasbene vsebine in sedem zabavnih del. saj moramo k temu prišteti hidi ^Prodano ne-vesto", >Seviljskega brivca« in »Fra Diavo-lav. Ostalo je bila opereta Trenutno zavzeta smer naše opere ne kaže bas mnogo ambicije. Morda noče s svojim lahkotnim, špe-kulativnim programom kolikortoliko vplivati na oseko blagajne, toda gledališče se kljub poštenim naporom vodstva noče in noče napolniti. Tako tudi Rusalka ni mogla pritegnil jl_ župan dr. Lipold je odpotoval v Beograd, ijor bo interveniral o raznih komu-zadevah io vložil predstavko pro-m itaeiBu nraistru, da, se v primeru premo sc'tve. kontrola .iahcdikov prešel; nazaj t Maribor Za ča^/a njegove odsotnosti sa bo nadomeščal podžupan g. Golouh. a_ Kiasičr^a gminazija se je poslovila pretfvčerajš'-/}im od ravnatelja dr. Tomin-ška v siav^ostjni dvorani, kjer je bil zbran profesor:;/} zbor in vse didaštvo. Dolgih 21 let je v/>dll ravnatelj dr. Tomiršek klasično ?i\flnazTjo in njegova zasluga je. da ;.avze/na danes tal.o ugledno mesto. Prav fežk/> je bilo slovo tega zaslužnega šolnika, •fci odhaja v zasluženi -pokoj. Po krat-nagovoru ravnatelja Mastnaka se je y-slov H od njega v prisrčnih besedah v ■'.imam profesorskega zbora prof. dr. Do-lar, v imenu učencev osmošolec Miheltč in •smošolika Hilda Schaubachova, kil nra je tudi -izročila lep šopek. Ravnatelj dr. To-nrinšek se je v daljšem nagovoru gin j en za h.valil. Dijaški orkester pa je s koračnico zaključil interno prireditev. *— Seja upravnega odbora mariborske mestne občine. V sredo zvečer je irnel v mastni posvetovalnici po lccnčani seji .mestnega sveta svojo sejo tudi upravni odbor mariborske mestne občine pod pfcedscdis-tvcan župana dr. L&poMa. Na dnevnem ra;iu je bila daJjSa razprava o raznih ofc/čimefkdh zadevah, Uri jih je pa upravni v nedeljo znova pokazal, da čuti in misli tako, kakor mora entiti zavedno mesto. č— Tržišči sokol je otvoril gledališko sezono 16. t. ra. z uprizoritvijo »Revolu-:js-ke svatbe«. Delo je naštudiral br. B&l-('a^iar, šolski upravitelj iz Križev, in postavil na oder kos burnega življenja iz "rancosfee revolucije. Glavnega junaka je ; -dal br. Baltazar sam, ki je z njim po-da učinkuje le preprosta, glob k a ki mora biti doživljena. Prikupljivo •naSko posestnico plemenitaškega graje zaigrala s. Mala zelo dobro, še po-- J moiamo p. hvaliti mlado igralko s. blarjevo Jožico, ki se kreta na odru ka--r doma. Koaventov komisar je bil mo-en in oblasten g. spod in je ličink oval ako, kakor ga je zamislil br. šter, ki je -•uuniran igralec. Ostale vloge bolj epi-nodnega značaja so bčie v dobrih rokah in ■ -o Stopar, Dobrim, Stri tih. Sajovic in dru-bili v prav d. fori formi. Pred predsta-'o je nagovoril zbrano občinstvo prosve-tar br. Lajovic. Njegov pozdrav je obsegal kratek obris dela v novi sezoni, peziv v sokolske vrste in klic svobodi, Jugoslaviji ia Nj. Val. kralju, ki ga je občinstvo gromko ponovilo. Pri predstavi je sodeloval tudi sokolski orkester, ki je za uvod zaigral sokolsko in državno himno, med - dmori pa je pokazal, da je v vsakem ozi- ru kos svoji nalogi, želimo le, da se številno ojači saj v Tržiču ni baš sile za godbenike. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Zelena prikazen«. Predigra zvočna. Iz Litije J— Preložena proslava kumar cv»!-e zmage. Za drevi določena proslava kuma-novske bitke je zaradi obolelosti pevovod-je šmarskega jZvcnas g. Kovačiča preložena na drugo soboto. i— Cepljenje proti davicl. Včeraj so zdravniki ljubljanskega Higienskega zavoda spet cepili litijsko mladino proti da_ vici. To je bilo že tretje cepljenje, in res eo v zadnjem času zaradi prizadevanja sa-sr^arnih oblasti obolenja popolEoma prenehala Iz TrfeoveSf t— Zopet vlomi. Pred par dnevi je bilo izvršenih več vlomov v šolo na Vodi, v noči od srede na četrtek pa so se lotili vlo" m-ilei barak branjevcev. Za staro bolnico so vlomili v barako branjevca Češnovarja. Odtrgali so ključavnico in deske. Ravno na tak način ao vlomili tudi v barako Belihar-ieve. Izgleda, da so vlomilci stikali Ie za denarjem, katerega pa branjevci ne puščajo v barakah, ampak ga iz previdnosti jemljejo domov. Vse vlome preiskuje žandar-merija. Iz Laškega 1— Poizkušen vlom. V noči na 16. t. m. je bil izvršen poizkus vloma v trgovino tukajšnjega trgovca Herlaha. Vlomilci so smeh ponarejene ključe ter so vrata iz veže v trgovino že delno odprli. Sum v veži je cul Heriahov pernočmk, ki je še bedel. Oprezno se je približal zlikovcern. ki so nato pobegnili. Orožništvo je nepridiprave ie v isti noči aretiralo. 1, z življenja ita dežel Iz F j— Zopet napad v Majšp&rgu. Ko se je vračal iz Ptujske gore delavec Janez Mo-horko proti Majšpergu, sta ga na cesti naa padla, kakor je sam izpovedal, Anton Kartici in Janez Koh, oba iz Ptujske gore. ter mu prizadela z nožem več ran na glavi in obeh rokah. Mohorka so morali prepeljati z vozom ptujsko bolnico. j_ Kino »Rdeči križ? bo predvajal da-u^s opereto j Prijateljica« zaradi baklaie :?b pol 21., v nedeljo pa ob 20. Hz Lffet&mera lj_ Pri notici o uprizoritvi dramskega odseka Sokola je tiskarska pomota spačila eno ime. Pravilno se glasd Dobršek (ne Dobevšek). Iz Prekftsssrfa pm— Dar gasilnemu društvu v Murski Soboti. Ban dravske banovine je poklonil gasilnemu društva v Murski Soboti ob pri- več kot častno število poslušalstva- Premiš-lianja vreden je zlasti pogled na dijaška siojišča. Medtem ko «o le-ta pri operetah, in *o čedalje bolj plitvih, vedno bolj nabita, so pri operah, čedalje bolj resnih, tem praznejša. »Rusalko< so izvajali v isti zasedbi ulog, kakor ob sklepu lanske sezone, pod glasbenim vodstvom aosp. Nika širit«?a in v režiji eosp. Br. Krefta. Predstava je bila zelo lepa in je vseskozi potekla gladko. Ru-?alko ie z resnim umetniškim zanosom pela ga. Ojungjenae - Gaveilova, knežno istotako ea. Thierry - Kavčnikova, čarovnico močno karakteristično sa. Kogejeva. princa prepričevalno- clasovno čisto izoblikovano gosp. (iostif, poovdneaa moža prav sigurno in z velikim pevskim znanjem, četudi glasovno včasih presilno. gosp- M. Rus. V ostalih ulogali so pripomogli do lepega uspeha Ru-p.-iibi še g-g. Janko. Magolič. go. Ramšakova, Ribičeva, Škrjanfeva, Golobova in balet. Z veliko vnemo in ljubeznijo se je partituri vrla! gosp. Štritof. —č. I retji napoleonski kons^es v Pragi Na dragem napoleonskem kongresu v Parizu je bilo sklenjeno, da se bo vršil tretji napoleonski kongres prihodnje leto v dneh od 5. do 12. maja v Pragi. Pobudo za prireditev v srcu čsl. repubJike je dal eeski delegat dr. Avgust, ki je skupno s Francoeom Driaultom 5n Poljakom generalom Kuikielom predsedoval parišlkemu zborovanju. DeS©vaia|e SSsvaasfeega isastiši2ta v Pragi Siovamski institot v Pragi, ki ie bil osnovan 1. 1927. s podporo češkoslovaške vlade, se je v razmeroma kratki dobi razvil v institucijo, katere delavnost postaja od leta do leta pomembnejša. Institut bo v d oglednem, času p. stal ono, kar mu je namen, namreč čvrsta vez med slovanskimi naredi v cilju širjenja slovanske vzajemnosti med posameznimi člani velike slovanske družine in medsebojnega sjpo-anavanja duhovnih vrednot in prirodnega bogastva. Tako bo pripomogel k zbliževanju slovanskih narodov in k sodelovanju na kulturnem in gospodarskem polju, da bi mogli na ta način na znotraj močni in na zunaj edinstveni slovanski narodi zavzeti v družini narodov ono mesto, ki jim ! pripada glede na število njihovih pripad- j mikov, na bogastvo njihovih dežei in na j življenjsko sposobnost, ki so jo dokazali ' v stoletnem odporu proti tujim vplivom. Primerno meto pa jim pripada tudi glede na kulturne vrednote, s katerimi so obv -gatili človeško dražbo in ki iih 'ahko še v večji meri pričakujemo dane3, ko se la-hlko intelektualno, gospodarsko in politično razvijajo docela svi bod.no. Slovanski institut ima poleg kulturne sekcije tudi gospodarsko sekcijo, ki je zlasti v zadnjem času pridobila na važnosti. Vsaka sekcija ima, svoje redne, dopisujoče in izvršujoče člane. Redne člane imenuje predsednik češkoslovaške republike, odnessno jih voli glavna skupščina in jih potrjuje predsednik republike. Ti redni člani so ieforani iz vnst znanstvenih in kulturnih činiteljev in iz vrst gospodarstvenikov. Dopisujoče člane imenuje institut iz vrst drugih slovanskih narodov (jugoslovenskega, poljskega, ruskega in bolgarskega) in neslovanskih narodov, kolikor se bavijo s proučevanjem siovansikih vprašanj. Izvršujoče člane pa imenuje institut iz vrst domačih (češkoslovaških) in inozemskih činiteljev, kolikor živijo na področju republike. Kulturna sekcija šteje sedaj 25 rednih, 150 dopisujočih in 54 izvršujočih član< v; gospodarska sekcija pa šteje 22 rednih, 64 dopisujočih in 60 isvršujočih članov. Od do-pisujoč-ih članov gospodarske sekcije jih je 31 iz Jugoslavije, 21 iz Poljske, 10 iz Bolgarije in 2 iz ostalega inezemstva. Institut je zlasti v zadnjem času razvil živahno organizatorično in publicistično delavnost. Prireja razstave in predavanja in daje pod,pore. Na organizatoričnem polju je omeniti ustanovitev posvetovalnega zbora pri kulturni sekciji, nadalje instituta za pogl: 'batev spoznavanja slovanskih naročov in pospeševanje slovanskih zvez v vseh kulturnih organizacijah v češkoslovaški. Dnake cHje skuža v vprašanjih gospodarskega sodelovanja med slovanslkimi narodi doseči drag3 (gospodarska) sekcija, ki je osnovala p svetovalni zbor za slovansko gospodarsko sodelovanje. V okviru teh prizadevanj je sekcija ustanovila Cefiko. sjovasko-jugoslovensko gospodarsko zbornico in češk cslovašlko-pol jski gosrpodarski odbor. Stična organizacija naj se osnuje tudi za Bolgarijo. Po prizadevanju Slovanskega instituta je 1. 1931. izšlo 9 publikacij s skupno 2301 stranmi in s 75 prilogami. V tisku je bilo '*b koncu 1. 1931. 7 publikacij, poleg 8 publikacij, ki so bile pripravljene za tisk. Gospodarska sekcija pripravlja sedaj po- leg drugih publikacij tudi posebno publikacijo o jugosž wv*kem gospodarstvu. Institut je lani v raznih krajih češkoslovaške priredil 30 predavanj, podelil je 25 znanstvenih podpor (25.000 Kč) in dvoje podpor za proučevanje (19.500 Kč). Priredil je tudi 3 razstave, čitalnica in -knjižnica instituta imata namen, da članom omogočita zasledovati slovanski tisk in skvanako Literaturo, čitalnica ima 272 slovanskih novin in časopisov (od tega 34 iz Jugoslavije), dočim obsega knjižnica 961 zvezkov. V pretekiem letu so bili kot dopisujoči člani imenovani iz Jugoslavije naslednji gg.: Marko Bauer, generalni tajnik Saveza industrijcev v Zagrebu, dr. Adolf C u-v a i, generalni ta jnik Zbornice za TOI v Zagrebu, Josip L a k a t c ž, lastnik »Jugoslovanskega L"oyda«, S. B e r g e r, ravnatelj etnografskega muzeja v Zagrebu, Edo Markov i č namestnik gen. ravnatelja Jugoslovanske baake v Zagrebu, dr. Milen-ko Markovi č, gen. tajnik Saveza denarnih zavodov v Zagrebu. Fetar T e s -1 i č, industrijec v Sisku, in dr. Milan V r-b a n i č, gen. ravnatelj > v Zagrebu. Imenovanim gospodom je prav te dni izročil češkoslovaški konzul v Zagrebu in član instituta g. Andrej Pukl dekrete o imenovanju. G©speslas*ske vesti = Jugosloverssko avstrijski kliHng. V fijete.k jo po preteku 14 dnevnega odpovedanega roka prenehala /eljat; jugoslovensko-avstrijska klirinška pogodba. S tem dnem je stopila v veljavo določba čl. 8. pogodbe, ki določa, da se v državi, ki ima po preteku pogodbe iz klinlnga še dobroimetje, nadalje vršijo vplačila v kliriiig, če v teku 15 dni po poteku pogodbe ne pride do sporazuma glede načina likvidacije salda med obesna državama. Ke.r obstoja sedaj po preteku pogodbe saldo v korist Jugoslavije (v Avstriji je bilo na klaring več vplačano, kakor v Jugoslaviji), prihaja nadaljnje vplačevanje na kiiring v poštev v Jugoslaviji. S tem nadaljnjim vplačevanjem naj se doseže popolna Izravnava tako da bo z vplačanimi dinarji naša Narodna banka izplačala one jugoslovenske upnike, na račun katerih je avstrijski dolžnik že pred .potekom pogod.be vplačal pri avstrijski Narodni banki dolžan znesek. Klirinški saldo v našo korist je še teden dni pred potekom pogodile znašal okrog 11 milijonov šilingov alj okrog 90 milijonov Din. Kakor pa čujemo, so naši uivozniki avstrijskega blaga glede na tre-notno ugoden obračunski tečaj zadnje dni pred potekom ,pogodbe vplačali v kiiring prav znatne zneske, tako da se je saldo precej skrčil, baje na 30 milijonov Din (po dunajskih vestih na okrog 50 milijonov Din). Ker pa še vedno obstoja četudi zmanjšan saldo v našo korist, so denarni zavodi dobili navodilo, da do nadaljnjega sprejemajo vplačilo v kiiring, in sicer pogojno ('io popotnega kriitja klirinškega salda). Glede na ta razvoj je računati, da bodo naš.i izvozniki v Avstrijo za katere so avstrijski dolžnik) že prej položili odgovarjajoče zneske na klirinški račun, kmalu prišli do svojega denarja. _ Nadaljnji promet z Avstrijo se bo odslej vršil na podlagi privatnega kliringa. Kakor znino je finančni minister že prej odredil, da je treba v privatnem klirlneru z Avstrijo kompenzirati 70 odst.. terjatev z našimi uvozniki avstrijskega blaga, 20 odst. pa je treba vplačati za Izravnavo sa!''n v kiiring. Take kompenzacije se Jmaijo izvršiti preffto dcmafTh borz s posredovanjem pooblaščenih denarnih zavodov. = Občni zbor grenrHa trgovcev r LltlH se je vršil 18. t m. v dvorani gostilne »Pri polti«. Zborovanje je vodil načelnik g. For-tunat Čertanc. Iz poročila tajnika g. Janka Končarja posnemamo, da Ste je gremij 265 članov, 50 trg. pomočnikov in 40 učencev. Proračun za tekoče leto zsiaša 2^.000 Din. Olbčni zbor je odobril preosnovar.ee gremija po novem obrtnem zakonu in se je načelno izjavd za obvezno ravedfoo socialnega zava-rovanja. O aktualnih zadevah tr-govstva je obširno poroda! zvezni tajnik g. Kaiser, ki je tudi tolmačil nove določbe zakona glede zdTuže-nj in glede socialnega zavarovanca. = Gospodarski krogi v Maribora so vložili prošnjo na prometno ministrstvo in poslali zadevno spomenico tudi narodnim poslancem iz dravske banovine, da bi se kon- liki zadnjih jubilejnih slavnostih večji denarni znesek. Najlepša hvala! pm_ Učiteijstvo murskos bo&kega src- za ie v prejšnjem tednu imelo rtani letni občni zbor . Pri volitvah olbo^a je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom šol. upraviteljem g. Gabrijelčičem. 1 BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 8. zvečer ter jutri ob pol 4. popoldne ia ob 8. zvečer veseloigro »Razdiralka zakoncev« ter novi Foxov tednik. BRE2ICE. V nedeljo 23. t. m. ob 11. do* poldne priredi Sokol s sodelovanjem rezervnih oficirjev in narodnih organizacij v dvorani Narodnega doma v proslavo 20-ietnice kumanovske bitke slavnostno akademijo z dcklrmacijarni. predavanjem, pevskimi in glasbenimi točkami. Vabljeni vsi! KOČEVJE. T;:redni občni zbor kočevske krajevne organizacije JRKD o proračunu za leto 1032/33. ter za sprejemanje dolarskih državnih obveznic za kavcije, je finančno ministrstvo za čas od 15. oktobra do nadaljnjega odredilo naslednje uradne tečaje: 1 na-l>oleondor 21S.60 Din. 1 zlata turška lira 249, 1 angleški funt 200. 1 dolar 57.40, 1 kanadski dolar 57-10. 1 nemška marka 13.70, 1 zlot 6.45. 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 8, 1 peng 9.5, 1 brazilski milrajs 5.30, 1 ogiptski funt 205, 1 uruevajski pezos 31, 1 argentinski pezos 12-50. 1 turška papir, lira 27.50, 10 albanskih frankov 10G0, 100 švicarskih frankov 1112, 100 francoskih frankov 226, 100 italijanskih lir 296. 100 nizozein-i kih goldinarjev 2316, 100 runninskih leiev T4, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1033. 100 švedskih kron 1023, 100 norveških kron 1052, 100 pezet 471, 100 drahem 35, 100 češkoslovaških kron 171, 100 finskih mark 86, 100 lelonskih latov 1105 Din. = Nova pomožna blagajna. V register pomožnih blagajn je bila vpisana pomožna blagajna »Nada« s sedežem v Ljubljani. — Pravilnik o proizvajanju in o prometu z izdelki od zlata, srebra in platine, ki so pripravljeni na izvoz, ie objavljen v »Službenih Novinah «od 19. t m. Po tem pravilniku mera vsaka oseba, ki izdeluje ali trguje z izdelki od zlata, srebra ali platine za izvoz, imeti pooblastitev, ki jo izda pristojni oddelek kontrole mer. = Dobave. Direkcija dtržavtiega rudnika Kreka sprejema do 27. t m. ponudbe glede ciobave 2300 kg masti za jamske vozičke, do 3. novembra glede dobave 1320 komadov žarnic. — Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 2000 kg železa, 1200 kg raznih barv, medenin. in železnih žičnih pletenin, 30 k-v. metrov gumijastih plošč, 50 kg matic, 10.500 komadov vijakov, do 3. novembra glede dobave 100 komadov zidarskih čopičev in 265 komadov spiralnih svedrov, do 9. novembra pa glede dobave 1000 kg fosforjeve bronce. 275 komadov ventilov za vodo, 25 k-omadov medeninastih pip in 195 komadov plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobave 100 komadov svedrov za premog. Dne 15. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici otertna licitacija glede dobave 6000 kg modre galice. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornic za TOI.) = D bave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave električnega materiala, 30 komadov jamskih zgrtač, 350 kg cilindrske-ga olja, 300 kg strojnega olja, 700 kg vulkanskega olja in 200 kg tovotne masti. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) — oddaja zaJtnpa restavracije «a postaji Jesenice se bo vršila potem licitacije 14. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakani sprejema do 27. t m ponudfbe glede dobave 600 kg bombaža za čiščenje strojev, 100 tog kolofonije, 100 kg cinfoove-ga belila, 5 kg laika za žarnice, 50 kg kleja, 50 kg sadre, 30<>0 kg masti za jamske vozičke, 1000 komadov pil za žago in 60 komadov ključavnic; do 10. novembra pa glede dobave 500 m cevi za vodovod Ln 700 tn bakrenega kabla. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. novembra ponudbe glede dobave 40.000 kg moke, 20-00 kilogramov svinjske masti, 600 kg ječmenove kave, 300 kg c-ikorije, 1200 kg terpen-tinovega mila, 600 kg sirove kave, 600 kg bučnega olja. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 21. oktobra. Na ljubljanski borzi se ie deviza London po večdnevnem popuščanju zopet nekoliko okrepila. Deviza Newyork pa je nadalje za malenkost slabejša. prav tako devizi Praga in Trst, dočim so se devize Berlin. Amsterdam in Bruselj okrepile. Premija za polnovredne devize znaša nadalje 20°/o. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda nadalje nekoliko popustila, v teku prometa pa se ie zopet nekoliko popravila. Promet ie bil za ka*o po 165. 16S in 173. Od dolarskih papirjev se je trgovalo 7j/k Blai-rovo posojilo po 35.50, 8% BLairovo posojilo ' po 37.50 m S8, 7Vf Seligmanovo posojilo pa po 45. Promet je bil še v 6°/o begluškib obveznicah po 31 in v delnicah PAB po 214. Devi7* Ljubljana. Amsterdam 2309.29 — 2320.15, Beriin 1362.08 — 1372.88. Bruselj 798.02 do 801.96 Curih 110835 — 1113.85. London 194.53 _ 1&6-13, Newy0rk ček 5712.42 do 5740.68, Pariz 225 52 — 226.G4, Praga 169.90 — 170.76. Tr=t 292.68 — 235.0S. Zagreb. Amsterdam 2309.29 — 2320-65, Berlin 1-362.08 — 1372.88. Bruselj 798.02 do 801.96, London 194.53 — 196.13, Milan 292.68 do 295-08. NevTork kabel 5737.42 _ 5765.68, NevvVork ček 5712.42 _ 5740.6«, Pariz 225-52 _ 226.64. Prapa 169.90 - 170.76. Curih 1J08.S5 — 1113.85. Curih. Pariz 20 345. London 1737. NeTv-vork 517.50. Brufieii 71.975. Milan 26.45", Madrid 42.425. Amsterdam 208.325, Berim 123-05, Stockholm 90.50, Oslo 88.55. Koben-havn 91.15, Sofija 3-74, Prasa 15.33, Varšava 58, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 16S — 172, za december 170 bi., 7°/o ir.ve-stacijsko 50 bi., 6° '« begluške 30 — 32, 7" • Blair 34-50 — 35.50, 8-\'o Blair 37 — 38-50, ker fe poceni . .. zaradi pene iss odlične kakovosti . . . Glavno fe cena in izhorna Uakovost 7%> Drž. hipotek, banka 43 — 44: bančne vrednote: Narodna banka 214 —.216. Beograd. Vojna škoda 172. 170 zaklj., 7°'« investicijsko 50 — 51. 6'V« begluške 32.50, 31.50 zaklj., 8',-V Blair «0 b!., <«/« Blair 35 zaklj-. 7% Drž. hipotek- banka 42.75, 42.50 zaklj.. Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agrarna bnnka 217, 213 zaklj. Dunaj. Trboveljska 20.11, Alpine - Mon-tan. 12.' Blagovna tržišča 2! TO. 4- Cliirago. 21. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 48.50, za marc 54, za maj 55.25; koruza: za december 25.625, za marc 30-50. oves: za marc 13.375. + Winnipeg, 21. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 4S.8775. za december 50, za januar 54.625. 4- Ljubljanska borza (21. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi ?e: pšenica (slov postaja, mlevska tarifa. p!ač-c 30 dneh): baška. 6 kg po 197.50 — 200: baška. 77/78 kg po 200 — 202.50: sremska, 79;80 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška »Oc pe 3-10 — 345: koruza (slov. postaja. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 120 — 12.50. za november po 12.50 do 125. za december po 125 — 127. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Sobota. 22.: Strast pod bresti- D. Nedelja. 23.: Roksi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota. 22.- Erika. Opereta. Premijera. Tzv. Nedelja, 23.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene- Ponedeljek, 24.: Plesni večer pia in Peno Mlakar. Izven. Znižane operne cene. Naša drama pripravlja za prve dni meseca novembra dve noviteti, in sicer: izvirno Gclievo mladinsko igro »Srce igračke in veiezabavni 2uckmayerjev »Veseli vinograd«. Premijera izvirne operete. V soboto 22. t. m. pe poje prvič izvirna opereta Erika. Besedilo * je napisal g. Simončič, uglasbil pa jo je Janko Gregorc. Glasba k tej opereti je po večini šlagerska. Skladatelj Gregorc je kaj spretno uporabil tudi nekatere narodne motive. Posamezne točke so zelo učinkovite, njihov ritem je interesanten in svež, melodije pa gredo ta-krj v ušesa. Opozarjamo predvsem na duet, ki ga pojeta ga. štagljerjeva in g. Janko v I. dejanju, dalje na veliko sceno konsc n. dejanja, v kateri sodeluje poleg solistov, predvsem ge. Poličeve in g. Pečica, ves zbor in baletni ansambel. Ravno tako je interesanten kmečki kvartet v n. dejanju. Lepa je tudi točka ge. Poličeve in g. Magoliča v HI. dejanju itd. In-štram&ntacija je zelo učinkovita, pestra in lahko trdimo, da je na isti višini, kakor pri vseh sodobnih operetah. Gregorčevo prvo večje delo dirigira član našega opernega orkestra absolvent ljubljanskega konservatOTija g. Vinko šušteršič,. ki se je izkazal kot zelo spreten dirigent, za kar ga je usposobila predvsem njegova naravna glasbena nadarjenest. pa tudi večletna praksa v našem opernem orkestru. Pripominjamo. da so najnovejši šlagerji te operete Izšli v tisku ter se dobe tudi pri dnevni blagajni in pri biljeteriih. Novo delo libretista" Simončiča in skladatelja Gre.aor-ca zasluži vse naše zanimanje. Prepričani smo. da bo občinstvo posetilo premije-ro v velikem številu. Režija jazz-operete je Delakova. Dejanje se vrši v današnjem času v Dubrovniku. Predstava je izven abonmaja Naša opera pripravlja za prihodnji teden na novo naštudirano vprizoritev Prokrfjeve opere >Zaljubljen v tri oranže« z g. Betettom v glavni vlogi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Sobota. 22.: Friderika. Premijera. ★ Glasbeno sezono bo gledališče otvorilo drevi z Leharjevo »Friderikom, glasbeno in vsebinsko izredno dostojno opereto, eno najlepših del najnoveiše operetne produkcije. Tenorska partija Goethe jo ie bila napisana za slovitega pevca R. Tauberia. Zgodovinsko dčianie se godi ot času Goetbeie-ve ljubezni do Friderike Rrion. Nastopi skoro ves ansambl, v orkestru bo svira] na harfo znani glasbenik gosp. Lukež. Vsak naročnik Jutra" ie zavarovan la iu.uvu um; življenja In sveta Ljudje dela „Akrobati pridnosti" — Manija pisanja Edison, velik izumitelj, je skoval besedo, da sestoji genij iz 1 odst. inspiracije ici 99 dost. transpiracije, po naše iz vodst nadarjenosti in 99 odst. marljivosti. Za to besedo imamo v zgodovini genijev dovolj stvarnih primerov. Ni malo genialnih ljudi, ki bi jih lahko imenovala naravnost akrobate pridnosti. Eden najbolj slavnih ljudi 6tarega veka, namreč filozof Aristotel, je v svojih spisih obravnaval skoraj vsa vprašanja svojega časa. Ni čuda da bi napolnili vsi ti spisi 55 ogromnih oktavnih zvezkov. Večina teh del se je v teku srednjega veka izgubila; komaj petina nam jih je ohranjen«:. Genij pridnosti je bil v srednjem veku filozof Rajmund Lulus. Živel je v 13. stol. in je užival tudi kot a'kimist velik ugled Manija pisanja, ki ji je bil podvržen, ga je zavajala tudi v to da je spravljal na papir tudi nedozorele misli. Ohranilo se nam je 500 njegovih spisov, a neka sodobna kronika nam pripoveduje, da je spisal 4500 razprav. A celo to neverjetno plodovitost j« prekosil Španec, ki ga lahko imenujemo med vsemi pisatelji najbolj pridnega. To je bil Lope de Vega. slavni klasični odrski plsa-telj, katerega dela so danes seveda že malo zastarela! Ta mož je napial 1500 komedij in dram. Njegovi biografi vedo poro* Sati. da je marsikatero teh del napisal v dveh dneh! Dve tretjini njegovih stvari ! smo izgubili. Povedati pa j« tudi treba, da | je Lope de Vega napisal tudi filozofska in i teološka dela, ki bi isto tako napolnila ' majhno knjižnico. Nekoliko stoletij pozneje naletimo na genija, ki ni po pridnosti nič zaostajal za Vego. To je slavni Aleksander Dumas starejši. Njegovi romani napolnjujejo 300 knjig, torej precejšnjo knižnico. Sam je nekoč dejal, da ni človeka na zemlji, ki bi bil prebral vse njegove stvari in on sam iih ni prebral. Balzac je spadal tudi v Dum asovo kategorijo, čeprav je spisal »samo« 120 romanov. Zato pa je z njim zaslužil mnogo več nego Dumas. Tudi Zola je 6pravil na dan 50 romanov, o katerih vemo, da so dovolj debeli. Sandova je bila morda marljivejša, ker je napolnila 110 knjig. Ponson du Terail, ki je bil nekaj časa modni pisatelj grozotnih, roparskih in podobnih romanov, je izumil posebno taktiko za delo, o katerih je videl, da »vlečejo«. Izumil je roman v nadaljevanjih in samo enega je spravil na — 44 knjig. Nad temi akrobati marljivosti moramo omeniti tudi moža. ki je bil sicer čisto drugega duševnega formata. To je bil nesmrtni matematik Leonbard Euler, ki je s svojimi matematičnimi razpravami napolnil 50 kvartnih zvezkov. A vsak teh zvezkov je bil klasično delo. kozmični žarki? Zanimiv znanstveni napad na proS. Piccarda Abbč Moreux, ravnatelj astre nom^kega observatorija v Bourgesu in znan astronom, je naslovil na prof. Piccarda vehe-menten napad, češ, da je znanstveni uspeh obeh njegovih poletov zelo dvomljiv, da je prinesel v vprašanje o kozmičnih žarkih samo zmedo in da je d, segel kvečjemu vsega upoštevanja vreden športni rekord, Kozmično žarenje. ki je postalo baš po Plccardovih poletih tako rekoč popularno, sestoji iz žarkov, ki so med vsemi znanimi žarki najbolj probojni. V višini 3500 m .so n. pr. skozi" 18 m debelo vodno plast (jezera!) še vedno ionizirati zračne molekule, to se pravi, jih napravili prevodne za elektriko. Ta njihova probejnost je bržkone v zvezi z njihovo neznatno valovno dolžino, saj merijo njih valovi manj nego milijontinko milimetra. Znanstveniki se že precej časa prerekajo o tem, o dkod so ti žarki in prof. Piccard meni, da na podlagi svojih poletov lahko trdi. da izvirajo iz svetovne prostornine. bržkone iz razpadanja ali nasta- janja atomov v daljnih prameglah. To hipotezo podpira pref. Piccard s tem, da postajajo z naraščajočo višino, kakor je opazoval na svojih poletih, čedalje krepkejši in probojnejši. Temu nasproti pa ugotavlja abbč MO-reaux, da so registrirni bale mi treh francoskih meteoroloških postaj, ki so dosegli celo višino 29.000 m. torej dosti več nego prof. Piccard s svojim balonom, ugotovili, da je žarita a intenziteta v teh višinah dosti manjša nego bi morala bati po Piccar-dovih navedbah. To kaže, da dosegajo kozmični žarki v višini 13—14 km največjo silo, potem pa popuščajo. In to kaže nadalje, da ne izvirajo iz svetovne prostornine,' temveč iz našega ozračja, bržkone pod vplivom ultravioletnih žarkov našega sonca, ki so v teh višinah dovolj močni, da lahko razbijajo kisikove in duščkove atome. (Odgovor prof. Piccarda na te napade priobčuje v njegovem izvirnem članku pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »življenje in svet«.) V kraljestvu voha Zanimive fiziološke ugotovitve Pri mnogih ljudeh je voh tako občutljiv, da so sposobni zaznati del pruske kisline v dveh milijonih delih vode. Angleški raziskovalec Aitkesm ta Francoz Mesnard sta zelo natančno raziskovala vpliv dišečih snovi na ta vohatai orgaai. Mesnard je vzel s terpentinom napojeno nit in je določal intenziteto cvetnega vonja po tem, kako dolga je morala biti nit, da je ter perutim v duh prevladal ta vonj. Raziskal je najprvo nekatere močne dišave, kakor citronovo esenco in rožno vodo. Ugotovil je, da učinkujeta svetloba in kisik precej na dišavo, čim močnejša svetloba, tem" manj duha. kisik pa vpliva na-spre tno na cvetni duh, a le začasno. Seveda pa reagirajo razne cvetlice na to različno. Rože dehtijo zjutraj močneje nego zvečer, če pa jih držimo podnevi v mraku, doseže njih vonj največjo stopnjo okrog 3. popcldne. Heliotropi dišijo nasprotno zvečer močneje, če osvetljene rastline ne pomočimo, dišijo njeni cveti najslabotneje, čim ji prilijemo vode. pa se vonj ojači v kratkem času. čudno je. da se vonj nekih listov, n. pr. vešelika. ojači z dotikem. Za primerjalno merjenje dišav so izumili celo vrsto priprav, tako zvanih olfakto- Čitaite tedensko revijo .ŽIVLJENJE IN SVET« Vi metrov, v katere polagajo raztopino dišave. Količina te raztopine, pri kateri raziskovalec zazna dotično dišavo, velja za podlago meritve. Novi voditelj angleške delavske stranke George Lansbury, bivši član Mac Donaldovega kabineta, je bil po odstopu Hendersona izvoljen za novega predsednika angleške delav. stranke Zakon in dolgost življenja V p" vojnem času je povprečna življenjska doba v zvezi z izboljšanimi higienskimi prilikami, kakor znano zmatno narasla. Poleg tega pojava je opažati še drug zanimiv pojav: namreč ta, da zakon podaljšuje življenje. Zakonci žive povprečno dlje nego samci. Posebno izrazita je ta razlika pri moškem sp lu, in sicer se kaže najbolj pri možeh mlajših letnikov, če more 25-letni samec povprečno računati n. pr. še z 38.76 leta življenja, ima poročen mož še 43.92 leta pred seboj — razlika, ki znaša več nego pet let. Pri 35-'etnikih čaka samce (povprečno še 30.9 leta življenja, poročen-ci pa okrog 35 let V poznejših letih se številke za obe vrsti m ških čedalje bolj bližajo, za 40-letne znaša ražlika v prid poročenim še tri leta, za 50-let.ne nekaj čez dve leti itd. Pri ženskah velja najprvo znano dejstvo, da v splošnem dalj časa živijo nego moški. V tem ugodnejšem okviru se razlike v prid poročenim ne kažejo tako izrazito kaker pri moških, dasi more poročena 25-letna ženska pričakovati n. pr. še 44.62 leta življenja, samska pa 42 9 leta. 35-letna poročena ženska bo živela povprečno še 36.17 leta, neporočena, pa okrog 34.80. P:U6 v prid poročenim znaša torej v mlajših letnikih poldrugo do 2 leti. Za poznejše letnike -postaja razlika še manj cčitna iin znaša pri 40-letnih komaj 1 leto, pri 50-letnih še manj. Te številke bi kazale, da ima zakon za moškega večje prednosti nego za ženske. Položaj moških v zakonu je očitno boljši. Seveda govori tako statistika — a v statistikah ni mogoče nikoli upoštevati vseh momentov, ki imajo tu kakšno vlogo. Pri boleznih žblodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Aforizmi Vse prenese ljubezen — samo pomišljanja ne. Za žensko Je važna preteklost, ra moža pa bodočnost. ženska ne zahteva razumevanja, temveč ljubezni. Solze so še vedno najmočnejše orožje žensk. * Lekcija, ki nam jo deli ljubezen, prihaja večicvama prepozno. Podzemska cesta v Londonu Lond in je evropska prestolnica, ki najbolj trpi na prometnih ovirali. Da bi temu odpomoglii, so začeli strokovnjaki zadnje čase razmišljati o tem, kako bi razbremenili promet na ulicah. V tem prizadevanju se je rodila misel velike podzemske ceste, ki naj bi rabiila samo za transporte blaga. V celoti bo ta cesta dolga 130 km in bo spajala 60 največjih prometnih središč. Med drugim bo vezala 15 različnih luških točk, 19 postaj za izkladanja tovorov, 10 velikih trgovskih hiš itd. Transporti blaga bodo po zgraditvi te ceste tako reki č izginili z londonskih ulic, ki bodo na razpolago osebnemu prometu. Reč pa bo tudi velikega gospodarskega pomena. Samo na nesrečah, nezgodah in sličnem upajo prihraniti v Londonu z zgradbo nove ceste okoli 15 milijard Din letno. Cesta pa bo stala samo 10 milijard dinarjev. Tudi brezposelnosti bo z gradnjo ceste zelo pomagano. Zaposlili bodo namreč pri delih 190.000 delavcev, pozneje, ko bo cesta dograjena, pa bo na njej dela za 38.000 ljudi. Tudi belgijski ministrski predsednik odstopil Jules Renkin, predsednik belgijske vlade, je odstopil, ker ni hotel ugoditi liberalni zahtevi po razpustitvi zbornice in senata. (Po ostavki češkoslovaškega in romunskega predsednika je to tretji odstop evropskega ministrskega predsednika v teku dveh dni) Chaplin in njegova otroka Charlie Chaplin ima dva otr ka, Char-lieja in Sidneya. Njiju mati je tista Lyta Grey, ki se je poročila z njim, da bi živela od njegovega bogastva in ki mu je napravila velik škandal z namero, da bi izsilila od njega denar Ko se je Chaplin ločil od nje, je dovolil, da ostaneta otroka pri njej, češ da sta v materini oskrbi na boljišem. Zahteval pa je, da ne sme Lyta brez njeg vega dovoljenja skleniti za otroka nobene pogodbe s kakšno filmsko ali gledališko dr-užbo. Slutil je, kaj se utegne zgoditi, in vedel je, da filmsko ozračje kakor v primeru Jackieja Coogana ne vpliva baš dobro na občutljivo otroško dušo. Lyta ne pozna teh pomislekov in zdaj je z neko veliko družbo res sklenila pogodbo za oba otroka, ki naj bi nastopala v nt vem filmu. Družba je vedela, da mora takšen film s Chaplinovima otrokoma vzbuditi ogromno senzacijo in prinesti velik dobiček Otroka je daia Chaplinova ločena Sena »ugrabiti« in na skrivaj odpeljati v Hollywood ker je pričakovala, da se bo Charlie uprl. Celo tc dejstvo so porabili za reklamo filmu. Chaplin pa se je res obrnil na sodišče za pomoč in Amerika napeto čaka, kako se bo končal ta novi skandaL Poljubi proti brezposelnosti Newyorška »Zveza za lajšanje brezposelnosti«, ki ji pripadajo tisoči žensk iz najvišjih družbenih slojev, je našla novo sredstvo za izvajanje svojega programa. Na dobrodelnem plesu, ki ga je priredila pred kratkim, je organizirala loterijo poljubov. Pet dam iz družbe se je obvezalo, da bodo dobitnikom podelile 1 do 10 poljubov. Loterijo so tudi pridno igrali in poljub: vali, kar dokazuje čisti dobiček kakšnega pol milijona dinarjev, od katerega sta dve tretjini prišli v blagajno od loterije, ena tretjina pa od vstopnine. Smrtna kazen za tatvino v Rusiji Moskovska vlada je uvedla smrtno kazen za tatvine in lastninske delikte v škodo državnih kooperativnih zadrug. S smrtjo bodo kaznovane plenitve blaga teh zadrug in tatvine na njihovih poljih. Za sabo tažna dejanja na njihovi posesti in agitacijo za izstop iz zadrug je določila vlada 5 do 10 let najtežjega prisilnega dela. Vsi ti delikti ne bodo deležni nobenih pomilostitev. Rudniška nesreča V Hiiekelhovnu pri Aakenu se je pripetila velika rudniška nesreča. V globini 360 m so eksplodirali plini, pri čemer je bilo prizadetih 12 rudarjev. Eden je bil takoj mrtev, 5 jih ie bilo hudo zastrupljenih, 6 so jih prepeljali s hudimi opeklinami v bolnišnico. Kolikor se zdi. bo izmed ranjenih rudarjev umrlo še četvero. Smrt uspešne posredovalke zakonov V Tvesilicu v Ka'olhriji je umrla 80 letna posredovalka zakonov Pistoni, žencka od rojstva slena. k? pa je klin h temu poznala vsa večia ju/žnoitaliianska mesta. Ra /mere v njih so ji bile tako dobro znane, da se je nanio ob*-ača'a celo policija, kadar je rabi'a kakšne informacije. Kmetje so se najrajši zatekali k n ii pn ni«vet kako nai rvzenijo svoje «:r>ove in hč<*re 7,9 svo jega ž'v! jen'a ie nosrMovata poko jnica z uspehom nad 10.000 zakonskih zvez. Takšna )e ameriška volilna propaganda Polkovnik William Danowan, republikanski kandidat za guvernerja v New York* med svojim govorom na Columbia vrni verzi. (Lev in tiger sta namreč v univerzitetnem grbu.) Uganka »črnega mesta Arheološki zakladi puščave Gobi Mladi švedski arheolog dr. Folke Bergman, član notranjeazijske ekspedicije dr. Svena Hedina, se je že na ekspediciji 1927 do 1928 proslavil z znamenitimi najdbami iz kamene dobe v Notranji Aziji. Njegova Zbirka je takrat obsegala 15.000 predmetov. V zadnjih dveh letih se je prvotno osredotočil na iskanje ostankov iz kamene dobe ob reki Etsin gol. Tedaj pa je v Boro tsenhu naletel na zgodovinske najdbe, ki so ga spravile na drugo pot. Skoraj neverjetno je. kako je iz pustih step puščave Gobi in njenih slabo ohranjenih razvalin pričaral na dan 2000-letno zgodovino Kitajske in njene obrambe nasproti barbarom. Našel je tu tudi preko 10.000 rokopisov, ki por čajo o tistih časih. 250 km od izliva Etsin gola v sflani jezeri Gašunor in Sogonor leži majhno mesto razvalin z imenom Maumu. V njegovi bližini je dr. Bergman odkril sistem davnih obmejnih utrdb, zidovje s stolpi. Sredi puščave Gobi so terej ostanki obmejnega zidovja, ki sliči velikemu kitajskemu zidu! Najzanimivejša zgradba v tem sistemu je trdnjava Taraling. ki je še dobro ohranjena in ki je bila poštna postaja dinastije Han. Bergman je dognal, da mora biti Taraling istoveten s slavnim »črnim mestom«. Karakotom. Tu je našel posebno dosti deščic z napisi, kovancev, bro- nastih grbov, svilenega blaga itd. Samo zaradi tega mesta so obmejno zidovje v loku izvedli proti severovzhodu. Severno od te razvalinske skupine leži 38 drugih razvalin, med temi jih je 33 iz časa dinastije Han (200 pred Kr. do 200 po Kr.). Najdbe tu niso bile p seboe, razen v enem izmed stražnih stolpov, kjer je Bergman odkril 78 tabel z napisi. Najbogatejše pa so bile na.jdbe v bližini izliva Etsin gola. Tu je Bergman odkril polno stolpov, utrdb, trdnjav, zidovja itd. Ozemlje okoli Karakota je bilo v časih dinastije Han po Bergmanovih ugotovitvah gosto naseljeno in obdelano, bilo je pravo kulturno središče — danes je tu popolna puščava, ker so se vse vode izsušile. Samo zapadno od Karakota so odkrili estanke 150 kmetij, svetišč in utrdb, življenjski živec tega ozemlja je bil sedaj izsušeni rokav Etsin gola, ki se je izlival v danes istotako izsušeno jezero. To jezero je bilo tiste čase vse obzidano. Taraling ali Karakoto je odkril že 1909 ruski polkovnik Kozl-v, a ga je istovetil z nekim drugim mestom, šele Bergman je prišel na pravo sled. Našel je med razvalinami kitajske rokopise na papirju, rokopise v mnogih drugih jezikih in celo v pisavah, ki so bile doslej neznane. Najvažnejše stvari je našel tako rekoč na smetišču, kjer jih ni prej nihče druei iskal. Nevarna ljubezen S truplom svofe ljubice Silvester Nunes. dvajsetleten mladenič s Navaja, se je bil do ušes zaljubil v sedemnajstletno prelepo Margareto Enos. Prosil jo je, naj se poroči z njim — toda lepa Margareta je odklonih. Tedaj jo je vročekrvni Silvester enostavno ustrelil in je sko čil z njenim truplom v žrelo Halemavmav na ognjeni gori Kilaueva, kjer ima sedež Pele. boginja ognja. Mrtvaški pregled — gotovo eden najbolj čudnih, kar jih je kdaj bi'o — se je izvr-š'l ob robu žrela z... daljnogledi. Družitvi obeh žrtev si nista želeli nič drugega, nego da bi se trupli spravili iz vulkana in po> kopali. A kako naj bi se to zgodilo? Mar garetin oSe je hotel sam splezati v žrelo — a zaTad' nevarnosti, ki bi mu tu pretile, »o <*a le pregovorili, da je opustil svoj na-irt. Tedaj se je penudil na Havaju bivajoči Japonec Rikan Koniši, da spravi trupli na zemljo proti nagradi 1000 dol. To so mu priznali. Noč 'Vdan je delal mož v družbi svojega svaka in petdesetih drugih rojakov. Treba je bilo zgraditi celo ološčad cb robu žrela, da bi mogli ljudje spezati vanj. Potem so konstruirali nekakšno kletko, s katero se je hotel Koniši spustiti do Nesreča skladatelja Didle Kakor poročajo z Dunaja, se je primerila znanemu skladatelju in violinskemu vir tu ozn Francu Drdli huda nesreča. Hotel je vstopiti v tramvajski voz. pa je pri-vozil v istem hipu tovorni avto, ki je hotel tramvaj prehiteti proti določbam cestnega reda. Drdia je padel pod avto. Utrpel je živčni šok in več poškodb na rokah in obrazu. Gledališki škandal v Stockohlmu Med izvajanjem zamorske drame pisatelja Marca Coneliyja »The green Pastiv res« v stockholmskem kraljevem dramskem gledališču je prišlo do velikega, očitno pripravljenega škandala. Iz galerije so začeli na oder in na parket hipoma deževati gnili paradižniki, jabolka m smrdljive bombe. Policija je z veliko težavo odstranila demonstrante in dramo so potem utegnili izvajati ao konca. V New Yoiku so zamorski igralci u/prizorili to dramo z velikim uspehom. skočil v žrelo ognjenika dna. Preden se je spustil v globino, je imei nagovor na množico, ki se je bila zbrala, da bi sledila nenavadnemu prizoru. Oblečen je bil v hlače kaki. siv s\veater, rumene čevlje in slamnik, na nos pa je nataknil roževinaste naočnike. V kletko je vzel najpotrebnejše: orodje, vrvi. bele in rdeče signalne zastave, telefon in filmsko kamero. Ko je po mnogourni odsotnosti izstopil iz kletke z obema truploma, ga je množica sprejeia z »velikanskim navdušenjem. Zahvala pa je veljala tudi njegovim pomaga-čem. ki so ves čas stali ob robu žrela, opazovali njegovo delo na dnu in takoj izvrševali njegova telefonska pove! ti. Vsekako ni bilo na Havaju v zadnjih letih nobenega dogodka, razen znane afere z go. Fortescuejevo. ki bi bil izzval tol kšno senzacijo, kakor ta reševalna akcija sredi ognjenega elementa v sedežu boginje Pele. ANEKDOTA Glavni ravnatelj neke novoosnovane delniške družbe se je pogajal z ameriškim »Kraljem jekla« Schabom za večjo dobavo. Ko sta se pogodila za Kakovost in ceno, je načel ravnatelj kočljivo vprašanja plačila. »Veste«, je dejal, »glede plačila, bi sprejeli seveda tudi delnice našega pod. jetja namestu denarja''« — »Seveda«, je pritrdil Schab s presenetljivo naglico. »Pa na kakšni podlagi?« je vprašal začudeni ravnatelj. »Al pari«, je odvrnil Schwab, »tono delnic za tono jekla.« Še vedno liibeška afera Llibeški proces, ki je spravil nekaj uglednih učenjakov v ječo zaradi nemarnega ravnanja s Calmettoviim cepivom in zaupanimi jim otroki, bo imel zdaj še svoj epilog v Berlinu. Svoječasno so v Lttbeck pozvali berlinskega zdravnika dr. Geuter-ja. da bi poskusil rešiti preostala deteta, ki jim je pretila smrt zaradi zastruplje-nja s pokvarjenim serumom zoper tuberkulozo. Teh otrok je bilo 35 in vsi zdravniki so smatrali, da so posvečeni smrti. Dr. Geuter pa je 30 vendarle obranil življenje. Pet jih je umrlo, za tri med njimi pa je šla govorica, da jih je Geuter napačno zdravil. Zaradi teh govoric se bo moral zagovarjati pred sodniki v bližnjih dneh. Vsak dan ena »Oprostite, prosim, ali stauje tu dm. žina Bergstrdm?« »Ne, toda v drugem nadstropju stanuje gospod Berg, v četrtem pa neka gospa Strom!« »Tako, tako ... potem sta pa najbrž ločena !< (»Sbndagsnisse«); &Jcbef Z6victK 175 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Henrik ie bil v veliki zadregi. Trefoa je bflo prttl z besedo na Jua. i\jt?gov obraz je bil še vedno hladen, ko je rekel, obračaje se nravnost k Pardaillanu: -^Priporočil sem bil temn mlademu človeku, naj se umakne javni pozornosti. A ven-dar sem te dni veliko slišal o njean. Kar preveč je bilo govorjenja. Imeli so ga za mrtvega, in to je bilo dobro zanj, zakaj najmanjše, kar se mu more zdaj zgoditi, je to, da ga kratkim potem obesijo. Zatrjujete mi, da sem mu dolžnik za življenje; mi, pomilostan ga — in tako sva bot.« Nato se je obrnil k Jehanu, ki ga je z negibnim obrazom poslušal: ^Osem in štirideset ur vam dam, da zapustite moje glavno mesto. Dotlej vas ne bo nihče nadlegoval Ko ta rok mine, nisem več porok za vas... To je vse, kar morem storiti, mladi človek.« Jehan se je naklonil s tisto visokostno gladkočo, ki jo je imel jx> očetu, in hladno odvrnil: »Menda mi je bila že čast povedati vašemu veličanstvu, da ne n»rem zapustiti Pariza.« »A, tako! Prav žal mi je!« »Vaše veličanstvo ne bo zmerom tako govorilo.« >Kaj pomeni to?« Kralj je izrekel te besede s takim poudarkom, da bi se bil vsak dvorjan y zemljo odri. A Jehanove mirnosti nI moglo rrtS omajati. Vojdova Bellegardski m Lianoourtski, nemi priči tega prizora, sta z osuplostjo in pomilovanjem zrla na nesrečneža, ki ni čutil, da je vrel v kralju gnev, ki je utegnil vsak trenutek buhniti na dan in ga streti kakor košček stekla. Pardaillan je nepremično stal ob strani, ne da bi se vtikal vmes, m z očmi, iskrečimi se od zadovoljstva, zrl na sina. Po svojih besedah »Kaj pomeni to?« se je kralj z raničljivo brezbrižnostjo obrnil v stran. Nič Bog ve kakšnega poiznanja etikete ni bilo treba, da si razumel pomen te kretnje: hotel je prekiniti razgovor. Jehan Hrabri pa ni bil takih misli. Kraljev namen Je sicer dobro razumel. Pogled, s katerim se je skrivaj ozrl na Pardaillana, je pričal o tem. A ta pogled je obenem spremljal nasmeh, ki je pomenil, da ve, kaj mu je storiti. In Pardaillana, ki je uganil /misel sinovega pogleda, je nehote zaskrbelo: »Kaj misli storiti? Oh, vraga, pazimo!« Ne da bi se ganil, je Jehan z resnim glasom izpregovoril: »Ali vaše veličanstvo res misli, da so se njegovi konji samo po naključju tako splašili?« Henrik IV. se je mahoma obrnil, kakor da bi ga bila pičila strupena žival. Ošabni izraz njegovega obličja se je zdajci umaknil vznemirjenju, ki ga niti ni poizkusil skriti. »Kaj hočete reči?« je vprašal z negotovim glasom. »Tegale vprašajte, saj vidim, da ve, koliko je ura,« je z neizpre-menjeno resnobo odvrnil Jehan. Pokazal je na kočijaža. Ta je bil skočil s svojega sedeža in Sfcrtmo irregledkrva! konje, tSCoč vzroka nfttisti. Prav v tem trenutku je bil odprl eni izmed živali gobec in pazljivo potegnil y nosnice ostri vonj, ki mu je puhtel iz ust. Nar6 se je vzravnal. Njegov obraz je bil bled Ln prepaden, oči so mu bolščale iz jam. Henrik je hitro pristoirfl. Bellegarde in Liancourt sta kreniia za njim, pozabivši vso etiketo. Za kraljevim hrbtom se je Jehan iznova s prejšnjim nasmehom obrnil k očetu, češ, da ve, kaj mu Je storiti. »Nu?« je tesnobno vprašal Henrik IV. »Oh, sire,« je rekel kočijaž, ki mu je bilo namenjeno to vprašanje, »neki zločinec jih je upijanil! To ni bila nezgoda, ampak zavraten, premišljen naklep.« Henrik je prebledel kakor zid. Povedali smo že, da mu je strah pred morilci glodal življenje kakor rak. Z mračnim očesom se je ozrl na svoja prijatelja Bellegarda in Liancourta, ki sta bila boli bleda od njega samega, in zamrmral: »Oh, podle duše! Bogme. saj pravim: nekega dne me bodo ubili! Nikoli več ne bom živ zapustil tega mesta!« Nato se je še enkrat obrnil, se vrnil k Pardaillanu in Jehanu in vprašal: »Ali vesta, za kaj gre?<- Pardaillan in Jehan sta resno pokimala. Kralj je besno skrčfl pesti in zaklel. A Jehan je nekam slovesno nadaljeval: »Da, vedela sva... In Bog bodi zahvaljen, da sva prišla za časa. To pot za časa. sire! Zakaj ne varajte se: naklep, ki je danes izpod-letel, se bo ponovil pri drugi priliki na drugačen način.« Nekam preroško je iztegnil roko in nadaljeval: irs • • • Ilirija : v Frvenstvena tekma jtitrl ob 15.15 na igrišču Ilirije. Predtekma obeh rezerv. Službene objave LNP (Seja 19. X. 1932) Prisotni gg. Stanko, dr. Kost!, ravn. Se-!ina, Kuret Novak, Berdaja, inž. Debe. ak, Kralj, Buljevič, Drufovka, Fridl, Dor-Gftc. Logar, Vospsmik. Opozarja se čSK z CKirom na njegov pis št. 279-30 od IS. X., da je ustanovil v smislu sklepa skupščine LNP z dne VTEL pri LNP Poškodibeni fond, do XII. pa so igralci zavarovani za pn-jr smrti in invalidnosti pri zavarovalni-»Vardar*. Za poškodovanega igra! ca :rka Gudel naj pošlje zdravniško spriče-:iio. — Brzojavka CSK v zadevi delegiranja sodnikov se odstopi OZDS pri LNP. > a znanje se vzame in objavlja rešenje JNS Br. 1762 od 14. X. v zadevi pritožbe SSK Celje zoper sklep p. o. in u. o. LNP pogledu kvalifikacijske tekme Celje-SCovan 5:0 in zoper sklep skupščine LNP v pogiedu odreditve 8 klubov v I. razredu: Anulira se sklep redne glavne skupščine LNP oJ 7. VET. glede števila kinov v I razredu LNP na podlagi sklepa /eo.ne glavne skupščine JNS od 20. XII., pc katerem sme biti v I. razredu posameznih podsavezov največ 5-6 klube v in re 8, kakor ie to Oklenila skupščina LNP. IT. o. JNS v zvezi s tem odreja, da bodi v T razredu LNP- Eirija. Primorje, Svoboda (vsi iz Ljub.jane), železničar in ISSK M vLbor (oba iz Maribora), in sicer to r t d snovi plasmana iz prejšnjega prvenstvenega leta. šesti udeleženec I. razreda beli zmagovalec v kvalifikacijskih tekmah, ki se imaje odigrati izmed čakovee-Kapid in Celje-Slovan. Te tekme, ki se igrajo po dvojnem cup-sistsmu mora nadležni p&dtavezni odber izvesti v najkrajšem roku. To rešitev je donesel u. o. JNS, ozirajoč se na pravičnost in na načelo, da ©meg či obstanek v I. razredu onemu klubu. ki po svoji kvaliteti to zasluži, ko že ni m sta-Tiek v aT"ul;ra vse rešitve, ki jih je donesel LNP v p^glei-u odigranja kva&fikaeijiskih tekem med Slovan-m in Celjem. Nalaga se r o. I.N P, da stori vse mere, da bodo goli v:-. ;g:-i§či» Celja odgovarjali predpisom in •'zvršenem javi JNS. Na osnovi 51. ■"■ka 13 pr-.vil JNS naj se vrne taksa 200 potom LNP SSK Celju.« — Spo-SSK Celje, da se je r.a njegrvem priznal za Din 200 po nalogu JNS. ezi z dopisom SK Disk št. 206-32 X. se določajo cene vstopnic za ■stvsne tekme v Domžalah na 3 Din " klica. — Na predlog SK Klana v vem dopisu od 13. X se dolečajo - vstopnicam r.a prvenstvene tekme v ni mestu: dijaško ln mladinsko sto-T>'n 2, odrasli Din 5. sedeži Din 10 čo orekMca. ■ t SK Svo*»oda-V!č gdasom donosa MS v Ljubljani od 13. X. še nI plačala .'niikih taks v iznosu Din 100 se suspendira do plačila gornje vsote.' Dopis S K Svobode Maribor brez datu-na v zadevi incidentov pri prvenstveni ■okrni Rapid-Svr beda Ljubljana se priključi ostalim aktom v tej zadevi Glede oče. da bi se vsem omogočilo ob-v t. razredu. V zvezi z gornjim se netočnih poročil poročevalca »SP. Lista« iz Maribora se sporoča, da LNP ne more za to, če pošilja mariborski poročevalec tega lista netočne vesti. V ostalem nima LNP z gornjim listom nikakih vezi in zvez. Poverja se SK Bratstvo, Jesenice, v sveži z njegovim dopisom št. 249, da skliče predlagani sestanek. O dnevu, kraju in času tega sestanka naj pravočasno obvesti LNP, da pošlje na sestanek svojega delegata. Statistične pole, ki jih bodo fcluM prejeli v bližnjih dneh, moralo vrniti LNP >.a JNS najkasneje do 30. okt. t. L Opozarjajo se klubi, da je pri obračunu prvenstvenih *-ekem odtegniti 10 odstotkov od bruto iaikasa za LNP. Ljubljanski plavalni podsavez. (Službeno.) Glavna redna skupščina LPP bo jutri ob 10. dopoldne v posebni aobi tukajšnje restavracije Emone, nakar se opozarjajo vsi klubi in j-dborniki področja LPP. Tri nogometne tekme v Celju. V nedeljo 23. t m ob pol 11. dopoldne se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo, ob pol 14. pa med SK Atletik in SK Laškim. če bi bilo igrišče pri »Skalni kleti« v nedeljo nerabno, se bosta vršili obe tekmi na igrišču SK Olimpa na Sp. Hudinji. Ob 15 se bo pričela na Glaziji kvalifikacijska nogometna tekma med SSK Celjem in TŠK Slovanom iz Ljubljane. To je že osma kva- lifikacijska tekma ki jo mora igrati SSK Celje. Tretjo tekmo bo sodil g. Deržaj iz Ljubljane. Zbor plavalnih sodnikov, sekcija Ljubljana. (Službeno.) Vsi člani ljubljanske sekcije se opozarjaio na redno letno giav-no skupšeno danes ob IS. v posebni sobi restavracije Emone. Polnošteviino. SK Ilirija. Odbor poziva članstvo vseh sekcij, da se udeleži danes manKestacijske-g. obhoda ob 17.30 pred mestnim domom na Krekovem trgu. Za prvenstveni tekmi 3 Svobodo naj bo rezervno moštvo v garderobi ob 13. in I. moštv« ob 14.30 B-team potuje ob 13.34 v Trbovlje na prijateljsko tekmo z Amaterjem: zbirališče ob 13.20 pr-d glavnim kolodvorom. Sestave moštev na običajnih mestvi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej trening juniorjev V nedeljo ob 6.50 zjutraj morajo biti na glavnem kolodvoru Mika. Svetic, Hasl Smko-vic. Slamič, Pišek II, Jug Franci, Franc«, Joža, Lute Vrhovnik, Uršič. ŽSK H.rmes vabi člane, ki bodo danes ponoldne prosti, da se v čim večjem številu udeleže pogreba g. K. Kačiča. očeta našega člana kolesarske sekcije. Zbirališče pr d hišo žalosti na Dunajski cesti. TSK Slcn>an. Drevi ob 20.30 redna seja pri Sokolu. Gg. Bahovec, Kunaver, Grm. Bucik, Dorčec. Felber, Novak Rudi in Robi Globe in ik, Anko, Tirnima, Marchiotti, Peternelj, Gbrhak, Prah in Volka r sigurno! V nedeljo ob 6.30 morajo biti pred glav- Grm, rim kolodvorom Lipovšek I., Mar- chiotti L, Poljšak, Uhan, Dušan, Lumbar, Z<;vnik Rudi, Marchiotti II., Sluga. Rezerva Zavrl IL, vodja g. Dorčec. Odhod z vlakom cb 7 10 v Celje. SK Grafiko. Igralci Stuipiea H, Mekl-na, Novak, Pipan. Bežan, Potrato. Štrukelj, Katavič, Kobal. Strohmajer, Trobevšek jutri točno ob pol 10. dopoldne na igrišču Primorja. Rezerve: Stupica I, VVoblmath. Urbančič, Mihelic, stranski sodnik Blokar. SK Jadran. Danes ob 30. sestanek L moštva pri Svetiču, Kolezija. Igra se na Jesenicah z Bratstvom. SK Reka. Jutri naj se »glase ob 8.30 na igrišču Ilirije: Pikic, Debevc, Venturini, I rage, Korle, Dane, Eržen. Češnik, Broni, Ane. Pike, Sreče. Opremo preskrbi gospodar. Posebno se opozarjajo Pišlar, Bartl, bhgajna; reditelji Drašlar, Tešar, Velušček, Sfcočir. NSK Šparta. Jutri ob 10. na igrišču Ilirije tekma s SK Zadrugo. Humar. Otič Dolina r, Rado, Krašovec, Jenko, Novak HI, Vinko, Vrhove I in II ia Čemažar, pndite toono. SK Svoboda (Vič). Danes ofc 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva. Pozivajo se vsi igralci, da prinesejo vso opremo k gospodarju. V nedeljo ob 9. prvenstvena tekma z Reko na igriš:j Ilirije. ISK Zadruga. V nedeljo morajo biti ob 9.30 tile igralci na igrišču Ilirije: Branko, Lojze. Arhar. Lado, Franci, Stari, Edo, Polde, Fon-ze Milan, Pepičku (Somar): rezerva: Premeri; reditelji: Sušnik, Brodnik, Filip. ČAROBNO GRMICJE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE »Virginično čarobno grmičevje« Ha- maijielis (Hamamelis virglnica Witb Kaiel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: O d s tr a n i naglo kožne hibe, napne in posvoji polt, prežene erube, ruge ia druge pojave starosti. Kozmetično-znanstveia razlskavanja so izkoristila njeguva svojstva in jih v posebno ugodni sestavi z drugimi in-gredijencami za nego kože uporabila pri novi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskusi P.rakt. s.t<4de«wce stanejo: maii 20, srediruia tn vt-afte, 48 Din I, A E N II vmia kožo isi obrase Izdelovatelj: Jiinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Di-oge-rija Gregorie, Ljubljana, Prešernova 5 HITITE! HITITE! Samo še nekaj dni bo v Jakopičevem paviljonu (Tivoli) odprta VELIKA NARODNA RAZSTAVA Pozor! Od danes se vsi predmeti prodajajo po % CENI. Krasni izdelki za dom! Keramika, slike, narodne vezenine. VSTOPNINA 2 DIN. ODPRTO IN RAZSVETLJENO DO 9. ZVEČER. Sndn§trijei In kapitalisti! PRODA se st&vbišče v Zagrebu (na Kanalu) industrijska četrt, 5750 m2 in bnkov gozd za posekanje na Štajerskem, 320—330 ha, proti vložnim knjižicam ali terjatvam velebank. _ 12521 Pojasnila daje Landor Karlo, Zagreb, Tomašičeva 10. Union Mofel in restavracija tf (CELJSKI DOM) sta na NOVO OTVORJEN A. Za prvovrstno postrežbo, izborno kuhinjo in prvovrstna izbrana vina, sveže pivo in razne brezalkoholne pijače je najbolje preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča: 12535 h. SILIč, Celje. SOKOL1I DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU" v sredini mesta Maribora, v bližini glavnega kolodvora, dobro idoča, z lepimi prostori, vrtom, velikimi hlevi in garažami, je NA PRODAJ. — Vprašanja je nasloviti ua lastnika Franc Roth, Jladvanie pri Mariboru. 12539 Občima L,;nVja«m Meetnd pwgreiT predmet. Zaslužek 3000 Dim. Potrebna kavcija. — Ponudbe na offlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna »iučba«. 42062-5 Vpelja., potnik išče proti proviziji ročno Volekcino dobro idočega jrredmeta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ročno«. 4:078-5 Kdor 1 5č « zaslužka, j plača za vsako besedo s 5» par: ta naslov ali | šifro 3 Din. — Kdor i nudi zaslužek, pa za i vsako besedo 1 Din. [ ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (3i> Osmošolka itvmtna mstruktorica, bi poučevala dijakinje realne gimnazije. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 42085-4 Rudolf Pillich virtuoz na harmonike, ima še nekaj ur na razpolago. Pouk po najboljši metodi Ponud.be na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra metoda«. 42089-4 Radio Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH šifre oa 5 Din. (9) Radio-aparat štiri cev ni. prvovrsten, zelo ugodno proda Cerne, Zg. Šiška 39. 42030-9 Avto, bioto ] Vsaki beseda 1 Dio; , * ta dajanje naslova ali ! j ta šifro p» S Din- (10) 1 Motorno kolo znamke HaTley Daividsom, 500—1200 c.ms, "s prikolico, dobro ohranjen. kupim. — Ponudbe na ogia,s. oddelek »Jutra« pod »Uradno«. 41907-10 Motorno kolo Harley-Dav:dscMj. 10CKI em* s prikolico, v brezhibnem stanju prodam za 8500 Din Ponudbe na jglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 41825-10 Chevrolet dvetonski, dobro ohranjen prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avto za gotovino«. 41810-10 Vsa-ki o«!w1» I Dm, ta lajanje naslova ali ta šifre r» S Dim. (16) Izvrstno eksistenco nudim resnim in marljivim zastopnikom ali agilnim o-cranizatorjem za dravsko banovino — s sedež« m v Ljubljani, Celju in Mariboru. Za prevzem zastopstva z zalogo potrebna 4 —5000 Din. Ponudbe na o^ras. oddelek »Jutra« pod »D^ičkanosno 5000«. 41887 3 tteaoda 1 Din; za da janje naslova aii za šifro 5 Dio. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla .Vajo vsako besed« 50 paj; za šifTO ali ta da janje naslova 3 Din. (4) Miss Farler BngMsh lessone, Dvora.kov* nI. 3TIL 41807-4 Šoferska šola Goiko P'Denhacher »e je preselile na Gospo gvetsko eesto štev 1 fpr) goven na ivoriščn). Družabnioo ki se razume v gostilničar-stvu. s 30.000—40.000 Din. iščem za vpeljan večji ob-at. Starost 40—50 let. ienitev ni izključena. Dopise na naslov: Leio Lnšič, Zagreb. Kuhačeva ulica 5 42003-16 15.000 Din posojila iščem protii sigurni garanciji za dobo enega leta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Trgovec«. 41961-16 200.000 Din posojila iščem za takoj na prvo mesto nove dvonadstropne hiše sredi mesta. Ponudbe pod 5;fro »Nova zgradba« na oglasni oddelek .Jutra. 41881-16 30.000 Din posojila iščem proti prvomestmi vknjižbi na niov«izgra;eno vi!o^ vredno 180.000 Din. Ponudbe na podmž. Jutra v Celju t>od »Sigurno«. 41796-16 Vaaka beseda 50 par; za da; en je naslova ali i» šifro pa 3 Din. (2) Trgovski pomočnik vojaščino prost, iiveiban v mešani stroki, ifeč-e kjerkoli službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41824-2 Mlada uradnica e prakso, prosi kjerkoli službo. Cenj. ponudbe pod šifro »Žrtev redukcije« oa oglasni oddelek »Jutra«. 41660-2 Srednješolec 23 let star, ki govori tri jezike, in je vešč vseh pisarniških del. išče zaposle-nje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Em tiic-htiger Bu.rsebe«. 41079-2 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo. Imam trg. šolo in nekaj prakse, pisati na ogiasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Trgovsko naobražen«. 42052-2 Gospodinja im kuharica, želi mesto pr! samskem gospodu. ali pr! rdra.sli boljši družini. — Vajena je "kuhe in vsega gospodinjstva. Gre tudi na gostilno, v mes-tm ali na deželi. Naslov pove ogla,s. oddelek »Jutra«. 42053-2 Visokošolka iPče primemo zaposlitev za nekaj ur dnevno, oziroma tedensko. Tmetrukopa, prevajanje itd.. Ponudbe p"id »OVmprej« na oglas, oddelek »Jutra«. 4:054-2 Uradnica s štiriletno pisarn. prakso. tudli kot blagajn® a rka — želi preimeniti službo. Do-piw> pod »Služba« na ogl. oddelek »Jutra«. 42051-2 Prodam Podleskovo seme (uši/vcovo), lipovo cvetje in druga zdravilna zelišča kupimo. Pomidbe z vzorcem na naslov: Vrhnika, poštni predal 2. 41973-7 Voz na peresih obtežba 1500 kg, kupi Izidor Flor jamčili, Dravi je pri Ljubljani. 41019-7 yposist Vsaka beseda 1 Dta: sa dajanje oe«4ova «K ta tire pa i Dta. (20) Enonadstr. hiša z gospodarskim poslopjem in pekarno naprodaj v Velenju. — Pojasnila da.ie dir. Antem Ogrizek, advokat v Ceiju. 41006-20 Enodružinsko hišo z v-rtom in dvoriščema prodam v Ljubljani. Hiša je pripravna za obrtnika — ker sto;5 na prometnem kraju. Ugodni plačilni pogoji. Na«! o v pove oglasni oddelek »Jutra«. 42000-20 Oglasi trg. tnačaja pe 1 Dia beseda; ta da janje naslova ali ca šifre t Dia. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par? sa dajanj« naslova aH sa 4ifi» pa 3 Din. (6) Peči na žagovino najboljšega sistema te.r jako trpežne izdeluije in razpošilja na osemdnevno po-skiušmjio R. Ja-kelj, Slovenj-gradec. 41054-6 Trgovsko opravo za specerijsko trgovino — novo. kompletno, prodam. Naslov v ogl as nem oddelka »Jutra«. 41904-6 Malinovec pristen in naraven, s čistim sladkorjem vku.ham, se dobi na malo in veliko v lekarni? dT. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 236 Amer. pisalno mizo z roletmo zaporo — ter omaro za knjige prodam po ugodni ceni. Refiektamitii naj pošljejo svoje naslove pod značko »TTgodma prilika« na ogl. oddelek »Jutra«. 42055 6 Otroško posteljico kompletno, leseno, belo emajlinano, poceni prodam na Smartiniski cesti 14/II. 42084-6 Kupim Kuharica z dolgoletnimi spričevali, išče primerno mesto pri boljši, manjši rodbini. — Gre tadE kot gospodinja k boljšem« gospodu. Nastop s 1. novembrom. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41953-2 Kontoristinja (začetnica) z znanij-em slovenske in nemške stenn-graifiije, z lastnim pisalnim strojem, išče nameščenje. Gre tudi poldnevno. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Lastni stroj«. 41832-2 Oglasi trg. tnačaja po 1 Dta beseda; ta (tajanje naslova ati ta šifre S Dta — Oglasi socialnega aoačaja vsa ka beseda SO par: ta dajanje naslova aii ta ii tr« pa 3 Dta. (7) Bukovo oglje od 1000 kg navzgor stalno kupuje Ilirija, d. i o. z.. Dunajska cesta Steor. 46. 41974-7 Kotel dobro ohranjen, za kuhanje reje, od 200 1 napre.j, kupi I. D., Z! otioličje 31, Št- Jani, Dravsko po"e. 41094-7 Gostilno z mesarijo prvorazredmo posestvo, v majhnem mestu blizu Koroške prodaim vsled bolez ni. — Le gotovine zmožni kupci naii se ia.viijo na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Amerika,nec«. 42004-20 Kupci Pozor KupC' Več viil im hiš od 30 do 160.00(1 Din, vilo s 5 sobami za 75.00(1 Din, Pern-sion s 13 soha:md za Din 420.000, trg.-obrtno hišo za 230.000 Din, trg.-obrtno hišo za 900.000 Din, posestva go-zdove, njive in stavbne patcele na Bledu prodaja im posreduje Realitetna pisarna na Bledu — B!>d I. 4169il-20 Hišo z vrtom blizu cestne železnice, na Kodeljeveim 98, oddaim v na.jem mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41950-20 Žago vereciianko (saimo opremo) skorai imvvo s krogljičimimi ležali, zelo nigodno proda Skai'a. Brežice. 4.1903-20 Stavbne parcele v solnčno legi, po 15—60 Din prodam v Brinju — Sto žica h na Ježid. Pojas nila daje Herman J»žiea ali pri T.orjamčku. 4036220 Parcelo prodaim. Poizve se v Stre-liški u'ici v gostilni pri »Tičku na gričku«. 41782-20 Posredovalnice! Ljubljana, Wolfova ulica 1 prodaja: hiše. vile, gostil-ne. posestva in trgovine; posreduje: stanovanja in lokale. 41607-20 Kupim v predmestju Ljmbijane novo manjšo hišo, kakor tudi manjše posestvo v Radovljiškem srezu. Pjmudhe na »Reklam«, Rozman, Gledališka 8. 42041-20 Vsaka beaeda I Dta: aa dajanja rasle** aii ta IHi-e pa t Dta. (39) Dobro gostilno v Mariboru prodam ai.i zamenjam za kako hišo. Pojasnila daje Za,gorski, Ma-ribOT, Frančiškanska ulica št. 31. 41001-19 Mesnico odda.m na zelo prometni točki v Ljubljani. Dopise na oglasna oddeiek Jutra p?d »Mesnica«. 41962-19 Gostilno na prometnem kraju blizu Celja zelo ugodno prodam Ponudbe na [>odruž. Jutra v Celju pod »Ugodno«. 42069-10 Pridelfci Vsaki bttst-da l Dm » dajanje naslova ali ia šifro na 5 Din. (33; j Enonadstropno hišo v L;"Jibi.jia™ zelo ngedme prodaim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42080-20 Komfortno vilo moderno, v lepi legi. s 1000 m' zemljišča, elektriko. vodovodom in parketnim prodam v Rožmi dolini. cesta X/4 41896 20 Suhe fige prvovrstne — dalmatinske, nudim f-ra.n.ko na dom po Din 40 za 5 kg; večje količine franko vagon Split po Din 4.50 za kg čiste teže. Figino marmelado po Din 55 za 5 kg. — Petar Vrsalovič, Selca, otok Brač 41983-33 Suhe gobe lepe, bele. ierecno jesensko blago, po n a j v i š : i dnevni ceni kupuje E. Vajda, Cakovec. Ponudbam je priložiti vzorec. 42005-33 Sladkega sena eca 6000 kg prvovrstnega, predanega v bale. prodam. Poizve se na Dumajski cesti št. 46. 42020-33 Jabolčnflt prvovrsten, iz lams-Mertnih jabolk, v veliki večini iz mašanogerjev, proda graščina Boštainj ob Savi. 41813-33 V najem Vsaka tMMtmle | Dta; i m lajaaj* aaatava al ' a. Mir« pa » Dta. (17) | Mizarsko delavnico oddam v najem, ali sprejmem družabnika, event. pa prodam s hišo. ki je davka prosta. Delo zasigura.no. — Ponudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod »štajerske«. 41937-17 Pekarijo na najprometmejši točki v Kranju dam v najem agii-oemu mojstru za več let. Ponudbe na poštni predal št. 28. Kranj. 41771-17 Stanovanje - odda' . Vaaka beaeda 1 Dta: aa dajanja naeiova aJt aa šifre pa t Dta. (Stt) Dvosob. stanovanje krasno, s pritiklima.mii, v vi,'i tii.k hotela Bellevue oddam s 1. novembrom. — Ogledati v ponedeljek, sredo in soboto med 9. in 10. uro. 41876-31 Sobo s kuhinjo oddam stranki brez otrok v Detelovi ulici štev. 4. 4203621 Dvosob. stanovanje krasno, s pritiklinami od dam r. novembrom v Glin ški ulici 6 — pri tobačni tovarni. 42082-21 Lepo enoso1 r.o oaTk s+an^van1^ « priitiklinami ia november oddam na Tržaški 26 42090-21 Vsa K a o»sea 5 Din. (34: f Gostilne, restavracije in gospodinje! Krasne, sušene bosanske slive, iz lastnega vrta. po prav nizkih cenah, t.udi male količine dobavlja D. Samardžič, Ljubljana. Kra Ija Petra trg štev. 8/1. 42012-31 NAZNANILO OTVORITVE!! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z dnem 22. oktobra 1932 brivski iti česalni salon za gospode v židovski ulici štev. 26 Salon je moderno in čisto urejen ter z vsemi potrebnimi pripomočki opremljen, tako da cenj. gostom lahko zagotovim točno in solidno postrežbo. Za blagohotno naklonjenost in obisk se vljudno priporoča 12501 GABRIJEL SPINDLER. tdgar Rice Burronghs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL »Hudobni 80,« je reekel Bnzuli; »barve pa niso n« bele, kakor ti, ne črne, kakor jaz, ampak vsi poraščeni, kakor gorila Bolgani. Nihče izmed nas jih še ni videl, razen glavarja. Ko je bil mlad, je nekoč spremil svojega očeta in oddelek vojščakov v njihovo prečudno mesto. Kolikanj so hudobni, vidiš po tem, da so naše vojščake požrli!« '. "•!' --•/v. r-i-• •.--.,-. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni sin, brat, vnuk in nečak, gospod KIDI jflORAN inšpektor zavar. »Triglav« v Zagrebu po kratki mukepolni bolezni v Zagrebu dne 21. t. m. preminul. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 22. t. m. v Zagrebu na pokopališče Mirogoj. 12537 Globoko žalujoča mati Marija, sestri Marija in Justpina ter rodbini: Capic, Lampret. t V neizmerni žalosti naznanjam v Imenu vseb sorodnikov, da nas je naš predobri oče, stari oče, brat, stric, gospod Tomaž Herlah gostilničar in posestnik danes, dne 21. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. oktobra ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče v Sv. Vidu nad Valdekom. Laško — št. Vid, dne 21. oktobra 1932. JOSIP, sin, in ostali sorodniki 12541 ■ vsako besedo 50 por. Prt vseh oglasih, kt ee zaračunajo po Dtm ta besedo. se zaračuna enkratna pristojbina 5— ta titro ao ta d a lan je naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dafanie naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—> Nafrrumtfb znesek pri oglasih po 50 par ze besedo, fe Din »r/ oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pr! predaji naročila. Oziroma fih je vpnslati v pismo obenem S naročilom. Vsaka beeeda 1 Dui; za lajanje naslova ali ta iifro oe 5 Din. (16) Rezan les bukov in smrekov, te* tone, metlišča. tudi vso produkcijo kupim. Ponudbe pod šifro »Kassa« na ogl. oddelek »Jutra«. 41856-15 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par. m dajanje naal«b««!*la 1 Dta. ( za lajanje naslova ali t za iifro pa 5 Din. (29' { Parno lokomobilo Wolf 42 HP, poceni proda Parni mlin Hinje. 419:2-29 Sukalni stroj (Zwirenniaschta«; ter va lavnioo. oboje za 'adelo-vanje sukna. kup-jn. Cenj. ponudbe t navedbo cene oa oglaem! odd.elek Jutra pod značko »Valavnica« 41902-29 Pisalni stroj kupitn. Ponudbe z na cene na naslov: Vezjak, Maribor, Spia^arska a.. 6. «2075-2» Vsaka oeseda 1 Din: ta dajanje naslova t za šifro pa^5 Din. (37 j I MOSKE-IN-DECJ B L E K J. LAM AA A K I B® 12 preehna dsksnco za popravite vsekovreinih Uf prol, ANTON _ KA7FEŽ Ijobliana^SoS^irK Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Franfo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA« Cankarjevo nabrežje ft Pomoč v V3eh zadevah nudi >Jutrov< mali oglasnik. Nikar ne iščite vzroka Vaših prebavnih težaT. V 70 od 100 slučajev nastopajo iste vsled pomanjkljive nege Vaših ust. Če zjutraj in zvečer in to po vsaki jedi ne izmivate zob z zobno pasto Gibbs, delate isto kakor če bi jedli čisto hrano z neumitimi vilicami! B t V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mamica oziroma sestra, teta in svakinja, gospa OB •• Gerez t;a d?tct c-9or}an c v sredo, dne 19. t. m. ob pol 12. dopoldne v javni bolnici v Celju, v starosti 41 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 22. oktobra ob 15. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 24. oktobra ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje — Gaberje, dne 20. oktobra 1932. SONJA GORJANC, hčerka. Rodbina GORJANC. 12444 I Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribniku. Za Narodno UsWno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezer šek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. .Val s ipufatjani