Poštnina platano o gotovini U dubllanl, sobota 19. iunila 1937 Cena 1 Din s prilogo 2 Din Steo. 137 Z Ilustrirano prilogo ,»Tcden o slikali** Ccto il. Bilbao ¥ ognju odločilnega boja dan Sebastian, 19. junija. AA. (DNB) Nacionalistične čete 60 po močni topovski pripravi na bojišču pred Bilbaom napadle sovražne postojanke na San Bernavi in Cakoli. Zavzele 60 vse postojanke v tem odseku. Odtod obvladujejo ustje reke Nervion in tudi levi breg, ki je še v rokah baskovskih Čet. Zdaj obstreljuje ta breg nacionalno topništvo z vso eilo. V nacionalnih rokah je tudi hrib Carbas za-padno od Asue. Odtod obvladujejo neka zunanja predmestja Bilbaoa. Nacionalna letala so danes obstreljevala letališče Bilbaoa, Sondico, nato vas La-miad in prve hiše Olavete. Južno od Bilbaoa so nacionalne čete zavzele Ojardan. Pristanišče Mira-vila, ki leži južno od tega hriba, je izpostavljeno jnočnemu topovskemu ognju nacionalnih baterij. Nacionalisti obkoljujejo dalje z vso odločnostjo inesto Bilbao, da bi na ta način zavzeli glavno mesto baskovske pokrajine brez razdejanja in uničenja. Brigada rdečih strel je že zavzela predmestje El Desierto in čisti sedaj njegovo okolico od ostankov nasprotnikov. Na levem bregu Nerviona pri ustju skušajo Baski z vsemi sredstvi preprečiti prodiranje nacionalistov proti glavni cesti, ki vodi v Santander. V vojaških krogih so mnenja, da se bo padec Bilbaoa iz navedenih razlogov zavlekel še nekaj dni. Prodiranje v goratih predelih zahteva izredne napore nacionalnih čet. Napadalna črta nacionalistov se je zaradi uspehov pri Bilbau močno skrčila, zlasti v severnem odseku. Zato pošiljajo odtod posamezne oddelke na take točke, kjer mislijo, da bo prišlo do hujših bojev že prihodnje dni. Baski poročalo Bajonne, 19. junija. AA. Havas. Tiskovni urad baskovske vlade objavlja: V noči so nacionalistična letala pobila mnogo žen in otrok, ki beže po cestah iz Bilbaoa v smeri proti Santandru. Zjutraj je nato nacionalistično letalstvo trikrat zelo hudo bombardiralo Bilbao. Bombe so padle na bolnišnice, polno ranjencev. Vojaški položaj mesta je še zmeraj trden. Lojalne čete junaško branijo vsak ped zemlje. Vkljub petim zaporednim letalskim napadom sovražnik ni mogel zavzeti Arcanda, dasi je nanj izstrelil okoli 100.000 granat. Na levem krilu so nacionalisti zavzeli Las Are-nas, odkoder bodo skušali prodirati ob desni obali reke. Letala mečejo zažigalne bombe na Bilbao. Posebno včeraj je bil njihov napad na mesto strašen. Letala so včeraj tudi zažgala mesto Deusto na desnem bregu Nerviona. V tem me6tu je tudi samostan jezuitov. Vojaški položaj se ni spremenil. Odlični baskovski vojaki se junaško upirajo. Računajo, da 6e v vrstah nacionalistov bori 13.000 tujih vojakov, posebno v oddelku »črnih strele. Tuja letala ves dan letajo nad cesto med Bilbaom in Santandrom in ubijajo begunce iz Bilbaoa. Ka| je s predsednikom baskovske vlade? Santander, 18. jun. AA. Reuter. Dosedaj je prišlo v Santander okoli 7000 beguncev iz Bilbaoa. V mestu se že javljajo težave zaradi prehrane beguncev. DNB: Begunci iz republikanskih vrst so včeraj vedeli povedati, da je bil ubit predsednik baskovske vlade Aguirre. Že pred enim mesecem je baje že zagovarjal misel, da naj se mesto preda. Toda dosedaj ta vest še ni potrjena. Anglija prepusti Podonavje nemškemu vplivu London, 19. junija, m. Ob priliki sestanka nemškega zunanjega ministra von Neuratha s Chamberlainom in zun. ministrom Kdenom bodo po informacijah angleškega časopisja razpravljali tudi o vprašanju južnovzhodne Evrope. Časopisje glede teh razgovorov pravi, da ima Nemčija v srednji in južnovzhodni Evropi svoje politične in gospodarske interese. Pod gotovimi pogoji Anglija ne bo nasprotovala Nemčiji s tem, da ji ne bi priznala teh interesov in pravic. Srednja in evropski politiki. Južnovzhodna Evropa bo tako postala posebna interesna sfera Nemčije. Taka pogodba pa bi se seveda mogla podpisati samo s pristankom in sodelovanju držav, ki pridejo tu v poštev. Nemčija bi se pa morala čisto odkrito izjaviti glede tega, do katere meje gredo njene ambicije v donavski kotlini. Zato ni izključeno, — tako pišejo angleški listi — da bo londonski obisk nemškega zun. ministra von Neuratha mogel napraviti preobrat v Vojaštvo na moskovskih ulicah London, 18. junija. AA. (DNB) Po pisanju iondottskih listov čiščenje v sovjetski vojski še ni ;6nč4no. »Morning Post« pravi, da so aretirali tenrala Turovskega iz generalnega štaba, generala .evandovskega, poveljnika garnizije v Tiflisu, generala Kuzmecova, šefa oddelka vojaškega ko-misarjata, generala Gorbasova, namestnika poveljnika moskovske garnizije in generala Gaja, ki so se po nalogu generala Bliicherja odpoklicali z Daljnega Vzhoda, ter 15 višjih častnikov. Sorodnike ustreljenih častnikov so pregnali v Sibirijo. V Moskvi sta ostali samo še vdovi Tuhačevskega in. Putne, ker ju bodo zaslišali. Po nekem razgovoru Staljina z Dimitrovim je le-ta odredil aretacijo več ko 50 nemških in španskih komunistov. Po moskovskih ulicah križarijo oddelki pehote in konjenice, ne častniki ne vojaki ne dobe dopusta. Baje so zadnje dni aretirali v Moskvi okoli 4000 oseb. Iz Moskve poročajo, da je bilo na zborovanju komunistične stranke v Rostovu objavljeno, da so obtožili šest vodilnih funkcijonarjev komunistične stranke v tem delu, češ da so sodelovali s sovražniki sovjetskega naroda. Med njimi je tudi predsednik sovjeta v Rostovu. Po vesteh tiska v Moskvi je bilo aretiranih mnogo komunističnih vaditeljev v Kavkazu, med njimi tudi Ordjonikidze. Iz stranke je bilo izključenih 3562 članov. Kakor znano, so vsi izključeni takoj nato aretirani. Na nekem zborovanju kavka- Pomilostitev ob rojstvu bolgarskega prestolonaslednika obsega tudi davke Sofija, 19. junija. AA. Bolgarski poročevalski urad javlja: Ministrski svet je razpravljal o amnestiji ob rojstvu prestolonaslednika kneza Simeona Trnovskega. Amnestija bo zelo obsežna in bo obsegala politične in druge zločine. Še ne izvršene smrtne kazni se izpremene v dosmrtno ječo, dosmrtna ječa pa na 15 let. Kazni 15 let ječe se znižajo na 12 let. Vse osebe, ki so obsojene na kazni manj od 3 let zapora, bodo popolnoma pomiloščene in jih bodo takoj izpustili. Še danes bodo kralju Borisu III. predložili v podpis dekret o tej amnestiji. Na seji so sklenili podeliti pomilostitev, ki obsega tudi politične kazni vojaških ali civilnih sodišč. Oproščene so tudi stare davčne kazni in zaostanki. Dgvčna pomilostitev, bo obsegala davke v znesku 1.1 milijarde levov. Veljala bo predvsem za davke kmečkega prebivalstva. ških književnikov so dognali, da' je ta pisateljska organizacija »nacionalistično okužena«. Izključili so takoj deset književnikov in jih vtaknili pod ključ. Smrt bivšega predsednika Francije Pariz, 18. junija. AA. (Reuter) Umrl je Gaston Doumergue, bivši predsednik francoske republike. Douinergue se je rodil leta 1863 v Aigue-Vivu na južnem Francoskem v ugledni protestantski družini. Po končanih pravnih študijah je bil nekaj časa odvetnik v Nimesu, nato je pa stopil v državno službo, in sicer v kolonijah. Bil je upravni uradnik v Alžiru in v Indokini. V političnem življenju je začel igrati vidnejšo vlogo leta 1893, ko je postal Londonski odbor se zavzema za trpine v španski vojni London, 19. jun. o. Na včerajšnji seji odbora za nevmešavanje so potrdili besedilo spomenice, ki jo je odbor za nevmešavanje sklenil poslati vojskujočima se strankama v Španiji. Spomenico bo v imenu odbora poslala v Valencijo in Sala-nianco angleška vlada. Spomenica je sestavljena v zelo odločnih besedah in odločno poziva obe stranki, naj takoj z vsemi sredstvi ukreneta vse, kar je potrebno za varstvo tistih, ki z^ vojno nimajo nič opraviti: starcev, onemoglih, žen in otrok. Prav tako poziva spomenica obe vladi, naj ustavita krvave usmrtitve v množicah zgolj iz navideznih političnih razlogov. Kar se tiče vojnih ujetnikov, naj obe stranki nehata z dosedanjim okrutnim ravnanjem ter se držita osnovnih človeških načel. Inozemske ujetnike-prostovoljce naj obe strariki izpustita. Prav tako je potrebno tudi, da se po teh osnovnih človeških načelih ravnata tudi pri Zdravstveno stanje donavskega podbana se boliša Belgrad, 19. jun. m. Iz Novega Sada poročajo, da se je zdravstveno stanje podbana moravske banovine Svetislava Rajiča, na katerega je bil včeraj popoldne napravljen atentat, danes zboljšalo. Snoči je prispel v Novi Sad iz Belgrada ^kirurg, ki je pregledal Bolnika. Za zdravje težko ranjenega podbana Rogiča se med številnimi stalno zanimajo tudi predsednik vlade dr. Stojadino-vič, notranji minister dr. Korošec, vojni minister general Marič, kmetijski minister dr. Stankovič. Vesti iz Belgrada civilnih ujetnikih. Na koncu poziva spomenica oba nasprotnika, naj nehata z uničevanjem obljudenih in nezavarovanih mest, ki nimajo nobenih vojaških naprav. Do zdaj so prav taki kraji največ trpeli od obstreljevanja, od ognja in od min. Odbor za nevmešavanje izraža upanje, da bosta španska sovražnika odgovorila na njegov poziv hitro in tako, kakor v Londonu pričakujejo, namreč, da bosta odslej z vso silo delala na to, da ne bo špansko, nevojsku-joče se ljudstvo, po nedolžnem trpelo kakor je trpelo v dosedanjem poteku državljanske vojne. poslanec. Od leta 1902 do 1905 je bil minister za kolonije, leta 1906-7 minister za trgovino, 1909-10 pa prosvetni minister. Leta 1913 je prvič postal ministrski predsednik in je imel nekaj časa tudi resor zunanjih zadev. V vojnih vladah in v prvih povojnih kabinetih je bil ponovno minister za kolonije. Leta 1923 ga je eenat izvolil za svojega predsednika, že prihodnje leto je pa postal zaradi zaupanja obeh parlamentarnih zbornic državni poglavar francoske republike. Mimogrede kaže. pripomniti, da je bil pokpjni Doumergue prvi francoski državni poglavar protestantske vere. Za predsednikovanja Gastona Doumergun 6e je pripetilo mnogo pomembnih dogodkov. Ko mu je lefa 1933 potekel njegov predsedniški mandat, se je Doumergue umaknil na svoje posestvo Tour-nefeuille na zasluženi počitek. Toda, ko eo se zaradi resnih dogodkov 6. februarja 1934 razmere kritično zaostrile, se je Doumergue odzval osebnemu pozivu predsednika Lebruna in je sestavil narodno vlado, ki je igrala v političnem življenju Francije zelo pomembno vlogo. Doumergue je prispel šele pred dvema dnevoma v Aigue-Vive, ker je mislil tam prebiti poletje. Včeraj okoli pol desetih, ko je šel na svoj običajni sprehod, se je pa na lepem sesedel in pri priči izdihnil. Zdravniki so ugotovili paralizo srca. Hitlerjanski naskok na nemško protestanstvo Berlin, 19. junija, o. Gonja, ki jo je narodni socializem začel zadnje čase z vso silo proti katoliški Cerkvi se zdi, da ne bo ostala omejena samo na katoličane. Kljub temu, da so hitlerjevci do sedaj uradno še kolikortoliko pustili pri miru proteetantovsko cerkev, je vendar zaradi izrazitih protikrščanskih, novopoganskih teženj narodnega socializma vzrasel proti njemu velik odpor tudi med protestanti. Protestantovska duhovščina je pravilno slutila, da se narodni socializem pripravlja po obračunu s katoliško Cerkvijo na splošen napad proti krščanstvu sploh. Te slutnje so se zadnje čase začele uresničevati, ko je politična policija začela na veliko zapirati tudi nemško pro-testantovsko duhovščino. Kakor poročajo iz pro-testantovskih cerkvenih krogov, je do zdaj bilo aretiranih okrog 500 protestantovskih pastorjev po vseh krajih Nemčije. Večina teh duhovnikov je po policijskih zaporih, nekaj pa so jih brez razprave vtaknili v koncentracijska taborišča. Domnevajo, da pripravljajo narodni socialisti tudi proti protestantovski duhovščini vrsto naročenih procesov, kakor jih uprizarjajo zdaj proti katoliškim duhovnikom. Ti procesi naj vzamejo duhovščini ugled in vpliv ter oplašijo vernike. Belgrad, 19. jun. m. Trgovinski minister dr. Vrbanič je snoči odpotoval v Pariz, kjer bo 21. junija navzoč pri slovesni otvoritvi jugoslovanskega paviljona na svetovni pariški razstavi. Belgrad, 19. jun. m. Nocoj bo v Belgradu nočna nogometna tekma med belgrajskim klubom Baskom in znanim italijanskim nogometnim moštvom Lazzio, 10.000 pozdravnih čestitk Sofija, 19. jun. m. Narodno veselje zaradi rojstva prestolonaslednika Simeona Trnovskega še vedno traja. Kralj Boris in kraljica Ivana sta do sedaj prejela nad 10.000 brzojavnih čestitk. Kraljevska dvojica je izročila za sofijske siromake okoli 500.000 lejev namesto slavnostnega banketa. Tudi bolgarska vojska praznuje še vedno veseli dogodek v kraljevski hiši ter ima prosto do 21. junija. Radi bombardiranja italijanske ladje »Madda< niso v Rimu sklenili še nič odločilnega. Odstopila sta dva strokovnjaka francoskega finančnega ministrstva Rist in Badouln. Njun odstop je vzbudil v Parizu ogromno pozornost. Prvi predsednik poljske republike in slavni pianist Paderevski je sklenil izdati vsa zbrana Chopinova dela. O dozdevnem Mussolinijevem potovanju v Nemčijo, do katerega naj bi po ugibanju nekih listov prišlo že prihodnje tedne, izjavljajo v Berlinu, da so vse podobne vesti brez osnove. v Nemška bojna ladja »Admiral Scheer« je prišla včeraj v Gibraltar. Poveljnik, admiral von Fischel je z višjimi častniki obiskal ranjene nem^ ške mornarje z oklopnice »Deutschiandč. Vesli 19. junija 9690 km dolg polet nameravajo izvršiti sovjetski letalci, ki so iz Moskve preko Severne Sibirije v San Francisco. Polet je šel vse do zdaj posreči in so opazili sovjetsko letalo danes zjutraj na Alasko. Letalci so ves čas v radijski zvezi z Rusijo in Ameriko. Dve finski vojaški letali sta trčili blizu Lalitia. Posadki obeh letal sta • pri padcu našli smrt. Varšavska policija je odkrila osrednjo organizacijo poljskih komunistov ter prijela veliko število ljudi, med njimi nekaj nevarnih agitatorjev, ki so imeli (»narejene potne liste in veliko denarja. Kancler Hitler je včeraj obiskal v Wilhelms-hafenu križarko »Deutschland«, ki je lam v popravilu zaradi poškodb, ki so ji jih prizadele bombe valencijskih letal. Zastopniki druge iuternucionale in zastopniki amsterdamske strokovne internacionale so imeli pred dvema dnevoma v Ženevi sejo, na kateri so razpravljali o pomnožitvi pomoči za špansko ljudsko fronto. Razgovore bodo nadaljevali prihodnji teden v Parizu. Francoska komunistična stranka je izdala proglas, v katerem opozarja na »nevarnost«, ki baje preti Franciji, če bo senat vrgel Blumovo vlado. V tej okrožnici pravijo komunistični voditelji, da so pripravljeni iti tudi v vlado, le da onemogočijo Franciji kaj drugega kakor levičarsko diktaturo. Vojvoda Windsorski in njegova žena bosta septembra obiskala svetovno razstavo v Parizu, nato pa se bosta odpeljala na križarjenje ob Dalmaciji. Posredovanje predsednika Roosevelta v ameriški stavki topilniškega delavstva, sta sprejeli obe sprti stranki. Zato upajo, da bo ameriška kovinska industrija kmalu začela spet z delom. Milanska opera »scala« je po uspelem gostovanju v Miinchenu odpotovala v Berlin. V jeseni bo ta umetniška skupina gostovala pri nas. Stavka pariškega gradbenega delavstva se bo začela v ponedeljek popoldne. Zaradi nje se bo dovršitev svetovne razstave še bolj zavlekla. Preureditev spodnje in zgornje japonske zbornice pripravlja sedanja vlada, ki bo obema ustanovama postavila takega predsednika, ki bo njena stremljenja podpiral. Nesoglasje med USA in Japonsko je vzbudilo vprašanje, ali naj imajo nove ameriške bojne ladje, ki jih bodo začeli delati te dni, topove kalibra 14 palcev ali 16 palcev. Zaradi spopadov med Hindi in mohamedanci, pri katerih je bilo aretiranih in ubitih veliko ljudi, je indijska vlada po nekaterih pokrajinah odredila strogo pripravljenost vsega vojaštva. Načelnik nemškega generalnega štaba, general Beck je včeraj obiskal francoskega obrambnega ministra Daladiera. Dogovor o ureditvi zasebnih plačil med Italijo in med Poljsko 6ta včeraj podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in poljski poslanik v Rimu. Truplo socialističnega poslanca Wichmanna iz Gdanska so našli pred nekaj dnevi blizu mesta. Poslanca je 25. maja aretirala politična policija v Gdansku, ki ravna po navodilih nemške narodne socialistične stranke. Zdi se, da je poslanca ubila policija. Novi naš poslanik na Dunaju Branko Lazarevič je odpotoval iz Ankare na svoje novo službeno mesto. Nov mestni okraj za italijahske urade grade v Addi6 Abebi. Okraj bo zgrajen po najmodernejših stavbenih in zdravstvenih načelih. Strela je ubila na športnem igrišču v berlinskem predmestju Weissensee enega fanta, tri pa nevarno obžgala. Eksplozija amonijaka je skoraj docela uničila veliko kemično tovarno v Duisburgu. Zračni pritisk pri eksploziji je poškodoval tudi vse hiše blizu tovarne. Mednarodne študentovske športne igre bodo letc6 avgusta v Parizu. Udeležili se jih bodo z 20 zastopniki tudi jugoslovanski študentje. Poljsko-madžarska trgovska pogajanja, ki so bila že tik pred zaključkom, so 6e ustavila, zaradi nesporazumljenj, do katerih je prišlo med pogajanjem. Poljska delegacija je odpotovala po nova navodila v Varšavo. Za pravice palestinskih Arabcev 6e je v posebnem javnem pismu, ki ga priobčujejo vsi arabski listi, zavzel član egiptovskega regentskega sveta, princ Mohamed Ali, ki v tem pismu dolži Angleže, da ni60 izpolnili obljub, ki 60 jih dali Arabcem med svetovno vojno. 500 družinam so zgoreli domovi v poljski vasi Kleku blizu mesta Baranoviči. Valencijska zastopstva v Palestini so poslala poziv vsem Judom španskega državljanstva, naj se prijavijo kot prostovoljci v vladno vojsko. Teh Judov je okoli 3000. Ameriška letalka Earhardtova je iz Kalkute odletela včeraj v Bangkok in srečno preletela tudi ta kos svojega dolgega poleta. Predsednik poljske narodne banke je odpotoval v London in Pariz na razgovore s francoskimi in angleškimi finančniki. Prvo pristanišče za zvezo med Evropo in Azijo po Severnem ledenem morju so začeli baje graditi v Zalivu Previdnosti Sovjeti. Novo gonjo proti CSR je začelo nemško časopisje. Francozi spravljajo to gonjo v zvezo z Neu-rathovim obiskom v Londonu^ češ da bo tam Neu-rath zahteval za Nemčijo vrnitev kolonij ali pa Češkoslovaško. Švedski kralj Gustav je te dni praznoval 79-letnico rojstva. Kljub svojim visokim letom kralj še vedno vneto igra tenis. Mehiški poslanik v Bukarešti bo hkratu tudi poslanik valencijske vlade, ki je poveril svoje zastopstvo njemu Ta dogodek je vzbudil v evropskih političnih krogih veliko pozornost in zgražanje. Na Rakeku Rakek, 18. junija. Če te priprostega zemljana pelje pot na Rakek, ne zamudi stopiti na postajo. Porečeš, postaja kakor vsaka druga. Ne, prijatelj. Nikarte pavšalno. Naletel boš na razne naprave in stvari, ki ti povedo, da stojiš na eni izmed največjih nakladalnih postaj našega železniškega omrežja. Pred vojno je na pr. Rakek spadal med največje, če ni to bila največja nakladalna postaja za izvoz lesa v vsej takratni Avstriji, Kar po en vlak lesa so spuščali dnevno proti morju. Po vojni smo ta rekord celo posekali, kasneje je pa začelo močno padati. Sedaj smo komaj na pol pota ... Kakor vidiš, zanimivih reči je na Rakeku polno. Celo prav zanimivih. Najbolj zanimiva reč pa utegne za vsakogar, ki ga pot pripelje v ta prijazni obmejni kraj, postati prostor pred postajo. Tam, kjer je še do nedavnega šarilo kamenje z divjim grmičevjem, koprivami in kar je podobnega, se sedaj razprostira obsežen trg, prav mestni trg, čeprav Rakek še nima tega ponosnega naslova. Zasluži ga pa! Če po drugem ne, vsaj po tem trgu in pa po krasnem parku, ki je tu zrastel v zadnjih mesecih. Tragična usoda artistinje Maribor. 18. junija. V enem od mariborskih hotelov se je odigrala v noči od sinoči na danes tragedija, o kateri govori vse mesto. Mlada, 25-letna artistinja Helena Komareto je Sla v prostovoljno smrt. Našli so jo v njeni sobi v globoki nezavesti. Poleg postelje je ležal na tleh prazen zavojček iz katerega je vzela strup. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je umrla, ne da bi bila prišla k zavesti. Njena smrt je izzvala v Mariboru številne komentarje. Mariborčani se še pokojnice spominjajo, ko je pred dvemi leti nastopala v kabaretu Velike kavarne. Mlada in elegantna plesalka je hitro imela okrog sebe kup častilcev, med katerimi je bil najvztrajnejši vodja podružnice zavarovalnice Commercial Union v Mariboru, vpokojeni major Milan Komareto. Dasi je bil že poročen ter ločen od žene, vendar je zaprosil lepo artistko za roko. Mlada Helena Czernay, kakor ee je tedaj pisala, je nekaj časa oklevala, nazadnje pa je zmagala v njej. žeija po mirnejšem, udobnem meščanskem življenju. Zaradi poroke sta oba prestopila^ v starokatoliško cerkev ter se potem poročila. Zakon pa je trajal le nekaj mesecev. Ob strani starega soproga mlada žena ni dolgo vzdržala. Njena vroča kri jo je zvabila zopet med svet. Prišlo je do razporoke in Helena Komareto je odpotovala na svojo turneje, ki so jo privedle nazadnje v Egipt. Tam se je nahajala več mesecev ter je nastopala v raznih kabaretih. Včeraj pa se je nenadoma zopet pojavila v Mariboru. Znancem, ki so jo vpraševali, ali se misli z možem zopet ]K>botati, se je samo otožno nasmejala. Nihče ni slutil, da je prišla v Maribor umret, tembolj, ker si je pri »Putniku« takoj zopet naročila vozovnico za Egipt. Nenadoma pa si jo premislila. Zvečer je najela sobo v hotelu, zahtevala v sobo večerjo ter se potem zaklenila. Iz sobe so jo odnesli v reševalni avto že umirajočo. Na nočni omarici so našli dve kuverti. V prvi, naslovljeni na njene starše v Waldsteinu na CehoslovaSkeni, jo bila oporoka, v kateri zapušča vse svoje premoženje —shranjeno v 5 velikih kovčkih, svojini svojcem. Drugo pa je bilo naslovljeno na policijo. V njem sporoča, da odhaja v smrt, ker jc njeno mlado življenje čisto uničeno. V vlaku ukradel kovček z nakifjem Celje, 17. junija. V zadnjih dneh je prosil pri raznih dobrih ljudeh v Celju in okolici neki moški po imenu Henrik W., 221etui zasebni uradnik iz Gradca, s pretvezo, da je iz Nemčije in da je bil zaradi svoje katoliške zavesti pregnan iz domačega kraja. Kot Sina branila, pa Celje, 18. junija. • - V nedeljo popoldne je povabil svojo mater Terezijo Strnad, 44 letno ženo delavca iz Cinkarne, njen sin, da bi šla z njim k nekemu kmetu v Pečovje, kjer imajo tudi vinotoč. Strnadova «e je spočetka'branila, končno pa je šla e svojim doraslim sinom in našla pri tistem kmetu že večjo družbo fantov. Fantje, prav tako tudi njen sin, so se kmalu precej upijanili in začeli izzivati drug drugega. Iz tega je nastal še pretep. Razkačena družba se je tokrat brez posledic za nekaj časa umirila, pozneje, ko so se odpravljali domov, pa ee jo nekdo začel delajo.. Ali morda veste, po čegavi zaslugi? Porečete, i po prizadevanju železniške uprave. Vsa čast ji, toda zasluga za to delo gre vendarle čisto zasebnim možem. Na Rakeku so namreč — lani septembra je bilo — ustanovili odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Ali naj naštejemo vse te može? Prepričani smo, da bi jim bilo samim nerodno, ki so vajeni samo dela, trdega poklicnega dela, pa prostovoljnega garanja po raznih društvih. Ti možje so pljunili v roke in glejte: septembra že se bo dvigal ponosen spomenik našega Tajnkega kralja, tam pred postajo se pa že sedaj po pičlem šestmesečnem delu razprostira park, trg s parkom, kakor jih je malo po vsej Sloveniji. Kdo ga je uredil? Odbor za postavitev spomenika. Železniška uprava je siceT tudi nekaj prispevala, dala je nekaj prevozov zastonj, a glavno delo so opravili odborniki. Park sam je delo ljubljanskega arhitekta Štrenerja. Odbor je ohranil svojo avtoriteto, kakor pravimo, in je nekaj dodal iz svojega. Celo po nasvetih prof. Plečnika. A glavne črte je vendarle potegnil arhitekt Štrener. In niso bile napak! Park ima ovalno obliko. Okrog in okrog ga obdaja iz kraškega kamna zgrajena ograja, prav umetniško cizelirana, kakor bi rekli umetniki med sabo. Visoko drevesje ga bo varovalo poletnega solnca, za trudne noge in za večerne pomenke poslovnih ljudi pa bo tudi dovolj prostora na krasnih, iz trdnega lesa postlanih klopeh (po Plečniku na Ljubljanskem gradu). Sredi tega senčnega gaja’se'bo pa dvigal spomenik prof. Sajevica. Zdaj smo že pri profesorju in kiparju Sajovicu. Prav je, da je delo dobil ožji domačin, če že ima vse potrebne kakovosti. Njegov spomenik, ki je pravkar razstavljen v Bonačevi izložbi v Šelen-burgovi ulici, bo našel v javnosti najbolj pravične ocenjevalce. Nam je povšeči. Ranjkega kralja prikazuje v čuda posrečeni postavi, njegov prekaljeni lik in zlasti črte obraza oziroma glave, ki gleda v daljavo, so pa tako dovršene, da jih lepša umetniško oko ni moglo ustvariti. Na Rakeku delajo ... Če pomislimo, da je samo ureditev trga in parka pred postajo, kjer se bo dvigal Sajevičev spomenik, veljala nad 35.000 Din, potem si lahko izračunamo, kako pridni, delavni in nesebični so morali biti rakeški odborniki, da so zbrali v pičlih šestih, osmih mesecih tolikšne denarce, da morejo sedaj že določiti dan, ko bodo spomenik izročili svojemu kraju in vsej slovenski javnosti. Kaj bi na dolgo m široko o teh stvareh. Nerodno bi bilo samim odbornikom, če bi jih preveč hvalili. Eno jim pa le moramo priznati: Velik je idealizem tam, v tem obmejnem kraju, da more tako veliko dvojno delo doživeti svoj dan vstajenja v tako kratkem času. Pač na meji žuborc vse drugačni tokovi ljubezni do naše državne domačije, kakor v notranjosti države. Tam je mogočna granitna stavba našega doma vsak dan pred očmi, ker jo obmejni kraj vsak dan razglaša kot naše največje dobro in jamstvo naše svobode in neodvisnosti. In tako se bo prav v tem oziru izpolnila vroča želja teh vrlih odbornikov, da je bomo deležni te svobode in neodvisnosti prav tako dolgo, kakor bo stal njihov ponosni spomenik. Dal Bog! tak je dobil ponekod tudi izdatne podpore. Danes pa se je razvedelo po Celju, da je policija aretirala tega tujca in ga razkrinkala kot tatu in spretnega lažnivca. Svojo tatinsko srečo je poskusil tudi v ponedeljek na vlaku Ljubljana-Maribor, ko je našel na postaji Zidani most v kupeju spečega zagrebškega trgovca B., ki se je vračal z velesejma, kjer je razstavljal ceneni razni nakit. Neorodani nakit je imel v kovčku nad seboj. Mladi Henrik je kovček tiho smuknil in zbežal z njim. Trgovec je tatvino opazil šele pred Celjem, zato je tamkaj izstopil in prijavil tatvino policiji. Celjska policija je kmalu iztaknila ukradeni kovček, in sicer v garderobi na celjskem kolodvoru, kjer ga je pustil tatič, medtem ko je šel po opravkih v mesto. Policija je pustila kovček in naročila tamošnjemu uslužbencu, naj pokliče stražnika, kadar bo prišel lastnik ponj. Aretirani Henrik je izjavil pri zaslišanju na policiji, da je našel oni kovček na vlaicu brez lastnika, zato ga je odvzel in ga nameraval izročiti železniški upravi. Seveda tega ni nobeden verjel, ker je Henrik W. bržkone poklicni tat, ki je že na več krajih našel razne predmete, ki so se mu zdeli brez lastnika ... 4 leta za razbojništvo Maribor, 18. junija. O razpravi proti 29-letnemu Matevžu Kozelu iz Vel. Varnice smo že poročali. Danes predpoldne se je zagovarjal pred velikim senatom zaradi razbojništva, ker je s silo in z uporabo samokresa vzel Martinu Rogini denarnico s 90 dinarjem gotovine. Pred sodniki se je zagovarjjil, da je z. revolverjem v roki samo izterjal svoj dolg od Rogine, vendar so sodniki pokazali za taksne terjatve malo razumevanja. Obsodili so ga na 4 leta robije in 4 leta izgube državljanskih pravic. Mučilnica sredi mesta Ljubljana, 19. junija. V nekem modnem salonu v sredini mesta se zadnji čas dogajajo stvari, na katere polagoma postaja pozorna vsa javnost. V našem uredništvu smo sprejeli že več ljudi, ki so nas prišli obvestit o teh neprijetnostih, ki 6e v salonu dogajajo pred očmi strank in občinstva. Vsi so nas prosili, naj zadevo predložimo javnosti, da sama presodi, če lastnik takega lokala spada med kulturne ljudi in v Ljubljano. Kaj se torej dogaja v tem salonu? Lastnik salona ima najetih vrsto deklet, ki v salonu izdelujejo obleke po meri. Lastnik je očitno živčno manj utrjen, zato se pogostokrat zgodi, da na vsem lepem začne tolči pomočnice v lokalu. Zgodilo se je celo, da je udarila lastnica pomočnico z likalnikom po glavi in v lice, da je bila pomočnica vsa krvava. Najhujše stvari se v teni salonu dogajajo vsak petek. Tedaj nastane v salonu navadno pravi sodni dan ali pekel. Pomočnice so vse od kraja zasramovane ter jih prične lastnica tolči in zmerjati na debelo. To vse menda zato, da pomočnic v soboto ni treba plačati. Na mali oglas se pride drugi teden ponujat zopet nova armada brezposelnih deklet, ki tekom tedna zopet postanejo mučenice te ženske. Tudi to se je že zgodilo, da so morala dekleta delati vso noč. Z nekim dekletom je s tako silo butala ob vrata, da so slednja postala krvava. Oblasti so bile 6icer že opozorjene na tako in podobno postopanje, toda dale so se prekmalu ugnati in ženska zopet vihti svoj despotski bič nad dekleti, ki so ostala brez zaščite. Toda naš čas zahteva, da take ljudi z metodami iz srednjega veka izločimo iz svoje srede! Popravek Ljubljana, 19. junija. Na naš članek >Razgrajanje Sokolov po Ljubljani« smo prejeli od uprave Ljubljanskega Sokola sledeči popravek: »Ni res, da bi kakšna »zločinska roka« pospravila pred zločinskim požigom iz godbenega paviljona na telovadišču Ljubljanskega Sokola vse vrednejše stvari in zlasti vse telovadno orodje. Res pa je, da ni društvo Ljubljanski Sokol v godbenem paviljonu nikdar spravljalo telovadnega orodja ali kakih drugih vrednejših stvari. Za hrambo orodja ima društvo prostore v bivšem kinu »Tivoli«. V godbenem paviljonu se je nahajalo samo ca. 120 stolov, ki so bili tam začasno shranjeni. Poleg stolov je bilo v godbenem paviljonu spravljenega tudi nekaj gradbenega lesa. Zato »zločinska roka« -ni mogla pred požigom spraviti nobenega orodja ali drugih vrednejših stvari. Vsi stoli oziroma vse kar se je nahajalo v paviljonu, pa je s paviljonom vred zgorelo.« Uprava Ljubljanskega Sokola. Razdejanje nad Presko Preska, 19. junija. Med številnimi kraji, ki jih je v teh dneh hudo prizadela povodenj in naposled tudi toča, je tudi dolina med Presko in Sv. Katarino. Žalostno sliko nudijo sedaj ti kraji. Skoraj vse žito je zbila v tla in uničila toča, tako da letos žetve tod sploh ne bo. Najhujše so prizadeti posestniki v Žlebeh, v Studenčnicah in okoli Sv. Katarine. Tod žive samo mali kmetje, ki niti ob najboljši letini ne pridelajo na svojih njivicah toliko, da bi njihove družine imele vsaj kruh za vse leto. Letos bodo morali kruh kupovati — seveda, če ga bodo mogli — že kar poleti. Siine nevihte s točo so uničile tudi vse sadje, ki je letos kazalo še dosti dobro in obetalo vsaj sem pa tja kak denar. Sedaj stoji po vrtovih povečini samo okleščeno sadno drevje, ki ne bo obrodilo tudi še nekaj let pozneje. Ni čuda, če je prebivalstvo po tej katastrofi vse obupano in zaskrbljeno gleda v bodočnost. f Pavel Kollwitz V Ljubljani jc umrl 18. junija nadstrojnik Pavel Kollvvitz, med svojimi tovariši znan in priljubljen mož. Pogreb bo v nedeljo 20. junija ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na evangeljsko pokopališče. Tovariši se bodo pogreba strnjeno udeležili. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Otok smeha« (Kino Union]. Stara šaljivca Pat in Patachon spet na platnu, čeprav sta po nastopu zvočnega filma pršla kar iz mode. Tako, kakor se jima je občinstvo smejalo pred leti, se sedaj nc more. To so spoznali tudi proizvajalci, da so jima odredili neznatne vloge. Fabula filma sloni sicer na>godovinskem datumu, in to je edino zgodovinsko, vse ostalo je pa strašno naivno in ppstavljeno na nesmiselne slučaje. »Osamljena žena« (Kino Matica). Carska Rusija je še vedno neizčrpen vir vseh več ali manj verjetnih dogodivščin, ki si jih izposojajo filmske družbe. To pot so eno takih zajeli Američani. Resničnosti pričujoče dogodivščine sc ne da oporekati, celo reči sc da, da je bila v tako imenovani »visoki« družbi kaj vsakdanja. Osredje ljubavnih konfliktov med poročenim častnikom in hišno služkinjo je prikazano kolikor toliko dostojno, le ubraniti se ni moči vtisa, da se film močno približuje cijlu, ki je vse prej kakor lep. Simpatični so pa folklorni deli, še bolj pa slika. Pojasnjeni vlomi Ljubljana, 19. junija. Te dni je ljubljanska policija razkrila gnezdo vlomilcev, ki so zadnje mesece vlamljali po ljubljanski okolici. Polovila je vse vlomilce razen enega, ki se še skriva, ki pa policija vztrajno pritiska za njim. Že v mesecu marcu je bilo vlomljeno pri posestniku Lampiču Andreju v Malem Vrhu nad Škofljico. Vlomilci so. Lampiču odnesli razne obleke in drugih predmetov v vrednosti za okroglih 4000 Din. Orožniki s Škofljice so sicer takoj zasledovali neke sumljivce, ki so se tedaj potikali tam okrog po hribih, toda pravih vlomilcev niso mogli najti. Te dni pa se je kriminalnim organom ljubljanske policije posrečilo dobiti pravo sled za vlomilci pri kmetu Lampiču. Na Viču je posestnik Čuden kupil od svojega hlapca Tanzika Franca celo zalogo obleke, ki so zdaj zanjo ugotovili, da izvira iz tatvine pri Lampiču. Pri Čudnu na hlevu je pri hlapcih večkrat spal neki Rokavec Franc, znani vlomilec, ki ga policija že dolgo išče. Ta Rokavec je prodal Lampičevo obleko Tanziku, slednji pa Čudnu. Zdaj so pri Čudnu in Tanziku zaplenili večinoma vso obleko, ki je bila ukradena f ri Lampiču. Pri Čudnu in Tanziku pa »ašli e več druge obleke, ki vsa najbrž izvira iKtrafenih vlomov in tatvin. Čuden se je sicer izgovarjal, da je obleko kupil zato, ker so mu rekli, da je prinesena iz Zagreba. Za Rokavca je ugotovljeno tudi, da j®' vlomil v cerkve v Št. Jakobu ob Savi, na Črnučah ter v Kosezah. Dosedaj Rokavca še niso mogli prijeti. Sedejeva družina vabi za jutri svoje člane in prijatelje na izlet v Stično. Iz Ljubljane se odpeljemo v primeru lepega vremena z izletniškim vlakom zjutraj ob 5.25. Dve pojasnili k vprašanju najmanjših mezd Ljubljana, 19. junija. 0 uredbi o najnižjih mezdah, ki se zadnje čase o njej vodi srdita borba med delodajalci in delojemalci, smo zadnje dni priobčili obširen članek, s katerim smo skušali nakazati celoten položaj, v katerem se borba okrog uredbe nahaja. Zdi' se, da je naš članek vzbudil dovolj zanimanja na obeh straneh. Prejeli smo namreč tako od Delavske zbornice, kakor tudi od zastopnika delodajalcev izjave, ki jih spodaj priobčujemo, ne da bi se s tem hoteli pridružiti enemu ali drugemu stališču: V »Slovenskem domu« z dne 17. junija 1937 je bil priobčen obširen članek glede minimalnih mezd. Med drugim se pravi, da delodajalci namenoma nočejo pokazati svojih pravih kartjn da hočejo zavleči razgovore, ki so jih predložili delavci, neskončno daleč. To ni točno. Ni res, da bi delodajalci zavlačevali razgovore, ampak je res, da zato ne pride med njimi in delavci do sporazuma, ker niti zastopniki delavcev ne morejo prevzeti nase odgovornosti, da bi sprejeli predloge delodajalcev odnosno niti delodajalci ne morejo prevzeti odgovornosti, da bi sprejeli predloge de- Za delavske ustanove v Slov. Bistrici Nujna potreba po nabavljata! zadrugi ta delavski kuhinji Slov. Bistrica, 19. junija. V številnih krajih naše domovine si jo delavstvo z ustanovitvijo svojih zadružnih ustanov zagotovilo v teh težkih časih lažji obstoj ter pričelo gledati boij pozorno tudi na bodočnost. Uvidelo je pomembnost zadružništva ter važnost skupnega udejstvovanja, ki je za malega človeka življenjska potreba. Povsod, kjer je naše delavstvo spoznalo pravočasno velik pomen zadružništva sploh ter se ga z dušo in srcem oklenilo, stoji politično in kulturno na pravem temelju, v gospodarskem oziru pa daleč nadkriljuje druge. Tako srečujemo konzumne nabavljalne zadruge po manjših krajih, ki glede števila delavstva daleč zaostajajo. Zato se je temu pridružilo še kmečko delavstvo, viničarji itd. ter v strnjeni vrsti šlo na sama našla smrt prerivati s sinom Strnadove. Mati je stopila med njiju, toda napadalec jo je odrival stran. Pri tein prerivanju je sunil napadalec mater preko skale, da je priletela z glavo naprej na nek trd predmet in si razbila lobanjo. Okrog ponesrečenke se je zbrala takoj ogromna množica ljudi, ki je takoj videla na lobanji smrtnonevarno rano. Takoj so poklicali reševalni avto, ki jo je odpeljal v celjsko, bolnišnico. Službujoči zdravnik je izvršil takoj na ponesrečenki operacijo, vendar je ta danes zjutraj umrla. V mrtvašnici celjske bolnice bo jutri dopoldne obdukcija, nakar bodo prepeljali truplo na pokopališčo y Teharje. , delo, to pa še posebno zato, ker je zaradi manjšega zaslužka navezano enako na manjše izdatke. Teh krajev je v Sloveniji zelo veliko. Velike razlike med konkurenčnimi cenami v konzumu in konkurenčnimi cenami v trgovini prinašajo pri velikem številu delavstva lepe tisočake, ki jih gospodarsko šibki sloji lahko porabijo v druge koristne namene. In v tem je ravno oni veliki pomen in blagodat konzumov. To navajamo zato, da naglasimo vso važnost vprašanja ustanovitve konzumnih nabavljalnih zadrug ter delavskih kuhinj v mestu in Zgornji Bistrici. ki sta znana industrijska kraja. V mestu sc nahaja tovarna bučnega olja ter več žag na periferiji in v okolici, kjer je zaposleno lepo število delavstva, ki bi zelo potrebovalo svojo delavsko trgovino. Prav tako pa svojo kuhinjo z menzo, kar je za vsak industrijski kraj neobhodno potrebno. Enako je v Zgornji Bistrici, kjer bi vse delavstvo brez razlike pozdravilo važno kulturno-socialno ustanovo. Gotovo je, da bi potem tudi naše delavstvo postalo gospodarsko močnejše. Omeniti pa moramo, da to vprašanje ni novo, pač pa je že iz dobe, ko so se ustanavljale takšne zadruge po drugih krajih. Pri nas se za to do danes ni nihče zmenil. Potreba po uresničitvi gornjih navedb je tem večja, kolikor je važnejša gospodarska osamosvojitev delavstva v teh mejah. Saj bi bilo v dobro vsem delovnim slojem in tudi državnim ter samoupravnim uslužbencem. Pri tej priliki naprošamo vse, da čim prej in čim več pripomorejo k uresničitvi te zamisli. lavcev, ki so se kolikor toliko izkristalizirali o priliki razgovorov. O zavlačevanju more biti tem-manj govora, ker so delodajalci pristali na predlog delavcev odnosno njihovih zastopnikov, da se naj vrše direktni razgovori glede višine minimalnih mezd. Nasprotno je res, da vprašanje minimalnih mezd predstavlja delikaten problem, ki zna imeti ugodne ali neugodne posledice ne samo za delodajalce, ampak tudi za delojemalce. Upoštevati je tudi, da se mora v smislu navodil ministrstva za socialno politiko g. ban ozirati tudi na sosedno banovino, kjer pa je, kakor vemo, začasno osnovna mezda določena kot minimalna. Prepričani pa smo, da bo g. ban dravske banovine že našel zlato sredo, ki bo najbolj ustrezala tako interesom delojemalcev, kakor tudi interesom delodajalcev, če se oni sami med seboj nc morejo sporazumeti. Končno je pa pripomniti, da mora biti diskusija o tem važnem problemu stvarna in ne gre podtikavati že vnaprej eni ali drugi strani, da nima resnih namenov, kajti to no niore biti nikomur v korist. Zastopnik delodajalcev. * Od Delavske zbornica smo prejeli pa sledeče pojasnilo: V 17. številki Vašega lista ste prinesli informacije o predlogih delodajalcev in delojemalcev v zadevi uredbe o najnižjih mezdah. V teh informacijah je nekoliko netočnosti. Delavska zbornica ni nikdar predlagala, naj bodo delavske mezde nekvalificiranih delavcev višje od 2 Din, mezde kvalificiranih pa višje od 3 Din. Vsi ste povzeli to trditev iz interne informacije, ki jo je dala Delavska zbornica priključenim strokovnim organizacijam, v kateri Delavska zbornica priključene organizacije obvešča, kako si predstavljajo delodajalci rešitev tega vprašanja, V tej informaciji res stoji, da je računati, da bodo zahtevali delodajalci, da se navede za nekatere stroke le po 2 Din na uro. Številke, ki jih navajate v Vašem članku kot povprečne mezde, so vzete iz iste interne informacije, vendar v tej informaciji izrecno stoji, da so to povprečne zavarovane mezde, ne pa povprečne mezde. Povprečne mezde so višje, nego povprečne zavarovane mezde. Nizki zaslužki, ki jih v tej okrožnici navajamo, so zaslužki v nekaterih maloštevilnih strokah, ki ne obsegajo skupaj niti 1COO delavcev. Tudi ti zaslužki so navedeni po navedbah delodajalcev. Delavska zbornica je v zgornji interni informaciji sicer izrazila svoje mnenje, da je dejanski položaj tak da ni misliti nato, da bi se dale doseči minimalne mezde v višini 4.50 Din na uro. Konkretnega predloga glede višine minimalne mezde v splošnem ni navedla Podčrtala je le v načelnem delu svoje izjave na zadnji anketi, da je urna mezda 3 Din minimum za skromno preživljanje samca, ki pa ne zadošča za preživljanje rodbine. Zato bi moralo naleteti vsako poslabšanje predloženega osnutka glede višine mezd na najhujši odpor delavstva. Kulturni koledar Kastelic Matira 19. junija 1688 je umrl v Novem mestu ascet in leksikograf Kastelic Matija. Rodil se ji 24, junija 1620 v Kilovčah na Notranjskem. Bil je župnik v Toplicah, v Št. Jerneju in kanonik v Novem mestu. Kastelic je med prvimi slovenskimi katoliškimi pisatelji, ki so se začeli ozirati tudi na potrebe posvetnega stanu. Za člane bratovščine je izdal Bratovske bukvice S. Roženkranca. Prav tako jc namenjen posvetnim ljudem tudi njegov Nebeški cil in Navuk kristjanski. Več rokopisov se je tudi popolnoma izgubilo. Med temi, ki jih našteva Valvazor, se je popolnoma ohranil edino Dictionarium latino-caroiolium. Za slovenski del je poleg Megiserja in Hobdeliča uporabil predvsem besedni zaklad, ki ga je sam nabral iz slovenskih narečij. — Od celotnega prevoda biblije pa sta danes ohranjena samo še dva zvezka. Protestantske pisatelje je gotovo poznal, ker se na nje naslanja jezikovno in pravopisno. Liubljana danes Koledar Danes, sobota, 19. junija: Julijana. Nedelja, 20. junija: Siverij. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste. Drama: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. Opera: Car Kalojan. Red Sreda. Kino Union: Otok smeha. Kino Sloga: Romeo in Julija. Kino Matica: Osamljena žena. Kongres poštnih uradnikov * K I N TEI. 27-30 SLOGA NORMA SBEARER ln LE8L1E HOWARD Romeo in Julija DODATEK: Šomat kulturni film: S kalakom po savskih brzlcau ln cerkniškem jezeru. TEL. 21-24 MATICA ANA STEN v velikem llnbavnem Ulmu Osamljena žena Kronanje v Londonu - Tebnlkolor Ulm v naravnih barvah. TEI 22-21 UNION Z današnjim brzovlakoni prispe v Ljubljano ob 20.24 večja skupina Bolgarskih poštnin uradnikov pod vodstvom predsednika njihovega stanovskega združenja g. dr. Dimitrova, generalnega ravnatelja poštne hranilnice v Sofizi. Bolgari bodo prisostvovali kongresu Združenja poštnih uradnikov naše države, ki bo zboroval v Ljubljani dne 20., 21. in 22. junija. Po preteku devetih let sc vrši letos zopet v Ljubljani kongres Združenja poštnih uradnikov vse države. Poštna stroka je bila podrejena od leta 1929 do leta 1935 raznim resorom. Ta nestalnost je kvarno vplivala na razvoj stroke. Sele z ustanovitvijo posebnega poštnega ministrstva v letu 1935 jc nastala možnost za izboljšanje razmer. Od tega časa dalje je Združenje poštnih uradnikov razvilo živahno delovanje za izboljšanje delovnih prilik in za napredek stroke. Pri tem prizadevanju ga je podpiralo celokupno članstvo. Gospod resorni minister, ki je pokazal veliko razumevanje za delovanje organizacije, je v okviru možnosti dosegel že nekaj uspehov, ki upravičujejo nado v boljšo bodočnost poštne 6troke. Letošnji kongres bo pomemben, ker s& ga udeležijo prvič tudi bolgarski poštarji v večjem številu. Kongres se vrši dne 20., 21. in 22. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Dne 22. junija prispe v Ljubljano zastopnik ministra g. ing. Ratajc, ki bo kongres zaključil. Poleg stanovskih zadev bo obravnaval kongres tudi splošno stanje poštne stroke. Poslovanje pošte trpi v vsej državi radi nezadostnih materijalnili iti osebnih kreditov. Prav posebno je pa prizadeta Slovenija, ker so vsi krediti centralizirani. Pri delitvi teh kreditov 6e doslej potrebe naše banovine niso upoštevale v zadostni meri. Slovenija spada med gospodarsko najbolj razvite pokrajine v drža- vi. Zato je treba dati pošti v Sloveniji možnost; da bo tako poslovala, kol to zahtevajo interesi naših gos pod a rsl veni kov in naše javnosti. Da ti krogi s poslovanjem pošte niso zadovoljni, dokazujejo številne pritožbe. Skoraj vse pritožbe so posledica nezadostnega števila osebja, ki ožje, prinašajoč tolažbo trpečemu človeštvu. Pod to zastavo bodo pohitele jutri na grad množice, ki nosijo v svojem srcu čut ljubezni do bližnjega in hočejo pomagati pri človekoljubnem delu. Zalo bo pa valovalo jutri po vsej Grajski planoti resnično neskaljeno veselje. Na prvi sklepni produkciji gojcnceh drž. konservatorija v Ljubljani nastopijo gojenci ravnatelja g. Betetta, ge. VVistingliausnove, ge. Trostovo, gdč. Zarnikove in Vogclnikove, gg. Lipovška, Si- vi ra in Toneta Ravnika ter Pfeiferja. Pri sklepni točki sodeluje tudi godalni orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva. Začetek produkcije je ločno ob %7 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored sc dobi v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo v ponedeljek, dne 21. t. m. V Jakopičevem paviljonu bo jutri, v nedeljo, ob 11 dopoldne, odprta razstava slik pod pokroviteljstvom generalštabnega generala g. Lazarja Toničn. Razstavljenih’ bo okoli 130 takšnih slik, ki doslej še niso bile na nobeni razstavi. Slike so dela slikarjev Melodija Lepavaca, Srečka Ma-goliča in Jožice Bregarjeve. Razstavo bo otvoril načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva dr. Rudolf Mole. Kolesarski dirkači, ki bodo v nedeljo 27. t. m. sodelovali v podutiških krožnih dirkah, se opozarjajo, da si pravočasno priskrbe letošnje zvezne legitimacije, brez katerih k startu ne bo nihče pripuščen. Nadalje morajo skrbeti, da bodo njihova kolesa pravilno opremljena s sigurnima zavorama na sprednjem in zadnjem kolesu, kajti proga, po kateri se vozi, je polna raznih nevarnih zavojev, ki znajo vsled neprevidnosti občutno škodovati. Prav tako sc dirkačem priporoča stroga previdnost v izogib morebitnih prometnih nezgod na ravnem delu proge od javne tehtnice v Dravljah (na ovinku) pa do Gasilskega doma v Zg. Šiški. Promet z različnimi vozili je namreč na tem delu proge zaradi preurejevanje Celovške ceste zelo živahen in zato tudi nevaren. ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. Nedelja. 20. junija: Zaprto. Ponedeljek, 21. junija: Tisočak v telovniku. Red A. * Zadnja dramska premiera 6c bo vršila v soboto, 19. junija za premierski abonma. Igrala se bo nadvse zabavna burka, ki sta jo spisala Ferner in Real »Tisočak v telovniku«. Delce je izredno ve- Žalovanje za mučenikom Dolinarjem v Zagrebu Zagreb, 18. junija. Slovenski katoliški akademiki v Zagrebu so proslavili spomin umrlega tovariša Rudolfa Dolinarja, ki je padel kot žrtev politične igre tujih diktatorjev, z žalno sejo v ponedeljek, 14. t. m, Ob polni udeležbi članstva je tov. predsednik Viktor Schart, ki je zastopal z delegacijo Zagrebško Danico na pogrebnih svečanostih, podal potek zadnjih dogodkov v Sloveniji in navedel glavne motive, ki so vodili zločinske ubijalce. Povdarial je, da ne žaluje za pokojnim tovarišem Dolinarjem le kak i skupina, temveč ves slovenski narjd. Padel je kot borec za naše ideale in njegova po nedolžnem prelita kri bo oplemenitila nas vse. Kakor je bila smrt dr. Janeza Evangelista Kreka velik prelom v zgodovini slovenskega naroda, da se je dvignil in uprl avstrijskim valptom, tako mora tudi žrtev tovariša Dolinarja Vertin. Režija je Kreftova. Inscenator ing. E. Franz. OPERA. Začetek ob 20. uri: Sobota, 19. junija: Car Kalojan. Red Sreda. Nedelja, 20. junija: Navihanka. Red C. Predstava v kori6t JJdruženia gledaliških igralcev. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 21. iiiniia: Zaprlo. Pravilnik o zavarovalnem svetu Belgrad, 18. junija. AA. Na osnovi čl. 19 uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami in v zvezi s čl. 11 in 15 iste uredbe je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o zavarovalnem svetu. Ta pravilnik je prvi izmed 12, ki se pripravljajo za izvajanje pred kratkim izdanih določil o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Pravilnik ureja postopek zastran imenovanja članov zavarovalnega sveta in njihovih namestnikov in zaslran zasedbe izpraznjenih mest. Glavni del tega pravilnika je poslovnik zavarovalnega sveta. Svet bo sklepal na sejah, nameravano je pa, da se izdelava raznih pravilnikov in referatov o posebnih vprašanjih iz zavarovalne stroke odnosno izdelava poročil o nadzorstvu nad zavarovalnicami sploh more izročiti ožjim odborom članov ali namestnikov odnosno posameznim članom ali namestnikom. Po določilih tega pravilnika je minister za trgovino in industrijo že imenoval člane in njihove namestnike, ki naj izdelajo več važnejših in nujnih pravilnikov, zlasti za izdelavo pravilnika aktualih gg. Svetolika Sretenoviča, Radovana Matjaševiča in Božidarja Brzakoviča; za izdelavo pravilnika o bilansiranju vrednostnih papirjev gg. Djuro Paun-koviča, dr. Milana Todoroviča in dr. Mihajla Miloševiča; za izdelavo pravilnika o uvedbi in vodstvu registra gg. Radovana Matjaševiča, Svetolika Sretenoviča in dr. Djordja Mirkoviča; za izdelavo pravilnika o podatkih, ki se imajo priložiti prošnja za dovoljenje poslovanja gg. Mihovila Nikoliča, Radovana Matjaševiča in dr. Iva Politea, in za izdelavo pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni in o skladih za pokojninsko zavarovanje gg. dr. Josipa Dermastijo in Ivana Laha. Stanje vinogradov Kralj, banska uprava odd. za kmetijstvo sporoča na podlagi zadnjih tedenskih poročil, ki jih redno pošiljajo podrejeni organi iz raznih vinskih okolišev, da je pričela trta cvesti dne 7. odnosno 8.—10. t. m. Trta je tekom zadnjih dni v pretežni večini že odcvetela. Le nekatere pozno cvetoče sorte je zalotilo zadnje deževje v cvetju. Ponekod je vihar napravil precej škode na mladikah, zlasti tam, kjer ni bilo mladje povezano. Grozdni sukač ne nastopa močno. V poročilih se omenjajo le posamezni okraji v celjskcm, mariborskem in lendavskem okraju. Zatirajo ga s trebljenjem iz kabrnkov ali ga trujejo v zapredkih z arzenikovimi preparati (aresin, meritol). Peronospora se ni pojavila v večji izmeri, razen v redkih slučajih. Ugodno poročajo od povsod, da pazijo letos vinogradniki bolj na škropljenje, nego lani. Vinogradnikom sc pri- i poroča, da trsje predvsem skrbno oplejejo (zalist-nike skrajšajo na en list, odvisne mladike odstranijo itd.) in vestno poškropijo z 1 '/• galič. Škropivom in s primernim dodatkom arzenik, izdelkov. Pričakovati je nastop plesni (oidija). Zato je pravočasno žveplati ob lepem vremenu, predvsem po zarodu. Nekateri zamenjujejo plesen s perono-sporo na grozdu, kar se da prav dobro razlikovati. Od paleža napadena jagoda počrni pod belo prevleko, od plesni okužena pa ostane zelena-zdrava, ako plesen odstranimo. V nedeljo ob 10 dopoldne priredi zveza slovenskih lahkoatletskih klubov zadnji izbirni miting za sestavo reprezentance za troboj Ljubljane, Zagreba in Beograda, ki se vrši v dneh od 1. do 4. julija v Ljubljani. Končno postavo, v kateri naj nastopi Ljubljana, je treba določiti še v tehle disciplinah: tek na 400 m, skok v daljavo, met kopja, met krogle, tek na 10 km, troskok, tek na 1500 m, met kladiva, tek preko zaprek na 110 m in 400 m, štafeta 4X100 metrov. prebuditi vse Slovence, da se za vedno uprejo vsakomur, ki hoče onečastiti naše narodne svetinje. Sv. maša zadušnica pri sv. Roku v Zagrebu. Žalno sv. mašo za pokojnim Rudolfom Dolinarjem je v torek, 15. t. m. ob 7. zjutraj daToval č, g. Jože Gregorič v cerkvici sv. Roka nad Ilico, kjer se vsako nedeljo in praznik vrši slovenska služba božja. Sv. opravila so se udeležili vsi člani in članice »a. k. d. Danice - Zagreb«, dalje zastopniki »Slov. kat. strešinstva v Zagrebu« ter večje število zagrebških Slovencev in drugih Zagrebčanov. Moški zbor »a. k. d. Danice - Zagreb« pod vodstvom lov. Slapšaka je občuteno zapel Gruberjev »Re-quiem« in »Miserere«. Zagrebški Slovenci so z udeležbo dokazali, da jih jc mučeniška smrt Rudolfa Dolinarja prav tako zadela kakor vse Slovencc v domovini. Kolesarji, pozor! 27. junija izlet v Postojno in Postojnsko jamo s kolesi. Informacije in prijave do 24. junija v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Na misijonski kongres v Groblje! Spored: V soboto, 19 junija ob pol 9. zvečer igra na prostem »Naša apostola«. V nedeljo, 20. junija ob 9. sprejem gg. škofov; ob 10. sv. maša na prostem, mašuje nadškof dr. A. B Jeglič, govor ima belgrajski nadškof dr. J. Ujčič; ob 1. slavnostno misijonsko zborovanje. Govore: minister dr. M. Krek, prof. J. Richter in prošt K. Čerin, nato pismeni pozdravi slov misijonarjev in resolucije. Popoldne ob 2. pete litanije z misijonsko posvetitvijo, nato igra na prostem »Naša apostola«. Ljudsko petje: Pri sv. maši ob 10. in popoldne pri litanijah poje vse ljudstvo s spremljevanjem godbe. Spored pesmi je na izkaznicah. Narodne noše: Kdor hoče, sme priti v narodni noši. Narodne noše dobe posebno mesto. Sprejem bo ob postajališču v začetku drevoreda, sv. maša in zborovanje bo ob Društvenem domu, igra pa na samostanskem dvorišču. Hrana se bo dobila na mestu, vendar svetujemo, da vsak prinese za kosilo kaj s seboj. Kongres se vrši brez prenočevanja, zato pridite po možnosti vsi v nedeljo zjutraj. Kdor ni naprej sporočil, ne more računati s prenočiščem. Igra v soboto zvečer je za tiste, ki gredo lahko po igri domov. Polovična vožnja je dovoljena. Karto jc treba vzeti do Jarše-Mengeš. Treba je kupiti celo karto in »rumeno izkaznico«, ki daje pravico do brezplačnega povratka. V Grobljah je treba dati iz- kaznico žigosati. Od sobote opoldne do ponedelj jpoldne velja tudi nedeljska povratna karta. Razstava in misijonski film, ki vzbujata sploš- no pozornost. Obiskalo jo je že več tisoč ljudi, po sebno šolskih otrok, katerih je bilo pretekle dni vsak dan po dva tisoč na razstavi. Izkaznice za misijonski kongres in razstavo se dobe pri župnih uradih in na samostanskih portah v Ljubljani Izkaznico mora imeli vsak udeležcnec. Stane 3 din. Razpis Kraljevska banska uprava v Ljubljani bo na podstavi čl. 80 Zakona o državnem računovodstvu :>B. Pogodbe in nabave: nabavila razen pisarniški niaterijal za tromesečje april—junij 1937. Seznam pisarniških potrebSčin in pogoje za to nabavo dobe interesenti mod uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave Dravske banovine, Blcivveisova cesta 10, soba št. 48. Isto-tam so na ogled tudi določeni vzorci materijala, ki pride za nabavo v poštev. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirano z 10 dinarskim državnim kolekom je predložiti ekono-matu kraljevske banske uprave uajdalje do 30. junija 1937. Iz pisarne kraljevske banske uprave. Zanimiva sodna razprava jc bila pred varaždinskim sodiščem. Zagovarjati se je moral kmet Mirko Picek, ki je bil v samoobrambi ubil kmeta Rarloloviča. Edina priča je bil Bartolovičev mali sinček, ki je šel z očetom usodnega večera iz gostilne. Bartolovič se je napil, spotoma domov pa je napadal ljudi in se zadiral vanje. Tako je srečal tudi Pic?kovo ženo. Picek je branil svojo ženo in končno s sekiro udaril Bartoloviča po glavi, da se je zrušil in umrl. Na sodišču je mali sinček povedal, da je njegov oče prvi s kolom napadel Piceka. Sodišče je zato Piceka oprostilo. Dve novi cerkvi bodo jutri blagoslovili v Zagrebu na Trešnjevki in Kustošiji. Obred bo opravil nadškof pomočnik dr. Alojzij Sleuinac. Od tu in tam Vojvoda Windsorskj bo s svojo soprogo ostal mi gradiču Wnsserleonburg šc nekako dva meseca. Tuje poročevalske agencije poročajo, da si je vojvoda ta gradič najel le do konca septembra ter ga mora v lem mesecu že zapustiti. Iz Koroške bosta odpotovala najprej na pariško svetovno razstavo, iz Pariza pa v Dalmacijo. Zimo pa bosta preživela v Cannesu na francoski rivijeri. Trgovinski minister dr. Milan Vrbanič bo odpotoval v Pariz, kjer 1k> v jtonedeljek odprl jugoslovanski paviljon na pariški razstavi. Z njim potuje še en višji uradnik trgovinskega ministrstva. Neverjetno ravnodušno sc obnaša pred sodiščem v Zagrebli morilec upokojenca Filipa Pečnika I etar Krekič. 2e decembra lani je bil izvršen ta okrutni uboj, katerega so zasnovali Pečnikova žena Ana in njen ljubček, delavec Franjo Mlakar. Najela sta brezposelnega delavca Krekiča, ki je Pečnika v gozdu ubil, slekel do nagega in ga prekril. Ko je bito pa truplo najdeno, je padel sum takoj na njegovo ženo. Skoro bi se iz zagate izvlekla, Čc ne bi pri njej našli Mlakarjevega pisma, v katerem jo tolaži, da je sedaj že vse dobro. Včeraj jc bila o tenj zločinu razprava. Morilec je prostodušno izpovedal vse do najmanjših podrobnosti, kako je umor izvršil. 1 » sP"lne|,ik pokojnemu velikemu romunskemu državniku Jonelu Bratianuju je izgotovil naš veliki Kipar Ivan Meštrovič. Spomenik je ogromen, saj jo izklesan iz enega samega kosa jablaniškega granita. tehta pa preko 50.000 kg. Za prevoz podstavka in Figure v Bukarešto jo bilo treba kar tri tovorne vagone. „., Tudi Split se pogaja za gostovauje znamenitejših italijanskih pevcev, ki obetajo priti na jesen v Ljubljano, Zagreb in Belgrad. Splitčani bi pa te S, . S?1* Ze fK>leti- Pogajati so se začeli za kakih J) do .10 opernih predstav. Preglavice jim jo na eni strani delalo vprašanje primernega orkestra, po drugi strani pa denarno previsoko izražene zahteve italijanskih pevcev. Italijani zahtevajo za vsak večer 10.000 lir. Za Split jo to kajpak preveč. Nazadnje so sklenili Splitčani, da bodo Italijane povabili za tri ali štiri večere. Tudi Francozi bodo posneli en film na naših tleli, imenoval se bo »Tamara« ter bo tudi v njem imela Ita Rina glavno vlogo. Film bodo izdelali v dveh jezikih, v angleščini in francoščini. Angleško vlo^o bo igrala neka Angležinja, lta Rina pa francosko. Večina filma bo posneta v Skoplju. Mednarodno igralnice hoče v Dubrovniku, Splitu m Cnkvenici postaviti neki Nemec z ime-nom Leisier. Dubrovniški občini je ponudil polovico čistega dobička, če mu izda dovoljenje, dočim bi potrebno stavbo sam postavil. Občina je pogoje sicer načelno sprejela, vendar pa dokončnega ne bo še nič, ker je lastnik igralnic na Semmeringu Zimdin ponudil boljše pogoje, kakor pa ta Nemec. I udi v Splitu in Crikvenici 60 Leisierju podobno odgovorili. Kongres zveze jugoslovanskih mest jo včeraj dejansko začel * delom. Otvoril ga je zagrebški Župan dr. I eičic, ki je povedal, da znaša proračun Zveze 220.000 dinarjev. Sklenjeno je tudi bilo, da bo prihodnji kongres Zveze v Splitu. Istotako je bil zelo simpatično sprejot predlog za ustanovitev zveze mest Male zveze. Strašua nesreča se jo zgodila na postaji v Sun ji. Uradnik Alija Kapetanovič je ravno dajal znak za odhod tovornega vlaka proti Sisku stoječ sredi rezervnega tira. Ni pa pazil na to, da je po tem rezervnem tiru lokomotiva razvrščala vagone. Iznenada je tovorni vagon butnil Kapetanoviča v hrbet. Padel je, nakar so ga kolesa raztrgala na tri kose. Obležal jc takoj mrtev. Razglas. Mihevcu Jakobu, rojenemu 22. julija J 911 na Vrhniki, stanujočemu istotam, sc je glasom razsodbe sreakega eodišča na Vrhniki z die 8. mar-ca 1937 1. K.ps. 27/37-8 izrekla prepoved zahajanja v krčmo za dobo enega leta od pravomočnosti sodbe. Prejioved velja od 12. marca 1937 do 12. marca 1938. Okrajno glavarstvo v Ljubljani. ^ Z odlokom finančnega ministra je na osnovi čl. 37 zakona o neposrednih davkih oproščen obrtniški in vajenski dom v Ljubljani pridobnine vse dotlej, dokler bo deloval v smislu sedanjih pravil. Prav tako je finančni minister odredil, da so Ljubljanski Sokol iz Ljubljane oprosti na osnovi čl. HI zakona o neposrednih davkih rentnine, ki se mu odmerja na obresti od posojila, podeljenega Jugoslovanski sokolski matici za zgraditev sokolskega okrevališča v Kranjski gori. 15 let težke ječe je prisodilo oguliiisko sodišče kmetu Jurčoviču Marku, ki je ustrelil svojega brala zaradi uporov pri delitvi posestva. Oba brata sta bila v vasi znana kot velika nasilnika, rudi en umor sta imela na vesti, ker sta ubila svojo mačeho. Po deset let sla takrat dobila, toda zaradi raznih amnestij sta odsedela le po šest let. Ko sta se vrnila iz zaporov, sta si razdelila očetovo posestvo. Pokojni brat pa ni bil z delitvijo zadovoljen in je od Marka zahteval še dve njivi. Pri sporu je Marko potegnil samokres in brata ustrelil. V Novem »Sadu je včeraj neki odpuščeni občinski tajnik streljal na podhana. Prijavil se je bil v avdijenco in bil sprejet. Po kratkem pogovoru pa je potegnil samokres, dvakrat ustrelil na podbana, nato pa še vase. Ubijalec je bil mrtev, dočim je bil podban težko ranjen v prsa in trebuh. Dr. Vladko Maček, Sava Kosanovič in Veče-slav Vilder so kot vodilelji IvDK koalicije imeli včeraj sejo. Razpravljali so o najnovejšem stališču demokratov, kakor so ga bili izrazili v svoji resoluciji. Za javnost ni bilo izdano o tej seji nobeno obvestilo. Za dirigenta največjega simfoničnega orke-sta na svetu v New Vorku je bil postavljen splil-ski rojak dr. Artur Rodzinski. Do nedavnega je bil dirigent in ravnatelj tega simfoničnega orkestra slavni italijanski dirigent Arluro Toscanini. Iz neznanih razlogov je Toscanini izstopil ter priporočil za svojega naslednika Rodzinskcga. Prodaja jajc po teži (na vago) je uvedena v mednarodni trgovini in sicer v večini evropskih držav. Vzlic temu pa teža ni zmerom edino merilo, tudi v teh državah ne, ker se po običaju na nekaterih tržiščih vrši prodaja na kose, na deset kosov, tucete, na kope (00 kosov) na 100 kosov in na 1000 kosov. Kakor poroča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, se na Češkoslovaškem pri prodaji na drobno vrši prodaja na kose, na deset kosov, (cenejša cena) in na kopo (še cenejša cena v primeri v ceni posamič ali za deset kosov), .na debelo pa tudi na kope in se nanje tudi nanaša uotiranje v uradnih tečajnicah produktnih borz. Iz popotne torbe evropskega diplomata, ki |e bil v Abesiniji leta 1910 Pred 27 leti je prišel v glavno mesto Abesinije, v Addie Abebo nov poslanik, ker je prejšnji menda zbolel. Ta mož je o svojem potovanju v Abesinijo pred dobrim četrt 6toletjem napisal tudi 6voje spomine, ki so z druge strani tuai precej verna slika življenja, ki ga je tedaj živelo prebivalstvo v Abesiniji, posebno pa odnošajev v krogih, iz katerih je izšel sedaj pregnani abesinski cesar Hajle Se-lasij. Zanimiv je že sam opis poti, ki jo je ta novi evropski diplomat na abesinskih tleh napravil od postaje Džibuti, odkoder je že tedaj bila speljana železnica, čeprav še čisto kratka, pa do abesinske prestolnice. Žrtev toliko, kolikor železniških pragov Ni bilo tako enostavno — tako piše Zechlin ■— v takratnih časih priti na onovo novo službeno mesto, na katero so bili določili mene. Takrat je bila speljana železnica 6amo od Džibutija do Diredaue. Poleg tega pa je tedaj veljala ta železnica za eno najdražjih na svetu. Oddelki, ki 60 bili na vlaku označeni kot prvi razred, so bili ponavadi prazni. Vovoznice so bile tako drage zaradi tega, ker so graditelji te železnice hoteli na ta način priti nazaj do ogromnega denarja, ki so ga zabili v to progo. Dela 60 bila tembolj težavna in zato tudi draga prav zaradi tega, ker ta proga poteka po pustem ozemlju, kjer ni mogoče najti v neposredni bližini ničesar, kar bi bilo graditev proge V6aj v nekoliki meri pocenilo. Še mnogo bolj občutne kakor materialni stroški pa 60 bile številne človeške žrtve. Pravijo, da jih je bilo toliko kot železniških pragov na novo zgrajeni progi. Francozi pa se te proge niso ustrašili graditi, kajli pri teh delih so uporabljali skoraj izključno 6amo tamkajšnje domačine, katerih žrtev ni6o toliko cenili, kakor bi jih bili gotovo, če bi bili to francoski delavci, Pa, tako bi menda delali tudi drugi, ne samo Francozi. Dane6 Italijani, ki grade v Abesiniji nove ceste, niso dosti boljši. Še vedno pa je bilo — tako nadaljuje Zechlin — boljše kupiti še tako drago vozovnico, kakor pa najeti 6i in plačati karavano kamel. Morda tudi zato, ker Evropejcem potovanje s kamelami ni kar nič prirojeno. Tri ubij, pa se lahko poročiš Ta železnica stopi na abesinska tla v pustinji, kjer biva na redko poseljeno pleme Dankali. Običaji tega ljudstva so bili tedaj Evropcem malo znani. Zanimiva je n. pr. navada, da se mladi Abc-sinci smejo poročiti šele tedaj, če so svojo moškost pokazali s tem, da so spraviti s tega svela najmanj tri svoje sovražnike. 'Kako so tedaj Abesinci cenili Evropce, dokazuje tudi to, da so šteli za trikratnega junaka tistega, ki je ubil Evropca. V tem primeru se je Abesinec že tudi lahko poročil in ni bilo treba nalašč zato iskati še dveh 6vojih žrtev. Nekega starca iz rodu Dankali, ki je na smrtni postelji krčevito jokal, 60 vprašali, čemu se tako težko poslavlja od tega 6veta. Odgovoril jim je na kratko: »Ne bojim se 6icer smrti, vendar sem globoko žalosten zaradi tega, ko moram zapustiti ta svet, ne da bi bil ubil kakega svojega sovražnika.« Vol, prvo darflo dp lom atu Ko je omenjeni evropski diplomat prispel v Direndauo, je dobil telefonično naročilo, naj se javi v šestedeset kilometrov oddaljenem Harrarju pri tamkajšnjem guvernerju dedžasu Tafariju. Ta mož je poznejši abesinski cesar Hajle Selasij. Njegov oče ra6 Nakonen, vnuk cesarja Menehka, je osvojil to pokrajino za Abesinijo, in tako je postal dedžas Tafari že v 6vojih mladih letil guverner v Harrarju. Preden pa je Tafari sprejel Zechlina, je preteklo nekaj dni, kajti smatra! je za dolžnost, da prej vpraša v abesinsko prestolnico, kako naj sprejme tega diplomata. Ko je Zechlin čakal v Di-redaui, je tudi sprejel kot gost prvo abesinsko darilo — mladega, lepo raščenega vola. Tamkajšnji poglavar je menda mislil, da bo dobil kot proti-darilo takrat najmodernejšo puško, ki jo je bil opazil med prtljago evropskega gosta. Toda, malo 6e je zmotil. Moral se je zadovoljiti le z žepno uro, ki bogve kaj ni bila vredna, že zato ne, ker je bila pokvarjena in tudi ni šla. Toda, to napako, da ura ne gre, smatrajo v tej deželi za zelo majhno, kajti tudi tisti, ki žepne ure imajo, ne merijo časa po njej, pač pa se jim zdi bolj zanesljivo, če ee ravnajo po sončnih urah. Cesar, ki ne ve, koliko ie star Končno se je le približal trenutek obiska pri Tafariju v Hararju, ko so kamele prehodile dolgo pot šestdeset kilometrov. Preden pa je bil Zechlin sprejet, je smatral za potrebno, da se preobleče v uniformo in se po daljšem času 6pet enkrat obrije. Ko je bil s tem zaposlen, je njegovo spremstvo držalo pred njim nekako špansko steno. Tega ni storilo zaradi lega, češ da je diplomata sram, pač pa, da bi bil varen pred začudenimi in morda tudi sumljivimi pogledi domačinov. Dedžas Tafari, poznejši cesar Haile Selasij, je sprejel diplomata v stanovanju prejšnjega emirja. ‘Po svojem tolmaču 6e je zanimal za to, kako se poslanek počuti po dolgem potovanju. Ko je gost vprašal med drugim guvernerja tudi to, koliko je star, mu je ta kar naravnost povedal, da ne ve. To po njegovem mnenju ni prav nič čudno, če kdo ne ve, koliko je star. Tafari je vedel le to, da je bil takrat, ko je bila bitka pri Aditi (1896), kjer so bili Italijani premagani, majhen oirok. Fotografska kamera nai napravi iz črnca belokožca Tafari je ob tej priliki tudi izrazil željo, naj ga novi poslanik fotografira, kajti njegovo bistro Razsvetljeni stolpi na mostu Aleksandra I1L v Parizu za časa tamkajšnje svetovne razstave. Ameriški obrežni top, na levi velikanska granata, s katero ga polnijo. oko je takoj opazilo, da ta visoki gost nosi s seboj pripravo, ki sicer o njej ni vedel, čemu naj služi, pa se je zanjo toliko zanimal, da mu jo je moral Zechlin razložiti. Pa ne samo to, da bi ga fotografiral. Celo takšno sliko je hotel imeti, da se na njej ne bo poznalo, da je Tatari črnec. Diplomat mu je hotel uslišati tudi to prošnjo, čeprav ni bil bogve kako izvrsten fotograf. Ajjarat, ki ga je rtosil s seboj, pa je imel tedaj čudne muhe. Nekaj 6e je zataknilo v njem, tako, da ni bilo mogoče filma zavrteti najsrej. Poslanik 6e je kar potil — malo mu je bilo že nerodno — nazadnje pa, ko je videl, da ne gre, se je odločil, da pritisne Tafarija kar na slepo. — Namesto obljubljenih slik pa je pozneje poslal Tafariju samo pismo, v katerem ga prosi, naj mu ne zameri, češ da so 6e slike po; kvarile. Da bi ga o 6voji naklonjenosti še bolj prepričal, mu je obenem s pismom poslal tudi neko častno darilo. ( Ko 60 spet prispeli nazaj v Diredauo, so najeli karavano dvanajstih kamel. Za vsako kamelo je bilo treba plačati na dan po eno nemško marko. Vodniki živali so dobili vsak po 15 mark, kuhar pa je bil manj malenkosten, kajti zadovolji! se je šele s šestdesetimi markami. Steze 6o bile tako ozke, da so živali s'svojim tovorom na hrbtih kar opletale ob skale in slabotno grmičje, ki je stalo ob poti. Tla so bila na nekaterih mestih tako mehka, da so 6e živali vdirale v tla do kolen. Vselej, kadar smo prišli do kakega mosta, so se živali spustile na kolena, kakor da bi jih bilo strah iti preko njega. Še živali niso nič kaj zaupale tem abesinskim mostovom, S silo 60 jih morali tako rekoč skoraj vleči preko mostu. Addis Abeba - Nova roža Tako smo — pripoveduje Zechlin dalje — po napornem potovanju le prišli v Addis Abebo. Tu sem imel priliko marsikaj zvedeti tudi o Mene-likovi ženi, kateri na čast je abesinski cesar dal svoji prestolnic tudi ime Addis Abeba, ali kakor bi po naše rekli »Nova roža«. Evropec se o tej ženi težko izrazi najpovoljnejše. Italijani jo primerjajo z leopardom, Angleži s kačo, Nemci pa z lajajočim psom. Razgovarja se z domačini in tujci čis^o pro6to. Evropske dame, ki so jih ji predstavili, je imela navado vprašati: »Koliko otrok ste imeli, preden ste se poročili?« „Zasilni mož e" Kadar se abesinski mož mudi v vojski ali na lovu, tedaj si pridrži vse pravice domačega gospodarja njegova žena, pa tudi to pravico, da si izbere »zasilnega moža«. Pravi mož 6e zato pravico navadno maščuje na ta način, da svoji ženi pred odhodom pošlje v nadomestek kot. oskrbnika kakšnega starca. To je storil nekoč tudi cesar Menelik. Ce6arica Taitu pa 6e mu je zato sklenila pošteno maščevati. Svojega »zasilnega moža« je hotela pahniti z najvišjega nadstropja preko terase. Ko je zvedel za ta običaj tudi novi abesinski diplomat, se je temu primerno tudi ravnal, kadarkoli je bil povabljen na razgovor s cesarico Taitu. Kadar sta sedela na terasi, 6e je on vedno precej krepko držal ob zidu, malo bolj v ozadju in 6i ni nikdar upal nasloniti se preko balkona. Zdelo 6e mu je, da je bolje biti bolj v ozadju, pa živ, kakor da bi se mu utegnilo morda kaj podobnega zgoditi, kakor bi se bilo kmalu »zeilnemu možu« te nenavadne cesarice. Železniški vozovi za molčeče Na angleških železnicah imajo spet novost. Poleg vseh vrst in razredov so sedaj vpeljali še posebne železniške vozove oziroma oddelke v njih, v katere ima dostop samo oni, ki ves čas vožnje ne namerava s kom govoriti. To so vozovi, kjer potniki hočejo imeti med vožnjo mir. Pa niso to morda spalni vozovi, kakor jih vidimo po nekaterih boljših vlakih, kakršni vozijo sem pa tja tudi skozi naše kraje. Pravijo, da so se ti spalni vozovi na Angleškem precej dQbro obnesli,' saj je vedno več takšnih, ki bi radi več miru in se zato zatekajo vanje. Seveda so to povečini takšni, ki se peljejo na daljšo pot in tako lahko tudi sladko zadremljejo. Za vse tiste pa, ki se ne bi hoteli držati predpisov in bi motili ta mir na vlakih, pa veljajo — kakor pravijo — precej stroge kazni. Za one, ki v spanju smrče, ti strogi predpisi menda ne veljajo. Obvestila Člani Iirv. kult. društva rNapredak« i Hrv. Ra-diše so sklenili, da se daruje svečana maša zadušnima za junijske žrtve. Svečana zadušnica bo 21. junija ob 7 zjutraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Opozarjamo na I. sklepno produkcijo konnarva-lorislov, ki bo v ponedeljek, dno 2J. t. in. ob četrt na sedem v veliki filharmonični dvorani. Na produkciji se bodo izvajala dela Lajovica, Osterca in Škerjanca, daljo Čajkovskega in Fibicha, Beethovna, Mozarta, Ba-cha in Wagnerja ter Griega, Pcrgolesija, Caselle, I.e-oneavalla in (iounoda. Nastopijo gojenci solospevske-ga, klavirskega in violinskega oddelka. En gojenec violinskega odd. igra Bachov B-dur koncert s sprem-Ijevanjem godalnega orkestra, v katerem nastopijo gojenci drž. konservatorija in člani Orkestralnega društva pod vodstvom kons. Prevorška Uroša, rodrobni spored se dobi v knjigarni Glasbeno Matice. OfflcenelgGl Podroben program ljubljanske io vseh evropskih postaj dobite » najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednikn »Radio Ljubljana«.. Id stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Sobota, 19. junija: 12 Plošča za ploščo hiti v venček veselih stvari — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo hiti v venček veselih stvari — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra lladijski orkester) — 18.40 Pojmovanjo podzavesti v psihoanalizi (g. prof. Emil llj-oval) — 19 Cas, vreme poročila, spored, obvestila — 19.3(1 Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Idrijski večer. Sodelujejo: gdč. Leni Lapajne, ga. Stagljer-Kogojova, gdč. Poldka Župnikova, g. Valo Bratina, moški pevski oktet ln Cimermanov trlo — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za vesel konec (igra Kadijski orkester) Konec ob 28. Drugi programi Sobota, 19. junija: Bclgrad: 19.50 Narodno pesmi 20.20 Plošče — 21.40 Havajske kitare — Zagreb: 2(1 Igra — 21 Orkestralni koncert — Dunaj: 17.55 Wag-nerjova opera »Somrak bogov« — Budimpešta: 20 Vokalni konert — 21.30 Ciganska glasba — 22.35 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 21 Igra. nato vokalni koncert — Rim-Bari: 21 Opera «Fedora* — Praga: 19.15 Plesna glasba — 21.05 Ljudski koncert — 22.35 Nočni koncert — Varšava: 20 Za Poljake v tujini — 21.05 Vojaška godba — 22 Večerni koncert — Hamburg: 20.10 Opereta »Dona Juanita« — Bukarešta: 20.15 Plesna glasba. 20 LJUBEZEN, KI UBIJA Sicer pa, kje je bilo zapisano, da je tudi ona občutila do Termonda tisto, kar je sama vzbujala v njem. Vsaj takrat ne, dokler je oče še živel. Morda sploh ni vedela, da Termond zaradi nje hodi v hišo. Njegova prijaznost se ji je zdela čisto nekaj razumljivega in navadnega. Tako sem jo opravičeval pred seboj. Prepričeval sem se, da ne le, da ne pade na njo niti najmanjša senca zločina, temveč da tudi ni storila ničesar proti svojim zakonskim dolžnostim. Potem so se moje misli zopet premenjale. Spomnil sem se, kako je zavpila pred truplom mrtvega očeta: »Bog me je kaznoval«. Nisem hotel verjeti, da bi bil ta krik izražal samo presenečenje, ampak da je to bilo v njem še kaj drugega. Spominjal sem se tudi prav dobro, kako so se Termondu svetile oči in mu trepetale roke, kadar je govoril z materjo o tem, kako skrivnostno je izginil oče. Če sta se bila sporazumela med sabo. sta se pred menoj morala hliniti, da bi se mogla sklicevati na moje otroško pričevanje, če bi kdo začel kaj sumiti o njima. Vse to se mi je zdelo vedno bolj verjetno, Sum me je vedo silneje obhajal in premagoval razloge, ki so govorili za to, da je mati nedolžna. Dopovedoval sem si, da je popolnoma izključeno, da bi bila za prazen nič tako raz- burjena. »Nemogoče, nemogoče, nemogoče ..« sem ponavljal sam pri sebi. Toda strašne prikazni so me vedno bolj težile. To so taki trenutki, ko bi človek rad ušel težkim mislim in slikam, pa jim ne more, čeprav ve, da so napačne. Resnica in domišljija se družita v strašilo, da m mogoče ločiti pravega od drugega. Ves dan sem grozno trpel zaradi teh pisem. Hodil sem po hiši sem in tja in nisem mogel narediti niti trohe, tako me je vse to prevzelo. Obličje mrtve tete, ki se je na njem razločno bralo komaj prestano trpljenje, se mi je zdelo neznosno. Ob pogledu nanjo so se mi dvomi in slutnje spet obnavljali. Proti štirim popoldne je prišla brzojavka, Mati je brzojavila, da bo prišla z večernim vlakom. Ona bo prišla! Mislila je na mojo žalost, Prišla bo. Kaj pa, če bo uganila, kaj sem mislil o njej med tem? Kaj, če bo brala vse to na mojem obrazu? Morda misli, da pisma, ki jih je oče pošiljal teti, niso uničena. Morda prihaja, da bi jih skušala dobiti v roke pred menoj, da bi izvedela, kaj mi je povedala teta na smrtni postelji. Ce sta ona in Termond res kriva, potem sta se morala vse življenje bati njenih bistrih oči, ki so vse videle in vse vedele. Tako sem bil nesrečen v otroških letih. Vendar tisto uro, preden je prišla mati, bi se bil rajši vrnil nazaj, stokrat rajši bi bil spet zavodski dijak, ki premišljuje o svojem trdem očimu, kot pa da sem bil mladi mož, ki se je to noč izprehajal po postaji v Compiegneu in pričakoval svojo mater. Mater, ki jo je v svojem srcu dolžil tako strašnih reči. Pariški vlak se je bližal. Slišal sem zamolklo hropenje, videl sem slepeče luči na stroju ki so se bolj in bolj bližale in nazadnje švignile mimo mene. Vlak je obstal. Sprevodnik je zaklical ime postaje in minute, kolikor bo vlak stal. Odpiral je vrata povrsti. Vse te podrobnosti so se mi zdele tako dolge. Hodil sem od voza do voza in iskal mater. A je nisem mogel dobiti. Menda se vendar ni v zadnjem trenutku premislila? Kakšna bridka preskušnja bo to zame, če je ne bo. Kakšne muke bom prestajal! Kakšna strašna noč bo to zame; samo ona bi mi jo mogla olajšati. Nekdo me je klical. To je bil njen glas! Zagledal sem jo. Oblečena je bila vsa v črno. Nikdar se nisem vrgel v njen objem tako kot to minuto, ko sem pozabil na vse •— da sva na javnem kraju in zakaj je prišla — vse sem pozabil, ko sem čutil, da beže tiste strašne, mučne podobe. Kakor hitro sem se dotaknil tega ljubljenega bitja, ki mi je bilo kljub vsemu vendar tako zelo pri srcu, je vse izginilo. Po prvem ganjenju sem jo samo gledal, ne da bi izpregovoril besedice, in ji stiskal roko. Dovolj je bilo, da sem videl njene oči, polne solz — takoj sem vedel, da sem bil prej blazen, da sem jo česa dolžil. Dejala mi je, da je hotela priti takoj, a ni mogla, ker je bil očim bolan. Odkar je nisem videl, se ni bila prav nič izpremenila. Imela je še vse stare navade. Kazala mi je svoje kovčege in govorila o obleki in o vsem mogočem. Torej to naj bi bila ženska, ki je prihajala sem zato, da bi si prilastila tetina pisma, da bi ukradla in uničila liste, ki naj jo obtežu-jejo. To naj bi bila ženska, ki sem jo dolžil, da je sokriva najbolj podlega umora na svetu. Nemogoče! Bil sem res nor, da sem mislil kaj takega. Kakšno olajšanje in pomirjenje me je navdalo, ko sem sedel poleg nje v kočiji. Skoraj sem ob njej pozabil na pokojnico. Bil sem žalosten do dna duše, a kljub temu sem bil srečen. Držal sem mater za roko vso pot do doma. Hotel bi jo bil prositi odpuščanja, poljubil bi bil rob njene obleke, ponavljal bi ji bil naprej in naprej, da jo ljubim. Videla. je .moje razburjenje in smilil sem se ji. Večkrat mi je ponovila: »Moj Andre! Moj Andre!« To je bilo nekaj nenavadnega. Govorila mi je prav s takim glasom in tako nežno, kakor je tisto uro hrepenelo moje srce, Dal sem bil zanjo pripraviti sobo v pritličju poleg salona. Spominjal sem se, da je bila to že od nekdaj njena soba. Še ko je z rajnim očetom prihajala v Compiegne, je stanovala vedno v njej. Govoril sem si, da bo spomin, ki ga bo vzbudila v njej ta soba, pomagal razpršiti sumničenje iz mojega srca. »Slovenski dom« Izhaja rBafc delavnik ob 12 Moseftna naročnina 12 Din ta inozemstvo 2S Din Uredništvo; Ronitarjeva ulica