Publiihed and dirtribated ander pmnft (No. 728) author. the Act of October 6. 1917, on ffl« at the Post Office of Qeveland, Ohio. By order of the IWM, JL &	Portma»ter Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME IV.—LETO IV.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR. FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, OHIO ČETRTEK (THURSDAY) MAY 12th'21
Single Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of CongreJs of March 3rd, 1879.
St. 111.
Posamezna številka 3c.
SPOR MED REPU^ BlIKANCI RADI ZUNANJE PO-LITIKL
SENATORJI, KI SO NASPROTNI MIROVNI POGODBI IN LIGI, BODO VODILI ODPRT BOJ PROTI HARDINGU, AKO SE NE ODPOKLI-€E AMERIŠKIH ZASTOPNIKOV Z ZAVEZ-^ISKIH KONFERENC.
. WASHINGTON, 11. ma-.la. — ^ Skupina takozvanih zakrikn.ienih repu'blikan'sikih nasproitnikov ver'saillske mirovne pogodbe in Lige narodov v republikanski stranki so senatorju Henry Cabot Lodge^u poslali nekak ulti-ttiatum z ozirom na zunanjo Dolitiko Har<3inffove a'dmini* ■stracije z namenom, da iste-Ka izroči predsedniku samemu.
Ta skupina repu'blikanskih senatorjev, ki je vodila taiko neizprosen "boj proti ver-®ailski pogodbi iza časa Wil-sonove administracije, je <iala Hardinku samo em dan odloga, da izpremeni svojo zunanjo politiko, in ako te-Sa ne napravi, teda;j.i)odo že Mri nastopili proti njemu v odprtem boju. Ta skupina Senatorjev zahteva, da Harming takoj odpokliče ameriške zastopnike, katere se je Pretekli teden nastavilo v Zavezniških koncilih, kate-rim je naročeno, da izvedejo Versailsko mirovno pogodbo.
Kot !se poroča bo senator t^dge dal predsedniku raz-]j%eti, da sta mu odprti le ^ve pod, da ali vgrsaiilsko Pogodbo iznova predloži senatu, in da istega istdtako vpraša za mnenje glede a-%eriške reprezentacije na Zavezniških konferencah, ali 'P^ da na kolikor mogoče ta-kten način pre^kliče nastavitev ameriških zastopnikov Pri 'zavezniških koncilih.
Govori se, da omenjena skupina nagovarja Lodgea, ako bi Harding vztrajal svo.iem dosedanjem postopanju, tedaj naj # on, Namreč Lodge, odstopil kot "^^dja republikancev v sema-in kot predsednik senat-%6Ra odseka za zunanje za-%ve, ter se pridružil skupi-M "zakrknjenih" nasprotni-Aov mirovne pogodbe in Li-narodov.
Predsednik in Lodge ima-Sedaj 48 ur časa za pre-V^islek, in ako se do tistega' casa ne odločita, tedaj bi v ^®Pulblikanskem taboru »za-T^salo, in prišlo bo do odpr-GRa "boja.
Najvišja preizkušnja organiziranega delavstva je tu.
TAKO SE IZJAVUA W. S. STONE, PREDSEDNIK ORGANIZACIJE LOKOMOTIV-SKIH STROJEVODIJ.
"Še nikdar v zgodovini sveta ni bil položaj organiziranega delavstva tako kritičen kot ravno danes," je izjavil včeraj v svojem poročilu pred konvencijo a-meriških železnisicih strojevodij predsednik Warren S. Stone, ki je eden izmed najmogočnejših o-, sebnosti v vrstah ameriškega organiziranega delavstva.
To je bila misel njegovega o-tvoritvenega staVka, in tako se je izjavil ob zaključku svojega govora. Kot dokaz je navedel dejstvo, da družbe nižajo plače, in da je 20.000 članov strojevodni-ške organizacije, to je skoro ena četrtina, brez dela.
"Delavci bi se morali učiti od kapitala," je dejal Stone, "in stvoritii tako močno organizacijo, da bo zmožna vedno in ob vsaki priliki varovati svoje interese in da bo zmožna samoodlo-čevati pri . določanju pogojev, pod katerimi bo vršilo svoje delo."
Na konvencijo, ki se je pričela včeraj v avditoriumu svojega lastnega poslopja, je dospelo 450 delegatov, in okrog sto se jih pričakuje se danes.
Na popofdiahliSci seji je W. F. McCaleb, upravitelj zadružne banke, ki jo ima ta železniška organizacija v Clevelandu, podal poročilo o napredku podjetja, in je priporočal, da se slične banke
Tarifna predlaga sprejeta v senatu.
Washington, 1 1. maja. — Senatna ybomica je danes popoldne z 63 glasovi proti 28 glaso-vaja za tarifno predlogo, ki je bila v poslanski zbornici sprejeta že 15. aprila. Republikanski senator iz države Ohio, F^-anlc B. Willis, je glasoval za predlogo, demokratski senator Atlee Po-merene pa proti.
Predlpigo se je v senatni zbornici j ako malo izpremenilo, in takoj po glasovanju se je nastavilo komitej, da se pogovore z poslansko zbornici o izenačenju vseh razlik.
Znano je, da bo Harding to predlogo takoj potrdil, kajti izrazil je že javno svoje obžalovanje, da ni bila predloga že za ča-^sa Wilsonove administracije. -
Sedanja predloga je namenjena samo za šest mesecev, in bo postala po preteku tega časa neveljavna, ako se do takrat ne napravi novega, tajnega tarifnega zakona.
Za tarifno predlogo je glasovalo tudi sedem demokratičnih senatorjev, medtem ko je proti nji glasoval samo en republikanski senator, in ta je bil George H. Moses, Pri zadnjem zasedanju kongresa so proti tej predlogi glasovali trije republikanski senatorji.
Predloga je bila sprejeta ravno taka, kot jo je izročil senatu fina^črfi odsek. Predloga je dobila pred seniatiiifti' odsekom samo en važen dodatek, in ta je oni, ki prepoveduje uvoz tujezemskih barv.
Spremenilo se je tudi besedilo one točke predloge, ki določa, da se ne more sprejeti v Ameriki no
ustanove tudi po drugih mestih.
Prva slična banka naj Ibi se usta-'tujezemskih produktov po
B. Ogden Chisholm, ki je u-
^clnik v neki nevy-yorski prisil-' delavnici, se je pretekli teden ^^dil v Clevelandu. Imel je tudi predavanj pred tukajšnjimi in povsod se je izrazil, da Postale Združene države na-] kriminalcev, odkar je stopi-Y Veljavo prohibicij'a. "Prohi-,'<^ja je naredila več zločincev, i-fiV	kdaj prej pijača," je
y., New Yorku se je šte-. ® kriminalcev za časa suše po-
'(^ojilo."
novila v Chicagi.
Govorilo se je tudi, da bi se prišlo na pomoč državni banki v Severni Dakoti, kjer jena krmilu farmerska stranka, takozvana Nepristranska liga, ki pa je trn v peti privatnim bankirjem, in si na vse načine prizadevajo,, da u-gonobijo banke, katere je ustanovila državna administracija za pomoč farmer jem.
Govoreč o splošnem delavskem položaju strojevodij in strokovno organiziranega delavstva sploh, je Stone dejal:
"Organizirano delavstvo bo moralo iti v teku prihodnjih par tednov sfkozi silnejše preizkušnje kot kdaj prej, in vi boste z razsodnostjo, ki jo boste pokazali pri odločevanju vprašanj, ki bodo prišla na vrsto tekom te konvencije, napravili boljšo in močnejšo organizacijo ali jia boste bodoči napredek docela onemogočili.
"Eno najvažnejših vprašanj je bil znani neavtorizirani štrajk, do katerega je prišlo preteklo poletje, in ki je veljal organizacijo preko 2000 članov, ki so bili suspendirani.
"Mnogi so mnenja, da je bila to samo druhal, ki se je odtrgala in brezmiselno zaštrajkala," je dejal Stone. "Toda to nikakor ne odgovarja resnici. To je bil jako skrbno začrtan štrajk, in tekom treh mesecev štrajka so morali vrhovni uradniki železniških organizacij sprejeti več osebnih napadov kot bi jih smelo priti na povprečnega človeka vse življenje. Več vrhovnih uradnikov je bilo v smrtni nevarnosti od
nižji ceni kot pa se j:"h prodaja v deželi, kjer so izdelani, toda pomen omenjene točke pa je docela neizpremenjen.
Demokratični senator Reed je predlagal, da se sprejme dodatek, glasom katerega bi se v Združene države sprejemalo brez tarifa vse take produkte, ki jih tudi Amerika prodaja v inozemstvo ceneje kot pa doma, toda njegov predlog je bil s 50 glasovi proti 40 ovržen, dasiravno seje izrazil Kanj ves progresivni blok republikanske stranke. Namen tega dodatka je bil, da se prepreči ameriškim tovarnarjem predajanje svojih izdelkov v inozemstvu po nižji ceni kot iste i!z-delke prodajajo doma. Za Ree-dov dodatek so glasovali William E. Borah, Hiram W. Johnson, W. S. Kenyon, R. M. LaFollette, Norbeck, Norris, Spencer in pa tudi ohijskl senator Pomerene, medtem ko je ohijski republikan ski senator Willis glasoval proti.
Senat je z 61 glasovi proti 25 glasoval za Knoxov dodatek, da se prepove uvoz nemških barv, da se 8 tem pomaga ameriški bar veni industriji, ki se je začela razvijati tekom vojne.
Sprejeta tarifna predloga določa carino na importirano pšenico, koruzo, fižol, "pinats", krompir, riž, govejo živino, ovce, meso, bombpž, volno in volnene izdelke, sladkor, mleko, tobak in na še več drugih farmerskih pridelkov.
— Jutri zvečer obdržava tukajšnja Unemployment Workers strani onih, ki so bili preje naj- ,^League ali liga brezposelnih de-
bolj konzervativni člani organizacije, "ki pa so trenotno pod vplivom izzivaj očih agitatorjev docela ponoreli."	N
lavcev v Grdinovi dvorani javen shod. Shod se prične ob pol osmi xiri. Glavni govornik bo Tom Clif ford.
Kaj se dela v kongresu?
Wasihington, D. C. — Štiri tedne je že minul^, odkar se je pričelo zasedanje j sedanjega kongresa Združeniji držav, toda vsi važni problemi; ki jih je pustila za %abo Wilsonbva administracija se še ravno tako oddaljeni rešitvi kot tis\i dan, ko jo je Wilson zapustil belo hišo in se je v njej naselil Harding.
Vsi politični kaznjenci so še v ječi, vlada ni izhašla še nikakega /sredstva za izboljšanje brezpo-selnostnega položaja, ki prizadeva približno pet milijonov oseb stanovanjski problem po velikih mestih je še vedno nerešen, na kratko povedano, povratek k nor malnosti, o kateri je Harding toliko govoril, ko je stopil na krmilo državi, ni še nič bližji kot 11. aprila, ko je kongres pričel a svojim sedeminSestdesetim zasedanjem.
Mesto da bi se delalo za povratek k normalnosti, pa se izdeluje velik mornariški program, sprejema se brezmiselno tarifno predlogo in podpira trgovsko tekmo z drugimi narodi sveta, kar ,ne more imeti drugfe posledice, kot da pripelje do eventualne vojne. In to je edino delo, ki ga more pokazati kongres tekom svojega enomesečnega zborovanja.
V	kratkem bo predložena predsedniku^ v podpis tudi predloga ža omejitev naseljevanja, da se prepreči dohod semkaj onim, ki iščejo zavetja pred političnimi in ekonomskimi razmerami v E-vropi, in to bo tvorilo vrhunec kongresne aktivnosti tekom enega meseca.
V	zadnjem mesecu je bilo vloženih približno 5000 resolucij in predlog. Skoro i 000 od teh ne določa druizega, kot da vlada pokloni posanieznim kongresnim di-strikom po en nemški kanon kot spomin iz vojne; drugi tisoč predlog je večinoma privatnega značaja, in določa odškodnino za dediče tega ali onega posameznika, ki je izgubil življenje v vojni. 0-stali del predlog se tudi bavi z malenkostnimi zadevami, medtem ko velika vprašanja leže nerešena.
Tu ali tam je kak senator vložil kako predlogo za svobodo kakega zatiranega naroda, za ustanovitev minimalne plače kakega razreda uslužbencev ali za zvišanje plače kake vrste vladnih u-radnikov.
Kjerkoli se pojavi kaka predlo ga, ki bi bila v resnici kakega p<)mena, tedaj je celo možnost, da se jo razmotriva pred odsekom, jako majhna.
Socijalistični poslanec Meyer London je vložil resolucijo za a-mnestijo političnih kaznjencev, in je tako spravil na površje vpra šanje, za katero se zanima na milijone Amerikancev, vsi napredni elementi, socijalisti in strokovni unionist!.
Upanje, da pride v kratkem na vrsto pred poslansko zbornico Knoxova mirovna resolucija, in da bo to dovedlo do nekake vrste amnestije političnih kaznje ncev, kot je dal razumeti Harding, ko je bila pred kratkim pri njem amnestijska delegacija, vedne ni ugasnilo v srcih onih, ki čutijo, da problemi naroda ne bodo rešeni toliko časa, da se potom oproščen j a političnih jetnikov dokaže, da je zmagala svoboda govora in pisanja.
Poleg vložitve te resoluicije je London v teku tega meseca ob-državal štiri gQVora, Dvakrat*je
Boji v Šleziji se nadaljujejo.
Oppeln, 11. maja. — Boji v o-kolici Ratibora, Kosela in Rosen-berga se še vedno nadaljujejo, akoravno je Adalbert iKtorfanty, vodja uporniških Poljakov, izjavil, da bodo njegove čete mirovale tekom pogajanj, ki so se pri čela z namenom, da se v Zgornji Šleziji napravi mir.
Kot se poroča, se Poljaki v Ko-selu poslužujejo teškega topništva.
Tukajšnji poljski konzul Daniel Kresrynski je danes izjavil, da poljske čete morda še niso izvedele o Korofantyj evem sporazumu, in da bodo boji prenehali, ko se jih obvesti. Kresrkynski je z dzirom na spor podal naslednje izjavo.
"Negotovo je, kakšne zahteve bodo Poljaki stavili, toda gotovo pa je, da bodo zahtevali večji delež pri upravi Zgornje Šlezije kot pa so ga imeli do sedaj. Do-sedaj so dobili dpobtine, ki so padle z mize bo^g'atina."
Češka prizade^ta od šlezijskega Mpiora.
Praga, 11. maja. — Poljski u-por v Zgornji Šleziji povzroča tu-rkaj resne skrbi. CehosloVakija je dobivala iz zgornješlezijskih rudnikov vsak mesec 100.000 ton premoga; revolta pa je eksport premoga čisto ustavila. Kot posledica bo železniška slažba med Prago in Dunajem omejena.
Cehi tud.1 izražajo bojazen, da bodo Poljaki, če bi se njih taktika v Zgornji Šleziji posrečila, isto poiskusili tudi v tešinskem okraju ob čehoslovaški meji. Praški časopisi opozarjajo, da Poljska še sedaj ni ratificirala sporalzuma, ki določa mejo v te^ šinskem okraju.
——--o-
RUDARSKI ŠTRAJK V ANGLIJI.
London, 1 j. maja. — Vlada je danes podala definitivno naznanilo, da bo podvzela korake za importiranje premoga, ki pa se bo ralbil le za naprave, ki so javnega značaja, ne pa za privatne industrije. Transportni delavci so že izjavili, da ne bodo sprejemali nobenega premoga iz tujezemstva, ^n pričakuje se, da bo tudi eksekutivni odbor želez-ničarskih delavcev na svoji seji, ki se vrši v petek, zagrozil vladi s štrajkom, ako bo poskusila svojo naznanjeno namero ndejstviti.
govoril samo proti predlogi za o-mejitev naseljevanja in je apeliral na poslance, da naj ne ovr-žejo tradicije, da je Ajherika pribežališče vseh, ki morajo bežati radi svojih političnih ali v verskih naziranj. V svojem tretjem govoru je London napadal mornariški program, ter je ponovil svoje svarilo, ki jo je podal tudi tekom 64. in 65, kongresnega zasedanja, namreč, da oboroževanje vojne ne bo odvrnilo, temveč povzročilo. V četrtem govoru je napadal aprovizacijo za armado, in je izjavil, da je namen armade kot mornarice v prvi vrsti ta, da se varuje lastnina onih, ki hočejo izkoriščati druge narode.
Včasih so kongresmani poslu • šali, včasih so celo aplavdii*ali izvajanj am socijaliatičnega poslanca, toda v hrušču, ki je vedno sledil, se je njegov glas izgubil. Nato pa so se poslanci zopet lotili predlog, ki pripravljajo pot za nove in morda, še bolj destruktivne vojne.
Nemški sprejem pogojev prinese oživitev trgovine?
Washington, 1 1. maja. — Tukaj prevladuje splošno mnenje, da bo sprejem zavezniških odškodninskih pogojev od strani Nemčije imel za posledico, da se bo trgovina širom sveta zopet o-živela.
Tega mnenja so najboljši poznavalci ekonomskih problemov, ki so v službi ameriške vlade. Oni so prepričani, da se bo tudi v Ameriki takoj občutilo blagodejni učinek tega važnega dogodka. Seveda opozarja se, da bi bilo neumno pričakovati nenadnega izboljšanja v veliki meri. Računa se, da bo vzelo več tednov ali celo mesecev, predno se bo občutilo prve dobre posledice nemškega sprejema.
Pričakuje se, da se bo trgovsiki položaj v Evropi z izjemo Nemčije nemudoma izboljšal, in da se bo ameriški eksport v inozemstvo znatno povišal.
Poravnava je velike važnosti.
Visoki vladni uradniki gledajo na poravnavo odškodninskega vprašanja, ki je bilo doseženo potom kompromisa 'kot na dogodek, ki ni nič manj važen kot podpis mirovne pogodbe.
Medtem ko je podpis mirovne pogodbe napravilo, konec vojaški vojni, pa znači poravnava odškodninskega vprašanja konec ekonomske vojne.
Nikakega vprašanja ni, da-li je Nemčija zmožna plačati zahtevani bilijon mark kot prvo odplačilo na odškodninski račun. Ta bilijon bo reparacijska komisija razdelila med zaveznike. S tem se bo finančno stanje teh narodov nekoliko izboljšalo, in to bo pospešilo trgovino med Evropo in Ameriko.
Kar se tiČe direktnega trgovanja z Nemčijo, bo že samo dejstvo, da je odstranjena nevarnost pred invazijo, pomagala pri izboljšanju položaja. Izvoz bombaža iz Združenih držav v Nemčijo je dosegel ž^ precej visoko stopnjo, ko je odškodninski problem nenadoma zaustavil nadalj-ni razvoj eksporta.
Nihče ni mogel reči, kaj bi se Zgodilo z Nemčijo, ako ne bi sprejela zavezniških pogojev. Za to pa je vse čakalo, in učinek tega čakanja je bil na mednarodnem trgu zadnjih par tednov že jako občutljiv.
Poleg tega ima v soglasju z mirovno pogodbo reparacijska komisija moč dovoliti Nemčiji, da dobi privatna posojila za nakup surovin. Dosedaj komisija tega ni hotela napraviti, toda od sedaj naprej pa je gotovo, da se bo Nemčiji dovolilo dobiti privatna posojila,
Angleži veseli.
London, II. maja. — Ko je ministr. predsednik Lloyd George naznanil v poslanalki zbornici, da je Nemčija v celoti sprejela zavezniške odškodninske zahteve, je bilo njegovo naznanilo jako živahno pozdravljeno.
Dr. Sthamer je izročil nemški odgovor ministrskemu predsedniku ob 11. uri danes zjutraj, in Lloyd George je vest takoj tele-grafiral na vse prizadete vlade. ^
Nemški nacijonaliiti to slabe volje.
Berlin, 11. maja. — Nacijona-listični in industrij alni organi v Berlin^ so sklep novega kabineta in parlamenta, da se sprejme zavezniške odškodninske pogoje, sprejeli zelo slabovoljno.
"Nemški narod ne bo hotel i-meti ničesar opraviti z vlado, v kolikor je zmožen misliti in čuti-
Pogajanja med stav-binskimi delavci in podjetniki.
Včeraj popoldne so se začela pogajanja med 21 zastopniki stavbinskih unij in ravno tolikim številom zastopnikov stavbinskih podjetnikov.
Charles Smith, zastopnik stavbinskih delavcev, je izrazil mnenje, da bodo zapričeta pogajanja dovedla do poravnave mezdnega spora.
Danes zjutraj se bo vršila konferenca vseh zastopnikov posameznih stavbinskih unij, da se odloči pravico voditi pogajanja v imenu vseh unij, toda ni dvoma ,da se bo zadevo ugodno rešilo, kajti skoro vsi zastopniki so ali člani mezdnega komiteja svoje unije ali pa trgovski zastopniki istih.
M. Camin, trgovski zastopnik za unijo mizarjev, je včeraj pobijal trditve clevelandgkih tesarskih delodajalcev, čea, da dobijo dovolj, delavcev po 70c na uro. Kot znano, .so mizarji na strajku proti odločitvi sodnika Phillipsa, ki je odredil, da morajo delavci sprejeti plače od $1.00 na 70c od ure.
Stavka ohijskih cestno-železniikih uslužbencev končana.
Akron, 1 h maja. — Uradniki Northern Ohio Traction and Light Co. so nocoj uradno naznanili, da bo cestno železniška služba med Clevelandom in U« richsville, v Akronu in Cantonu, in pa med Akronom in Kentom, Raveno, Cuyahoga Falls, Ken« more-om, Barbertonom in Wads-worthom, jutri zjutraj zopet u-postavljena. Ves promet na teh progah je bil ustavljen od četrtka zjutraj, ko je 1,100 uslužbencev odšlo na stavko kot protest proti znižanju plače.
Cestno-železniški uslužbenci «o glasovali, da se povrnejo na delo pod pogojem, da mezdni spor odloči komisija sestoječa iz treh mož. Enega izberejo delavci, e-nega družba, tretjega pa imenujeta governer Davis in sodnik Harter iz Cantona.
Unijski uradniki nocoj še niso naznanili svojega zastopnika, medtem ko je družba naznanila, da jo bo zastopal Charles Currie iz Clevelanda.
-O-:-
KOCEVAR OPROŠČEN!
Rojak v Coloradu, ki je bil obtožen umora, sp^cenan nekrivim.
Chicago, III, — "Prosveta" od 9. maja poroča: VincentCainkar predsednik S. N, P. J., je včeraj prejel brzojavko sledeče vsebine: . .Gunnison, Colo., 7. maja 1921. Vincent Cainkar,
2657 So. Lawndalc Ave.,
Chicago, Illinois.
John KoŽevar spoznan nekrivim in oproščen. Hvala vsem, ki so stali na njegiavi strani in hiu pomagali ddcazati njegovo nedolžnost.
H. Chiarglione.
ti," pravi pan-germanaki lisi "IXtetsche Zeitung". "Za nas je ta dokument samo ničvreden kos papirja."
Graf von Wesarp piše v Kreutz Zekung, da so konzervativci storili svojo dolžnost s tem, da »o dosledno nasprotovali sprejemu ultimatuma. Tages Zeitung pravi, da je "takozvani nemški parlament" igral francosko igro in da je sestava novega kalbineta bila tako izvršena, da je bila po godu Franciji.
STRAN 2.__
**E]nak:oprav-nost**
IZHAJA VSAK DAN IZVZBMŠl NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ____	Owned and Publkhed bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bmaines Place of the Cwpormtion.___6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year |5J»0, 6. mo. $3.00, S mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year W OO, 8 mm. $W0
S mo. $2.00.
UBitcd Statea .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, S mo. $2.00
Surope and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8c_SINGLE COPY «c
Laatuie in Izdala za
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
#416 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Z# vaebino oglaaov nf odgovorno ne uredništvo, ne npravniitvo. CLEVELAND, OHIO ČETRTE K (THURSDAY) MAY 12th '21
' ' ......I	......
DAVEK.
Vsaka država na svetu ima zakone, M določajo, da morajo državljani plačevati davek. Brez davkov bi ne mogla ekzistirati nobena država; vsi državljani skupno morajo prispevati za vzdrževanje naprav in ustanov, ki so vsem enako potrebne. Seveda resnica je, da se davke porablja tudi za reči,, ki državljanom mikdar nič ne koristijo, temveč jim samo škodijo, toda to je zopet povsem drugo vprašanje, in je ne bomo razmotrivali danes.
Ker pa so davki pod našim načinom vladanja potrebni, je seveda važno vprašanje, kdo naj jih plača. Kdo naj plača več, kdo manj?
Pravično bi bilo, da bi oni, ki imajo veliko, morali tudi procentualno več plačati kot pa oni, ki nimajo nič. Toda današnji vladajoči razred se razume na umetnost obdavčevanje in gleda vedno, da se najtežjo butaro naloži na ramo onih, ki so že itak reveži, in so jo najmanje zmožni nositi.
Te vrste obdavčenje se imenuje i »direktno. Ljudstvo plačuje te vrste davek pri nakupovanju vsakdanjih življenBkih potrebščin, in se v večini slučajev ne zaveda, da je to davek. Ce bi morali ljudje plačevati ta davek direktnim potom, tedaj bi se kmalu zavedlo ogromne krivice, ki se mu godi, in bi zahtevalo, da morajo bogatini plačati več, kajti človek, katerega dohodki znašajo par milijonov na leto, bi lahko še vseeno shajal, četudi bi plačal deveftdesetodstoten davek,
V Združenih državah se je tekom vojne naložilo davek na Čezmerne profite. Na ta naČin bi se vsaj v nekoliki meri pomagalo rešiti davčni problem, ki je z ozirom na velikanske vojne stroške tudi pri nas postal precej akuten. Ta način obdavčenja prinese državi na leto okrog en bilijon dolarjev. Toda proti davku aia profite so se sedaj zarotili kapitalistični interesi, in prizadevali si bodo na vse načine, da tozadeven zakon kongres ovrže, in da sprejme mesto tega zakon za prodajni davek. Pod prodajnim davkom razumemo tak način Obdavčenja, da bi se moralo pri nakupu vsakega predmeta ali surovine plačati gotov odstotek vrednosti v blagajno zvezne zakladnice. Ako gre bušelj žita oziroma moke skozi deset rok, tedaj bi se moralo tudi prodajni davek plačati desetkrat. Kot je bilo razvidno z glasovanja, ki bilo vzeto o tej vrsti obdavčenja na konvenciji trgovske
"ENAKOPRAVNOST'
zbornice Združenih držav, je pretežna večina ameriškega kapitala za upostavitev prodajnega davka.
Za izgovor pravijo, da bi se na ta način rešilo indu-strijalno krizo. Kapitalisti nočejo investirati kapitala i v razvoj in razširjenje raznih industrij, ker morajo pla-čati previsok davek na profite, pravijo kapitalistični gospodje. ,
To je seveda resnica, toda ta izgovor pa nam tudi doikazuje, kako silno gnil, kako malo človekoljuben je današnji družabni red. Industrija, ves velikanski napredek vede in znanosti, vse kar je človeški duh izumil tekom stoletij, da si olajša pot skozi življenje, vse to je bila dosedaj le daritev na altar pohlepa po bogastvu, ki se danes izraža na najbolj brutalen način v modernem kapitalizmu.	i..,Xs{p
"Mi hočemo iz mišičevja delavstva in iz osrčja narave izsesati toliko in toliko profitov, ali pa vas pustimo stradati," se glasi grožnja vladajočih. Ce pa delavec zahteva življensko plačo, tedaj se to imenuje diktaturo proletarijata.	i
Pod kakšnim diktatorstvom pa živimo danes?
MAY 12th 1921
iKsaver Moško:
PRVI PESNIK.
VELEVAŽEN GOVOR LENINA.
Moskva, 18. aprila. — V govoru, ki ga je imel Ljenin ha komunističnem zborovanju, je med drugim izvajal nastopno: Izpre-meraba politike napram kmetom pomeni, da se je tudi položaj kmetov izpremenil. Svoboda trgovine bo imela za posledico raz voj državnega kapitalizma. V današnjem gospodarskem življenju Rusije razklikujemo pet različnih sistemov: 1. Patriarhalič-ni sistem, pri katerem dela kmet samo zase; 2'. blagovno gospodar ^stvo v malem, kjer se vrši pro-d(ija neposredno na trgu; 3. kapitalistično gospodar.; 4. drž.
kapitalizem in 5. socijalizem. Ti sistemi v veljavi eden,poleg drugega. Veleindustrija je nadaljeval Ljenin, se se ni vzpostavila, .
ker dobivajo socijalizirane tvor-	se je vršila bor-
ba za zedinjenje treh plemen.
lizma ne bomo več bali. Kapitalizem, ki se razvija, pod takim nadzorstvom, ne nasprotuje idejam komunizma.
Velikanska važnost tega Leninovega govora obstoji v tem ker v njem o'bra\Tiava komunistični vodja prvič obširnejše agrarni problem, ki je za Rusijo — in tudi za obstoj komunistične vlade v Rusiji — temeljnega pomena. -o-
Iz stare domovine.
Nova orijentacija prevratnih elementov. — V nedeljo je bil v kinu Balkan v Zagrebu dobro o-biskan shod jugoslov. neodvisnega soc.apolitičnega kluba, ki ga je otvoril g. Milan Marjanovič. Govorili so Banjanin, dr. Pave-lič in Marjanovič. Marjanovič je naglašal, da ni treba zopet u-stvarjat, trojstva plemen in tro-
nice samo del onega, kar ni morale dobiti. Opustošenja dežele, pomanjkanje goriva in sirovin ter skrajno slabe razmere v prometu imajo za posledico, da obstojajo mala podjetja še nadalje izven socijalizacije. V takih razmerah pomen j a državni kapitalizem udruženje malih podjetij." Svobodna trgovina povzroča seveda pomnožitev kapitalizma, kar pa se more preprečiti. Toda ta kapitalizem ne pomenja za nas ogrožen j a, ker dosežemo s tem pomnožitev produktov, in to je ka nas potrebno.
Tako pridemo do državnega ka pitalizma, ki se ga nam ni treba bati, ker bomo določili, v kakšni meri se sme razvijati. Ta kapitalizem bo pod nadzorstvom dežele. Ako bo država delavcev vzela v svoje roke tvornice, podjetja in železnice, se tega kapita-
Banjanin je rekel, da moremo na predovati edino v znamenju jugoslovanske misli, kar je že na-glašalo zagre'b^ko mestno zastopstvo v svoji seji. Naša narodna ideja se je izvedla pod ju-g;oslovanskim Jnienom, ki je v mednarodnem in diplomatskem, svetu popularno. Dr. Pavelič je rekel, da pomenja borba proti ju. goslov. nazivanju revolucijo od zgoraj. Sprejeta je bila resolucija, v katere se z obžalovanjem konstatira, da je večina ustavo-tvornega odbora odbila jugoslo-vensko ime, akoravno se je pod tem imenom izvršila vsa borba za zedinjenje in se to ime poudarja v vseh konstitucijonalnih aktih naše domovine in je to ime tudi potrdil Nj. Vis. regent Aleksander. Zato se poživljajo vse ;@tranke, da se v ustavi da ijaši državi ime Jugoslavija,
V davnih, davnih dnevih je bilo to, ko je živel na svetu še prvi rod, ki ga je ustvaril Višnu, vir in začetnik vsega življenja.
Mladi Nagazaki — še ne povsem osemnajst let mu je bilo tedaj — je samoten in otožen pohajal ob sveti reki Gangi.
Večer je bil topel in lop. Reka je šumela poltiho. Grgranje in žuborenje ob obalo se zadevaj o-čih valov se je zlivalo v enakomerno, enozvočno pesem, ki bi koga drugega uspavala, a Nagazaki ju je budila v srcu le večjo zamišljenost, le bolj bolečo oto-žnost. V vejevju in v vrbovih a-rek, kokosnikov, džakovih palm ,in banjan je bilo mimo in tiho. Bilo je, kakor bi se bili vsi listi pogreiznili v omamno, negibno spanje ali kakor bi začarani strmeli na nebo, od koder je polna luna razsipno trosila srebem prah na reke bežeče valove, da so se lesketali kakor belkasto-rumene luskine ogromne ribe, prožno se pregiba j oče v široki struji, na belo in rdeče cvetje lo» tosa ob obrežju, na velike noža-ste in peščičaste liste dreves same, na ves dremajoči svet. Listi in cveti bakule so dehteli, da je Nagazakija bolela glava.
A še bolj je bolela mladega Na gazakija glava od samote in žalosti. Zakaj Nagazaki je bil nesrečen, ker nepopoln človek: bil je-jecljavec, prvi jecljavec človeškega rodu.
Ljudje pa, ko so videli in slišali, kako se mali Nagazaki muči z govorjenjem, ki je drugim teklo kakor vodovje Gange, so sodili, da je zaznamovan in udarjen po Sivi, bogu teme, gorja in smrti. In ker ga jecljanje z leti ni pustilo, ampak je postajalo le hujše, so se ljudje Nagazakija o-gibali, kakor bi iz občevanja z njim, nesrečnim in trpečim, mogla priti nesreča in gorje tudi nanje.	- ■
Še lastni oče in mati mu nista skazovala ljubeizni kakor drugim Aratom in sestram. Bratje in sestre so ga vsi gledali po strani, ga povsod odrivali, imeli ga za najzadnjega, najnepotrebnejše-ga v hiši.
Nagazaki je sklanjal glavo in ,pomišljal: "Kaj je moj delež na svetu in kaj moja usoda? Samota in žalost. Drugi žive v veselju, boža jih prijateljstvo, ljubezen jim sladi življenje. Jj^z nisem deležen ne te, ne onega. Se roditeljem sem odveč, malone breme, bratom in sestram sem na poti, nepoklican, neljubljen vsiljivec; tujec sosedom in vse-
mu svetu. Samoten sem v življenju kakor lotos sredi jezera. Ven dar ljubkujejo in božajo lotos valovi, najsi tudi hladni in večno nestalni. Mene nihče."
Vroča bol mu je zakipela iz srca, da ga je zabolelo za čelom, zaskelelo ga v lepih očeh.
'Pa je predel dalje nit nevese-li!h misli: "Brez s vrhe je moje življenje; brez cvetja je, brez sadu bo ostalo."
Obstal je na nizkem, nekoliko poševnem bregu tik ob strugi ter se zagledal t bežeče, v mesečini se prijazno smehljajoče, z mame-čimi glasovi vabeče valove. In je zadrhtel in zahrepenel: "V nje bi se spustil,.v valove. Voljno bi me sprejeli, objeli me s prožnimi rokami, zibajoče me ponesli s seboj. (Pa ne bi čutil več ne samote fte boli, s katero me ra-nja nezaupnost ljudi, njih odtujenost in mrzlota."
Kakor bi fa silila neznana moč kakor bi ga vlekle nevidne roke v globočino, je stopil Nagazaki za korak naprej, nagnil se čez breg. Kar je nenadoma dvignil gla\'0, odstopil za korak od obrežja in prestrašen obstal na mestu. Velika luč ma je svetila izmed drevja naproti, da ga je peklo v oči. V luči pa je stal pred zavizetim Nagasakijem sam Višnu.
"Kaj si tako otožen, Nagaza-,ki?" ga je dobrotno in sočutno vprašal bog.
"Saj pofenaš žalostno mojo u-sodo, o gospod," je jecljal Nagazaki, do tal se klanjajoč gospodu gospodov.
"Poznam, Nagasaki. A po ža-Josti in bolesti bodi tvoj delež veselje in sreča."
In Višnu je dvignil roko ter jo iztegnil proti reki. Tudi Nagazaki je okrenil glavo in pogled za gospodovim pogledom in gospodovo roko. In je videl ves začuden, kako nenavadno podrhteva beli cvet velikega lotosa ob bregu. Kakor da se lotos razblinja, širi, veča, kipi navzgor, se izpre-minja v belo meglo, se mu je zdelo. A megla, glej, se zgostuje, za dobiva jasnejše oblike, oblikam človeka slične. In res, čez malo trenotkov se izobliči iz nje vitko žensko telo.
Bela kakor cvet lotosa sam je stopila na mehko rosnato travo obrežja mlada deklica. Z zadregi sramežljivo povešajoč temne oči. je obstala ob strugi, vsa zavita v čudovito prosojno kopreno svita luninega, vsa oblita s še bolj čudovito, njene mladostne čare le^ povečajočo svetlobo, lijočo iž očeta bogov in ljudi.
"Tvoja žena,:' pravil tedaj Višnu drhtečemu Nagazakiju, pri-
me deklici) Za roko in jo povede k zavzetemu mladeniču.
Nekaj trenotkov je Nagazaki molče strmel v cvetočo, sramežljivo se mu smehljajočo deklico, kakor bi iskal a težavo in trpljenj en besed, da pove, kaj mu valovi srce in misli.
Kar se mu je nenadoma raz-vezala vez jezika, do tedaj nezmožnega in jecljajočega. Lahko, neovirano in nevdržno kakor valovi na sredi redte mu je tekel govor, ko je z Vznesenimi, sladki mi in kipečimi besedami proslavljal lepoto deklice pred seboj, bele kakor sneg na gora vrhovih, vitke kakor mlade tamarinde de-.blo, ne, vitke j še, vitke kakor stebelce lotosa, ki se je rodila iz nje ga, lepe kakor je še ni videlo o-ko dneva, žarko solnce, ne oko noči, hladna luna, ne še nobenega umrljivega človeka oko.
In bolj Zgovorno, bolj toplo. l?olj navdušeno nego beseda kateregakoli lahko in neovirano govorečega človeka, je tekla in zvenela beseda do tedaj jecljajoče? ga Nagalzakija, ko je proslavljal moč, usmiljenje in dobroto velikega Ramahandre, svetlega boga Višnu, ki se je tako milostno ozrl ,nanj, do tedaj najmanjšega, najbolj preziranega med svojimi brati.
Dobrotno se smehljajoč je poslušal Višnu vzneseni slavospev svoji dobrotljivosti, kipečo hvalo najnovejšega umotvora svoje vsemogočnosti. In ko so pele be-,3ede Nagazakijeve kakor glasovi slavca, pojočega med koreninami banjaje, drevesa nesmrtnosti, je dejal Višnu počasi in slovesno, kakor bi blagoslavljal Nagazakija in besede njegove: "Prvi pesnik . ... " --—--o-----
Cvetko Golar:
V MLADEM JUTRU.
jutru šla po steiži je devica Mana—
lepa, tiha kot kraljica,
vsa od rož obdana.
Bistra je in čista, mila kakor limbar sred polja in zapisana je z zlatom sredi mojega srca.
Nedra ji diše kot roža — oh, da moja bi bila!
Koj na božjo pot na Brezje bi pobožno skupaj šla.
Moja Mana, ti devica,
ljubim te do vseh nebes — ne razgrinja lepše zarja se od tvojih mi očes.

VERA.
ROHAN
Spisala Olga Waldowa
>x><><><><>00<><><><>0000<><><>00<>0<><><>0^^^
Rekla sem jej: Cere maman, pustite me, meni je tako bolj všeč; saj mi itak leže vsi pokorni ob nogah, moj smehljaj vlada nad njimi — čemu zoprne intimnosti!" Pedrobro poznam gospode stvarstva — ali je pa tudi mogoče, da nimam srca". Skomiznila je z rameni.
"Ne reci tega, Vera, Mislim, da te še nekega dne preseneti, tvoje srce namreč. Inpotem se vdaš, kakor vsako drugo dekle, možu svoje ljubezni v najpožrtvo-valnejši zvestobi, verjemi mil"
"Kaj je zaropotalo sredi tvoje lepe pridige?"
Agata se je ozrla po sobi. '*Oh, knezova slika, ki JO je Beata postavila na tvojo pisalno mizo, se je zvrnila."
Nič druzega? Ali veš, da slutim za tvojim mirnim čelom majhen roman? Pripoveduj, Agata I"
Smehljala se boš — morda ošabno, morda porogljivo — toda bodi. Priboriti si moram svojo srečo, ker kar tako ne pride k menil Ljubim tnoža, ki ne spada v nase društvene kroge — priprostega učitelja. Kot otroka sva si bila soseda, njegovi starši so priprosti ljudje. Moja lastna zasmehljiva sestra bi ti gotovo rada opisala slabe strarti njegove matere, ki vse tujke napačno izgovarja. Tako pravi na primer "sesaelong" namesto "šeslong" (zofa)."
Kaj zato? Ti ljubiš njenega sina a on gotdvo pravilno izgovarja te besede."
"Vera, zahvaljujem se ti za te prisrčne besede. O, kako dobro mi de, ker mnogo trpim na tihem. Vidi še, da prihajaš iz drugih, svobodnejših krogov."
"Nadaljuj, chšre amiel"
"Sedaj ti izdam svojo globoko tajnost: Robert
študira na moje stroske; zaslužim namreč mnogo s svojim pisateljevanjem. Spočetka seveda ni hotel na noben način in skoraj da sva se za vedno razšla zaradi tega. Toda preveč me ljubi; dosegla sem, kar sem hotela in kakor hitro doseže doktorsko čast, se javno zaročiva vsemu svetu vkljub."
Bravol Ugajaš mi, ti si značaj in me zanimaš. Ne morem razumeti, kako si se mi zdela sprva grda. O, dovoli, da nekoliko izpopoilnim tvojo vnanjost, tvojo toaleto, pa boš jako lepa in on te bo ljubil še bolj."
Nevolja je rdeče pobarvala Agatin obraz.
Pusti to, prosim te; zdi se mi, da ne moreš razumeti naših čustev in našega mišljenja. Mi ljubimo bolj duševno; da vzdržujemo nežni plamen ljubezni, ne potrebujemo nikakih sredstev, ki bi dražila čutila."
Vera je skremžila obraz. "Ne morem si prav zamisliti, da bi moški ohranjali zvestobo ničastim ženskam in pa takim, ki ne znajo uveljavljati svojih prednosti."
Stopila je pred zrcalo in se začela diviti svoji lastni krasoti. Napol obrnjena k Agati je dejala potem:
"Lepota je moč, lepota je vse I"
"Tudi sreča? Glej midva nisva lepa, Robert in jaz in vendar se zdiva drug drugemu najlepša. Ali ni to sreča?"
"Nemška sentimentalnost!"
O Vera, saj si imela nemško mater, upam, da se še naučiš čutiti, kakor čutimo mi."
"No, non, nikdar!" •
Smeje je zbezala v spalnico in je 'začela urejevati svoje stvari.
Bilo je naslednjega jutra. Gospa tajna svetnica Baerova je bila nekoliko nervozna, kajti že od devetih zjutraj je motilo njen jutranji mir neprestano zvonenje ruske nečakinje in poleg vsega tega še Ivanin zlovoljni obraz — kako se konca vse to I Stresla se 'je, ker pozvonilo je že zopet, toda topot od zunaj.
Ivana, kaj pa je? je zaklicala skozi vrata.
"Takoj pridem, gospa svetnica." Oez par minut je vstopila Ivana.
' Krasen šopek za milostivo gospodično."
Šopek — za koga?"
"Za mojo nečakinjo? Čemu pa se .izražaš tako slovesno? Saj vendar veš, da ne maram tega."
Za gospodično Sepanovo, gospa svetnica."
"Milostiva gospodična mi je včeraj ukazala, da jo moram vedno tako nazivljati."
"A? No, potem pa povej Se Mini. Glavno je. da vladata mir in zadovoljstvo v moji hiši, to veste vsi. Ali kaj pomenja ta šopek? Saj vendar ne pozna nikogar tukaj."
Neka gospodična ga je prinesla od dvornega vrtnarja; tudi fino pismo je bilo poleg. Rekla je, da ga je stotnik pl. Dernhof včeraj naročil."
'To mora biti kaka zamenjava. Čuj, Ivana, ali Se vedno ne moreš k njej, da bi posprč^vila sobi?"
Saj to je ravno — ako bo dama vedno tako pozno zajutrkovala in bo ostajala potem Se v svojih sobah, ne bom nikdar mogla pred enajsto začeti s po-spravljanjem. Kako bo potem z drugim delom, tega si ne morem prav misliti. Pr«^ je bilo lepše pri nas. gospa svetnica."
"Moj Bog, Ivana, nikari še ti ne jadikuj 1 Govorila bom s svojo nečakinjo."
Smehljaje, lepa, cvetoča, v dolgi nagubani beli jutranji obleki je vstopila Vera. V levi roki je držala pismo,, z desnico pa je segla teti v roke.
"Bon jour. chere tante!"
"Ali si končno tukaj, ljubo dete? Sedaj more vendar že Ivana v tvoji sobi, da ju pospravi. Težko je ze čakala. Ljuba Vera, ali bi ti ne bilo mogoče, da za-ju trku ješ tukaj z nami?"	'
Vera je dvignila obrvi.
To je izključeno, spoštovana teta. Prosim le, da me za vedno oprostiš tega. Pred pol enajsto ne morem dovršiti svoje toalete. Saj potrebujem skoraj celo
uro za negovanje svojih rok."
■'Potem — seveda —"
"Lepo presenečenje sem doživela, draga teta. V** knez ,e jako pozoren; poslal mi je šopek s tole karto:

"Svoji lepi in zanimivi sopotnici si dovoljuje zafcH' I prisrčno: Dobrodošli v moji prestolicil"
Egon, knez N.ski/
"Ljubezniva, kaj?"	'
Teta se je zgrudila na stol.
"Knez — cvetlice — tebi!?"
Ni se mogla zbrati! puhalnik za prah jej je padel
' IZ rok. Vera se je ozrla nanj. Vljudnost je zahteval«'
da ga pobere, toda bilo jej je težko, ker se ni nik«!'
sklanjala. Namrdnila je obraz ter storila, česar ni sm«' la opustiti.
"Kaj je tp, ljuba teta?"
^'Otrok. ti ne poznaš puhalnJka za prah?" "Resnično ne," — fonovila je izraz ruski — nikoh nisem videla take stvari. Služinčad mora vendar urediti sobe, še preden ustanemo. Ali opravljaš morda ti to sama?"
"Seveda!" — In tiho je vzdihnila. . . "Ali ž«
ves, Vera, da nameravamo v kratkem prirediti vcc^^' mali Tee dansant' (čajni večer s plesom) ? Čakali dotlej, da si prišla ti; upam, da se boš zabavala.
Gotovo, chee tante! ' — V tem malem mesW*! si je mislila sama pri sebi —— malomesčanstvo —" Koliko oseb pa bo povabljenih?"
"Približno petdeset."
Vera je potegnila svojo tobačnico iz žepa. ^' dovoliS?"
V salonu? Prosim, ne."
Gospa svetnica je govorila nekoliko odločno. "O, pardon!"
(Dalje prih.)
MAY 12th 1921
"ENAKOPRAVNOST"

STRAN 8.

Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tdistoj.
Poslovenil I. Sodar (Pintar) Bilo je leta 1800., torej v ča-ko še ni bilo železnic, niti dru-R'H umetnih cest, niti plinove, niti stearinove svetlobe, niti nizkih ^ivanov z zmetmi, niti nelakova-*^6 hišne oprave, niti obupanih ^ladeničev z očali, niti liberalnih Ženskih filozofov, miti milih ka-"^elijnih dam, katerih je sedaj toliko, — v tem najivnem času, ko so potujoč iz Moskve v Petro-Rrad z navadnim vozom ali kočijo jemali s seboj celo kuhinjo, kajti potovali so osem d ni j po Prasni ali blatni cesti ter posebno <^islali pečena reberca in kuhane Preste — ko so dolge jesenske 'Večere svetili z lojenimi svečami ^ krogih od dvajset do trideset ^iudij, na plesih natikali voščene svftče in sveče kitove masti, ki so Postavljali sistematično hišno o-Pravo, ko so bili naši očetje se ^ladi in niso imeli še gub po o-trazu in sivih las ter so se še o-gledavali za ženskami, jim letali 'Z drugega kota sobe pobirat slu-cajno ali neslučajno na (Ha pale robce, ko so nase matere nosile ®bleko s kratkim stanom in jako *boke rokave ter o rodbinskih ®tvareh vedeževale s kartami, v '^Ajinem času masonskih lož, mar tinistov, tugendbunda, v času Mi-loradoviča, Davidova, PuSkina, ^»1 je v pokrajinskem mestu K. »Hod veleposestnikov in končale se bile plemenitaške volitve.
I.
— No, nič ne d6, če tudi v so-^ano, rekel je ml«d častnik, v kožuhu in huzarski kapi, ki je bil stopil iz potnih sanij v večjo Sostilnico mesta K.
—— Tako velikansk shod, vaša yzvišenost, rekel je natakar, ki J* bil izvedel od častnikovega ^ge, da je huzarju ime grof
Turbin, in ga je zaradi tega nazivi j al: "vaša vzvišenost". Afre-novWka grajščakinja s hčerami je obetala, da odpotuje zvečer. Izvolite se torej nastaniti v jednaj-sti številki, je govoril mehko stopaj e pred grofom in ue vedno o-ziral nazaj.
V občni sobani, za majhno mizo, zraven popolnoma počrnelega portreta carja Aleksandra, je sedelo pri šampanjncu več ple-menitasev, ob strani pa potujoči trgovci v modrih kožuhih.
Ko je vstopil v sobano in poklical za seboj Bluecherja, velikanskega psa medvedarja, ki je prišel ž njim, je vrgel od sebe plašč, po ovratnfku pokrit z iv-jam, zahteval vodke ter, ostavši v kratki atlasno modri suknji, sedel k mizi ter se jel razgovarjati z gospodo, kateri se je hitro prikupil s svojo lepo in prijetno zunanjostjo, in ponuditi so mu šampanjca. Grof je izpil kozarec vodke, potem pa ukazal prinesti steklenico šampanjca, da tudi on pogosti nove znance. Prišel je voznik in prosil kaj za pijačo.
—	Saška I je zakričal grof: — Daj mul
Voznik je odšel s Šaško in se kmalu vrnil, držeč denar v roki.
—	Kaj, gospodi Kako sem se trudil za vašo milost! Pol rublja ste mi obetal, dal ste pa le četrt rublja.
—	Šaška, daj mu celega.
Saška se je potuhnil in pogledal voznika v noge.
—	Saj je dosti zanj, je rekel z debelim glasom; — več denarja tudi nimam.
Grof je vzel iz listnice zadnja dva modra bankovca in dal jedrnega vozniku, ki mu je poljubil roko in odšel.
—	Zdaj sem pognal poslednjih pet rubljev! — je rekel grof.
—	Po huzarski, grof se je za-smehljal jeden plemenitašev, po brkah, glasu in energični hoji soditi, bivši konjenik. — Ali mi-


slite dolgo ostati tu, gospod grof?
—	Denarja moram do'biti; sicer bi ne ostal. Sob ni, —^ vrag jih poberi v tej prokleti krčmi.
—	Dovolite, grof, je r6kel ko-injenik: — ali ni ljubo, nastaniti se pri meni? Jaz sem tukaj v sedmi številki, če vam je drago, tukaj prenočiti. Ostanite tukaj kake tri dni. Ples bode pri načelniku plemstva. Kako bi %;a veselilo!
—	Prav tako, pa ostanite pri nas v gosteh, je rekel drugi, lep, mlad človek — kam se vam tako mudi! Saj so vsaka tri leta le jedenkra:t volitve. Ogledate si naše gospodične, gospod grof!
—	Saška! daj perilo; pojdem se kopat,'je rekel grof, vstaj a je. — A potem bomo videli, morda se res zaletimo k načelniku.
Nato je poklical natakarja in se dolgo razgovarjal ž njim. Naposled mu je natakar rekel: "da je vse delo človeških rok," in odseli.
—Torej, milostivi gospod, v vašo sobo ukažem nesti svoj kovček, je zaklica'1 grof iz durij.
Prosim, jako me osrečite s tem, je odgovoril konjenik, hiteč k durim. Sedma številka, nikar ne pozabite!	i
Ko se nišo več slišali koraki, vrnil se je konjenik na svoje mesto, sedel bliže k uradniku, pogledal ga smehljajoč v obraz in re^kel:
—	To je prav on.
—	Nu?
—	Saj sem ti že pravil, da je to tisti dvobojevnik-huzar — o znani Turbin. Spozna'l me je, stavim, da me je spoznal. Popivala sva v Lebedijani tri tedne, ne da bi kaj spala, ko sem bil pri dopolnilnem oddelku. KcHiko neumnosti sva naredila skupaj. Njemu ni vse nič delo. Kak korenjak je to!
"— Korenjak! Kako prijaznega vedenja je! Nič takega ni na njem, je odgovoril lefpi mladi človek. — Kako hitro smo se seznanili . . . Imel bo kakih petin-
dvajset let in ne več.
—	Le vidi se tako mlad, pa je starejši. Treba vedeti, kdo je. Kdo je odpeljal Migunovo? On, Sablina je ubil, Matneva za noge spustil z okna, kneza Nesterova je pa obigral za tristo tisoč. Kaka glava je to, treba: vedeti.
Strasten igralec, dvobojevnik, zapeljivec žensk, prava huzarska duša. Kakšna čast za nas! O, ko bi razumeli, kaj je pravi hu-zar. To so bili prijetni časi!
In konjenik je jel pripovedovati svojemu tovarišu o nekem le-bedijanskem popivanju z grorom —— katerega popivanja ni bilo in ga biti ni moglo. Prvič zaradi tega ne, ker grofa ni nikdar videl, Odšel je bil poprej od vojakov nego je grof prišel k njim. Drugič, ker konjenik ni služil nikdar pri konjikih. Dve leti je bil skromen kadet pri telavakem polku; ko je bil imenovan pra-porščikom, je šel od vojakov. Ko je bil podedoval pred desetimi leti posestvo, je šel res v Lebedi-jan. Tam je zapravil sedem sto rubljev in si napravil ulansko u-niformo s temnorumenim ovratnikom. Zelja, vstopiti v konji-co, in trije tedni, katere je preživel v Lebedijanu, so ostali najsrečnejša in najlepša doba v njegovem življenju. Ta&o je naposled jel misliti, da je bilo res, kar je želel. Vse se mu je tako vtisnilo v spomin, da res veruje v konjeniško preteklost svojo. VzHc temu je v svoji dobrosrčnosti in poštenosti bil najvrlejši mož.
—	Da, kdor ni služil v konjiči, ne bode razumel nas jednega. Sel je polagoma na stc^l, pomolil brado malo naprej in spregovoril z defbelim glasom:
—	Včasih jezdiš pred eskadro-nom. Pod teboj je hudič, ne pa konj; ves je po koncu; in ti sediš na takem hudiču. Polkovnik pride ogledovat eskadron.
—	"Poročnik, pravi — brez vas ne bode ničesar — privedite svoj ekadron v paradi." — Dobro, je že tukaj. Ogledaš se in
Oh,
zakričiš na svoje brkeže. za vraga, to so bili časi!
Grof se je vrnil ves rdeč in z mokrimi lasmi. Iz kopel j i je šel naravnost v sedmo številko, v kateri je že sedel konjenik v halji, s pipo ter z radostjo in nekim strahom premišljeval o veliki sreči, ki ga čaka. Bival bode v jedni sobi z znanim Turbinom.— Nu, kaj se hoče, si je mislil, kar vzame, da, sleče me do nazega, potem pa prime in vrže ven v sneg, ali pa samo . . . kot tovariš ne naredi tega," se je tolažil.
—	Bluecherja nakrmi, šaška, je zakričal grof.
Prišel je Šaška. Spil je bil, ko se je vstavil, kozarec vodke in se do dobrega vpijanil.
—	Nisi mogel čakati, napil si se, kanalja I — Napasi Bluecherja!
—	Saj ga še ne bode konec, vidite, kako je gladek; je odgovoril Šaška in pogladil psa.
Bolniki pridite k meni
bolehajoči na zastarelih, nervoznih in kompliciranih boleznih, ki potrebujejo pažnje zdravnika.
Iščite pomoči, kjer jo je najti.
Pomoči, ki vas zopet dovede na pot zdravja.
Natančna preiskava bo razkrila vaše resnično fizično stanje in vas lahko napoti k zdravju, in vas lahko reši trpičenja in negotovosti. Mnogoletna izkušnja, najkasnejše zdravljenje potom zdravil in elektrike. Modeme naprave. Vse naj-boIjSe za bolnike.
uradne ure:
od 9 dop. do 8 zveč.
—	Ne klepetaj, pojdi in nakrmi ga!
—	Vam ni drugega mari, da je le pes sit, a če človek izpije kozarček, mu ga očitate!
—	Kar ubijem te, zakričal je grof s takim glasom, da so zatrepetala stekla v oknih, in se je prestrašil še celo konjenik.
—	Vprašali naj bi, je li Šaška že kaj jedel. Le udarite me, če je vam pes ljubši (nego človek, je rekel Šaška. Pa dobil je že tak strašen udarec s pestjo po licu, da je padel, zadel z gflavo v posteljnjak in se zgraibil z roko za nos, odskočil v duri ter se zvrnil na skrinjo na hodniku.
—	Zobe mi je izbil, stokal je Šaška in z j edino roko brisal o-krvavljeni nos, z drugo pa drgnil Bluecherja po hrbtu.
—	Zobe mi je izbil, Bluecher-ček, ali vendar je moj grof. Ali me razumeš, Bluecherček? Hočeš jesti?
Ko je nekaj časa ležal, je
Jaz sem uspešno zdravil no« ve in zastarale bolezni, kot s«
Krvni neredi Kožne bolezni Je^ne nadloge Želodčne nadloge Revmaffzcm,
Srčno slabost Nervozno slabost
vstal, nakrmil psa in skoro trezen šel streč grofu, ponujat mu čaj.
— Vi me kar žalite, je govoril boječe konjenik, stoječ pred grofom, kateri jc ležal na njegovi postelji, upirajoč noge v skon-čnico; kajti tudi jaz sem star vojak. Če mifiltte prositi koga na posodo, prav lahko vam postrežem s kakimi dvesto rublji. Sedaj jih nimam toliko, imam jih le sto, pa jih dobim takoj. (Dalje prihodnjič)
ZAMENJAJTE vaš PRAZEN LOT ZA HIŠO.
THE ABBEY LANI) COMPANY
1342 e. 55th Street
vogal St. Clair Ave.
CLEVELAND. OHIO.

Nervozno neprebavo Rectalne bolezni Nervozno potrtost Bolečine v hrbtu Izpahke po obrazu
MNOGO ZASTARELIH BOLEZNI
katere se je zanemarilo in zdravilo napačnim potom in jih niso drugi zdravniki mogli ozdraviti se ozdravi pri meni. Oglasite se pri meni.
Popolnoma odkrito vam bom povedal o vašem stanju in tudi, kaj mi je mogoče storiti za vas. Potem od visi vse od vas glede zdravljenja vaše bolezni.
/^1
MOJ USPEH pri zdravljenju zastarelih in novih bolezni je dosežen zato, ker sem pazno preštudiral te bolezni. Poleg tega pa so moji uradi opremljeni z vsemi mo-rednimi pripravami in inštrumenti, z električnimi vibralni-mi in mekaničnimi pri tem se ne gleda na stroške, samo da se pomaga bolnikom. Ako se posvetujete z mano, boste kmalu vedeli ako se vas še da ozdraviti ali ste čakali predolgo in se vaše bolezni ne more več ozdraviti. Potem pa, ako se vas 80 lahko ozdravi, vas lahko naredi znanost in spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne.
Dr. KENEALY
Ob NEDEUAH
od 10 dop. do 2 pop
Vrata, ^apadno od Star gledališča. %)rugo nadstropje vzhodno od Bond's Cloth. Store
647 Euclid Ave. republic bldg. " Cleveland, 0.
F»L.AXX BROS.
Mi xiuLdlmo naj-vecje isBredr&ostm
Velika FBESENETIJITA RAZFRO

se prične v naši trgovini na 5816 ST. CLAIR AVENUE.
v petek:, drte 13. maja, ob & uri zjutraj
100 ducatov moških modrih delavnih srajc po 57c.
5000 jardov ginghama, se bo razprodalo po lic jard.
Le poglejte, 750 ducatov otročjih nogavic vseh velikosti, po lic
500 ducatov ženskih bluz, vrednih po 35c, sedaj po 14c.
Naš nakupovalec MR. E. PLATT nam je poslal 20 zabojev polnih modnega blaga, ženskih in moških potrebščin, in cela zaloga se mora prodati v teku 10 dni. CiTAJTE, KAJ JE REKEL:
'.RAZPRODAJTE ZALOGO ALI PA 10 RAZDELITE'
Torej sosedje, jaz WILLIAM PLATT bom dal kot poslovodja te trgovine našo celo zalogo MODNEGA BLAGA, ŽENSKIH IN MOŠKIH POTREBŠČIN skupno z onimi 20 zaboji, katere smo ravnokar dobili na razprodajo z nakupovalnim geslom:	"
. i

RAZPRODAJTE ZALOGO ALI PA JO RAZDELITE
POVEJTE VAŠIM SOSEDOM O TEJ RAZPRODAJI, KER JIM LAHKO PRIHRANITE DENARJA.
Tukaj je le par izrednosti :
gBBE
500 otročjih blanketov po 14c.
59 kosov belega muzlina
po lic jard	^
250 ducatov ženskih nogavic po 9c par.
500 ducatov moških nogavic po 9c za par, ali 3 pari za 25c.
Moške praznične srajce, vredne $2.50 .............89c
MoSke " Overalls" po .............................79c
Moške modre 'kamtorikove srajce ..................47c
Moške spodnje obleke, vredne $1.25................69c
Delavna hlače, vredne $3.00 in $4.00..............$1.69
Praznične hlače, vredne $4.00 in $5.00_________...$2.48
Naramnice, vredne 50c ............................19c
300 ducatov otročjih oblek se razproda po.. 69c, 89 in 98c
Ženska umetno o'bsita spodnja krila ...............59c
Ženske umetno obšite nočne srajce ...............89c
Ženski predpasniki, kot obleke ................... .79c
Posebnost! 100 ducatov deških hlač, do kolen. .79c
Poleg teh imamo še 200 drugih izrednosti, katerih ne moremo omeniti v tem oglasu. Pridite da vidite koliko blaga lahko nesete za majhen denar.
POLEG TEH NIZKIH CEN PA RAZDEIOJEMOSE DRAGOCENA DARU ALI SPOMKL
Ce potrebujete srajce, spodnjo obleko, hlače, overalls, in sploh karkoli v moških potrebščinah, potem pridite, po svdj delež. Blago se seveda ne bo prodajalo na funte, — vaš dolar bo precej težak.
Ne pozabite prostora!
S81G St. Clair Ave.
«
STRAN 4.
'ENAKPPRAVNOST'
Qevelandske novice.
—	Plesalke v Evinih kostumih.
Štiri Clevelaandcanke, ki so zadnjo nedeljo prav imenitno zabavale lorainske prominentne biz-nesmane na neki privatni veselici, so se znašle zadnji torek v cle-velandski mestni ječi, odkoder so bile poslane naprej v Lorain, da se pred tamkajšnjimi oblastmi zagovarjajo radi nemoralnega plesa, katerega so vprizorile v Olympic dvorani. Avdijenco, pred katero so plesale popolnoma brez vsake obleke, so povečini tvorili "trudni" biznesmani, ki pravijo, da so bili preveč "trudni", da bi protestirali I Navzoči so bili tako uplivni mestni možje, da si ni lokalna policija upala prireditve ustaviti. ^Imena in naslovi omenjenih plesalk so: Mrs. Esther Schachter, 20, 2101 E. 25. St., Mrs. Yora Shutz, 22, 5814 Thackeray Ave., Miss Mildred Drotar, 20, in Miss Peggy Drotar, 22 iz 2988 102nd St. Poleg plesalk so bili aretirani Se trije moški, A. E. Williams, E. L. Plotz, in Grover Smith, vsi Lorainčani, Williams Je baje pri" redil zabavo in je za celo stvar odgovoren. Lorainski policijski načelnik seveda sedaj, ko je prišla blamaža na dan, zagovarja biznesmane, in pravi, da večina izmed njih ni vedela kakšnega značaja je zabava imela biti, ker drugače bi prav gotovo ne bili prišli. Tudi plesalke pravijo sedaj, ko so prijete, da so šle na zabavo z namenom, da vprizarja-jo same klasične plese in pojejo lepe pesmi . "Pred kakima dvema tednoma pred to zabavo, smo prejele pisma od Williamsa,' je razlagala Mrs. Schutz. "Tam sem plesala en mesec nazaj ob priUki neke kinomotografične predstave, in predstavljam si, da je kedaj dobil nase naslove. Vsaki izmed nas je bilo obljubljenih od $25 do $40." Miss Peggy Drotar pa je pripovedovala, da so naj prvo zapele "Margie" potem so pa tri izmed njih zapele še pesem "Oh kak' si želim zaspati," in med petjem bi bil menda eden izmed navzočih trudnih beznesmanov res kmalu zadremal, da ga niso njegovi sosedje opomnili, da pride na program nekaj bolj zanimivega. Zaf«m j ft sledil klasičcvn ples, tjodaH^'Si ta ni bil za avdijenco dovolj zabaven in kot pripovedujejo plesalke, jim je Williams prigovarjal, naj pokažejo kaj "lepšega". "Od početika smo se ustavljali," je f)ripovedovala Mrs. Schchter, — "toda, ko nam je povedal, da dobimo $100 več, in da smo lahko brez vsakega strahu, da bi nas Wo zalotil, smo se končno podale; sedaj smo pa tu radi tega zaprte." Ko se jih je vprašalo, kakšen je bil ples, radi katerega se morajo sedaj zagovarjati, je rekla ena: "1 kakšen neki — nič drugega nismo naredile kot letale po odru brez otleke. Sedaj pa zato »e nič plačila nismo dobile." A E. Williams, v katerega ot^krbi ' je bila cela prireditev, zanikuje, da je plesalkam obljubil Se posebno plačo, ako plešejo brez oblek in pravi, da je bil celo nasproten, da bi se kaj takega vprizorilo, in da so vsega, kar se je godilo, krivi vsi navzoči I	^
—	Nocoj »e vrši direktorska seja Ameriško Jugoslovanske Tiskovne Družb«.
—	Petinpetdesetletni John S. Poucth iz 6627 Charter ave. se jo včeraj dopoldne obesil v baraki v ozadju hiše, kjer so ga našli kasneje sosedje. V smrt je šel najbrže zato, ker ga je prejšnji večer žena zapustila.
—	Pretekli torek je bilo aretiranih 23 avtomobilistov, ker se brezbrižno, in 22 ker so prehitro vozili.
—	Tudi dekleta so se podsto-pila roparskega posla. Miss E-'dith Grayson, stara 24 let, 2129 Scovill ave., je obdolžena, da je zvabila Ray Reise v neko temno ulico, kjer ga je % revolverjem prisilila, da ji je izi*očil $72, katere je imel pri sebi. Sodnik Moy lan jo je postavil pod $500 varščine, obravnava pa se bo vršila 18. maja.
ČETRTA KONVENQJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
MAY 12th 1921
Moram omeniti, da ob času, ko se je akcija počela, do časa, da se je to blago lahko izročilo prejemnikom, so se tržne cene zelo spremenile. Zopet krivda s strani nasprotnikov. Končno, ako o-pozorim zbornico na poročilo našega odposlanca z blagom, bo vsakemu lahko popolnoma jasno, da eksekutivni odbor je izvršil svojo nalogo točno in vestno, kot se je to zahtevalo od ljudskih zastopnikov na tretjem izboru .RZ. v Clevelandu, Ohio in pozneje^ potom pisem iz naših podružnic, ali usoda ovir vsled vojnega, stanj a, stavke, tajna dopisovanja naših nasprotnikov, so zakrivila vso zakasnitev. Članstvo naj sodi, mi smo delo izvršili in ako se narod ni bolj ogreva za akcijo, ni to naša krivda.
Takoj že za časa prve pošilja-tve blaga, smo razpravljali na sejah na kakšen način bi se moglo poslati zaboje in blago tudi našim rojakom v okupirane kraje. —T Br. Skubic je'pisal za dovoljenje italijanskom poslaniku v Washington — in osebno sva šla parkrat k italijanskemu konzulu v Chicagu s prošnjo, da se nekaj ukrene za pošiljanje blaga našim Slovencem v okupirano o-zemlje. Ali vedno smo dobili odgovor, bodisi osebno ali pismeno, da se to izvršiti ne more drugače, kot če bi se dobilo v to dovoljenje od same italijanske vlade iz Italije. Ves naš trud torej je bil zaman. Ampak storili smo svojo dolžnost in skušali na vse načine, da bi se kaj vkrenilo v to svrho.
Razpravljali smo na raznih sejah in se trudili najti pota za denarno ali bančno podjetje. Vsa stvar se je vedno pokazala, da smo v smislu zakonov in ako želimo resnično pošteno z malim dobičkom poslujoče podjetje te vrste — finančno — prešibkf. Za tako in solidno podjetje bi moralo v precej večji meri žrtvovati
—	Ker se bo ra/delilo mesto Cleveland letos v 32 mestnih o-krajev in se bodo meje raznih okrajev spremenile, so>e aspirant je za kahdidat&ro mestnih svetnikov že sedaj pričeli pojavljati, med njimi je tudi nekaj žensk.
—	Clevelandski katoličanje so
dobili novega škofa, da zavzame mesto umrlega Jbhn P. Farrelly-ja. Imenovan je škof Joseph Schrembs h Toleda, O. in ker je že sedaj škof, ne bo treba nika-Mh nadaljnih ceremonj. V Cleveland pride 21, maja.
—	V Cleveland so dospela trupla sedmih vojakov 37. divizije, ki so padli v zadnji svetovni vojni.
Jugoslovansko ljudstvo. Ker pa tega narod ni hotel izvršiti, o-stane končno vsa odgovornost pri narodu samem. Ako se mora posluževati privatnih podjetij in plačevati, večje svote. Mi smo po kazali pot in voljo, čas ,pa še ni zrel zanjo. Kakor hitro se bo jugoslovanski ameriški narod zavzel in dovolj mo^no finančno prispeval za tako podjetje, bo tudi uspelo. Potrebno je. Izvršiti se da ako je ljudstvo za to.
Veliko pažnje in agitacije se je izvršilo, za nalogo resolucije R. Zavertnika, da se je pisalo in pozivalo sirom Združenih držav vse že obstoječe samostojne in centralizirane kooperativne. Zadružne postojanke, da bi se odzvale za spojitev oziroma se pridružile za ustanovitev glavne skupne centrale, ki naj bi zalagala po znižanih in zmernih cenah vse že obstoj oče zadružne prodajalne, da bi se organizirale nove podružnice v naselbinah, kjer jih še ni da bi se osnovala z enim večja skupna zveza za nakupovanje raznih potrebščin od konetov in tvrdk kjer bi se na debelo v količinah po več tone-lat blaga dobilo po zelo znižanih cenah. Koristi tega bile bi v prvi vrsti za naše jugoslovansko ljudstvo v te deželi.	^
Ustanovilo bi se večje import-no in eksportno podjetje med Jugoslovani živečimi v domovini in Združenih državah. Ideja je bila nad vse dobra in za ljudstvo na obeh stranah Atlantiškega oceana koristna. Ali bodimo odkritosrčni, narod ni hotel žrtvo-
vati Za tako podjetje in ideja je ostala ideja, katera se pa še vedno lahko obudi in še posebno če je ljudska volja zato. Lahko pa tudi tukaj rečem, da je mrgolelo nasprotnikov, ki so demagogično delovali proti taki akciji. "Kdo naj zaupa denar Chicažanom." Sicer pa, dokler ne bo takega zaupanja pri ljudstvo do ideje in uresničenja, do tedaj bo sploh nemogoče ustvariti podjetje. Z denarjem se kupi moka, najme _peka, da speče kruh in šele potem se lahko ta kruh uživa. E-nako za importno in eksportno podjetje. Enako kot za druge akcije je tudi pri ti akciji krivo ljudstvo. ker se ni zavzelo resno in žrtvovalo za stvar. Omenim naj da se je glasilo le par podružnic, kar pa ni zadostovalo za priče-,tek. Vsaka akcija je in bo nemo"i goča toliko časa, da bo ljudstvo pri volji samo žrtvovati dovolj sredstev za pričetek. Sredstva in moč ima jugoslovansko ljudstvo doma in v Ameriki, ako jih le hoče združiti in energično u-,porabiti v svojo lastno korist — mesto v korist privatnikov, če ravno bo treba pri tem dati — STOLČEK eni ali vcčim osebam za funkcijoniranje na realni podlagi! "Kdor nikdar ne riski-ra ničesar, ta tudi ne more pričakovati sadu! Časi čudežev sp minuli .Le skupno delo zavednega delavstva vseh strok z dobrimi voditelji imajo bodočnost v sedanji človeški družbi in ne sme mo tudi prezreti, da brez "podo-mače rečeno" popolnega dovoljenja ali "diktature" je vsako vodstvo otežkočeno. Torej več zaupanja od ljudstva izvoljenim predstavnikom, pa jo razvoj spo-ra'zumno z ljudstvom zagotovljen.
To je mojo kratko poročilo o gospodarskih akcijah pod vzetih in poskušanih po glavnem izvr-ševalnem odboru. Odbor je skušal vse — pazil na stroške, da niso nikdar in nikjer presegali naj-skromnejšega minimuma. Stvar ni uspela v nobenem oziru tako gladko kot se je splošno želelo. Nadalje je pa, ker so nastale r'a-zne in velike spremembe od pro-ilega tretjega občnega zbora pa do danes, smatram svojim dolž-.nostim da podam nekaj kratkih ,jiavodil zbornici četrtega občnega zbora J. R. Z., in ako se smatrajo umestnim naj jih sprejme, naobratno jih lahko amendira ali zavrže!
RESOLUCIJA: predložena IV. rednemu občnemu zboru J. R. Z., zborujočemu v Chicagu, 111., dne 11.—12. ♦ marca 1921.
Zbor konštatira, da ker so razmere svetovnega položaja, enake tudi za Jugoslovanski narod bodisi v Združenih državah Ame rike ali v Jugoslaviji zelo zamotane, nerešene in spreminjajoče, kar lahko povzroči vsak čas potrebo za Jugoslovansko ljudstvo, da deluje v smislu potreb po nastalih razmerah, od časa do časa za splošno korist svojega naroda.
Zato bodi sklenjeno:
a) prvič, da ta zbor četrte redne konvencije sprejme in odobri vse za gospodarsko akcijo sprejete resolucije in določbe;
(Dalje prih.)
CLEVELAND — Doily, May lit io Nov. 15th —RnFPAr.n tore CLMvaiAHO - 9>OOP. M.{ lAsmw ArrtTeBujWA«) . 7,30 A. M. I tTAmua>Tm
I Leave BirpvAxja
• liov A. M. I BTAHDARO TOM <
7 , 7,----- - 8'MP. M.
ArtlT« CicvTOjuiD 7,90 A. U.
Canadian polnu; Railroad tickcti ......
Th* QarvWcl A Buffalo Ills CrMt Ship
'sebandbICB"
—lb* laiKMt uulmMtMaU
capacity, 1800 pwaanm
^JiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiHiiiiftiiiiiiHiiiniiiiiiiaiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimitiHiCi
I CAS JE DENAR.	|
I Tako reče sleherni Amerikanec. Žato ne zgubljajte časa po	1
g nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo,	i
i J poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti	= g do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v 5
sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat	1
ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati	=
celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko	g
ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete	i
ure.	i
NAZNANILO.
New Center Garage na ' 16205 Holmes Ave.
poživlja vse dekiičarje, da se vdeležijo prihodnje seje, ki se vrši 16. maja ob 8. uri zvečer na 16205 Holmes Ave. Prošeni ste vsi delničarji, da ste navzoči, ker so važne stvari na dnevnem redu.
A. W. EMERICH, mgr.
sklicatelj.
MAU OGLASI
IZVEŽBAN ČEVUARSKl POMOČNIK išče službo. Pišite ali pa se zglasite na 1099 E. 64. St.
. (112
MESARJI POZOR!
Proda se velika mesarska ledenica (ice box) 8x10, poleg je tudi pajn za sekanje mesa in nekaj drugega orodja. Vse v najboljšem stanju. Proda se zelo poceni. Vprašajte na 1163 E. 58th St.
(112
FRANK J, FjpPKINS Kiropraktor
Uradne ure:— 6d 10 do 11:30 dop.; od 2. do 5. ure pop. od 7. do 8. zvečer.
(119
COLLINWOOD. O.	WOOD 228—R Š
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Rd. I
,	CLEVELAND, O.	I
Selitveno naznanilo*
CENJENEMU OBČINSTVU in odjemalcem sporočam, da bom preselil svojo mesnico iz dosedanjih prostorov
1101 NORWOOD RD,
_ na —	'
6305 GLASS AVE.
v prostore M. SETNIKARJA, kjer bom imel
najboljše urejeno.mesnico
in bom vsem o|?iskovalcem postregel kakor dosedaj, z dobro in svežo mesenino. Rojakom in rojakinjam se priporočam za obilen obisk. Pa na svidenje v novih prostorih na
6305 GLASS AVE. "
v PONDEUEK, DNE 16. MAJA
Frank Pintar
ZAMENJAJTE VAŠO HIŠO ZA FARMO. THE ABBEY LAND
COMPANY. 1342 E. 55th Street
vogal St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.
Prijazna Hiša
(BUNGALOW) 8 5 sobami v bližini Lake Shore bulevarda . V hiSi je furnez, kopališče, voda in klet; zemljišče meri pol akra; poleg hiše je tudi garaž. "Cena $6.900. Takoj se plača $2.000, ostalo kot najem-
nmo.
R. F. D. 3. WILLOUGHBY, O.
Hiša za 2 družini, na 144. St. blizu St. Clair Ave., po 6 sob zgoraj in zdolaj. Lot 42x133. Cena $3.500. Takoj $1,000, o-
staio kot rent.
Hiša za 2 družini, vsaka po pet sob. Na St. Clair Ave. Lot 35x135, prostor za trgovino. Cena $ 11,000.00, $2.500 takoj o-stalo na lahke obroke.
Hiša za 2 družini, vsaka 5 sob, na Coit Rd. Lot 38x1 10. Dvojen garaž. Se zamenja za hišo za eno družino.
' Hiša 6 sob, lot 40x120, cena $6.500, takoj $1.000 ostalo kot rent.
Hiša z 5 sobami, na tlakovani cesti blizu St. Clair Ave. in E. 144 St. Cena $5.800, $1.500 takoj, ostalo kot rent.
Zidana hiša, 2 stanovanja po 5 «ob. Zemljišče 82x130.' Cena $19.000, $6.500 takoj. Nahaja se na 152 St. Zglasite se ■ na 14406 St. Clair Ave. Telefon, Eddy 8343.
FARME NAPRODAJ. THE ABBEY LAND
COMPANY. 1342 E. 55th Street
vogal St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.
PRODA SE dobroidoča trgovina z mešanim blagom (Dry Goods) Ustanovljena je bila pred 2 leti in je na prometnem kraju. Vprašajte na 5821 Superior Ave.
SLOVENKA DOBI SLUŽBO.
Slovenka zmožna angleškega jezika dobi službo za hišno dela. Zglasiti se je na 1601 1 Waterloo Rd.	(x)
POŠLJANJE DENARJA
-po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City
DE*
KOFFEB
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najbolj)* kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU. O.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte . novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
#805 ST. CLAIR
AVBNUB Cleveland, O.

SITTIH
SITT«
UslaTil« •«
pri tei uri ra •t« 0» prt* vero proiloru
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke W pogrebe in druge prilike.
IZVRSEVALNI ODBOR
DRUŠTVA "PRIMOŽ TRUBAR" št. 126 S. N. P. J. za leto 1921. Predsednik, Mike Kos, 1192 Norwood. Rd.
Podpredsednik, John Križmančič. 5602 Carry Ave.
Tajnik in blagajnik, John Gabf*" nja, 6036 St. Clair Ave.
Zapisnikar, Frank Potočnik, 976 ®* 69th Place.
FINANČNI ODBOR Frank Jerina, 6120 St. Clair Ave. Anton Abrant, 1225 E. 72. Place. Frank Krašovec, 998 e! 78. Street. Zastavonoša, Frank Devjak, 1040 E* 61. Str.
Društveni zdravnik. Dr. F. J. Kert"' 6202 St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ^ mesecu ob 9 url zjutraj v g. N. D®' mu. Društvo sprejema člane od leta do 50. in otroke od 1 do 16 let** Za vsa pojasnila glede društva s® je obthjti na gori omenjene uradnik** DttištVo sprejema člane m članic® za časa 6 mesecev to je od aprila P® do 1. novembra, 1921 brez vsak® vstopnine in poleg tega dobi vssk član, ki pripelje novega kandidata ^ | društvo $1.00 nagrade. Nagrada vsakega novega otroka, ki ga kak član vpiše v društvo je 23 cento^ Kdor pripelje za časa kampanje kot 5 novih članov, dobi še posebn® lepo darilo.
HIŠE
MI JIH KUPUJEMO IN PRODAJAMO.
THE ABBEY LAND COMPANY
1342 E. 55th Street
vogal St. Clair Ave. ^ CLEVELAND. OHIO.
NAZNANILO!
Uljudno naznanjam, da kadar rabite stenski papir, ga dobite lahko pri meni po najnižjih cenah. Če želite imeti vaše sobe papirane, oglasite se pri Vsako delo vam jamčim, zmenke, delo solidno.
Se varft priporočam
meni. cene
Anton Colarič
5385 ST. CLAIR AVE.
(x)
KADAR ŽELITE prevažati pohištvo, ali kaj »lične-ga, oglasite se pri rojaku
JOE KOTNIK 1057 E. 61. ST.
Na razpolago imam dva tovorna avtomobila (troka) in pa touring avtomobil za sedem oseb. Telefon: Rosedqle 5466 M.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
LIBERTY BOND! IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo
v	gotovini takoj-Simon, zaneslji
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite Tzpejačo. Vogal deveta cesta in Eueli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpj. to do 6. ure zvečer.	s
I CUNm-AN#1
I
*Tajvečje. najhitrejše ladje na svetu. S potniki se postoP® nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. g V JuKoslavijo, Bulgarijo. ' Romunsko in Madžarsko. . g
"CALABRIA"!
17. MAJA Direktno v |
DUBROVNIK .......... $125 g
TRST ................. S115 '
Constanta preko Patras.. .$11* Š Dodatno še $5.00 vojnega I davka.	I
PREKO CHERBOURG: ^ '
Mauretania ..........12. m«]* Š
Aauitania (45647 ton) 24. maj*
Pannonia ............4. 1«»""
V Reko, Trst ali Dubrovnik
Kabina ............. $200
Tretji razred ....... $125
Davek $5.00. - ^
I
Pozor rojaki!
Mi prodajamo in kupujemo tc' zamenjavamo hiše, farme in I"'®" Oglasite se pri
Zdešar & Bolden
687 CUT RD.
Stop 126, Euclid, Ohio« ^
0.8. Princ' 245 Bell Randolph «363-^
JOS. VOVK
1123 ADDISON RD., ^^0 Najlepši avtomobil za poroke.
nižje kot drugod. Se vam pripor% »t
(Tor. G«*' :