IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina: ITALIJA . . . INOZEMSTVO
Ur
	Letno	poiletat	četrtletne
	10-40	5-20	2-60
	18-20	910	4-60
Uredništvo in upravuiStvo : Trat, Via Maiolica 10-12, Telefon 1590 Uradne nre ca stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočiue ene kolone v Slrokosti 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, sahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovsk:, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača so vnaprej. — Posamezni izvod £0 cent.
Trst, 4. oktobra 1923. — Leto IV. - Štev. 184.
PN CZ. I O
PCLU
Glasilo Komunistične stranke Italije
Komunistična stranka vidi polog tega v reikem vprašanju, ki se že pet let vleče na mučen in nerazrešljiv način, najjasnejši vzgled nesposobnosti vseh današnjih zapadno-evropskih vlad, da bi razrešile probleme, ki jih je postavila vojna.
Iz manifesta obeh central.
. n pravite
m m
„Naj bodo katerekoli narodnosti, naj govore katerikoli jezik, imajo reški prebivalci pravico biti svobodni, prav tako, kot imajo pravico do nacionalne svobode Italijani, ki prebivajo na vzhodnem jadranskem obrežju, Slovenci in Hrvatje v Julijski Krajini in Nemci ob zgornji Adiži!c‘
Centrali Komunistične stranke in Zveze komunistične mladine Italije sta izdali sledeči manifest :
V kratkih razdobjih se ponavljajoči incidenti mednarodnega značaja, v katere je bila zapletena italijanska država v enem najtežjih trenotkov za ravnovesje in mir Evrope, silijo sodilne organe Komunistične stranke, da povejo delavcem Italije nedvomno in jasno besedo.
Komunistična stranka vidi v nemirnosti, s katero ižče današnja italijanska vlada povodov za mednarodne prepire, enega izmed najznačilnejših znakov zavesti, ki jo ima o nestabilnosti svoje notranje podlage in o potrebi, da jo umetno utrdi na način, da vzdržuje pred meščanskim in malomeščanskim prebivalstvom iluzijo o povečanem prestižu italijanskega naroda in države pred evropskimi velesilami. V resnici mednarodne akcije fašistčine vlade ne le da ne odgovarjajo resnosti konfliktov, ki danes razjedajo Evropo, ampak so tudi zelo daleč interesom velike večine prebivalstva in italijanskega naroda.
Kar je bilo poprej očitno v italijansko-grškem sporu, je danes še bolj v razvoju prepira v vprašanju Reke. Barbarski zločin, naročen ali inspiriran po nacionalistični in .fašistični* grški vladi je služU italijanski vladi za pretvezo, da začne prepir, v katerem so ji bile nasprotne one države, ki zavzemajo v velikih evropskih konfliktih stališče, ki nudi — tudi buržoazni Italiji — manjšo škodo. In danes stavlja konflikt, ki se je na novo započel glede reškega vprašanja, v vedno jasnejšo luč nesposobnost današnje italijanske vlade, da bi se zadržala na način, ki bi ne obsegal vzrokov za bodoče neizbežne spore.
Komunistična stranka vidi poleg tega v reikem vprašanju, ki se že pet let vleče na mučen in nerazrešljiv način, najjasnejši vzgled nesposobnosti vseh današnjih zapadno-evropskih vlad, — izraz vladajočih razredov, ki so hoteli svetovno vojno, in idej, v imenu katerih so jo vodili — da bi razrešile probleme, ki jih je postavila vojna. Zlasti naj omenimo nemogočnost rešiti ta vprašanja na podlagi parol «naciomulzma» restavracije evropskih držav na nacionalni podlagi* in »kapitalistične vzposta-
vitve*. V Reki, kakor tudi v drugih krajih, kjer meje in jezikovne razlike izgubljajo dejansko vsako veljavo pred realnimi potrebami ekonomskega življenja narodov in razvoja civilizacije, ki je posledica zdravega gospodarskega življenja se prikaže ničevost teh parol na neoporečen način. Rešitev jezikovnih konfliktov tiči v priznanju pravice vsakemu narodu, da se vlada po svoji volji in da se razvija po svojem duhu; nesmiselno je pa misliti, da se pride do te rešitve dokler bodo nacionalni in razni konflikti poojstreni in razobličeni po vmešavanju in nadrejevanju bojev med nacionalnimi in kapitalističnimi državami, to je med organizmi navdahnjenimi s stremljenji medsebojne nadvlade, z namenom gospodarskega izkoriščanja in vojaške imperialistične ekspanzije.
Komunistična stranka izraža reškemu prebivalstvu vse svoje simpatije in simpatije delavcev in kmetov Italije, ki vedo, da prenašajo reški delavci leta in leta vsake vrste neprilik, pomanjkanja, brezposelnost in bodo ne po svoje krivdi, ampak, vsled nezmožnosti gospodujočih razredov obeh nacionalnih in buržoaznih držav ki imata v Reki svoje meje, Italije in Jugoslavije, da bi razumeli in zadostili potrebam nesrečnega mesta. Naj bodo katerekoli narodnosti, naj govore katerikoli jezik, imajo reški prebivalci pravico biti svobodni, prav tako, kot imajo pravico do nacionalne svobode Italijani, ki prebivajo na vzhodnem jadranskem obrežju, Slovenci in Hrvatje v Julijski krajini in Nemci ob Zgornji Adiži. In kakor ni svobode drugače kot v priznanju enakih pravic, ki se jih zahteva zase, tudi drugim, tako ni mogoče doseči druge podloge civiliziranega življenja, ako se ne prizna, da nacionalne razlike ne morejo in ne smejo biti ovira pri sodelovanju za mednarodno organizacijo gospodarskega življenja posameznih držav. Italija in Jugoslavija negirat vsled pretiravanja svojega nacionalizma to potrebo za sodelovanje in rušita torej v Reki vsako možnost normalne eksistence. In kakor v Reki, tako na desetih drugih mestih Evrope. Le razred delavcev in kmetov, ki predstavlja v vsaki deželi interese večine zamo-re povsod priznavati to potrebo, ki jo zanikajo nasprotne kapitalistične skupi-
ne, povzročiteljice nasprotnih nacionalističnih in imperialističnih ideologij.
Komunistična internacionala, ki predstavlja po svojih sekcijah zavedni in izbrani del delavcev in kmetov izjavlja nasproti vsem narodnim manjšinam, zatiranim, zapostavljanim, razdeljenim, odrezanim od vsake možnosti rednega in urejenega gospodarskega življenja, da obstoji zanje možnost rešitve in novega življenja edino le v udejstitvi programa «Združenih držav Evrope*, to je, v ustanovitvi evropske federacije delav-sko-kmetskih republik. Pod to zastavo kliče narodne manjšine in jih spominja, da je edino njihovo upanje v premaga-nju vseh nasprotnih si nacionalizmov in zmagi delovnih sil v vseh deželah. Komunistična stranka spominja delavce Italije medtem ko vsa Evropa vznemirja spričo novih predvidevanih konfliktov, medtem ko se kapitalizem Francije in Anglije rijeta za gospodarsko in politično hegemonijo nad svetom, medtem ko se dvigajo falange nemškega proletariata, ki ga današnji obup in zaupanje v boljšo bodočnost sili k orožju in medtem ko prihaja z njiv in tvarnic Rusije klic milijonov proletarcev, sedaj že prostih suženjskega kapitalističnega jarma, ki se pripravljajo na bratsko pomoč, da je trenotek težak in da treba čuti. Kar se danes zdi daljna mogočnost, zamore jutri postati že dejstvo.
Ne kupičijo se nekaznovano vzroki požara, ne da bi prej ali slej izbruhnil ogenj. In spričo požara, kamor se bodo pogreznile na strašen način nade in iluzije gospodarske in politične obnove, dosežene, ne da bi se zlomilo kapitalističnega režima in ne da bi se zrušilo ideologije pogubnega nacionalizma, bo ležeče na delavcih in kmetih — sili, ki je danes zanikana in najbolj zapostavljena, da postanejo buditelji vstajenja vseh življenskih energij, ki jih italijanska družba še ima v sebi, branitelji principov reda in pravice, ki se jih hoče zaman uničiti in pozabiti, stvaritelji nove družbe ,v katerih bodo vladali ljudje, kjl delajo, v delavnicah, na poljih, z duhom in ki bodo morali vzpostaviti na celem svetu urejeno delovno disciplino.
Centrala Komnoistiine stranke Italije. Centrala Konmnistilne mladine Italije.
POLITIČNI PREGLED
Politični položaj Evrope je čezdalje bolj negotov. Vlade evropskih velesil se sicer trudijo, da bi prikrile narodom resnico in se morda trudijo tudi v to, da bi prišlo do mirne rešitve vseh spornih vprašanj. Ali kaj, ko so dejstva močnejša od najboljše voljo in govore dejanja tako glasno, da jih ni mogoče utajiti. Položaj je tako negotov, da je čutila angleška voda potrebo sklicati v London cesarsko konferenco t. j. konferenco na kateri so zastopani ministri vseh vlad angleškega cesarstva. Konferenca se je otvorila 1. t. m. v Londonu. Poleg londonske vlade so bili navzoči predsedniški ministri iz Kanade, Nove Zelande, Avstralije, Južne Afrike, Irske in delegatje iz Indije. Kaj bodo ti gospodje sklepali ni težko uganiti. Anglija namerava zavzeti v skorajšnji bodočnosti svoje posebno stališče napram najvažnejšim vprašanjem, ki so na dnevnem redu v mednarodni politiki. Pa se hoče v naprej, zagotoviti, da jo bodo v tem podpirale vlade vseh njenih kolonij. Zalo ni izključeno, da nam ne pri-neso bodoči dnevi kake posebne novosti. Anglija potrebuje miru. Njena potreba po miru se zaenkrat vjema s potrebo in s željo po miru vsega ovropskega prebivalstva. Od tod izvira tudi njen spor s Francijo in- drugimi državami, ki s svojo politiko vstvarjajo večno vojno nevarnost. Bomo videli kakšni bodo sklepi cesarske konference v Londonu in koliko bodo vplivali na bojaželjno politiko Francije in drugih držav, ki niso
še site slave in ljudske krvi.
* * *
V NEMČIJI jo položaj silno napet in novaren. Državni kancler Stresemann se je nadejal, da se ga bo francoska vlada usmilila uko bo odpravil nemško pasivno rezistenco v Porurju. Pasivno rezistenco ni več, toda francoska trma se ni zmanjšala. Slej ko prej trdi Poincarč, da bo .Francija zapustila goiursko-ozem-lje takoj ko bo Nemčija plačala vse kar jo dolžna plačati po sklepih Versaillske pogodbe. Francija torej noče odjenjati niti za las. ln ker je jasno, da Nemčija zagotavja direktno ali indirektno izkoriščanje porurslcega bogastva.
Francoske zahteve in gospodarski polom Nemčije je povzročil v Nemčiji sami položaj o katerem ni mogoče vedeti ali mu bo Stresemannova vlada kos ali n*. Na eni strani francoske zahteve; na drugi strani separatistično gibaaj« v
Porurju, ki ga podpira Francija in ki gre za tem, da bi iz Porurja naredilo od Nemčije ločeno neodvisno republiko. Nadalje imamo na Bavarskem močno nacijonalistično gibanje, ki 'ga vodijo bivši Wilhelmovi generali in ki gre za tem, da naredi iz sedanje nemške republike nekdanje cesarstvo in poleg tega še močno komunistično gibanje, ki zahteva boj do skrajnosti proti nemškim in francoskim kapitalistom in hoče da se izroči Nemčijo v roke delavsko-kmečki vladi, ki naj bi bila sestavljena iz zastopnikov vseh proletarskih strank.
Od dne ko je bila v Pomurju odpravljena nemška pasivna rezistenca, se je zgodilo na Nemškem marsikaj v.ažnega in za vlado naprijetnega. Na Bavarskem se pripravljajo nacijonalci in kličejo : živel cesar 1 V Kuštrinu *) so oboroženi nacijonalci zavzeli trdnjavo in nemška milica ni bila še v stanu jih iz trdnjave spraviti. Diktator Bavarske gospod pl. Kahr je izdal odredbo, ki določa smrtno kazen za stavkujoče delavce. V Diissel-dorfu so priredili porurski separatisti zborovanje na katerem jp prišlo do izgredov pri čimer je bilo do 18 mrtvih in več ranjenih. Nemčija dejansko propada gospodarsko in politično. Le proleta-rijat jo lahko reši s tem, da se ga obo-oboroži in da se mu izroči vladne vajeti v roke. Temu se pa protivijo social-demokratje, ki podpirajo sedanjo vlado ko ja ni ukrenila še nič resnega, da bi odvrnila od Nemčije pretečo nevarnost bavarskega nacijonalizma. Da bi sc zgodilo, da bi čul proletarijat klic nemških komunistov, uresničil enotno fronto prolo tari jata in sprejel državne vajeti v svoje roke. To je edina pot, ki \odi iz gospodarskega poloma nemški in ves ostali prolotarijat.
*) Do zadnjih vesteh izgloda da se je
«puč» v Kilstrinu ponesrečil.
■ * * *
IZ BOLGARSKE prihajajo vesti ki trde, da je vlada Cankova zadušila v krvi tamošnjo ustajo združenih kmetov in delavcev. Kmetje in delavci t. j. pristaši stranke bivšega Stambolijskega in komunisti tvorijo v Bolgariji dvetretin-sko večino. In vendar govori Cankov v imenu naroda, ki ni z njim in odreka ogromni večini bolgarskega naroda pravico, da bi si sama ustvarjala svoje zakon*. Delavci in kmetje so bili, ako so vesti resnične, zaenkrat poraženi.
Poročila trde, da je bilo do 4000 proletarskih bojevnikov naravnost masakri-ranih od macedonskih četašev in Can-kovih vojakov. Vendar se boji še nadaljujejo. Znamenje, da je bila ustaja zares velika in da poslednja beseda ni še izgovorjena. Cankov zasleduje ubegle ustaše tudi izven svojih meja in se je obrnil do belgrajske vlade, da bi mu izročila tja ubegle komuniste in kmete.
* * *
NA ŠPANJSKEM vlada diktator general De Rivera v protidelavskem smislu. Tudi on je odredil smrtno kazen za stavkujoče delavce in je razpustil 9500 občinskih svetov. Zraven si jo ustanovil še svojo narodno milico.
Reakcija zmaguje zaenkrat na vsej črti. Proletarijat plačuje drago svojo vero v meščansko demokracijo in se šele sedaj pripravlja resno, da se dvigne ne več z besedo marveč z dejanji proti svojim izkoriščevalcem	in njihovim
slugam.
V ITALIJI preživlja fašizem svojo veliko krizo. Vsled člankov, ki jih je napisal fašist Massimo Rocca proti deželnim zastopnikom fašizma in proti vsem ki izkoriščajo fašizem v svoje vrhe, je bil od fašistovskega izvrševalnega odbora izključen iz stranke. Mussolini, ki se je strinjal s članki Massimo Rocca, se je ujezil in je zahteval demisije izvrševalnega odbora. In izvrševalni odbor jG ubogal in je demisjoniral. Čudna stranka kjer vlada en sam vodju kojemu se morajo vsi drugi ukloniti in ga ubogati. Zaenkrat se je kriza poravnala tako v družini. Ali dolgo ne bo tako ostalo. Zakaj kriza v fašizmu ne izvira od tod, da je par ljudi, ki se ne vjema v taktiki^ali v pricipih z drugipni, marveč od tod, da prvič fašizem nima nobenega resnega programa in ima zato, mesto programa, le voljo Mussolinijevo. Drugič od tod, da je fašizem sestavljen iz najrazličnejših elementov, ki nimajo med seboj nič več skupnega ako izvzamemo sovraštvo do komunizma in internacionalizma. Tretjič od tod, da bi vsi radi vživali bogate sadove «svoje revolucije* in sicer gospodarske in moralne sadove, denar in časti. Stranka, ki je brez programa in je sestavljena iz najrazličnejših elementov, ne more imeti dolgega in mirnega obstanka. Tudi ni mogoče si misliti, da bi ubogali na voljo in na ukaz enega človeka. Ako ni pjrišla kriza topot do drugačnih zaključkov, bo prišla prihodnjič ker j* gotovo, da bo prav kmalu zopet izbruhnila na dan.
,Da bi pa pomiril svoje ljudi, je pričel Mussolini aretirati socialiste in komuniste. To se njegovim pristašem dopade. Iztaknili so nekje nek protifašistovskl letak in sedaj iščejo letak in zapirajo poštene ljudi. Mnogo komunistov in socialistov so zaprli v Rimu, Turinu, Milanu, Trstu in drugod. Kadar fašistov-ska barka poka, tedaj dobe gotovo kak komplot, da bi z njim zadovoljili nezadovoljneže v svoji stranki. Vprašanje je le ali verjame še kdo fašistovski vladi kadar ustvarja komplote in je vprašanje koliko komplotov bo lahko še ustvarila.
Iz vsega pa sledi, da vlada na svetu mir in da vlada svoboda. Naredi se lahko vesele in se lahko navdušujejo ob pogledu na komunistične komplote ki tvorijo za meščanske vlade nujno potreben diverziv.
Štrajkovno gibanje.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH (Pensilvaniji) štrajka 150.000 nameščencev v an-tracitnih premogokopih. Stavkujoči, ki so vstopili v gibanje 1. septembra, zahtevajo pripoznanje svoje organizacije. Materialne zahteve so: 20 odstotkov poviška za delo na akord in 50 odstotkov za dninsko delo. Ta zahteva je opravičena ako se pomisli, da so cene življen-skim potrebščinam poskočile za 50 odstotkov.
FRANCIJA. — Pod vodstvom Združene delavske konfederacije, je izbruhnil v Parizu splošni štrajk nameščencev Plinarniške družbe. S svojim bojem hočejo tudi istočasno pobijati nesramno špekulacijo dotične družbe, s tem, da ji hočejo vsiliti znižanje v korist prebivalstva, ceni plina. Odpor delodajalcev je močan, ampak štrajk se nadaljuje kompaktno in z velikim navdušenjem.
ANGLIJA. — Štrajk kotlarskih delavcev traja že stošestdeset dni. Vse delo v ladjedelnicah Clydove družbe je paralizirano. Od meseca junija ni bil splavljen niti en sam parnik. Podjetniki in delavci niso še prišli do nobenih pogajanj in ni torej še predvidevati, da se to gibanje v doglednem času konča.
ČEHOSLOVAŠKA. — Nastavljenci 340 premogovnikov — približno 110.000 — so stopili v slavko 20. avgusta, s ciljem, da ne sprejmejo znižanja 18 odstotkov, katerega so predlagali podjetniki. Štrajk je popoten.
Lepa priznanja in laskavosti....
Hoteč prikriti ali vsaj ublažiti vsč tiste spore ki se vršijo sedaj v fašizmu, vse dvoumnosti, sploh pričetek razkrajanja, priobčujejo meščanski listi razna priznanja katera so jih izrekle osebnosti, ki nekaj štejejo.
Pogledali smo natančneje kdo da so le merodajne osebnosti, ti «glasniki najširšega javnega mnenja* v mozemstvu in videli smo, da ima italijanski fašizem res svoje občudovalce, ki mu pojejo gromke slavospeve.
Čitatelj pa se bo vprašal, kdo da so tl občudovalci ? I no, zlomka ! Ali se ne spomnite na star pregovor, ki pravi, da «gliha vkup štriha* ?
Pred kratkim smo slišali priznanja japonskih «narodnih velmož*; potem je prišel na vrsto nek holandski «patriot», katerega je nek tukajšnji meščanski list kratkomalo imenoval »magnat holandske finance*, — ker dobro si zapomnite, da meščansko časopisje šteje med «vele-zaslužne narodne može* ravno tiste, ki narod največ izmozgavajo in gnjavijo; in slednjič je prišel tudi nemški patriot Hugo Stinnes, ki se je izrazil o notranji in zunanji politiki min. preds. Mussolinija približno tako-le :
« Te zmage pa so prihranjene
samo državnemu možu, ki poseduje nadarjenost, moč in bister pogled. Veličino fašistovske revolucije ne tvori teror — predhodnik njegove zmage, ampak najširša in smotrena politika njegovega poglavarja.......Prejšnja politična Itali-
ja je bila nedisciplinirana, a Mussolini jo je discipliniral in ji dal nove ideje. Tako je večina za njim in manjšina ga mora ceniti*.
Gliha vkup štriha in «vrana vrani ne izkljuje oči* 1 To so zares značilna priznanja in laskavosti ki nam dokazujejo pravo naravo vseh fašizmov.
V času, ko fašistovsku stranka izdaja manifeste, ki so tudi naslovljeni na delavske mase, katerim se cinično pravi:
« Delavci Italije !
Fašizem ni vaš sovražnik, on nima nobenega namena vas potlačiti ...»
prihajajo ravno taka priznanja prav.
Priznanja nemškega «patriota», ki je pripravljen izvršiti vsakršno lopovščino, samo da reši svojo blagajno.
In ta priznanja morajo odpreti oči slehernemu delavcu, če že ni popolnoma slep.
D. ANIN:
I
no
(Študijska shema)
Vsak proletarec, ki postane nov čita* telj svojega glasila, pomnoiuje vrste ar made razrednozavednih proletarcev, ki z vsakim dnem zadajajo večje ndarce sistemu sutenstva in zasebne lastnine.
Sodrugi, somišljeniki I Pridobivajte novih bojevnikov, novih tilateljov !
Kdor je v stanju, da si pravilno predstavi aplikacijo (sovetske ustave) na ves ta teriotrij in posamezne njegove dele, nacionalne republike, ta vidi, da se bomo lahko izognili na ta način vsem narodnostnim nesporazumom, ki se po javljajo danes med buržuazijami v ne prirodno centraliziranih kapitalističnih državnicah kakor n. pr. v Jugoslaviji, v Rumuniji in Čehoslovaški. Taka razdelitev gospodarskih enot, ki ni nikaka razdelitev posameznih narodnosti in je zikov, ki ostanejo nepretrgane skupine na sudobskem ozemlju in torej prava komasacija narodnosti in nacionalnih kultur, bo prav mirotvorni faktor v notranjosti sveže sudobskih šovetskih republik. Posamezne nacije ne bodo torej nikjer pretrgane s carinskimi in kulturnimi mejami tako, da se bo lahko vsaka kulturna enota na vsem sudobskem teritoriju nemoteno po svoji lastni volji in svojem lastnem nacionalnem okusu kulturno razvijala.
Nekateri sodrugi me vprašujejo, da li si zamišljam tako razdelitev sudobskih republik kot definitivno?
Ne, tega mi ne zahtevamo in ne zahtevamo tudi, da naj bo ta razdelitev ravno taka, kakor smo jo gori naveli. To mi velja samo kot princip, natančna razdelitev pa je stvar sporazuma posameznih narodov, ki bodo tvorili to - republiko. Mi n. pr. lahko sugeriramo Makedoncem, da je danes v njihovem interesu in v interesu nas vseh, da si vstvarijo oni svojo samostalno sovetsko republiko v sudobski zvezi, toda ee oni tega nočejo in če se bodo hoteli na vsak način združiti s Trakijo ali Bolgarsko jim mi tega ne moremo, ne smemo in nočemo braniti.
Poleg tega smo mi uverjeni, da bodo nekatere izmed teh republik prav kmalu uvidele, da so same zase premajhne, da bi mogle uspešno napz’edovati gospodarsko in kulturno in da bodo same zahtevale ujedinjenja z drugimi rodnimi deželami. Mi bomo imeti v toka ekonomskega in kulturnega razvoja razvijanje gospodarskih in narodnostnih enot v praven navzgor, t. j. na večja ozemlja. Toda ta razvoj mora nastopati popolnoma naravno, brez vsakega nasilja in roko v roki z gospodarskim in kulturnim razvojem. Mi nimamo nič proti temu, ako bodo tvorile n. pr. pozneje vse jugoslovanske dežele eno samo gospodarsko in upravno enoto ali n. pr. vse avstrijske dežele. Taka razdelitev lcakoršno smo si mi tu zamislili odgovarja samo današnjemu stanju, današnji stopinji gospodarskega in kulturnega razvoja sudobskih dežel. Glavni cilj te razdelitve je, da se preprečijo notranja trenja med posameznimi narodnostmi in ž njo ubije imperialistični duh posameznih narodov in plemen, kakor n. pr. češkega v Čehoslovaški, srbskega v Jugoslaviji i. t. d.
Preostaja nam torej samo še eno vprašanje t. j. vprašanje narodnostnih manjšin v pozameznih majhnih nacionalnih republikah, zakaj tudi v teh malih republikah bomo imeli še vedno narodnostne manjšine.
V proletarskih republikah izgubi nacionalno vprašanje predvsem svoj razredni značaj in se torej že radi tega. ne more pojavljati v taki ostrosti kakor se pojavlja v kapitalizmu. Proletariatu se ni treba boriti ni za tržišča, niti za državne meje, da bi na ta način zavaroval svojo socialistično produkcijo in nima zaradi tega nikakega interesa več. da sovraži kakorkolišensibodi jezikj,. Kljub temu pa ne smemo prezreti, da nam bo v prvem času marsikaj preostalo iz buržoazne dobe in buržuaznih manir, da bomo imeli v prvem času nedostaja-nje v proizvodnji . in v socialistično mislečih intelektualnih silah pri posameznih narodnostih, pa moramo zaradi tega skrbeti takoj v začetku zato, da iztrebimo vse stare navade, ki bi se tegnile vtihotapiti v naš novi sistem^ Naj večja garancija za narodnostne manjšine je v sistemu sovetske ustave same, ki pomeni največjo in najpopolnejšo avtonomijo občin in sličnih vprav-njih mesto sodnika in čuvarja narodnostne republike, četudi v kulturnih vprašanjih 'avtonomne, vendarle v močnem sklopu, proletarskih republik, z močno proletarsko javnostjo, s širokim proletarskim forom Centralnega soveta, ki bo zavzemal v takih vprašanjih mesto sodnika in čurvarja narodnostnih manjšin. Suverenosti nacionalnih republik se ne bo moglo pripoznatl v tako dalekosežni obliki, da bi se ta centralni organ ne smel vmešavati v taka njihova notranja vprašanja. Navsezadnje pa tudi Sudobska zveza ne bo obstojala sama zase, ampak bo zopet v nekem večjem sklopu proletarskih držav, ki bo zopet od svoje strani vplival na notranje razmere Sudobske države, ker bo skupen interes vsega svetovnega proletariatu.
Na vsepovrh pa je notranji mir odvisen v ogromni meri tudi od odgoje posameznih narodnosti v medsebojnih odnosih. Buržuazija je nalašč usiljevala manjšinam svoj jezik samo, da bi na ta način lažje ustvarjala nacionalistične zmešnjave v narodnostih in hujskala svoje konacionale kot priviligirano narodnost, proti jezikom manjšin. Za Italijana v Trstu ali Nemca na Češkem je sramota, da se bi bila učila slovensko, odnosno češko, torej jezik inferiornih, podvrženih narodnosti.
Socializem pojde ravno v nasprotnem pravcu v odgajanju mas različnih jezikov. Če bodo obstojali v eni in isti nacionalni republiki ali v delu take republike dva jezika, tedaj se mora zahtevati, da se obe narodnosti učita v enaki meri drugi jezik, ker samo tedaj, kadar se bodo pripadniki različnih narodnosti, živeči na istem ozemlju, direktno lahko sporazumevali in izpoznavali kulture svojih sosedov, in način njihovega mišljenja ter njihove navade, se bodo tudi znali med seboj ceniti in spoštovati. Samo na ta način bodo lahko izginili različni predsodki o kulturah manjšin, ki jih je buržuazija na umeteljen način splela, da z njim opraviči svoje razredno zasužnjevanje.
(Konec prihodnjič).
RAZLAGA TUJK :
aplikacija = uporaba; faktor = činltelj; definitivno = končnovel javno; princip = načelo; sugerirati = prepričevati, siliti, da misli, hoče človek, pobujati, da se človek strinja z mnenjem govorečega; produkcija = proizvodnja; korporacija = skupščina, zadruga; konacional — istonaroden, rojak; inferiorno — manj vredno.
Proletarki
Današnji položaj in razvoj našega gibanja zahteva da tudi proletarska žena spozna potrebo njene prisotnosti v naših vrstah. Razredna zavest se širi vedno bolj tudi ženski proletariat.
Danes je neobhodno potrebno, da se tudi ženski proletariat zaveda svoje proletarske dolžnosti s tem, da utrjuje in pomnožuje svoje vrste. Nahajamo se v času ko je treba vse svoje moči in sredstva uporabiti v to da si napravimo trdno podlago za naše bližnje odločilno boje.
Vedno novi državni spori nam jasno dokazujejo, da bivša svetovna vojna m bila zadnja. Zato se mora zavedati tudi najzaostalejši del proletariata, da je treba preprečiti novo pobijanje in pustošenje z vsemi sredstvi, z vsemi svojimi združenimi močmi.
Ako pa hoče proletariat izvršiti to veliko nalogo, mora predvsem utrditi in razširiti svoje organizacije. V tej veliki nalogi proletariata ima tudi žena Svojo veliko ulogo, katero mora izvršiti v imenu človeštva in materinstva.
Reakcija, ki poplavlja skoro col svet, nas je potisnila na stališče kjer se no moremo prosto zbirati, kjer bi se lahko skupno učili in vadili za prihodnje boje.
Vsled toga moramo podvojiti nase delovanje, da s tem nadomestimo kar nam je bilo nemogoče izvršiti; vslod položaja v katerem smo se nahajali, ki nam ni dopuščal, da bi delovali kot smo si želeli mi./
Položaj delovnega ljudstva nam zadostuje da se prepričamo o neobhodni potrebi našega gibanja. Zadostuje nam ta bedni položaj, da. se prepričamo o potrebi novega družabneag reda.
Moramo torej izrabiti vsak najmanjši dogodek, vsako priliko v to, da se vadimo in učimo zato, da bomo sposobni, ne samo si izvojevati, temveč tudi vzdržati to, kar si bomo pridobili.
Posebno proletarski ženi manjka te sposobnosti vsled svoje razredno nezavednosti in brezbrižnosti. Ne zaveda se koliko bi lahko koristila s svojo prisotnostjo v naših vrstah, kjer bi podpirala in navduševala ostali proletariat in ne ovirala kot je doslej. Pridobiti si mora razredno zavednost, stopiti mora med nas, da skupno z nami dospe do cilja, da skupno z nami prepreči nove vojne grozote.
V prvih vrstah bi morala biti ravno proletarska mati in žena da bi preprečila odhod svojega sina, moža in s tem preprečila in ovirala vsake novo vojne namene. Pokazati bi morala s svojo prisotnostjo, da se zaveda svoje dolžnosti, katero hoče tudi izvršiti kakor so jo izvršile njene sestre v sovjetski Rusiji, kjer so si priborile svobodo le s »vojo požrtvovalnostjo in skupnim odlocnnu na stopom.
Mara K.
II.
Ur. Henrik Tum« Viol* '**. Maggio 8
G0B1ZU
DELO
Domače vesti..
Barbarska šolska politika
Doživeli smo najbrutalnejši udarec reakcije,	fašizem	se je vrgel na
otroke. Reakcija še ni dovolj izbiča-!a delavca in kmeta, z brezposelnostjo, davki, draginjo in s teptanjem njihovih pravic, tepsti je začela tudi deco delovnega ljudstva. Kar se je tudi med vojno ohranilo, to je treba danes porušiti, da ne bo mladina deležna več izobrazbe, ki je nevarna kapitalizmu. Razrušiti je treba ljudsko šolo, ker se v njej oskrbi mladini ono	osnovno	znanje, brez
katerega bi	bilo delavčevemu in
kraetiškemu	otroku	še devetkrat
hujše v svetu kakor mu je danes. Kapitalu je ljudska šola napoti, zato je začel tudi tu s svojimi požigi, zakaj požig je, ilmijši od vseh dosedanjih, če uničuje šole, za katere je Avstrija še med vojno skrbela z oprostitvijo učiteljev od vojaškega službovanja. Od raznih strani nam prihajajo poročila, da se ljudske šole sploh ne odprejo, ker je učiteljstvo kar v masah odpuščeno, vrženo na cesto. Gospoda, ki živite od žuljev delovnega ljudstva, jeli to vaše postopanje res upravičeno z enostavnim sklepom zbornice o polnem pravu, s «pieni» poteri? Kmeta in delavca terjate ogromne davke in vse mogoče doklade za to in ono, kam gre denar? Če se pobira šolski davek, zakaj se šole zapirajo? Zato, da boste vojnim sleparjem vrnili, kar so posodili za veliko vojno, za prelivanje krvi
Kaj pa, kmet in delavec morata imeti zavezane oči, zato se mora ljudska šola zatreti. Analfabet bo garal za državo le tedaj, če bo popolnoma v temi, če no bo znal ničesar, niti svojega imena podpisati. Takega je najlaže izkoriščati in da ga bo mogoče izkoriščati do krvi, mu je treba še ono izobrazbo odvzeti, ki bi jo dobil u ljudski šoli. šola je le za gospodo, za kmetiškega, za delavčevega otroka je pa tlaka in palica, zakaj če bi ne bil v temi nevednosti, ne bi ga bilo mogoče pritiskati ob tla. Torej proč s šolo, proč z učiteljstvom, proč z ljudsko izobrazbo, ki je bila vedno ponos naših krajev ! Lo če bo že mladini uropana osnovna izobrazba, bodo imele ljudske pijavke prosto roko, da bodo izžemale brez skrbi delovne sloje !
Todia nasilniki naj vedo, da si delovno ljudstvo ne pusti ukrasti svojih svetih pravic do duševnega kruha. Delavec in kmet si pustita raje telesno hrano iztrgati kakor da bi pustila rasti svoje otroke kot bebce in analfabete. Dandanes zahteva živ-zakaj velik revež je, kdor ne zna Vsaj tisto, kar lahko da ljudska šola, zakaj velik reveč je, kdor ne zna brati in pisati. Pri nas so časi anal-fabetstva že davno prešli in kdor ga bi shlotel zopet uvesti, se bo opekel. Reakcija se skuša ponekod skrivati za takozvani državni jezik. Zato nastavlja ljudi, ki pogosto nimajo pojma o šoli, da bi maskirala svoje namene. V resnici ni pod namišljenimi pravicami državnega jezika nič drugega kot težnja, da se ljudstvo potisne spet nazaj v nevednost, v svrho lažjega izkoriščanja po kapitalizmu. Drugi cilj pa je nagi nacionalizem, ki bi bil ves srečen, ko bi mogel »svojemu« narodu nakrasti toliko in toliko duš, novodobnih janičarjev.
Da bi to dosegel, ne pozna in priznava nobene moralo ter so mu dobra najbolj barbarska sredstva. Ali ni barbarizem, če se postavi pred šestletnega otroka človek, ki ne razume otroka in mu ubija s pestjo in palico stvari, ki jih otrok ne razume? Česa se bo tak otrok navadil? Samo sovraštva se bo navzel, strupa, proti tistemu, ki mu dela silo in ga tepe. Ali je res treba italijanskemu narodu še par tisoft renegatov ? Kakšna korist bo od njib če jih bi res bilo mogoče zognjem in mečem preobraziti? Že samo počenjanje, da se re-negati vzgoje, je sramotno za velik narod. V resnici pa je tako delo tudi brezuspešno, ker bo le poglobilo plemensko sovrastvo med narodi. Zato smo proti temu divjemu nasilju, v imenu sprave med narodi, in pozivamo ljudstvo, naj nasilstvu primerno odgovori. Kar se godi ob pričetku novega šolskega leta tu v Julijski Krajini, je sramota za državo. Tej sramoti se bo ljudstvo uprlo, saj vidi
D. ANIN:
stvari, o katerih bi si nikdar ne mislili, da so mogoče. Starši so gospodarji otrok. Če država lomi najosnovnejše, najnaravnejše zakone, so tudi starši svobodni in niso vezani trpeti nasilja na svoji lastni krvi. Ali bodo prisiljeni storiti to, kar so storili Poljaki nasproti Prusom, ko so poskušali z germanizacijo? Ali bo treba odgovoriti v onih šolah, ki bodo še ostale, z molkom otrok, ako se jim vsiljuje je^ik, ki ga ne razumejo? Ali bo treba to napraviti pred obličjem vsega civiliziranega sveta?
Kakor čujemo, je razburjenje dovolj močno, da se to zgodi, zakaj človeško pravo se tepta lahko do
gotove meje, a potem pride odpor. Naše ljudstvo si pusti jermene rezati 9 hlrbta' a tega bo enkrat dovolj. Upamo, da ta dan ni ve daleč. Oblasti bodo imele evropski škandal, ki gotovo ne bo zvišal državnega ugleda na zunaj. V Italiji se je pričelo uvajati prusaštvo, ali kakor ni imelo sreče na kraju svojega rojstva, je tudi pri nas ne bo imelo, ampak bo doživelo sramoto, kakor jo prej ali slej doživi vsako nasilje. Vsa odgovornost bo pa padla na tiste, ki v svojem slepem sovraštvu ne vidijo in ne vedo več, kaj počenjajo.
Delovno ljudstvo mora uvideti, da stremijo vsi manevri sedanjih blast-nežev za tem, da pripravijo kapitalistom:	tak naraščaj, katerega }io
lažje izkoriščati. Zato proč s takim ljudskim poneumunjevanjem, proč z barbarsko šolsko politiko!
Agenture pekla
«Edinost« se že dolgo časa drži nža-Ijeno. Še pogleda nas ne. To njeno stališče ni tisto nič načelno. Kot naroden lise l>i se morala namreč veselili, da izhaja v Trstu tudi «Delo», ki je pisano slovensko. Vseeno nas ne mara priporočati. Prisegli hi, da se njenim najbolj pravovernim bralcem še sanja ne, da izhaja sploh kje na svetu tak list, ki ima naslov «Delo». Mi radi «Edinost» požgačkamo, čeprav nas ne mara, in se posebno zabavamo z njenim molčanjem. Reci ji kar hočeš, «Edinost.» ostane - mutec osojski, ki molči tudi sedem let zaporedoma, če jo «Delo» še tako in od vseh strani oščipa. Ta njena stanovitnost meji že na mučeništvo. To se pravi, bi mejila na mučeništvo, ko bi bila res tako čednostna. Pa ni, «Edinost« molči le včasi in se tolaži, da pridejo tudi njej boljši časi, ko se bo plačala za današnje molčanje. Ima namreč skužnje. «Delo» je že pogosto utihnile;, ker šo ga skušali zatreti. Kakor hitro je «Edinost» to zaznala, lop po nas ! Vselej je začela zgovorno babljati, kadar ni moglo «Delo» na svetlo. Dlake ne najde dobre na nas, kadar se ne moremo braniti. Drugače pa molči ko indijski fakir, ki se je zagledal v popek. Mi seveda vse povmeno, kakor hitro nam je mogoče, zato jo redno pregledamo, vzlic njeni dolgočasnosti.
Oni dan nas je iznenadil duhovit naslov. «Kolo se vrti« smo brali zgoraj, spodaj pa hudo javkanje, da se gostilničarjem godi slabo. Kolo se vrti, včasi se jim je godilo dobro! In pa tradicija so jim je godilo dobro! In pa tradicija so, pravi «Ed.», narodna starodavnost, središče tujskega prometa, gostilničarji in nijh gostilne, priljubljene pri domačinu in tujcu ! Kolo se vrti, nazadnje je vendar našel tudi Mrt svojega pesnika ! To so vam res krasna iznajdba, te narodne starožitne/sti, gostilničarji in njih gostilne ! Samo zamislile se nekoliko v gostilniško poezijo ! Dolgo vas šegeče po grlu in žeja po ustih. Premišljate. Kakor ste pri denarju, tako se odločite. Kam? V gostilno zasukate. (Včasi jih ni bilo toliko, zdaj pa jih ne primanjkuje nikjer. Kakor je napredovala narodna ideja, tako je raslo število gostiln), če ste snažno oblečeni, vam takoj prihiti gostilničar naproti. Lepo okrogel je, zalit in se sladko smehlja, sama nebeška miloba. Hočete to, ono, vse je v tej prijetno dišeči hiši. Par pijančkov se maja pri oni mizi, vi se kar pri tej ustavite I Ne, preveč hrupa bo, izvolite v drugo sobo, lepšo, gosposko. Vsi so pozorni, gostilničar sam vam streže in ne morete se pritoževati, da ste zapostavljeni. Tudi če vas nikdar niso še videli, da ste le boljše oblečeni in da imate še kaj naslova. Čujete, kako se vaš gazda zunaj sporeče z domačim kmetom, ki ima le malo lir odveč, priča ste, kako gostilničar grobo ozmerja dolžnega delavca in ga postavi na cesto; ko pa pride k vam, ga je spet sama blaženost, da se tudi vi kar smehljate zadovoljnosti in sreče. Zakaj? Derite v »Edinosti« : gostilničar]!, kakor sploh obrtniki, so večinoma ugledni možje, — kolo se vrti — večja dotika z ljudmi, zvezana z njihovim poklicem, Jih Izobrazi, vsled boljšega gmotnega stanja so vočkrat boljše izšolani. Mislimo, da listu, ki že 48 let tako izobražuje narod, lahko verjamete.
Sedite na toplem in vedno prijetneje vam je. Kapljica je dobra in vas greje. Pa spet zunaj vik. Nekdo hoče v vašo sebo, zunaj mu branijo. Že vnovič gosi it ničarjev glas. Srdi se. Pa tudi odgovori so osorni. Kaj imajo? Eh, malenkosti !
Zanikernemu gospodarju je gostilničar naredil dražbo, zdaj se pa jezi, da še ni vse njive zapil. Komu bi verjeli? «Edi-nosti«, fe ste narodni. Takole pravi : Gostilničar je človek kakor drugi, torej vsaj kakor drugi tudi značajen in pošten. Torej tudi pri «Edinosti» niso prav na jasnem in nekaj dvomijo, zakaj kaka njiva je vendar lahko prezgodaj zlezla v gostilno. Ampak gostilna je a-gentura, posredovalnica pekla, gostilničar pa, nje šef, je pošten mož in ljudska tradicija. Ce je pa gostilničar tudi res pošten mož, a gostilna agentura pekla, kakor pravi «Edinost», potem vendar ni nobene škode, če gostilno zaprejo. Mari ne, kolo se vrti?! Po «Edinosti» ne. Če zaprejo, pomenja to, v gotovi meri narodnega tržaškega dnevnika, napad na tradicije, svete ustanove ljudstva.
Ves čas vas gostilničar ne more o-sebno streči. Zunaj ima delo. Sklical je nekaj občinskih mož, kmetiških gpspo-darjev na posvet, da bodo protestirali proti novemu vinskemu davku. Njega davek sicer ne boli, ga bo že o pravem času zvrnil pivcem na rame, ali vinogradi bodo trpeli pod davki na vino ! Zato se protestira. In protestirajo. Tudi gostilničar da za liter, da bo protest bolj zalegel. Občinski možje pa so zadovoljni. Kako skrbi gostilničar za kmeta in za vso občino ! Gorje, če ne bi ga imeli ! Kdo bi hodil okoli biričev in oblasti in gospodov, da ubrani ubogo paro kmeta pred raznimi lopovščinami? Le on se zna sukati pri oblasti, priklanjati, govoriti z namazanim jezikom, povedati v brk, kar gre gospodi, le on ve, kje kmeta čevelj žuli. Prijatelj je z odvetniki in z vsemi, zn to |udi več ve ko vsi skupaj. In prebrisan je in zvil ko kozji rog. Koga bi volili za župana, če ne njega? Za volitve se dobi golaš pri njemu zastonj, iz gole prijaznosti ga da vsakemu, ki je volilec, prej in potle je pa tudi zmeraj kakšen kozarček za prijatelje. Živio župan ! Kolo se vrti. koliko županov Je samo v naših manjših občinah, ki niso - gostilničarji? vprašuje «Edinost». In lepo odgovarja : Redek Je gostilničar, kateri se ua ta ali oni način ne udejstvuje preko svojega vsakdanjega delokroga v Javnem življenju ter deluje za obče koristi ljudstva. Ljudstvo pozna in ceni moža in ko vidi, da mu Je zaprta gostilna, smatra to kot krivičen korak ln ga obsoja. Obrtnik in posestnik se nekako zaboji tudi za lastno usodo In posledica takih ukrepov Je splošno obsojanje, nezaupanje na-pram oblastvom. In tako dalje.
Kolo se vrti, advokat «Edinosti» brani na vse pretege gostilničarja in njegovo poezije polno gostilno. Nerodnejše in nesrečnejše bi pa tega ne mogel storiti, kakor dela. Izgledu, da je «Edinost» glasilo gostilničarjev; poleg tega pa še tistih, ki so tudi v narodnostnem oziru največji škodljivci v deželi.
Resnica je namreč ta, da so tisti gostilničarji, ki so po deželi županili in še županijo najmanj vredni. Vse narodno gibanje zadnjih petdesetih let je šlo skozi gostilno. Pevska in bralna društva so «delovala» po gostilnah, veseličila so po gostilnah, občinske zadeve so so reševale pri birtu in pod njegovim vodstvom in oblast je po njem slepila kme-tiško ljudstvo. Še danes si ne moreš predstavljati pod imenom «Narodnega doma» druzega kot gostilno ali restav-rant. Vsakršne volitve, občinske, deželne ali državne, so se vodile iz gostiln in v gostilničarjih so imeli narodni politiki svoje stebre, agente in zaupnike. Kar po imonu bi jih lahko našteli, naj-
Štirje govori
H.
Govor slovenskim utiteljem
Kdor ni slep in gluh, ta vidi in čuje, da smo prišli na konec kapitalistični dobi in da stopamo v novo : socialistično dobo.
Tudi med slovenskim učiteljstvom, bi se končno morali najti ljudje, ki niso popolnoma slepi in gluhi. Našli so se že taki v našem Primorju, pa ne vem, zakaj so ne bi tudi v Sloveniji? In tisti, ki bodo prvi izprevideli bi se morali takole- vprašati ;
— Na potu iz fevdalne dobe v kapitalistično smo se prelevili iz mežnarja v hlapca; ali ne milimo napraviti na potu Iz kapitalistične dobe v komunistično
večjega koraka ? Ali je vredno nas, ki bi morali biti prva narodova inteligenca, stebri narodovega, kulturnega in ekonomskega življenja, da čakamo, da nas osvobodi delavstvo, ki smo ga do sedaj prezirali ?
Da, delavstvo vas mora osvoboditi, vas kot stan, ker jo to predpogoj za do-sogo njegovih družabnih ciljev, toda ali bo osvobodilo vas, ki živite danes, tudi kot osebe ? Ali ste vredni proletarsko svobode ? Kaj ste storili zanjo ? Ali nista v tem gigantskem boju dveh družabnih dob človeškega pokoljenja tudi vaša čast in vaša bodočnost v vprašanju ? Ali jo lepo, da živite kakor parasiti v tem boju mod tem, ko preliva delavstvo svojo vročo kri za vašo osvoboditev ? Vi učitelji, ki bi morali bili njegovi naj-zvestejši oficirji, vi ki bi ga moral voditi v ljutem boju z buržoazijo v največjem svojem in njegovem interesu, na kato-ri strani stojite vi v tem boju ?
Vprašajte se sami, ker to je vprašanje vesti.
* * «
Ali bodimo jasni.
Kaj zahteva delavstvo od učiteljstva ?
Učiteljstvo je poklicano, da zamenja v proletarski politiki in kulturi, današnja mosta advokatov in duhovnikov. Seveda ne v današnjem smislu dela teh stanov. Učitelj je edini človek, ki lahko nastopi kot organizator kmetskega proletariata. In bodimo si na jasnem: ako ne ponese učitelj sofcializma na deželo, ga tam ne bomo imeli tako kmalu. Ne bomo ga imeli vsaj kot politično gibanje pred revolucijo, v revoluciji pa brez učiteljstva najstrašnejši kmetski beli teror.
To je praktični del vloge slovenskega učiteljstva v svetovni revoluciji. Toda to ni glavno, ker komunizem nam ne bo prišel iz naših lastnih moči in iz naše lastne volje, komunizem nam bo prišel
hujše kričače, ki so delali narodno politiko po deželi.
Ampak enega niso imeli pri ljudeh nikdar: ugleda. Kmetje so se jih bali, ali spoštovali jih niso. Kvečjemu, da so se pustili pojiti od njih, taki, ki niso nikdar bili možje in značajni. Da ni trpel gostilničarjev varžet, se vidi povsod; najlepša izmed hiš v vasi je gostilničarjeva. Kar so imeli kmetje navidez koristi od gostilničarja, so bili njih lastni žulji. Oblastneži so zlezli po hrbtih kmetov navgor in so jih potem tlačili in ubijali gospodarsko, politično in duševno. Zato niso gostilne le agenture pekla, ampak tudi agenture deino-ralizacije vsega ljudstva. Tudi politifr.e. Tekom zadnjih petih let smo imeli ^an za dnem priliko to opazovati. Večina gostilničarjev se je takoj zvezala in prodala novemu režimu. Bili so narodni in vladni zaupniki obenem in so izdajali in ovajali na obe strani. Pred uradniki so bili ponižni in patriotični do obisti, za njih hrbti so zabavljali na vss pretege in razlagali, kako vlečejo nevedne oblastnike. Svojo patriotičnost so kazali na vseh patriot L :iii ii paradah, dasi jim ni bilo prijet ao, da jih Ijud stvo vidi. Najraje pa so ovajali komuniste ki so jih skupno z oblastjo zatirali kakor so mogli. Komunisti so bili nam-iv: zadosti odkritosrčni, da so razkrinkavali te narodne izkoriščevalce in de-moralizatorje, zato so se narodni gostilničarji zvezali tudi z naj večjim sovražni kom naroda, da bodo ohranili svojo oblast in svoje lahke dobičke.
Z dvoreznostjo se vendar niso mogli gostilničarji vzdržati pred nezaupno oblastjo, posebno ne potem, ko so dobili nekateri paglavci po vaseh vso moč v roie. Nekateri so bili tudi prenerodni, da bi se znali dovolj spretno kretati v to kih razmerah. Tako so prišli nazadnje tudi sami na vrsto. Marsikateremu med njimi oblasti ne zaupajo več', če ima tudi črno srajco doma; zato tolčejo po njih, jemljejo jim koncesije. Mislimo, da je večina zaslužila in da ne bo nobene škode narodu, če izvzamemo nekatere redke izjeme, če se pijavke rfekoliko iztrebijo. Obžalujemo le, da nioO zadeti vsi tisti, ki so leta in leta ovajali in pomagali preganjati naše so-druge, ki so svetovali, komu naj se da ricinovo olje, koga naj pretepejo, katero rodbino naj vržejo na cesto itd. Je vse premalo za vse njih lopovščine, če jim kc’o le koncesijo vzame — kolo bi se za vse njih grehe za potrebo še drugače zasukalo, kakor se je. Na deželi je igrala gostilna navadno tako žalostno ulogo, da je vedno le velika korist, če se gostilne zapirajo. Fašizem misli s tem narodu škodovati, mu pa v resnici zelo koristi. Zeto bi tudi «Edinost» ne smela jokati za gostilniškimi koncesijami, če ji je res kaj za narod. Kakor pa vidimo, so njej narod le gostilničarji, trgovci in advokati, vse drugo pa zgolj potreben privesek, da ti narodni ljudje lepo živijo.
Take in drugačne misli vas obhajajo, ko sedite pri svojem kozarčku. Zunaj je protest radi novega vinskega davka vedno bolj ogorčen in nazadnje se razvije v krik in hrup. Začela je poslovati agentura pekla. Vrag vedi, kaj imajo. Ura je že pozna in duhovi megleni. Tudi ugledni gostilničar bi rad že imel mir. S karabinirji je bil zmeraj v dobrih od-nošajih, zato si kar ž njimi pomaga. Četrt ure pozneje je že gostilna izpraznjena, protest pa se ziblje z ene strani ceste na drugo proti domu ter se zaklinja, da ne bo nikdar več prestopil gostilniškega praga. Pa bo kmalu pozabljeno.
Tako vladatja gostilničar in orožnik našo vas. Zato res ne kaže pobrati vseh gostilniških koncesij. Kolo se vrti, ((Edinost« že ve, da bi potem stvari ne šle več v redu !
Klop.
Mali tolmač tujih besedi
Za lažje razumevanje nekaterih teoretičnih člankov smo odredili, da bomo od sedaj naprej prirejali take članke na način, da bodo imeli od spodaj dodatek, to je kratko razlago tujk.
Priporočali pa bi našim sotrudnikom, ki se bavijo s teoretičnimi spisi, da uporabljajo čim manj tujk ter da se omejujejo le na najnujnejše.
V današnji številki je taka razlaga dodana članku D. Anina:	«K problemu
narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji«.
Kdor hrani svoje znanje sam zase, kdor ne napne vse svoje sile v to, da bi prepričal svojega sotrpina, ta ni pravi komunist.
Njegovi duševni zakladi ne koristijo ničemur.
Cerkev in religija
Filozof Sokrat je dejal, da mnogi ljudje mislijo, da kaj vedo, da pa ne vedo ničesar in tudi o sebi je v vsej skromnosti dejal: «Vem saj to, da ničesar ne vem«. Te besede bi veljale posebno boju glede religije, o kateri je toliko nepotrebnih trditev in neplodnih polemik.
Nekaj pa le vemo, nimo česar ne smemo in ne moremo in to je zgodovina. Če posežemo v najskrajnejše plasti človekovega zavedanja in v početek njegovega duševnega snovanja: kulture, srečamo človeka, ki se klanja neki nedosegljivi in nepojmljivi sili, neki nad njim, oziroma izven njegovega žitja se nahajajoči in vse obsegajoči moči, od katere volje se je čutil popolnoma odvisnega.
S svojo domišljijo je to silo pretvoril v posebno obliko in mu dal podobo, ki si jo je mogel ustvariti v okviru lastnih čutov.
S kulturo se je to češčenje prelivalo iz narodov v narode, ki so tam vzvišenim bitjam dajali (različne podobe in imena. Če so najstarejši narodi častili SAoje bogove v različnih oblikah in je za grškim Zeus-om (oče bogov in ljudi) sledil rimski Jupiter, je postransko in ne spremeni na dejstvu.
Ob nastopu Krista, največjega učitelja ljubezni in resnice, se je to češčenje prelilo v povsem nove oblike in ustvarilo popolno revolucijo v religiji in tudi kulturi. človekov sin v vsej svoji popolnosti je terjal od človeka dobra dela in ne lepih besed, pravo vero duha in resnice.
Sledi torej, da razdalja, ki bi jo m6gli zaznamovati z ničlo v religiji, ki bi vsebovala človeka brez tega notranjega vzgona, ni v zgodovini zaznamovati, temveč opaziti je neko kot nevidni pajčolan človeštvo objemajočo silo, ki daja vedno in povsod pečat religije. Odkod in zakaj to, ne bomo razpravljali, potrebno pa je, da se to dejstvo konštatira — v potrebno razmišljanje.
Ob tej priliki pa je tudi potrebno ugotoviti nastopno:
Cerkev je že iz prvih početkov z dobro preračunanimi nameni izkoriščala to plat človeka in posebno danes ji ti zlobni nameni posvečujejo sredstva.
Ako listamo zgodovino v polni zavesti o nalogi, ki bi jo morala imeti tudi katoliška cerkev, morajo se nam ježiti lasje. Uči o Kristusovih naukih, a jih v isti sapi zatajuje, ko prepoveduje vernikom, da bi gledali, kaj ona dela. Kristus, ki je hotel dobra dela, je bil nese-bičnež, (altruist) ker mu je bil blagor ljudstva najvišje načelo. In cerkev ? Nje zgledi nas ne morejo vleči, ker drugače bi ne bili komunisti.
Kako socialno zlo je bila fevdalna doba, doba ogromnih zemljiških posestev, lastnine posameznih grofov, baronov, vitezov, graščakov, škofov i. ur., katerim so morali tlačaniti podložni in od njih volje popolnoma odvisni kmetje-delavci ! Kdo je tako živinsko izkoriščal tlačana in podpiral nečloveški fevdalni red ? Cerkev, velika zemljiška posestnica, je — umevno — morala podpirati gospodo, morala je, ker ji je bilo le do izkoriščanja in je sama spadala med gospodo, morala je, ker je zasledovala edini namen nadvladanja in je gazila, živeč sama v največjem razkošju, najvišja etična načela.
Iz socialnih bojev slovenskih kmetov, ki so našli svoje dragoceno koprnenje v evangeliju, ki je poudarjal z veliko vehemenco nasprotje revščine in bogastva in ki je tem revnim in neomikanim slojem prinesel veselo poročilo o komunizmu med prvimi kristjani, o komunizmu brez teorij, ker je zahteval le odstranitev bede in delitev Zemlje, je razvidno in tudi umevno, da je ta ideja, porojena iz evangelija in zgodovine apostolov, trčila ob najbogatejšega med bogatini — ob cerkev, ki je imela največ zemlje in največ' pravic in je bila en sam upravni aparat in politična gospodarica. Gazila je torej človeške pravice in «božjo besedo«.
In danes ?
Ko so je zružil fevdalni sistem in se je porodil kapitalistični gospodarski red, se je cerkev tega oprijela in ga do danes zagovarjala, ker je še vedno lastnica ogromnih posestev, vsled česar tudi ima politično veljavo, ki si jo hoče tudi v bodoče ohraniti. Za to se ne brani tudi najogabnejšili polit, sredstev.
Ker ni bilo ruski cerkvi po volji sprememba absolutističnega režima, je takoj v pričetku rovarila proti sovetski državi, jo skušala razrušiti in ji ni hotela izročiti premičnin — vse to iz politične potrebe.
■ Pravkar srečujemo impozantne evha-
če treba, tudi proti naši volji. Mi bomo stopili v komunizem kot drobec komunistične Evrope, kakor smo stopili v novo nacionalno življenje vsled izspre-membe politične kostelucije v Evropi. Toda komunizem nam prinaša novo kulturno gibanje, on je danes eminentno kulturen pojav — in tu ima učiteljstvo svojo posebno nalogo. Nastala je historična potreba poduhovljenja našega življenja. To poduliovljenje pa je vezano na dva pogoja: da kulturno gibanje osvobodimo materialnih strani, kar so bo zgodilo na ta način, da uvedemo pravično razdelitev vseli človeštvu potrebnih proizvodov, in pa da povzročimo, da' pride vse vodstvo gospodarstva in uprave v roke, ki so najbolj zaintereso-vane na kulturnemu gibanju: Advokat, trgovec in duhovnik so vsled principa svojega poklica nesposobni za upravo gospodarstva v komunističnem ustroju. Prva dva v komunističnem življenju
ristične kongrese, za katere pripravljajo prave templje, kjer je prostor tudi za politične predstavnike. Namen je jasen in mi ne moremo tega imenovati drugače kot kupčijo, ker se klanjajo oblasti, ki duši delajoče množice. Kako bi jim ljudstvo verjelo, ko dobro ve, da je cerkev daleč, daleč od svoje naloge, in tudi mi — komunisti vemo, da jo ista bolj daleč od vere, nego mi, ki znamo ločiti vzvišena stremljenja prave religije od cerkvenega mešetarstva.
To so dejstva, ki jih tudi slepec ne more prezreti in ki sfe jasnijo tudi najbolj zakrknjenim, zato ni čudo, če vera prepada.
Vsporedno s propadanjem take «vere» pa vstaja v nas prava, živa vera z nepremagljivim prepričanjem, da iz teh razvalin požene novo življenje.
Naša vera je trdna, ker je polna proletarske etike, onega bogastva, ki daja pravi smisel življenju. Prav zato moramo izpodmakniti tla takim zavijanjem resnice in vzpostaviti temelj Kristusovim naukom, bičati moramo farizejstvo, ki zastruplja najširše plasti narodov, na katerih se cerkev redi kakor škodljivi parasiti.
Naj nas cerkev blati in pobija kolikor ji drago, naj nas hinavsko preklinja kot razkolnike in sovražnike vere, mi ostanemo verni in močni, ker naša stremljenja, porojena in zrasla iz nauka največjega učitelja, so čista kot kristalna studenčnica, naša vera objemlje vse male, tlačene in ponižane.
  	Svoj.
Op.: Uredništvo priobčuje ta članek, akoravno se ne strinja z izvajanji pisca, kateremu prepušča vso odgovornost. V eni prihodnjih številk bo priobčena resolucija glede verskega vprašanja, ki je bila sprejeta na zadnji seji izvrševalne-ga odbora Kominterne.
RAZNO
tai otrok ii stan Kan
Oba francoska raziskovalca — Pouis-sots in Lautier pravita, da se jima je posrečilo v razvalinah Kartagine odkriti tempelj, v katerem so Kartaginci darovali boginji Taniti svoje novorojene otroke. Žrtvovanje otrok po žgalnem daru je bilo po obredu poganske vere sedemsto let pred Kristusom in se je nadaljevalo, dokler niso Rimljani razrušili mesta. Prav blizu oltarja sta raziskovalca še našla veliko mramornato skrinjo, kamor so Kartaginci polagali ob-žgane kosti detet, kar je najboljši dokaz o groznem običaju starih Kartagin-cev.
* * *
Ako listamo v knjigi zgodovine vidimo, da so se v imenu raznih religij, raznih bogov, vršila res okrutna dejanja.
Toda porečejo nam znanstveniki, pisatelji:
«V tedanjih časih pa so bila ljudstva poganska, njih um je bil zatemnel po predsodkih, prevladoval je barbarizem«.
Kolo zgodovine se je zavrtelo. Izginili so stari narodi, stare religije, stari obl-' čaji, da dajo mesta novim družabnim uredbam, novim religijam, «novi kulturi«. In kaj vidimo ? Radi brutalnega egoizma, pohlepnosti, želje po neomejenem vladanju, počenjajo se taka zverstva, ki se ne morejo nikakor primerjati z onimi, katere so jih počenjali stan narodi.
Pomislimo samo na špansko inkvizicijo, na križarske vojne, na mučenje in-dijancev, katerim so hoteli evropski za-vojevatelji iztrgati razne zaklade; pomislimo še na imperialistične vojne, posebno pa na zadnjo svetovno, v kateri je poginilo, poleg milijonov odraslih tudi neštevilo nedolžnih otrok vsled pomanjkanja in bolezni; pomislimo še, kakim mukam so podvrženi milijoni proletarskih otrok v kapitalističnem sistemu in tedaj bomo videli, da je današnja družba stokrat bolj barbarska kot ona, v kateri so darovali otroka v čast bogovom.
Današnja lažikultura bo izginila, kadar ho uničen Moloh — kapitalizem.
Brez kraljeve glave
Sv. KRIZ. Znesek 21 L. prejeli.
Vsem darovalcem, ki so kaj žrtvovali za Tajni sklad naznanjamo, da bomo v eni prihodnjih številk priobčili popolen seznam. Radi nenormalnega dela, kijev današnjih razmerah kaj razumljivo, m nam bilo mogoče do sedaj tega napraviti. Trudimo so kolikor le mogoče, da pride list med naše ljudi.
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Bellone.
STAS. TIP. 8. 8PAZZAL ■
vobče izgineta, tretji bo potisnjen na njegovo pravo mesto. Edini stan, ki pride torej v vpoštev, da prevzame v družbi s tehnikom v prvem času, dokler ne dobi vse delavsko ljudstvo enake splošne naobrazbe, vse vodstvo uprave v svoje roke, je učiteljstvo.
Za to vlogo vsposabljavata učiteljstvo dve okolnosti; prvič učiteljstvo je kot stan med vsem naobraženim delavstvom najštevilnejše, drugič' , jo povsod v neposrednem stiku z narodom.
Poleg vsega tega pa bo učiteljštvo zavzelo v komunistični družbi, ki ima namen služiti predvsoum kulturi in ne kopičenju bogastev, ogromen razvoj.
Danes poznamo strokovno učiteljstvo komaj v mestu, potem ga bomo imeli skoro v vsuki vasi.
Učiteljstvo postane tako prvi politični in kulturni faktor. Ono postane prvi delavec v krajevnih in okrajnih, zlasti pa kmetskih Sovjetih, in ■ tem človek,
ki bo dajal ton politiki na provincialnih in državnih konferencah Sovjetov.
Za vse to pa je potrebno pred vsem eno :
Da se odročo učiteljstvo mežnarstvu in da neba biti hlapec.
Treba je. tla 8toPi v krog delavskega naroda — t0(ia fie nepripravljeno ! Slovenski učitelji, ki so prihajali do sedaj med nas, so našemu pokretu samo škodili, zakaj prihajali so tudi k nam — kot hlapci.
Delavstvo zahteva torej učitelja moža in delavca.
,	(Dalje	prihodnjič).
Vsebina, predavana v raznih teoretičnih člankih bo mnogo zaleglo, ako bodo sodrugl in somišljeniki obdelovali snov v skupnih razpravah.
gknpno razpravljanj* Je nafiin, potom katerega bo postalo ftitateljem marsikaj Jasno.