Intervencija | V začetku je uspešna, vendar... | bilo Sveto pismo mmm ST. 87 - LETO 62 - CELJE, 2.11.2007 - CENA 1,25 EUR •4 ^GFEGORKÀTIC _ 'rfWJSP^ffi ^ Želite da so vaša okna ^kg^mf^ bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan mUMMk tudi ko so zaprta? // CELJE MIK d.o.o.. Gaji 42b, Celje "NOVA" O KN A prednost je v kvaliteti 080 12 24 www.mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj URŠKA SELISNIK UVODNIK Bog lonaj gasilcem Že v popoplavnem času smo večkrat slišali, da se lahko ljudje od silnega sistema zaščite in reševanja zanesejo samo še na gasilce. Seveda to povsem ne drži, kar se je izkazalo tudi na torkovi analizi intervencije v Žalcu - tudi gasilci za svoje delo namreč potrebujejo sistem zvez, podporo pri delu in predvsem obveščanje. Zdi se, kot daje bilo slednje nekakšna rak rana v tistih prvih usodnih torkovih urah, vendar so začetne težave nekako prebrodili. Seveda je bilo tudi zaradi gasilskih predvsem »neinter-vendj« kar veliko pritožb, vendar tistih v smislu, »zakaj pa niso prišli vprašat, če kaj potrebujemo« v katastrofi, ki je zajela skoraj celo celjsko območje, res ne moremo jemati re- Potem, ko so prebredli poplavo, je zdaj tudi v gasilski organizaciji na vrsti denar. »GasiM, še enkrat hvala lepa. In bog plačaj, kot pravijo naši župniki,« se jim je v imenu mnogih zahvalil preboldski župan Vinko Debelak za njihovo intervencijo v septembrski poplavi. In s tem sprožil eno od vprašanj, ki smo jim priča v gasilskih vrstah: namreč, kdo bo poplačal stroške, ki so nastali med posredovanjem. Gre za stroške gasilske tehnike ter poškodovanih vozil in opreme. Skupno je na Celjskem v intervenciji sodelovati 2.772 gasilcev, ki so sami utrpeli preko milijon evrov škode. Ves problem je v tem, da za Celjsko kljub številnim prizadetim občinam ni bil aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. In zdaj gasilci niso upravičeni, da bi jim nastalo škodo poravnala država. Po zakonu bi jo morale poravnati občine, ki pa bodo ob številnih plazovih, sesutih cestah in zatitih hišah kaj težko nastrgale denar še za gasilce. Ali pač, vendar bodo šle v drugo skrajnost, namreč da bo trpela nabava opreme. Prava farsa pa je v tem, da so do povračila škode upravičena prostovoljna gasilska društva, ki pomagajo na območju drugih, ne matičnih občin. Bojimo se, da bomo še kar nekaj časa poslušali pozive, naj se končno uredi in poenoti sistem poravnavanja stroškov intervencije. Žal pa se spet prikrade občutek, da Celjsko spet ni enako Železnikom. Tam so državni načrt aktivirali. Braslovčani niso navdušeni nad traso Na torkovi izredni seji občinskega sveta Braslovče so svetniki preložili odločanje o predvideni trasi hitre ceste oziroma t. i. severnem delu tretje razvojne osi. Pred odločanjem, svetniki se bodo spet sestali prihodnji teden, želijo namreč pridobiti stališča ministrstva za okolje, zakaj se je odločilo za to traso, ki bi bila skozi občino Braslovče speljana od Letuša do avtoceste v Šentrupertu po najbolj rodovitni zemlji. Župan Marko Balant je menil, da občinski svet brez javne obravnave, kjer naj bi v prvi vrsti sodelovali prizadeti občani, ne more sprejeti sklepa, da je za ah proti hitri cesti po različici Fl, ki je bila izbrana kot najbolj primerna. Šele na podlagi predstavitve predhodnih analiz, strokovnih podlag, vrednotenja in medsebojne primerjave različnih rešitev se bodo lahko odločili tudi v občinskem svetu. »Predviden poseg v prostor bo, milo rečeno, za občino zelo obremenjujoč. Izgubili bomo 38 hektarjev najboljših zemljišč, pretežno hmeljišč. Moteče je, ker bi cesta precej poslabšala bivalno okolje in tako se zdi, da s cesto več izgubimo, kot dobimo,« je prepričan župan Balant, ki še dodaja, da bo hitra cesta predvsem tranzitna, da se bo precej povečal promet, da bo podražila gradnjo infrastrukture v občini ... »Korektno je treba seznaniti vse občane o plusih in minusih ter pridobiti ustrezne rešitve, zakaj je predvidena trasanajboljša. Če bo tudi izbrana, bomo morali znati zavarovati občinske in zasebne interese.« US Novembra zamude Na železnici napovedujejo za november za potniške vlake na Štajerskem precejšnje zamude, ki bodo posledica del na progi med postajama Ponikva pri Grobelnem ter Poljčane. Zaradi popolne obnove tamkajšnjega tira bodo vlaki zamujali povprečno deset, posamezni vlaki pa tudi 20 ali več minut, pri čemer iz Slovenskih železnic sporočajo, da se temu ne da izogniti. Zaradi obnove železniškega tira med Ponikvo in Poljčanami med 2. in 30. novembrom bodo tako zamujali vlaki na progah Celje-Velenje, Grobelno-Rogatec, Zidani Most-Ljubljana, Zidani Most-Dobova in Pragersko-Hodoš. Med deli na progi bo od 6. novembra (vse do preklica) vsak dan med 7.30 in 8.45 organiziran nadomestni avtobusni prevoz potnikov med postajama Ponikva ter Ostrožno pri Ponikvi. BJ Ena osrednjih komamoracij v Celju je bila tudi letos v zloglasnem Starem piskru, kjer je venec položil celjski podžupan Stane Rozman. (Foto: Poklon umrlim Večina osrednjih slovesnosti ob letošnjem dnevu spomina na mrtve v Celju je bila že v torek, ko so delegacije polagale vence k pomnikom žrtev in h grobnicam. Tradicionalna spominska slovesnost je bila v Starem piskru, kjer so delegacije mestne občine, zveze združenj borcev in stranke SD k spomeniku mučenim in ubitim polo- žile vence. Govornik na slovesnosti, celjski podžupan Stane Rozman, je v svojem govoru posebej opomnil, da je bil Stari piskér med 2. svetovno vojno najbolj zloglasna mučilnica na Štajerskem, v kateri so okupatorji pobijali domoljube ne glede na njihovo starost, spol, poklic ... Zaprti in mučeni ter ustreljeni v Starem piskru niso bili vojaki, bili so domoljubi in to je bil zadosten greh, da so jih kar 370 tam ustrelili, mnoge pa iz Starega piskra poslali tudi na streljanje v Maribor, obešanje na Stranice ali v koncentracijska taborišča. Delegacija Mestne občine Celje je položila še venec k spomeniku v spominskem parku Teharje, pri grobnici padlim na Golovcu pa je bila osrednja spominska slovesnost v občini Celje. V sredo je spoštovanje umrlim s polaganjem vencev izrazil tudi predsednik DZ France Cukjati. Vence je položil k spomeniku žrtvam povojnih pobojev na Teharjah, spomeniku žrtvam narodnoosvobodilnega boja na Frankolovem, spomeniku žrtvam v Starem piskru in spomeniku na Gorici pri Vrati; skem. BS Odločni »ne« šolski zakonodaji Zatem ko je 11 svetnikov po izglasovani noveli zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja (ZOFVI) podalo pobudo za njegov veto, je državni svet veto v torek tudi potrdil. Šolska zakonodaja ponovno roma v državni zbor. Kot že dlje časa opozarjata strokovna in širša javnost, je nova šolska zakonodaja v marsičem pomanjkljiva in nedomišljena. Ravnatelji in pedagogi opozarjajo na kup posledic pri organiziranju pouka, ki bi ga prinesla hitra in skorajda nasilna implementacija novosti v osnovne šole. Čeprav se ZOFVI nanaša tudi na širše organizacijske spremembe v šolstvu, ki so zmotile sindikat vzgoje in izobraževanja, očitno pa tudi širšo javnost, saj je sindikatu uspelo zbrati več kot 71 tisoč podpisov podpore peticiji za javno šolstvo. Veto so državni svetniki izglasovali na račun privatizacije šolstva oziroma 100-odstotnega financiranja zasebnih šol, kar je dvignilo največ prahu oziroma postalo polje novih ideoloških in političnih spopadov. Spomnino, da je glasovanje o svežnju zakonodaje celotna državnozborska opozicija zaradi neupoštevanja pomislekov obstruirala. Preostali poslanci (45 za od 47 pri- stotnih) so zakon izglasovati za las. Glavni očitek opozicije leti na račun zmanjševanja finančne podpore javnim šolam ob sočasnem večanju proračunske podpore zasebnim izobraževalnim zavodom. Državni svetniki so veto na novelo ZOFVI izglasovali z 20 glasovi za, opozicijske po- slanske skupine ob tem še vedno grozijo z referendumom. Ministrstvo za šolstvo ob tem vse očitke ostro zavrača, čeprav je iz strokovnih krogov slišati, da še zdaleč ne gre le za dileme glede financiranja šolstva, ampak sveženj zakonodaje prinaša še več spornih novosti, za katere se ne ve, kako bodo vplivale na do- sedanjo organizacijo šolstva. Šolski minister Milan Zver nasprotnikom ZOFVI očita, da z nesprejemanjem zavračajo večjo kakovost v šolstvu. Državni zbor bo moral o noveli ponovno odločati, za dokončno sprejetje pa bo potrebna podpora najmanj 46 poslancev. POLONA MASTNAK REKLI SO šne posebne konkurence, saj je v Celju toliko raznolikih šol; imamo tri splošne gimnazije ter dve strokovni gimnaziji, da imajo mladi več kot dovolj možnosti za vpis. Menim, da kakšne posebne potrebe po zasebni šoli trenutno ni, sploh če govorimo o gimnazijah.« Mag. Anton Šepetavc, ravnatelj celjske I. gimnazije, o zasebnem šolstvu: »Gre za moje osebno mnenje, ampak vedno sem bil za to, da se ustanavljajo tudi zasebne šole. Zakaj pa ne, naj ljudje počnejo tisto, kar se zdi dobro in se obnese. Še posebej, če najdejo prave ljudi na pravem mestu in seveda finance. Sicer se pa v naslednjih letih ne bojim kak- Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje, o uvedbi drugega tujega je- zika v zadnji triadi devet-letke: »Vsekakor pogrešam sodelovanje ministrstva s stroko. Očitno pripravljal-cem zakona ni jasno, kaj vse bi uvedba drugega tujega jezika potegnila za seboj. Do zdaj smo ga učencem ponujali kot del izbirnih vsebin, zato so se zanj odločali tisti, ki imajo afi-niteto do tujih jezikov oziroma so kot bodoči gimnazijci presodili, da jim bo prišel prav. Odločitev, da bo obvezni predmet, nas je dobesedno zadela kot strela z neba. Kadrovsko bi zadevo še rešili s kombiniranjem po principu en učitelj za več šol. A kaj bi se zgodilo z urniki, si ne upam napovedati. Najmanj, kar lahko pričakujemo, je več >lukenj< v pouku, kar je zagotovo tudi za učence večja obremenitev.« Predsednik DZ France Cukjati se je med drugim na našem območju poklonil 174 partizanom spomeniku na Gorici pri Vranskem. (Foto: TT) DOGODKI GOLDANA Malinov/ pomarančni sirup z manj kalorijami, 1,51 SWEET VALLEY Krhlji breskev v kompotu 850 ml/820 g Bio (JJIžfe polnozrnatis^j^ kruh • zelena pira-pira ali • polnozrnati ali • s Sđnćriičnimi semeni 500 g_J Bufffe«. BACKETTERIA Listnato testo iz hladilnika. 275 g ROMEO Prigrizki za pse različne vrste. : 70/120/280/ 300g LANDVOGT Poper •črni celi ali • črni mleti ali • beli mleti 100 g/70 g Paprika/cimet/ začimbe za piščanca 140 g/210 g GARTENKRONE Fileji paprike • beli ali i 720 ml/ 1 650 g fj 7,90/tl,29/kg Hofwtrgovina d.o.o. www.hofer.si Hofer sporoča KJE SO NASI POSLANCI Jagri se (še) ne dajo Torkova večurna razprava o popravkih lovskega zakona se je končala s predlogom vladajoče SDS, da odločanje o noveli zakona in amandmajih na prestavijo na eno od naslednjih sej. Odločitev ni bila nepričakovana, saj je sicer monolitna koalicija že pred obravnavo nihala med NSi, ki zagovarja stališče, da naj z divjadjo upravljajo lastniki gozdov, ter SLS na drugi strani, ki je precej bolj naklonjena Lovski zvezi Slovenije in njeni ključni vlogi pri upravljanju z divjadjo. »Pričakujem, da si bomo vzeli čas za temeljit razmislek i malo drugačno rešitev, v nasprotnem primeru pa bomo glasovali tako, da bomo to možnost (spreminjanje novele zakona) do tretje obravnave pač imeli,« je vodja poslancev SLS Jakob Presečnik napovedal podporo opozicijskim amandmajem, če bi preostali članici vladne koalicije vztrajali pri glasovanju o zakonu. Zaradi tega so si nakopali nekaj očitkov o dvoličnosti, ker so pred tem podprli zakon o gozdovih. Presečnik jih je zavrnil z besedami, da je v koalicijskih usklajevanji in prepirih »na kakšno stvar pri sporazumevanju tudi treba pristati«, kar ni dvoličnost, vendar nekateri v NSi »koalicijska usklajevanja razumejo malo po svoje«. Hkrati je dejal, da je po veljavnem zakonu treba izdati akt o koncesijah lovskim družinam, po njegovih podatkih pa ga je prejšnja ministrica tudi pripravila. »Vendar je zaradi raznih posredovanj, predvsem enega od ministrov, ta uredba vedno rajžala iz vladne procedure. To obžalujem, ker bi imeli nekatere stvari že nekaj časa rešene. To je do neke mere tudi protizakonito,« je Presečnik kolegom iz NSi vrnil košarico. Novela lovskega zakona je potrebna zaradi, odločbe ustavnega sodišča iz novembra lani, ki je zakonodajalcu naložilo, da v roku enega leta odpravi določene nepravilnosti v obstoječem zakonu iz leta 2004. Srž poslanske razprave je bila tudi tokrat podeljevanje koncesij za upravljanje z lovišči, natezali pa so se okoh trajanja te pravice. Dosedanji zakon je uveljavil stališče stroke o 20-letnih koncesijah, SDS, ki skuša loviti ravnotežje med NSi in »lovsko koalicijo« na drugi strani, pa je vpred-log kmetijskega ministra Iztoka Jarca zapisala desetletno obdobje. Da dokaj trdo stališče NSi ni povsem usklajeno niti znotraj stranke, je dokazoval Martin Mikulič, ki je kot največjo pomanjkljivost veljavnega zakona omenil težavno dogovarjanje med lovci in lastniki zemljišč. »Kot župan ene od slovenskih občin bi bil vesel, če bi tisti del koncesije, ki je namenjena za lokalne skupnosti, razdelili med lastnike zemljišč,« je predlagal in hkrati sam podvomil, če bi lastniki gozdov po strokovni plati ali pa usposobljenosti lahko pridobili to koncesijo. Ter brž dodal, da v Rogatcu »zelo dobro sodelujemo z lovci in trdno sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje«. Žalski župan Lojze Posedel (Zares) je napovedal, da bo vladni predlog doživel veto v državnem svetu ali ustavno presojo ali celo referendumsko odločanje. Ob tem je navedel besede biologa dr. Ivana Kosa, da so predlagana zakonska dopolnila v določenih točkah naravnana proti Slovencem, ker naj bi na podeljevanje koncesij vplival ponujeni denar, tako da bi lahko Slovenci poštah hlapci bogatih evropskih lovcev. Pozabil ni niti na obtožbe gozdarskega inženirja Ivana Černa-ča, da so cilj novele zakona zasebna lovišča in uničenje Lovske zveze Slovenije. Njegov savinjski županski kolega in poslanec SDS Franc Sušnik je večkrat poudaril, da zakonski predlog po njegovem ne uvaja zasebnih lovišč in da je maksimalni kompromis med lovci in med lastniki zemljišč. »Že to, da nihče ni zadovoljen s popravkom zakona, niti lovci niti lastniki zemljišč, kaže, da zakonodajalec ni dajal prednost nobeni strani, vsi pa imamo tudi zaradi lovske ureditve prost dostop do gozda,« je trdil vran-ski župan. SEBASTUAN KOPUŠAR DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA 105 televizijskih in 65 radijskih programov AKCIJA JESEN 2DD7! ft*,: PRIKLJUČITEV NA KRS ina kabelska TV - 47 televizijskih In 22 radijskih program PROMOCIJSKA PO N U DBA! PRIKLJUČEK KRS + INTERNET Dodatne Informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail: lnternet@cekabel.net m. Elektro ^TURNŠEK Peterle in Türk tudi uradno V prvem krogu predsedniških volitev sta največ glasov dobila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta se tudi uradno uvrstila v drugi krog. Med njima bomo izbirali na Martinovo nedeljo, 11. novembra. Na dan predsedniških volitev bomo na referendumu glasovah tudi o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Državna volilna komisija (DVK) je po vseh preštetih glasovih, torej tudi tistih, ki so kot zadnji prišli po poŠti iz tujine, razglasila uradne rezultate volitev. Od 1.720.481 volivcev jih je glasovalo 992.245, kar je 57,67 odstotka. Največ glasov (tudi po pošti iz tuji- ne) je prejel Lojze Peterle, in sicer 283.412 (28,73 odstotka). Drugouvrš-čeni Danilo Türk je prejel 241.349 glasov (24,47), tretjeuvrščeni Mitja Gaspari 237.632 glasov (24,09). Zmago Jelinčič je prejel 188.951 glasov (19,16), Darko Krajne 21.526 (2,18), Elena Pe-čarič 8.830 (0,90) in Monika Piberl 4.729 glasov (0,48). Vrstni red bi bil enak, tudi če bi upoštevali samo glasove, ki so prišli po pošti iz tujine. Na tak način je glasovalo 6.025 volivcev, kar je precej manj od pričakovanj. Razblinili so se tudi strahovi o dvojnem glasovanju! DVK namreč ni ugotovila niti enega takega primera. MBP Kandidati s Celjskega V Sloveniji bodo 21. in 22. novembra še ene volitve, in sicer volitve članov državnega sveta (DS). V teh volitvah državljani ne sodelujemo, ker svetnike volijo elektorji. Za člane DS, ki bodo zastopali interese lokalnih skupnosti, bodo volitve 21. novembra na sedežih volilnih komisij v Celju in Velenju. Na Celjskem, torej v 5. volilni enoti, so kandidati Viktor Jager iz Vitanja, Jožef Rajh iz Laškega, Greta Galuf iz Šmarja pri Jelšah, Marko Zi-danšek iz Celja, Gregor Vovk Petrov-ski iz Griž in Jože Korže s Ponikve. V 6. volilni enoti, kamor sodijo šaleške in zgor-njesavinjske občine, so kandidati Stanko Zagožen z Ljubnega ter Franc Sever in Drago Bahun iz Velenja. V vsaki volilni enoti se voh po en čian DS. US REKLI SO Na analizi v Žalcu so svoje delo poleg CZ predstavili gasilci. Rdeči križ in Policijska uprava Celje, medtem ko predstavnikov Arsa, cestarjev in drugih ni bilo. Intervencija uspešna, vendar... Analiza ukrepanja v septembrski vodni ujmi kljub dobrim ocenam kaže, da je odzive še moč izboljšati V teh dneh mineva mesec in pol po katastrofalni vodni ujmi, ki je prizadela 28 občin na Celjskem. Čeprav lahko rečemo, da se je življenje normaliziralo, škoda še vedno ni dokončno ocenjena, vmes pa je večkrat slišati o različnih zamerah. Nekateri so še vedno besni na gasilce, spet drugim se zdi, da se niso pravilno odzvali v občinah, tretji (in teh je res veliko) negodujejo nad neurejenostjo vodotokov, četrtim se zdi nesmiselna delitev pomoči ... Na del teh dilem so skušali odgovoriti v torek zvečer v Žalcu, kjer je celjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje v sodelovanju s Civilno zaščito (CZ) Zahodne Štajerske pripravila analizo ukrepov v septembrski ujmi. »Ugotavljamo, da je intervencija potekala uspešno in koordinirano. V bistvu večjih napak nismo odkrili, je pa res, da je bilo v prvih urah nekaj nekoordiniranega sodelovanja z občinami. Gre za podatke, koliko hiš je zalitih, koliko je poškodovanih cest in mostov ... Nekaj težav je bilo tudi v začetnih postopkih, od zaznave dogodka do aktiviranja štabov CZ in pripravljenosti ekip ob nesreči,« je povzel vodja izpostave Darko But, ki je tudi namestnik poveljnika CZ. Tako je bila analiza v Žalcu namenjena tudi dogovoru glede poročanja oziroma začetnim aktivnostim od trenutka, ko se izve za nesrečo, do aktiviranja sil. Kot so ugotavljali v analizi, je bila sreča v vodni nesreči to, da ni bila poplavljena avtocesta in da Savinja ni prestopila nasipa v Celju. Kot so opozarjali, v nekaterih manjših občinah niso bili aktivirani štabi CZ niti v operativni sestavi. Intervencijo je otežil izpad stacionarne in GSM telefonije v zgornjem delu regije, seveda pa jim je Vodna ujma je v občinah na Celjskem poškodovala 1.886 stanovanjskih, 342 gospodarskih in 33 javnih objektov ter 134 podjetij. Poleg tega je bilo poškodovanih 665 kilometrov lokalnih cest, 403 kilometri javnih poti in 183 kilometrov nekategoriziranih cest. Poškodovanih je bilo tudi 21 zajetij pitne vode, sprožilo se je 426 plazov in zemeljskih usadov, ki so ogrozili 68 hiš ter 131 kilometrov cest, skupaj pa je bilo v regiji 65 poškodovanih mostov. V intervenciji je sodelovalo 4.123 ljudi, od tega seveda največ gasilcev, ki so delo opravljali s 126 rovokopači, 452 tovornjaki in 54 traktorji- težave povzročala prekomerno obremenjena telefonska številka 112. Regijski center za obveščanje je 18. septembra zabeležil 1.713 klicev, od katerih so jih sprejeli dobro tretjino. Posebej so opozorili na neodgovorno ravnanje nekaterih voznikov, ki so opazovali naraščanje vode iz neposredne bližine ah pa kljub poplavljenim cestiščem skušali prepeljati preko vode, kot farso pa je But označil dejstvo, da nekateri lastniki zemljišč niso dovolili posegov v vodotokih. Podobnih podrobnosti je v analizi še kar nekaj, seveda je posebna zgodba dejstvo, da več gasilskih enot nima dovolj reševalnih jopičev in rezervne osebne opreme, da o črpalkah ne govorimo. V primežu Med predlogi za izboljšavo v celjski izpostavi menijo, da je nujno treba zaključiti državni lokacijski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, saj se bo le z izgradnjo zadrževalnikov in drugimi ukrepi zmanjšala nevarnost katastrofalnih poplav. Seveda za boljše delo predlagajo še več drugih ukrepov, od postavitve repetitorja na Čreti in Gorenju do izdelave enotnega opomnika nujnih začetnih aktivnosti in vzpostavitve enotnega sistema alarmiranja. Med »zanimivimi« predlogi je zapisana tudi zahteva po nedvoumni ureditvi sistema poravnavanja stroškov intervencije. Po poročilih gasilskih zvez Celjske in Savinjsko Šaleške regije so imeli samo gasilci več kot milijon evrov različnih stroškov, ki pa v največji meri niso povrnjeni. »Stroške bi po zakonu morala poravnati občina, vendar pa so precejšnji, zato jih v že tako prizadetih občinah verjetno ne bodo mogli Marta Šmalc, regijska köordinatorka Rdečega križa: »Z odzivom ljudi, tako pri Zbiranju denarja kot hrane in drugih potrebščin, smo zadovoljni. Z denarjem, ki smo ga zbrali, smo kupili gradbeni material. Denar se je delil po posebnem ključu^ od Železnikov dO celjske regije. V tem času smo že pristopili h gradnji stanovanjskih hiš za družini Golob iz Podgorja in Deleja s Trnovca. V občinah Braslovče in Rečica ob Savinji pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Takoj, ko bo ta pridobljena, se bo začelo z gradnjo. RK Slovenije, ki je zbral več kot 900 tisoč evrov, bo Golobovim pomagal s 50 tisoč, Delejevim pa s 150 tisoč evri. Slednjim bo RK Mozirje dodal še 25 tisoč evrov.« Ivan Jezernik, podpoveljnik Gasilske zveze Celjske regije: »Pri vsaki takšni intervenciji nastopajo težave, tudi gasilci se jim nismo mogli izogniti. V začetku, ko so začele vode naraščati, nismo mogli nastopiti z vozili in moštvi, kjer so nas ljudje želeli. Vendar so se stvari hitro uravnale in potem smo se trudili na vso moč, da smo pomagali, kjer so nas potrebovali. V Vojniku smo naleteli na veliko težavo zaradi blokad cest, pa nismo dobili pomoči s strani policije, tako da smo se morali sami znajti. Vem, da je bila policija aktivirana, nas pa so obvestili, da so zasedeni, kar smo v tistem trenutku težko razumeli.« poplačati. Obstaja sicer zelo majhna možnost pridobitve povračila iz sredstev, ki bi ostala v Železnikih, so še pa drugi viri financiranja, od prerazporeditve sredstev, evropskega denarja do denarja ministrstva za lokalno samoupravo,« j,e pojasnil But. »Nedopustno je, da so gasilske zveze in majhne občine obremenjene s tako visokimi stroški, ki jih ne bodo mogli pokriti, zato bo verjetno trpela oprema. Zato zahtevamo, da se stroški, ki so nastali v intervenciji, pravično povrnejo,« je izpostavil enega od sklepov Ivan Eržen, poveljnik CZ. Na posvetu je bilo sicer največ pohval namenjenih gasilcem, največ kritik pa je letelo na Agencijo RS za okolje (Arso): »Slovenski narod je lahko vesel, da ima gasilsko organizacijo, ki je temelj zaščite in reševanja. Hkrati pa izrekam veliko ogorčenje, ker na posvetu ni predstavnikov Arsa. Zdi se, da se minister samo slika ob nesrečah, tu pa sedimo sami,« je bil kritičen župan Ob- čine Prebold Vinko Debelak, ki je na ministrstvo za okolje naslovil ostro zahtevo, naj končno, predvsem pri urejanju vodotokov, stori, kar je treba. Hkrati je izpostavil tudi problem sodelovanja v intervenciji, kjer so si občine pomagale same, ostro pa je kritiziral tudi ne-delujoče zadrževalnike vode, sploh ob Žovneškem jezeru. Tildi drugi so menili, da se Arso mačehovsko obnaša do okolja in prostora, v razpravah so tudi zahtevali, naj vlada nameni več denarja za globalno čiščenje vodotokov. Kar nekaj besed je bilo namenjenih tudi povezavam med različnimi službami, zbiranju podatkov in nepreglednosti zahtev po poročilih. »Ob vsem tem pa ne smemo dovoliti, da bi nas sprli na račun ene občine oziroma območja. Pomembno je, da nastopamo kot celota in iščemo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse ljudi,« je ob teh debatah poudaril Eržen. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Prihaja tudi vladna pomoč Ute Z leve: Darko But in Ivan Eržen, namestnik in poveljnik CZ za Zahodno Štajersko - Št. 87 - 2. november 2007 Vlada je v torek sprejela predhodni delni program odprave posledic škode na stvareh zaradi septembrskega neurja s poplavo. Za izvedbo programa je namenila sredstva proračunske rezerve v skupni višini 12,28 milijona evrov, od tega je polovico namenila 39 občinam za plačilo že izvedenih in nujnih del za sanacijo nastale škode. Med prejemniki bo 22 občin na Celjskem, ki bodo skupno prejele skoraj 3,4 milijona evrov. Največ, skoraj 564 tisočakov, so namenili Občini Šmartno ob Paki, Gornji Grad in Žalec prejmeta več kot 340 tisoč evrov, Dobrna in Nazarje pa več kot 250 tisoč evrov. Laško prejme nekaj več kot 200 tisoč. Rečica ob Savinji 171, Celje 159, Vransko pa 116 tisoč evrov. Znesek za preostale ob- čine ne presega sto tisoč evrov, na dnu lestvice pa sta občini Polzela in Šoštanj s 16 oziroma 14 tisoč evri pomoči. Vlada se je v torek seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s točo, ki je 17. avgusta prizadelo občine Braslovče, Dobrna, Polzela, Prebold, Slovenske Konjice, Šentjur, Tabor, Vransko in Žalec. Škoda v občinah je ocenjena na 4,4 milijona evrov. Državna komisija za ocenjevanje škode je ugotovila, da je najbolj prizadeta občina Braslovče. Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 pomila načrtovanih prihodkov državnega proračuna v letu 2007 in tako je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. US Domovi za starejše polni Na posteljo v domovih za starejše v Sloveniji čaka preko 13 tisoč ljudi - Na Celjskem kmalu dva nova zasebna domova Več kot 13 tisoč ljudi po zadnjih podatkih čaka na posteljo v enem izmed slovenskih domov za starejše. Od tega 1.256 na Celjskem, kjer trenutno deluje 10 domov. Prav toliko, kot jih čaka na posteljo v domu, jih v njem biva. Po podatkih statističnega urada je dobra polovica teh stara več kot 80 let, najpogostejša razloga za sprejem v dom sta starost in bolezen. Številka 13 tisoč čakajočih na bivanje v domovih za starejše je visoka. Za marsikoga pretirana, a v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pravijo drugače. »To niso podvojene prošnje. To pomeni dejansko 13 tisoč prosilcev. Samih prošenj je namreč bistveno več. K tej številki veliko prispeva tudi strah pred nezmožnostjo pridobitve postelje v domu, zato je velik del prošenj na zalogo. Torej prošenj tistih, ki ne nameravajo ta trenutek oditi v dom,« pravi predsednik upravnega odbora Boris Koprivnikar. Podobno mnenje dehjo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Realne številke čakajočih na bivanje v domovih ocenjujejo dosti nižje. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš pojasnjuje, da v tem trenutku dejansko na bivanje v domovih čaka okoh štiri tisoč ljudi. Premalo ostalih storitev Oba sogovornika poudarjata, da bi se moralo več ljudi posluževati ostalih storitev, ki so na razpolago starejšim, zlasti pomoč na domu, vključitev v dnevne centre, nastanitev v varovanih stanovanjih. Slovenija je namreč po vključenosti ljudi v domove primerljiva z ostalimi državami Evropske unije, vendar je zanimanje za ostale storitve namenjene starejšim, pod povprečjem. Koprivnikar meni, da je ključni razlog cena, saj sta dve uri pomoči na domu dražji kot celodnevna namestitev v domu. »Na tri stanovalce v domu je v Sloveniji en uporabnik storitev v domačem okolju oziroma ambulantnih storitev. V zahodnih državah je razmerje ravno obratno, zato je v razvoju teh storitev ključ do skrajšanja čakalnih vrst,« še dodaja. Domovi prepoceni V Skupnosti zavodov Slovenije opozarjajo, da domovi za starejše danes obratujejo z realno prenizkimi cenami, ki zagotavljajo zgolj preživetje iz dneva v dan in ne omogočajo razvoja sistema in obnavljanja infrastrukture. »Upam si trditi, da to celo ogroža stabilno delovanje sistema v prihodnje, zato predlagamo statusno preoblikovanje domov za starejše. Ni logično, da so domovi, ki na trgu pridobivajo prihodke, organizirani kot del javne uprave. Centralizirano izvajanje upravljavskih funkcij je neučinkovito in ne omogoča hitrega odzivanja na potrebe v različnih okoljih,« poudarja Boris Koprivnikar. Na ministrstvu pravijo, da je treba cene postopno uskladiti. »Dejstvo je, da je kupna moč naših upokojencev majhna. Rešitev je sicer približanje ekonomski ceni, a moramo zagotoviti ustrezen vir za doplačilo tistim, ki te- V letu2005 je bilo za sprejem v domove oddanih 21.747 prošenj, od katerih so jih ugodno rešili slabo četrtino. Število prošenj za sprejem iz leta v leto narašča, čedalje daljše je tudi čakanje na prosto posteljo. ga ne Zmorejo. Predlagamo, da bi tudi v Sloveniji po zgledu nekaterih drugih evropskih držav uvedli obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, iz katerega bi krili različne oblike pomoči tistim, ki so odvisni od pomoči druge osebe,« možno rešitev poda Davor Dominkuš. V Celje ali Šmarje Na Celjskem je največ zanimanja za bivanje v šmarskem in celjskem domu. V obeh imajo na čakalni tisti preko 300 ljudi. Direktorica Doma ob Savinji v Celju, Bojana Mazil Soline, ugotavlja, da pri njih na posteljo najdlje čakajo delno pomične ženske, ki jih je na njihovi listi kar 117. Do namestitve v domu težko pridejo tudi nepomične osebe. Ravno v času našega obiska pa so zapolnili prosto posteljo za pomičnega moškega. Sicer se lahko pohvalijo s celotno paleto storitev za starejše. Poleg dnevnega centra. V celjskem Domu ob Savinji so letos uredili poseben vrt, kjer oskrbovanci z veseljem posadijo in poklepetajo med seboj ali pa s svojimi obiskovalci. (Foto: Aleks Štern) ki je pri njih dobro zaživel, opravljajo še pomoč na domu, v neposredni bližini imajo oskrbovana stanovanja, s t. i. rdečim gumbom pa izvajajo še pomoč na daljavo. »Te storitve so namenjene starejšim, bolnim in invalidnim osebam, da kljub težavam lahko ostajajo v svojem domačem okolju,« še dodaja direktorica. Na Celjskem bomo v bližnji prihodnosti zagotovo dobili dva nova zasebna domova, enega pri svetem Jožefu v Celju, drugega v Štorah. Mi- nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je objavilo razpis za 1.200 novih postelj, ki so ga pred kratkim povečali še za 400 mest. Ocenjujejo, da bi ob novih domovih, ki bodo zgrajeni v bližnji prihodnosti in že imajo koncesijo, z dodatnimi posteljami lahko pokrili večino aktualnih potreb. ANDREJ KRAJNC Število starejših je v zadnjih letih močno naraslo. Po podatkih statističnega urada je bilo ob koncu leta 2006 skoraj 16 odstotkov oseb starejših od 65 let, torej 320 tisoč prebivalcev Slovenije. Pred 60 leti je bilo na svetu v kategoriji starejših prebivalcev 8 odstotkov ljudi, leta 2000 je bila že vsaka deseta oseba stara najmanj 60 let Napovedi kažejo, da bo do leta 2050 toliko star vsak peti človek, sto let kasneje pa že vsak tretji. V Evropi živi četrtina svetovne populacije starejših, do leta 2025 pa bo skoraj tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let Na postelje v domovih za starejše čaka preko 13 tisoč ljudi, zaradi vlog na zalogo pa naj bi bilo teh v resnici le štiri tisoč. Tisti, ki so ž imajo na voljo različne dejavnosti in druženja. (Foto: Gregor Katič) - Št. 87 - 2. november 2007 RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508 - 2008) »To je dobra beseda!« (1 Kr 18 24) Osrednja knjižnica Celje. Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Spremni program ob razstavi: Petek. 2. november, ob 18. uri. Gregor Cusin: Cušinov evangelij; Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: © DRUŽINA ERC ö cetis Zaupanje lahko drago placate Pred kratkim je Zvèza potrošnikov Slovenije izdala zanimivo zloženko o zavarovalnih zastopnikih. Kot opozarjajo, ima pridobivanje informacij od zavarovalnih zastopnikov prednosti in slabosti. Zastopnik se res posveti le nam, pri čemer ga nemalokrat želja po zaslužku (proviziji) žene do meje, da nam posreduje zavajajoče ali netočne informacije. Primer Marije iz okolice Celja govori prav o tem. Doma je sprejela zavarovalnega zastopnika A. P., saj jo je način naložbenega zavarovanja zanimal, a ni bila povsem prepričana, če bo ob nameravanem odkupu stanovanja zmogla mesečno plačevati premijo. Zastopnik jo je sprva prepričal, da bo ravno zaradi tega zavarovanja lažje dobila kredit. »Še več, rekel je, da mi na banki kredita ne bo treba zavarovati,« ogorčeno pripoveduje Marija. »Ko sem ž do- kumenti o naložbenem.zavarovanju prišla do banke, so me le začudeno gledah in mi razložili, da kaj takega ni mogoče, saj je banka do zneska upravičena le, če jaz umrem, sicer pa ni prav nič zavarovana za primer, če bi se jaz odločila, da obrokov ne bom več odplačevala. Saj je prav logično, a v trenutku, ko sem se odločila za zavarovanje, sem povsem verjela zastopniku. No, to je zgolj za uvod,« je nadaljevana Marija. »Še bolj sem bila razjarjena, ko sem zavarovalnico (>moj< zastopnik namreč ne dela več za to zavarovalnico) poklicala, da bi zdaj, po dveh letih, zavarovanje prekinila in vplačano vsoto raje dvignila. Ne samo zato, ker denar potrebujem, temveč tudi zato, ker zastopniku še kar nisem odpustila za neresnico o zavarovanju kredita. Lahko si mislite, kako sem bila razjarjena, ko sem izvedela, da mi je zastopnik lagal tudi o tem, kdaj lah- ko polico odkupim. Da ne bi še kakšen revež nasedel sladkim besedah zastopnikov, sem se določila, da zgodbo povem javnosti.« Marija prejete pogodbe o sklenjenem zavarovanju ni preverila. Tako ali tako jo je domov prejela kar nekaj tednov kasneje. Če bi jo, bi videla, da je polico sicer res možno odkupiti po dveh letih, vendar pod zelo slabimi pogoji. Zanjo bi prejela manj kot polovico tistega, kar je v dveh letih vplačala. Po pojasnilu, ki smo ga prejeli iz Zavarovalnice Triglav, tudi za tem stoji prav razumna razlaga. »Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja zavarovanje, ne varčevanje. Ob nastopu zavarovalnega primera bi namreč zavarovalnica izplačala zajamčeno zavarovalno vsoto, ki je v začetnem obdobju bistveno višja od vplačanih premij.« Kot so še dodah, vsaka stranka ob sklenitvi zavarovanja prejme zava- rovalno potico, zavarovalno ponudbo in splošne zavarovalne pogoje, v katerih je vse o možnostih odkupa natančno navedeno. Poleg tega lahko vsaka stranka v roku enega meseca od sklenitve zavarovanja od le-tega odstopi. Preden sklenete naložbeno zavarovanje, je obljube, ki vam jih je dal zastopnik, dobro preveriti pri zavarovalnici. Tam si zavajanja ne morejo privoščiti. Zavajanje zastopnika v zavarovalnici niso komentirali. Kot pravijo, imajo za kaj takega premalo podatkov. A tudi če zgodbi Marije ne bi verjeli, je kar malo sumljivo, da pri takšnih zastopni kih velja nenapisano pravi lo, da zavarovanj svojim sedom, prijateljem in znan cem v večini ne opravljajo. Njih je namreč težje zavajati kot neznance. ROZMARI PETEK Mizarstvo Kugler praznovalo Mizarstvo Kugler je pred dnevi v Kapli pri Taboru slovesno odprlo novo proizvodno halo, poslovne prostore in gostinski lokal. S tem so obeležili tudi 17 let obstoja in delovanja podjetja, ki se ukvarja predvsem s projektiranjem, z izdelovanjem in montažo notranje opreme za zasebne bivalne prostore ter notranjo opremo za poslovne prostore. Začetki podjetja segajo v leto 1990. Zaradi pomanjkanja prostora na prvotni lokaciji v Pondoiju in vse večjega povpraševanje po mizarskih izdel- kih so v Kapli, ob magistralni cesti, odkupili zemljišče, na katerem so zgradili 2.040 kvadratnih metrov velike sodobne prostore. Ob tem so posodobiti proizvodnjo, izboljšati kakovost in razširiti obseg dela ter povečali število zaposlé-nih. Prav slednje jim predstavlja iz leta v leto večje težave, zato pogosto iščejo delovno silo, saj ustreznega kadra za delo mizarja ni mogoče dobiti. Cilji Mizarstva Kugler ostajajo nenehno posodabljanje proizvodnje, uvajanje novih materialov in izobraževanje lastnih kadrov. MJ, DN IN^PP® Andrej Tavčar pri slovesni izročitvi modrega znaka SQ direktorju podjetja Dominiku Kuglerju. S tem je mizarstvo dobilo tudi uradno potrditev kakovosti svojih izdelkov. Devetmilijonska naložba v Ločici Poslovni sistem Fori iz Velenja združuje 6 povezanih podjetij, zadnje, ki se mu je pridružilo, pa je podjetje Emo Tech. S 30-letno tradicijo razvoja in proizvodnje kompleksnih orodij za preoblikovanje pločevine in mehanotronskih sistemov za avtomobilsko industrijo pomeni Emo Tech dopolnitev in nadgradnjo osnovne proizvodne dejavnosti komponent za belo tehniko. Ker so dopolnjevanje prodajnega asortimana ter investicij v tehnologiji osnova za dolgoročno rast in razvoj poslovnega sistema, je ena od pomembnih naložb v letošnjem letu tudi izgradnja novih proizvodnih kapacitet v poslovni coni v Ločici ob Savinji v občini Polzela. Po evropskih standardih poslovno-proi- OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (I. dražbeni narok) PREDMET PRODAJE Zap. št Naziv in naslov dolžnika Višina terjatve v EUR BIGG - R, Andreja Flis - Teršek s.p.. Jančeva 13, Celje BOGO ŠPORT, Bogdan Dokmanovič s.p.. Trg svobode 32. Trbovlje 2.099j84 EDRfl-Trgovina, EDVARD RADUČIČs.p., Krekov trg 1. Celje 2.747,98 KROJ LJUBLJANA J.J., Tržaška cesta 118, Ljubljana 14.864,63 Izklicna cena za terjatve v kompletu je znižana za 30 % in znaša 16.462,42 EUR. Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10 % izklicne cene. Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o kvaliteti terjatev. Vso dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatve ne zajema dajatev in morebitnih davščin. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje-terjatve se prodajajo v kompletu. 2. Premoženje-terjatve se prodajajo po sistemu _bbvideno - kupljeno in brez jamstev za izterljivost«. 3. Premoženje-terjatve bo prodano najugodnejšemu ponudni-1 ku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 4. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva. stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 5. Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača kupec. 6. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase. 7. Premoženje-terjatve preidejo v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. 8. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153: členu I., II., in III. odstavek ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani osebe, ki je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 4. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje št. 0600-0095-4457-795 s pripisom namena nakazila: _bbvarščina za zbiranje ponudb«. 5. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek St 32/ 2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj«. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, GSM 041 652-185, na tel. 03/427-44-80 ali in na spletni strani www.svetovanie-kos.si. Vpogled v dokumentacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. zvodtii objekt se razprostira na površini 12.500 kvadratnih metrov, sestavljen pa bo iz treh proizvodnih enot. Poleg dveh hal za serijsko proizvodnjo bo v največjem delu zrasla še moderna orodjarna z vso potrebno infrastrukturo. Nova investicija pomeni širitev kapacitet in zaposlitev 200 delavcev, njena skupna investicijska vrednost pa je 9 milijonov evrov. Sicer celoten po- slovni sistem zaposluje 570 delavcev, skupni načrtovani prihodki za letos dosegajo 60 milijonov evrov, svoje proizvode pa tržijo že v 38 državah sveta. oRODjnRimm Bežigrajska 10, Celje www.novitednik.com EBC I etOl I partner / najboljšim okusom 7 j udje z veliko začetnico Dan Je prekratek Marija Lamut dela na različnih področjih - O težavah brez ovinkarjenja »Vesela sem, da se prostovoljno delo, ki ga je bilo zadnje desetletje manj, spet vrača. Nekoč ga je bilo veliko,« se spominja Marija Lamut iz Štor, ki jo je več bralcev predlagalo za predstavitev v tej rubriki. »Žal se je v zadnjem obdobju marsikaj preveč gledalo skozi denar,« se je prepričala La-mutova, ki je kot upokojenka zelo dejavna na različnih področjih. Vso delovno dobo je delala v štorski železarni, kjer je bila socialna delavka. »Tam je bila moja glavna naloga delo z invalidi, redno sodelovanje z invalidskimi komisijami in problematika alkoholizma, pravtako sem reševala različno družinsko problematiko.« Zato je bila precej na terenu. V železarni je bilo zaposlenih od dva do tri tisoč ljudi, njihove stiske sta reševala dva socialna delavca. Iz železarskih let se ji je najbolj vtisnila v spomin huda nesreča v jeklarni. »Vendar je bilo v železarni tudi veliko lepega, bili smo želo homogen kolektiv. Delo, ki sem ga opravljala, je bilo pestro in raznoli-ko, imela sem ga resnično ze- lo rada. Čeprav ni nikoh mogoče ustreči vsakomur, kot si to želi.« Nekoč in danes Marija Lamut je več kot dve desetletji predsednica društva socialnih delavcev celjske regije, ki jih povezuje vse od Slovenskih Konjic do Sevnice. »Današnje razmere, skupaj z zakonodajo, jim narekujejo velike naloge in odgovornost,« ugotavlja predsednica. Zanje pripravljajo strokovna predavanja in ekskurzije, tudi zato, da se med seboj bolje spoznajo ter izmenjajo izkušnje. Deluje še marsikje. Ljudje so opozorili, da je Lamutova članica celjskega Hospica vse od začetka. Člani pomagajo umirajočim in njihovim sorodnikom po smrti: »Takrat ljudje najbolj potrebujejo toplo besedo ter drugo pomoč.« Sodeluje tudi v celjskem društvu za boj proti raku. V različne akcije se vključuje v območnem Rdečem križu, dejavna je tudi v štorskem upokojenskem društvu, tako v socialni komisiji kot tudi kot organizatorka letošnjih izletov. V društvu je prav tako ena od Za Marijo Lamut iz Stor je dan veliko prekratek. Kot upokojenka je dejavna na različnih področjih. V našem uredništvu se je doslej nabralo že 1.960 kuponov, samo ta teden pa smo, kljub temu, da je bil zaradi praznikov krajši, prejeli 180 vaših glasov. 1. .Majda Makovšek...................................475 glasov 2. Cvetka Operčkal.................................................373 3. Klavdija Brežnik................................................327 4. Branko Koštomaj..............................................2S9 5. Sabina Kolar...................................................... 136 6. Sonja Mastnak....................................................99 7. Olga Židan...........................................................54 8. Tonika Kordiš..................................................... 52 9. Ivanka Tofant......................................................44 10. Brigita Muškotelr................................................36 koordinatork projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga izvajajo že tretje leto. Z invalidsko problematiko se je več kot 30 let srečevala kot vodja aktiva invalidov v Što-rah, zadnj ih pet let je bila predsednica celjskega Medobčinskega društva delovnih invalidov. Med delom se potrjuje njena ugotovitev, da so invalidi zelo potrebni pomoči, vendar ne zgolj invalidi s statusom, ki jim ga potrdi invalidska komisija. Najpogosteje pride do bolezni po upokojitvi, zato ljudje pogosto iščejo pomoč, nasvete. »Prav zato sem KONCENTRACIJA, UČNA IN DELOVNA SPOSOBNOST Pri študentih in dijakih se zelo pogosto pojavlja nezbranost pred in med vsemi oblikami preverjanja znanja (spraševanje, testi, kolokviji, izpiti). Da bi omilili ta problem, se vsak loti česa drugega. Prvi poskuša z raznovrstnimi aktivnostmi v naravi ali s športom, drugi z vitamini in s tabletami, tretji s hrano, nekdo obišče psihologa. Podobno doživljajo nekateri tudi v službah. Problemi s koncentracijo ter zmanjšana sposobnost učenja in učinkovitost pri delu. se lahko pojavljajo v lažji ali težji obliki. Lažja oblika se kaže kot nezbranost, raztresenost, težja pa kot brezvoljnost, pešanje spomina, upadanje učne in delovne storilnosti. Pri lažji obliki so vzroki ponavadi na-slednji: pomanjkanje spanja, prekomerna obremenitev z delom ali časom, stresne situacije doma, v službi, šoli, pretirano analiziranje in tuhtanje. Pri težji obliki pa je vzrok v energijsko šibkih ledvicah. Kar pomeni, da so ledvice premalo preskrbljene s svežo življenjsko energijo. Moten je dotok sveže energije in odtok stare energije. Posledica tega je izguba vitalnosti. Kako izboljšati koncentracijo in sposobnost učenja ter uspešnost pri delu? Pri lažji obliki si lahko pomagate sami. Poskrbite za zadovoljivo količino spanja. Ne naložite si preveč opravil, aktivnosti si časovno pravilno razporedite, ustavite se, kadar preveč razmišljate. Ko začutite utrujenost, se Sprostite. Privoščite si vsakodnevno hojo, tek, kolesarjenje, telovadbo, energijsko gibanje ali kakšno drugo rekreativno dejavnost. Tudi planinarjenje in plavanje je dobrodošlo. Poleg tega pa je priporočljivo še vsakodnevno energijsko sproščanje ali meditacija, zjutraj in zvečer. Pri težji obliki pa morate normalizirati pretok življenjske energije skozi ledvice, kar pomeni, da morate poskrbeti, da ledvice vsak dan dobijo dovolj sveže energije in odpustijo staro. Tega se sami ne morete naučiti. Priporočamo, da poiščete ustrezno inštitucijo, kjer se boste tega naučili. Po naših izkušnjah je metoda LT (Life Technology) najhitrejši način. Tudi energijska terapija meridianov (v Spirali jo imenujemo NOVITÀ) je zelo učinkovita. Z njo dobite v erii uri in pol ogromno porcijo sveže energije, ki avtomatično odplakne staro energijo. Koncentracija se v hipu zboljša. pa tudi delovna in učna učinkovitost. Lea in Dušan Zgonik, vodji in svetovalca Centra za kvaliteto življenja SPIRALA center za kvaliteto življenja 041/630-888 www.spirala.org KLJUČ DO ZDRAVEGA, SREČNEGA IN USPEŠNEGA ŽIVLJENJA • Tečaj SUPERKONCENTRACUA - za boljšo koncentracijo, učni in delovni uspeh, za poslovno uspešnost Celje,12.11. -16.11.2007; Ljubljana.26.11. - 30.11.2007 • NARAVNO ENERGIJSKO SPROŠČANJE - dan na dan • NOVITÀ - več kot masaža današnje razmere na področjih, kjer deluje: »Nekoč se je bilo mogoče učinkoviteje obrniti po pomoč na sindikat ter druge ustanove, ki so lahko hitreje pomagali. Danes so skoraj povsod omejujoči cenzusi, ki resno ovirajo učinkovito in hitro pomoč ljudem v stiski, precej je birokratiziranja. Tudi današnje splošno stanje slovenskega zdravstva je precej daleč od takšnega, kakršno bi moralo biti.« Moč, energijo dobi v planinah, ki jih zelo rada obiskuje že leta in leta. »Ko se vrnem s prijetnega izleta, mi to da zadovoljstvo in nov elan.« BRANE JERANKO (Ljudje z veliko začetnico; ; Glasujem za (in» in priimek, točen naslov ali naslov ustanove): 1 Moj naslov (ime in priimek, ulica, kraj): Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. ; Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. > vesela, da je prišlo do društvenega projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma, kjer se ljudi ne ločuje po tem, ali so včlanjeni v kakšno društvo ah ne,« je povedala brez ovinkarjenja. O tem, kaj vse je doživela na naštetih področjih, bi lahko napisala knjigo, vendar zaradi spoštovanja etike o marsičem ne želi govoriti. Tudi z upoštevanja vrednimi priznanji so jo nagradili, med drugim z državnim iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, občinskim ter iz zveze društev za boj proti raku. In kako primerja nekdanje in Nagrajenec tega tedna, ki prejme majico Novega tednika, je Stanko Krajne, Rifengozd 15, 3270 Laško. POZOR, HUD PES O šolah Sicer nisem strokovnjak na področju šolstva, priznam, me pa na vsak način kot starša zanima. V zadnjem času se se-veda precej govori o tem, kakšno naj bi bilo in v kolikšni meri zasebno šolstvo. Tovrstna praksa sevedavsve- različne šole, od tistih, ki so državhe, do tistih, ki temeljijo na drugačnem razumevanju pedagogike, se pravi, da gre za odstopanja v načinu razumevanja poučevanja, odnosov med učenci in učitelji, vprašanje avtoritete torej, pa do tistih, ki so po svojem bistvu prežete z določenim svetovnonazorskim predznakom. Zagotovo obstaja v različnih oblikah šolanja nekakšna nezapisana dntžbena pogodba, • kaj naj. bi bila nekakšna univerzalna učna snov, ki vse šole postavlja na isti imenovalec, preostalo pa so pač tiste razlike, ki sem jih nakazal že zgoraj. Ljudi je na splošnone-kako najbolj strah, da bi šolanje postalo nekakšen privilegij za premožnejše, kar bi bilo tudi meni osebno najmanj všeč, če bi se to v prihodnosti tudi uresničilo. Druga plat pa je predvsem ta, da dostikrat poslušam komentarje v smislu, da je neka šola kvalitet-nejša od na primer kakšne druge. Dostikrat poslušam, priz-nam, ila z nemalo prikritega muzanja, kako se nekateri starši šopirijo s svojimi otroki, kako zelo radi poudarjajo ime šole, ki jo obiskujejo njihovi otroci. Vnjihovem glasu jezaz-nati trud, da bi ime šole izzvenelo čim bolj svečano, impresivno, pri čemer bi sami radi izpadli, kot da se pogovarjajo recimo o receptu za navaden puding. Običajno sem malo hudoben in jim rečem, da ne vem, če sem že slišal zato šolo, kar jim seveda razveže jezik in kaj kmalu ugotovim» da je še kako pomembno to, da njihov otrok obiskuje ravno to šolo in ne katero dnigo. Podobno že kar pregovorno veljajo vse katoliške šole kot nekaj več, podobno je tudi z wal-dorfsko. Pravzaprav tovrsten Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com cirkus starši začnejo že v vrtcih. Prihaja celo do takšnih per-verzij, da recimo starši, ki so politično popolnoma levo us-meijeni, svoje otroke tiščijo v katoliške gimnazije in včasih že naravnost utrujajo z izjavami o velepomembnosti recimo latinščine in širine izobrazbe ... Seveda je to na nek način tudi res, toda sklepajoč po tem, si doma potemtakem pregovore pripovedujejo^ latinščini. Malo morgen! Življenje danes in predvsem tržni diktat sta namreč muhasti dekli, ki dostikrat po svoje premešata karte in dokazujeta, da so se časi obrnili v smer, M zahteva kaj več od tega, da otroci v šolo ne smejo prihajati v belih nogavicah. Strah, da se bodo odslej lahko šolali in izobrazili zgolj otroci bogatih staršev, se mi zdi prav tako na nek način odveč, ker se mi glede na zakonitosti dedovanja zdi, da večina novonastalih boga-tunov niti ni tako zelo obdarjena z inteligenco, lakomnostjo pač, kar pa še ni poroštvo, da bodo njihovi otroci potemtakem tudi tako zelo uspešni in posledično ugledni kot starši. Ljudje pač dostikrat sodijo uspešnost ravno po tem kriteriju - denarju. Še najbolj se mi zdi zaskrbljujoč ravno svetovnonazorski predznak šol. S tem ne mislim, daga nima tudi današnje, uradno šolstvo. Toda če bodo proračunska sredstva »pošteno« razdeljena, ne vidim problema. Grobo rečeno, eni bodo pač verjeli v rajski vrt, drugi ne. Nenazadnje šola in šolstvo nista ne vem kakšen bav-bav ali obratno. Še vedno predvsem velja tisti bosanski pregovor, da se osel s potovanja v Jeruzalem vedno vrne kot osel. »Sami se moramo postaviti v središče!« Mag. Zlata Ploštajner, direktorica Razvojne agencije Kozjansko, se je v času študija preizkusila kot čistilka, monterka na sejmih, varnostnica, tajnica in še kaj Če se je težko prebiti skozi osupljivo biografijo mag. Zlate Ploštajner, je še toliko težje razumeti, kako si lahko ob zahtevni funkciji direktorice Razvojne agencije Kozjansko naloži še druge formalne odgovornosti. Za vse ima svoje razloge, na vse svoje odgovore, tudi na to, zakaj je sprejela delovno mesto, zaradi katerega vsak dan potuje iz Doba v Šentjur in nazaj... Je bila razlog za vrnitev v Šentjur navezanost na domači kraj? Ne toliko navezanost kot občutek odgovornosti do domačih krajev. Ko sem se znašla pred odločitvijo, ali pustiti Ljubljano, inštitut, tehtala med prednostmi Ljubljane in slabostmi Šentjuija, je vse odtehtala družbena odgovornost. Predvsem zaradi družine je bila odločitev težka. Kako ste se sploh znašli na čelu razvojne agencije? Na nek način po naključju, kar se mi v življenju pogosto dogaja. Občina Šentjur se je lotila priprave dolgoročnega razvojnega programa, kolega me je povabil k sodelovanju, ki je postajalo vedno tesnejše. Na koncu smo ugotovili, da bo program brez neke agencije, ki bi ga strokovno podpirala, ostal zgolj črka na papirju. Zelo intenzivno smo iskali nekoga, ki bi zadeve prevzel. Na koncu sem sprejela delovno mesto za obdobje štirih let, toliko, da agencijo postavim na noge. Po treh letih sem prepričana, da nam dobro uspeva, imamo sposoben in mlad kader. Naslednje leto, ko se mi bo mandat iztekel, dvomim, da bomo imeli težave z uspešnim nadaljevanjem dela. Imate tudi pestro akademsko kariero, študirali ste v tujini... Po končani fakulteti sem se najprej zaposlila kot raziskovalka na urbanističnem inštitutu, nato sem se prijavila za štipendijo, in ko sem bila izbrana, je bilo seveda treba nekaj tudi narediti iz tega. Poprijeli ste praktično za vsako delo, začelo se je mladinskimi delovnimi akcijami, tudi kot študentka ste se preizkusili v marsičem. Oboje me je močno zaznamovalo. A ne, da od doma ne bi bila vajena dela, saj izviram iz delavsko-kmečke družine. Mladinske delovne akcije so me oblikovale, dragocene so izkušnje iz takratnega multikulturnega jugoslovanskega prostora, seveda so se razvijale tudi delovne navade, veščine vodenja in organiziranja. V času študija sem res delala marsikaj. Med drugim sem se preizkusila kot či- Si stilka, monterka na sejmih, varnostnica, tajnica in še kaj. Še vedno trdim, da mi je ta raznovrstnost zelo koristila, saj sem spoznala družbo z različnih plati. To mi pri delu Še vedno pride prav. Kje na tej razcepljeni poklicni poti se je izoblikoval interes za razvijanje potencialov podeželja, ki je dandanes vaša prednostna naloga? Nekoliko že v času študija, vsekakor tudi pri delu na inštitutu, kjer smo se pri načrtovanju povezovali s prakso. Rekla sem si, da je tukaj treba in mogoče še dosti narediti. Je pa razvoj podeželja gotovo eno tistih področij, na katerem bom ostala aktivna na takšen ali drugačen način. Ne glede na to, da ne vem, kje bom čez leto, dve. Doma sem namreč obljubila, da bom sprejela le en mandat v razvojni agenciji. Na noge ste spravili Razvojno agencijo Kozjansko, ki je že krepko izven porodnih krčev. Dosegate v začetku zastavljene cilje? Razvojno agencijo razumem kot javno inštitucijo, ki služi javnemu interesu. Ta miselnost se je v razvojni in tudi regionalni politiki v Sloveniji porazgubila. Povsod sreču- jemo nekakšne d.o.o.-je ... Edina prava oblika dela se mi zdijo javni zavodi, v katerih imajo močan nadzor občine, država in zunanje skupine. Cilj razvojne agencije mora biti nuđenje pomoči in podpore, kjerkoli je to potrebno, predvsem pa tam, kjer zasebni sektor tega ah ni sposoben ali ne zna ali pa se mu ne izplača. Predvsem se razvojne agencije ne smejo ukvarjati s problemom, kako preživeti same sebe. Mi, da bi se temu izognili, načrtno zavračamo projekte, pri katerih bi zaslužek lahko bil bistveno večji. Ampak potem hitro lahko zaplu-ješ v vode, ko javnih potreb več ne zmoreš servisirati. Menim, da gremo v naši agenciji v pravo smer. V pičlih treh letih ste oblikovali gosto mrežo partnerstev inštitucij s podobnimi interesi, cilji in nalogami. Pri tem ste se povezali izven regionalnih in državnih meja, prvi skupni projekti pa so že pripravljeni. Razvoj Občine Šentjur, sicer ustanoviteljice razvojne agencije, mora biti vpet v širše območje. Najprej seveda pomislimo na naši subregiji Obsotelje in Kozjansko, kjer smo se v teh treh letih uspeli zelo trdno povezati in obli- kovati tudi uradno, že s strani vlade potrjeno območno razvojno partnerstvo. Skupaj smo pripravili območni razvojni program in številne projekte za vladne razpise. Povezani smo tudi z dravinjskim območjem, potem je tu čez-mejno sodelovanje s hrvaško Krapinsko-Zagorsko županijo, pa tudi z državami nekdanje Jugoslavije in več državami Evropske unije. Idej nam ne manjka, s sodelovanjem so nam zrasle tudi ambicije. Pri razvoju moramo izkoristiti vse možnosti, ki se nam ponujajo, po drugi strani pa se otresti miselnosti, da sta Obsotelje in Kozjansko pozabljen žepek Slovenije. Če želimo biti v središču, se moramo vanj sami postaviti. Na eni strani imamo polna usta evropskih sredstev in projektov, na drugi strani večkrat ugibamo, kaj konkretno imajo ljudje od tega. Kmetje in manjši podjetniki Obsotelja, če smo bolj konkretni. Nismo si vnaprej domišljali, da vemo, kaj potrebujejo. Da bi to izvedeli, smo pripravili najrazličnejše programe, delavnice, srečanja, ankete na terenu, tako med kmeti kot med podjetniki; Še posebej po vaseh smo zelo intenziv- Mag. Zlata Ploštajner je rojena Šentjurčanka, prihaja z Rifnika. V Šentjurju je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo je končala v Celju. Že od 1. letnika gimnazije se je udeleževala mladinskih delovnih akcij po vsej nekdanji Jugoslaviji in se preizkusila tudi kot namestnica komandanta. Šolanje je nadaljevala na ljubljanski fakulteti za družbene vede, kjer je doštudirala politologijo. Študijska pot jo je zanesla v ZDA, na Cleveland State University je postala magistra znanosti urbanih študij, vpisala tudi doktorski študij, vendar ga ni končala. Redno je bila zaposlena na Urbanističnem inštitutu Slovenije kot raziskovalka ter vodja projektov. Na Fakulteti za družbene vede je bila asistentka ter se ukvarjala s prevajalstvom. Zadnja tri leta opravlja funkcijo direktorice RA Kozjansko. Je članica upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja ter zadnji dve leti predstavnica Slovenije v Odboru za program Leader v Bruslju. Z možem skrbita za pet otrok, družina pa živi v Dobu pri Domžalah. no izvajali srečanja s ciljnimi skupinami, društvi, proizvajalci. Tako marsikaj izveš, seveda če želiš in znaš poslušati. Od nekdaj sem Se učila dialoga, tako da mi to ne predstavlja težav. Razen doma, s strani moža, ki včasih misli, da je premalo poslušan ... (smeh). Na osnovi tega smo oblikovali naše programe. Zavedam se, da moramo javni denar trošiti zelo odgovorno, bistveno bolj kot zasebnega! Vedno je treba pri tem imeti v mislih, da bomo za dana sredstva dobili, kar dejansko potrebujemo,- in to v največjem možnem obsegu in kvaliteti. Kar veliko dela in načrtov za dokaj majhno ekipo zaposlenih pri razvojni agenciji ... Vem, da nam na tem področju še manjka kadrov, usposabljanj, izobraževanj. Okrepitev kadrov je tudi cilj skupnega programa Razvoj za razvoj, ki ga izvajamo s hrvaško zagorsko razvojno agencijo v okviru projekta Inter-reg s pomočjo evropskih sredstev. Želimo vzpostaviti center za usposabljanje za razvoj podeželja, in sicer s ciljem, da bi oblikovali programe, v katerih bi se lahko tudi strokovni delavci dodatno usposobili, da bi lahko dejansko ugodili potrebam ljudi. Spet poudarjam mrežo partnerjev; več kot nas je, več denarja lahko pritegnemo na območje. Brezplačne delavnice, na katere ste se toliko časa pripravljali, niso ostale zgolj črka na papirju, lahko se pohvalite s prvimi rezultati, kajne? Rezultati so res že vidni. Nekatere delavnice smo že izvedli in za nobeno ni manjkalo povpraševanja. Prvi udeleženci so tako pridobili nacionalne poklicne kvalifikacije, ki jim bodo pomagale pri vzpostavljanju lastne dopolnilne dejavnosti. Izjemno so se potrudili, na primer podeželske gospodinje, ki so žrtvovale čas, ki bi ga sicer porabile za prepotrebne opravke doma, in so pridobile certifikate za peko peciva in kruha. Dodaten motiv je seveda, da so delavnice brezplačne. Za katera znanja je največ povpraševanja? Na tem mestu lahko združiva potrebe kmetovalcev in podjetnikov. Vsi povprašujejo po znanju jezikov, računalništva, v ospredje postavljajo potrebe po novih trženjskih znanjih. Na tem področju smo dejansko še precej šibki. Sploh na podeželju raje damo kot prodamo in tržimo, kar je sicer zelo lepo in gostoljubno, na drugi strani pa na takšen način v tempu tržne ekonomije ne moreš preživeti. Tildi kmetija je gospodarski subjekt, kajne? Ob tem tempu sploh še znate razmišljati izven poklicnih kategorij? Še »obvladate« pojem prostega časa? Imam to srečo, da službeno počnem reči, ki so tudi moj konjiček. Je pa res, da mi misli nenehno kam uhajajo. Sploh, ker imam družbo kolegov, ki počno in so jim blizu iste stvari kot meni, potem razpravljamo, razmišljamo, porajamo nove ideje. Vse se prepleta. Doma vas pričaka šest fantov, moških. Raje sploh ne vprašam ... Imam srečo, da imam moža, ki je tudi gospodinja, pravzaprav gospodinjec. Kuhanje je v veliki meri prevzel on. Obenem se vseh pet fantov loti vseh ženskih opravil v hiši. Skupaj zmoremo. Imate občutek, da se vloženi trud obrestuje? Se, čeprav včasih ne takoj. Nikoh pa si ne rečem »to je to«. Ponavadi razmišljam, ■ »joj, kaj vse bi danes še lahko, če bi le dan bil daljši«. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Čarovniško in počitniško rajanje Ples čarovnic, ki ga je v torek v Celjskem domu pripravil zavod Celeia, je bil uspeh na ceh črti. V Celju namreč že dolgo nismo videli tako domiselno pripravljene prireditve, šolarji pa se v času počitnic tudi v športnih objektih niso dolgočasili. Medtem ko so počitničar-ji lahko drsali, kegljali, si krepili mišice v fitnesu in še kako drugače, organizirano skrbeli za rekreacijo, so se na torkovem Plesu čarovnic na glavnem odru vrstili nastopi, med njimi tudi zelo dobro pripravljen in izveden muzikal Čarovnik iz Oza, ki so ga uprizorili učenci OŠ Brežice. Sicer pa so izbiral mis čarovnic, po domu iskali duhove, tekmovali za naj čarov-niški krik, plešah ... Otroci so lahko ob strokovni pomoči izrezovali buče, Mihaela Jezemik jih je vodila v svet izdelovanja buč, duhov in čarovnic iz gline, čarovnici Ajda in Katarina sta otrokom pomagali ustvarjati čarovniške pripomočke, društvo zeliš-čarjev je vabilo na pokušino različnih čarovniških zvarkov in namazov, otroci so se lahko sladkali s slastnimi »štrau-bami«, na čarovniški tržnici pa se je našlo še marsikaj, Noč čarovnic so dostojno in z zabavami počastili tudi v številnih celjskih lokalih, v Celjskem mladinskem centru pa so v sredo pripravili popoldansko rajanje s čarovnicami ob čarobnem napitku, družinsko gledališče Kolenc pa je uprizorilo igro Čarovnica Lili - lov za izgubljenim zakladom. BS, foto: GREGOR KATIČ 10 CELJE I ŠT0RE_ 1 VI Vila Savinja je s svojo mogočnostjo na Bregu že od nekdaj ena najlepših vedut južnega dela Celja. Graditi so jo začeli leta 1896, po denacionalizaciji pa je prešla v last treh podjetij. Ta so poskrbela za prvo fazo obnove, novo streho in fasado, zatem pa je stavbo odkupila celjska nepremičninska agencija Kapitol. Ta namerava temeljito obnoviti še notranjost vile. Kot je povedala Branka Prime iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, je vila grajena v slogu poznega histo-ricizma, torej sloga, za katerega so, predvsem pri kra-šenju fasad, značilne slogovne značilnosti starejših umetniških stilov. »Na ome- njeni vili je opaziti mešanje stilnih elementov renesanse, klasicizma in bližajoče se secesije, ki se kaže v uporabi rečnih kamenčkov kot zaključnega fasadnega sloja,« je pojasnila Primčeva. Zunanjost stavbe je bila prvič obnovljena leta 1980, ko so fasado poenostavili in rečne kamne nadomestiti v uporabo grobega ometa. Zdaj so s pomočjo Pelikanovih fotografij rekonstruirali njeno Vila Savinja, ki ima skoraj 800 kvadratnih metrov notranjih površin, je zaščitena kot kulturna dediščina in kot takšna tudi uradno vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije. prvotno zunanjo podobo. V vili so bila po končanem de-nacionalizacijskem postopku stanovanja. Končna nova namembnost ene najlepših vil v Celju še ni določena. Sledi namreč druga faza obnove, v kateri se bodo lotih notranjosti, vključno z zrcalnim stopniščem s kovano ograjo, ki je osrednji arhitekturni poudarek notranjščine. Na novo bodo oživili tudi vrt, ki je nekoč že krasil okolico vile. V Kapitolu pravijo, da bo potek notranje obnove določila bodoča namembnost vile. Za zdaj iščejo interesente s primernimi podjetniškimi dejavnostmi. Če zanimanja ne bo, bodo vilo preuredili v stanovanjski objekt. BS Celjska mačka Na celjskih ulicah se je pojavila mestna mačka - tako se namreč imenuje nov stroj za pometanje cest, ki so ga kupili v celjskih Javnih napravah. Poglavitna prednost mačke je ščetka za čiščenje, ki omogoča odstranjevanje plevela izza robnikov pločnikov in kolesarskih stez. Ta plevel odstrani, nato pa ga stroj posesa. Vsaka od treh ščetk ima pred sabo šobo za vodo, kar omogoča delo brez pra-šenja. Mestna mačka je Javne naprave stala 106 tisoč evrov. BS V Štorah se že pripravljajo na gradnjo nadvoza nad Lipo. V prvo akademsko leto Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije je pripravila srečanje študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so nazdravili prvemu akademskemu letu fakultete. V Hotelu Štorman je vršilec dolžnosti dekana fakultete doc. dr. Srečko Natek pozdravil študente dodi-plomskega in podiplomskega študija ter jim zaželel uspešen začetek študija. Srečanja se je udeležil tudi celjski podžupan za družbene dejavnosti Stane Rozman, ki je poudaril, da bo nova celjska fakulteta postala pomemben predstavnik visokega šolstva in s svojim delom dosegala kakovostne rezultate. Srečanja so se udeležili tudi visokošolski učitelji fakultete ter predstavniki strokovnih služb. V študijskem letu 2007/08 je na Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije vpisanih okoli 180 študentov, približno polovica v univerzitetni študijski program prve stopnje Ekonomija v sodobni družbi, ostali pa v magistrski študijski program druge stopnje Management znanja. Usklajeno z zakonom V skrajšanem postopku so celjski mestni svetniki sprejeli spremembe odlokov o ustanovitvi vrtcev, osnovnih šol, ljudske univerze in glasbene šole. Sandra Stajnko iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti je povedala, da so bile spremembe nujne zlasti zaradi uskladitve s spremenjeno zakonodajo na tent področju, pri vrtcih pa tudi zato, ker se je od sprejema odloka o ustanovitvi vrtcev v letu 1997 število oddelkov s 107 zmanjšalo na 88. Sicer pa novi odloki prinašajo spremembe predvsem pri sestavi svetov javnih zavodov. Spreminja se število članov z dosedanjih 11 na 9, pri čemer bodo svoje članstvo v svetih zmanjšati izključno predstavniki zaposlenih. »Zakonodaja na novo določa tudi postopke za imenovanje ravnateljev in za zaposlitve v teh zavodih. Gre zlasti za pogoj nekaznovanosti v pravnih postopkih in upoštevanje spolne nedotakljivosti,« je pojasnila Stajnkova, BS Ločujemo kar dobro Oktobra se je v ožjem delu Mestne občine Celje začelo poskusno zbiranje bioloških odpadkov. Prvi podatki kažejo na dober odziv občanov. V povprečju je bila napolnjenost rjavih zabojnikov z biološkimi odpadki od 80 do 85 odstotkov, v tej masi pa je bilo še vedno od 15 do 20 odstotkov odpadkov, ki ne sodijo v rjave zabojnike. Predvsem dobro gre ločevanje od- padkov od rok stanovalcem v zasebnih hišah. Sicer pa so delavci Javnih naprav ob prvem odvozu bioloških odpadkov pobrali 15 ton le-teh, naslednji teden pa že 25 ton. V Javnih napravah so v tem času že razdelili tudi dva ti-, soč malih, 10-litrskih smetnjakov za ločeno zbiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvih. Poslej je te lične in priročne smetnjake mogoče dobiti tudi v Projektni pi- sarni Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu. Ponovimo, da med biološke odpadke sodijo zelenjavni odpadki, olupki, ostanki sadja, kavna goščg» kavni, čajni filtri, jajčne lupine, pokvarjena hrana, papirnati robčki, pokošena trava, listje, plevel, rože ... Med biološke odpadke pa ne sodijo mlečni izdelki, plenice, olja, ostanki mesa, papir, kamenje ... BRST V Štorah precej naložb V Štorah poteka obnova kulturnega doma, kjer ni prireditev že blizu dve desetletji. Otvoritev prenovljenega doma, kjer v delno prenovljenih prostorih že vadi železarski pihalni orkester, bo decembra. Tako bodo med drugim zamenjali stavbno pohištvo, iz Stola v Kamniku, izbranega na javnem razpisu, pa so stoli že naročeni. Pri delih, ki jih sofinancira ministrstvo za kulturo, vehko sodelujejo ob- činski javni delavci. V Štorah prav tako zaključujejo z urejanjem parkirišča Športnega parka, objavljen pa je bil tudi razpis za izvajalca del za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Kompolah, kjer naj bi prihodnje leto priključili na čistilno napravo večji del kraja. Največja naložba v Štorah ter širše je gradnja nadvoza v štorsko naselje Lipa, kjer začenjajo s postavljanjem pilotov, po termin- skem planu pa ga bodo dokončali konec avgusta prihodnje leto. Mesec pozneje, septembra, naj bi se vselili na Lipi v nov dom starejših občanov prvi stanovalci, v zadnjem četrtletju prihodnjega leta pa bodo Lipi odprli še Mercatorjevo trgovsko središče. Tam načrtujejo, poleg velike trgovine med drugim banko, picerijo in frizerski salon. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Ena najlepših celjskih vedut - vila Savinja z obnovljeno fasado. Prelepa veduta Kapital Nepremičnine obnavljajo eno najlepših celjskih vil Spor za žovneško posest Želijo Braslovčani razlastiti zasebno podjetje in na ta račun nekdanjo žovneško posest prodati dražje? Ze pred časom smo pisali o domnevno nelegalnem obratovanju kompostarne, katere lastnik je Javno podjetje Geneza, in sodnih sporih glede lastništva na približno sedem tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču v Podvrhu, nekdanji žov-neški posesti. Medtem ko se je izkazalo, da kompo-starna za predelavo odpadkov nima dovoljenja za obratovanje in zato že nekaj časa ne obratuje, sodni spor med Občino Braslovče in Genezo za del zemljišča še vedno traja. Da bi Braslovčani tam razvili šport-no-turistični center, kamor bi sodilo tudi igrišče za golf, je za podjetje premalo prepričljiv razlog za odprodajo zemljišča. Dejavnost Javnega podjetja Geneza z Vranskega, ki predeluje biološko razgradljive odpadke v kompost, po mnenju braslovških »obči-narjev« ni bila ustrezna, ker da v Braslovčah ne potrebujejo tega in so tovrstni projekti že izdelani, za kar so pridobili tudi evropska sredstva. Kompostarna tudi ni izpolnjevala pogojev za obratovanje, zato so dosegli njeno zaprtje. Razlog za zaprtje je tudi, da se Geneza kot javno podjetje ne bi smela ukvarjati s profitabilno dejavnostjo. »Na tem območju želimo razviti športno-tu-ristični center, zato tovrstna dejavnost tja ne sodi,« še Sedanja podoba Žovneka prej odvrača kot privablja. V prihodnje naj bi tam zrasel športno-turistični center, celo igrišče za golf. pravi občinski predstavnik Milan Šoštarič. Golf, deponija ali kaj tretjega Še vedno pa ostaja najbolj sporno lastništvo ozemlja, velikega približno dva tisoč kvadratnih metrov. Spor glede te-. ga zemljišča se vleče že nekaj let zaradi neurejene dokumentacije takratnega Hmezada Žalec. Ker naj bi imeli Braslovčani na tem območju načrte z gradnjo športno-turističnih objektov, želijo celotno Genezi-no zemljišče odkupiti, gre za približno sedem tisoč kvadratnih metrov, kar je po mnenju odvetnika, ki zastopa podjet- je Geneza, Aleksandra Petroviča premalo prepričljiv argument. Spor za zemljišče se trenutno rešuje na višjem sodišču, kot pravi Petrovič, pa se obstoječe dejavnosti predelave odpadkov ne more kar tako črtati in je zato treba izdelati načrt. Še najraje bi videli, kot pravi Petrovič, »da bi zemljišče prodali občini ali nekomu, ki ima konkretne in resne načrte z njim.« Pri tem naj bi vse skupaj kazalo na to, da se za javnim skriva lastni interes občine, kot je že pred ča-. som poudarjal Petrovič. »Če bi imela občina resne namene z zemljiščem, bi že zdavnaj začela lobirati z nami za njegov odkup,« pravi. »Rada bi nas le razlastila in tako dražje prodala zemljišče,« še meni in pri tem ne verjame, da imajo Braslovčani resne namene zemljišče nameniti za izvajanje športno-turističnih aktivnosti. Od končne razsodbe sodišča bo torej odvisno, čigavo bo zemljišče v Podvrhu in čemu bo namenjeno ter predvsem, kaj bodo občani imeli od njega. Opuščeni in opustošeni objekti ter deponija odpadkov, kamor naj bi v prihodnje privabljali turiste in celo petičneže, pa so sedanji podobi Žovneka prej v sramoto kot ponos. MATEJA JAZBEC, foto: TT Braslovški šolarji na svojem Šolarji Osnovne šole Braslovče so se zadnji dan pred počitnicami poslovili od lokacij na Gomilskem, v Letušu in trgu Braslovče, kamor so bili nameščeni po nedavnem neurju. Šolarji so se skupaj s strokovnimi delavci in tehničnim osebjem prestavili v šolske klopi v obnovljene prostore šole Braslovče. Zahtevnega dela so se lotili z veseljem in dobro voljo, saj jih čakajo lepe, svetle in povsem obnovljene učilnice. V tednu počitnic izvajajo še dela pri pleskanju, selitvi knjižnice, računalniške učilnice, čiščenju in drugih potrebnih opravil. Kot je povedala ravnateljica Marija Zupan, bo obnova stala več kot predvidenih milijon evrov, zato bo treba na nekatero opremo v učilnicah še počakati. Kljub temu bodo 5. novembra začeti z nemotenim poukom v obnovljeni OŠ Braslovče. Prav tako bodo v ponedeljek vsi otroci vrtca Braslovče v svojih igralnicah, ki so prav tako obnovljene. TT Nov krog Savinjske lige Planinsko društvo Žalec je na Ponikvi pri Žalcu in v njeni okolici pripravilo 1. planinsko orientacijsko tekmo v Savinjski ligi za sezono 2007/2008. Na tekmovanju Ponikva 2007 je nastopilo 38 ekip, kar pomeni več kot 130 udeležencev iz sedmih planinskih dru- štev v sedmih starostnih skupinah. V skupini mladi planinci do vključno 6. razreda OŠ je zmagala ekipa PD Žalec-Po-nikva, v kategoriji mladi planinci prva ekipa PD Dobrov-lje-Braslovče, vkategoriji mladincev od 16. do vključno 25. leta pa ekipa PD Vransko. V kategoriji članov do vključno 39. leta starosti je slavila ekipa PD Šempeter, pri starejših članih v starosti nad 40 let ekipa PD Polzela in v kategoriji družin družina Žohar iz PD Žalec. Ob koncu tekmovanja je predsednikPD Žalec Vlado Rojnik najboljšim podelil pokale, ostale ekipe pa so prejele priznanja. TT Končno Kredit Posebna ponudba stanovanjskih kreditov: Pčenje- • Euribor+1,1% z odplačilno dobo do 15 let presene • Euribor + 1,2% z odplačilnovfobo do 30 let • stroški odobritve znašajo 50 EUR Ekipa PD Dobrovlje Braslovče, ki je zmagala med mladimi planinci, učenci zadnjih treh razredov. Z leve: mentorica Irena Kumer, tekmovalci David Bukovec, Darja in Monika Dobnik, Jaka Pižorn, Andrej Gajšek in predsednik PD Dobrovlje-Braslovče Joži Marovt. Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese Se dodatne ugodnosti: • Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let ■ _ • Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let 1% Banka Koper • brez stroškov odobritve m.».«««.*«. inies4éì»nmoio Večprostora Podružnična šola v Šentrupertu nad Laškim je v katastrofalnem stanju, povrhu vsega pa so v njej izmerili Tla šole se pogrezajo, vlaga načenja razpokane zidove, oprema je povsem dotrajana. Učenci naj bi v nove še radioaktivno sevanje. šolske klopi sedli predvidoma v letu 2010. Pouk ob radioaktivnem sevanju Sevanje otrokom ne škoduje, če se v učilnicah ne zadržujejo več kot dve uri na dan, zatrjujejo strokovnjaki - V Šentrupertu do nove šole v letih 2009/10 Osnovna šola v Šentrupertu nad Laškim ni samo stara, slabega videza in tesna za 34 učencev, ampak je tudi nevarna. V njej so že pred sedmimi leti ugotovili prekomerno radioaktivno sevanje. Enake rezultate so meritve, ki jih je opravil Inštitut Jožefa Stefana, pokazale leta 2003 in tudi 2005. Glede na to, da sevanje zagotovo ni v prid otrokom in njihovemu zdravju, bi pričakovali, da bodo šolo takoj sanirali, a bo omenjena naložba prišla na vrsto šele leta 2009. Podružnična osnovna šola v Šentrupertu je po številu otrok med najbolj perspektivnimi med devetimi podružnicami v občini Laško. V šolo se vsako leto vpiše več otrok, zagotovo pa bi bilo število učencev še višje, če šola ne bi bila v tako slabem stanju. V letošnjem šolskem letu podružnico v Šentrupertu obiskujejo tudi učenci petega razreda (prej le do četrtega), pri čemer se v višje razrede nato prešolajo v Laško ali Šentjur. Potrebe so tudi po predšolskem varstvu, za kar pa v omenjeni šolski stavbi ni ne prostora ne ustreznih pogojev. Sevanje ni edini problem, ki pesti šolo v Šentriipertu, svoje je naredila tudi vlaga, medtem ko v zidovih zijajo debele razpoke, tla se pogrezajo, oprema je povsem dotrajana ... Neškodljivo sevanje? Šolo v Šentrupertu so zgradili že leta 1897. Ker je bilo otrok vedno več, so leta 1967 k omenjeni šoli zgradili prizidek ter hkrati na obstoječi stavbi zamenjali streho, ki je azbestna, prizidek pa je zgra- jen iz opeke iz Šoštanja, za katero so kasneje ugotovili, da je radioaktivna. Meritve Inštituta Jožefa Stefana izpred dveh let so pokazale, da je radioaktivno sevanje najmočnejše v zadnjih dveh učilnicah in da to kar trikrat presega običajno sevanje. Vendar pa vrednosti omenjenega sevanja po besedah strokovnjakov ne presegajo najvišjih dovoljenih, sevanje pa otrokom menda ne škoduje, če se v učilnicah ne zadržujejo več kot dve uri na dan. Starši in šolski delavci so kljub takšnim zagotovilom zaskrbljeni in nejevoljni, ker občina še ni pristopila h gradnji nadomestne šole. Rdeča luč obnovi Občina Laško je sicer že pred leti nameravala sanirati šolo, vendar se krajani z občinskim načrtom ni- so strinjali, saj je ta namesto novogradnje obsegal le prenovo šole. Ta je predvidevala popravilo fasade, menjavo oken in novo šolsko opremo, kar pa bi pomenilo samo kratkoročno rešitev, ki otrokom po mnenju krajanov ne bi zagotovila zdravega bivanja v času šolanja. Zato so lani v Šentrupertu ustanovili petčlanski odbor, ki si prizadeva za gradnjo nove šole. Občinski svet je nato junija lani sprejel sklep, da se nadomestna gradnja šole izvede v letih 2009 in 2010. Kot je dejal vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Laško Dimitrij Gril, bo občina v krat kem objavila razpis za izbiro projektanta šole, do spomladi prihodnje leto pa naj bi bila pripravljena tudi vsa potrebna dokumentacija, s katero bo občina lahko kandidi- rala na razpisih šolskega ministrstva in norveškega sklada za nepovratna finančna sredstva. Kot je še dejal Gril, bi bilo res nesmiselno obnavljati šolo, saj bi bila obnova le za spoznanje cenejša od novogradnje, ki naj bi stala okoli 1,6 milijona evrov. Povejmo še, da se je Občina Laško s projektom gradnje šole v Šentrupertu že letos prijavila na razpis šolskega ministrstva za sofinanciranje. Po rezultatih razpisa se je ta projekt uvrstil na 61. mesto. Gradnja šole v Šentrupertu pa ni edina naložba v občini Laško na področju šolstva. Prihodnje leto bodo v Debru zgradili vrtec, v letih 2009/10 pa še telovadnico v Rimskih Toplicah ter hkrati obnovili tamkajšnjo OŠ Antona Aškerca. BOJANA AVGUŠTINČIC Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički ir posteljice, previjalne mizice, igrače ...) AKCIJA ta hip: - otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta), - majice z dolgimi rokavi {30 % popusta) - otroške trenerke od 12.-16. leta Vabljeni tudi v prodajalno SISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike._ Noč čarovnic na Planini Tudi na Planini pri Sevnici pripravljajo prireditev ob noči čarovnic. Klub mladih Planina s tem začenja z dvoransko koncertno sezono. Jutri, v soboto, ob 21. uri vabijo v kulturni dom Šentvid na čarovniško noč, ki jo bodo popestrili s koncertom skupine Zaklonišče prepeva. Stop motion delavnica Društvo Šmocl iz Laškega pripravlja danes, v petek, in jutri v Centru starejših - Hiši generacij dvodnevno brezplačno delavnico Stop motion animacije. Stop motion animacija je način izdelave in fotografiranja predmetov, modelov in lutk v seriji minimalnih premikov. Cilj delavnice je predstaviti stop-motion tehniko in s pomočjo mentorja pripraviti kratek animirani film. Delavnico, ki se bo začela ob 10." uri, bo vodil Thomas Aymard. BA V Dobju obnovljeno igrišče V okviru humanitarne akcije Verjemi v svoj koš je Športno-kulturno društvo na čelu s vodjo akcije Esa-dom Babačičem obnovilo že 13. športno igrišče v Sloveniji. V petek so ga slavnostno odprli v Dobju. V akcijo so se vključili tudi Občina Dobje, Klub mladih Dobje Špukn in sponzorji Deželna banka Slovenije, Skupina Panvita in Alpos. Zbrane so v petek pozdravili predstavniki vseh omenjenih, slavnostnega odprtja pa so se udeležila tudi velika imena slovenske košarke. Zupan Občine Dobje Franc Salobir je ob tem obljubil, da bo igrišče ohranilo podobo, v kateri je danes. Skupinskemu rezu traku je sledilo tekmovanje v metanju prostih metov, v katerem so se Dobjani pomerili s košarkarskimi legendami Slavkom Kotnikom, Sandijem Čebularjem in Dušanom Slavnostni rez traku obnovljenega košarkarskega igrišča v Dobju: Štefan Beniger, župan Franc Salobir, vodja akcije Esad Babačić, Slavko Kotnik, Sandi Čebular in Dušan Hauptman Hauptmanom, ki se je prireditve udeležil kot predstavnik ministrstva za šolstvo in šport ter poudaril, da država podpira tovrstne projek- te. Prijetnega druženja, ki je privabilo številne krajane, ki so si ogledali novo pridobitev, ni moglo pokvariti niti deževno vreme. Športniki in - Št. 87 - 2. november 2007 rekreativci pa so s tem pridobili dragoceni prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa. PM, foto: DP Olimsko zlato v novem sijaju V olimski cerkvi, ki jo obiščejo številni turisti, so prav tako obnovili freske, ki so delo Ivana Rangerja ter Antona Lerchingerja. Restavrirala jih je Jasna Radšel, skupaj s sodelavci. Obnova znamenitega glavnega oltarja cerkve v Olimju, ki je med največjimi zlatimi oltarji v Sloveniji, je zaključena. Trinad-stropni oltar, ki je v državi tudi med najstarejšimi, bo v nedeljo, 4. novembra, slovesno blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres. Slovesnosti, ki bodo trajale več ur, bodo v znamenju maše, ki bo ob 10. uri, ob 11.15 pa bodo nadaljevali s kulturnim programom. V olimski župniji in samostanu se konca zahtevne obnove oltarja iz leta 1680, posvečenega Mariji Vnebovzeti, posebej veselijo. V restavratorski delavnici Legvat v Žužemberku so ga obnavljah od lanskega leta. Lesni škodljivci so orna-mentiko oltarja tako poškodovali, da jo je ponekod držal skupaj zgolj lak. Obnova izjemnega kulturnega spomenika je stala 157 tisoč evrov, od česar je približno polovico prispevala država, preostalo pa župnija, minoritski samostan ter Fundacija samostana Olimje. BJ Otroci, ki obiskujejo vrtec na Sladki Gori, skupaj z vzgojiteljicama. Vrtec tudi na Sladki Gori Z letošnjim šolskim letom je na Sladki Gori začela delovati dislocirana enota šmarskega vrtca, za katero so si tamkajšnji krajani prizadevali več let. Kombinirani oddelek obiskuje 12 otrok, od tega štirje v prvem starostnem obdobju. Prostore zanj so med poletni- mi počitnicami uredili v podružnični osnovni šoli. občina je za obnovo, ki je vključevala tudi ureditev skupnih prostorov šole, namenila 42 tisoč evrov. Na Sladki Gori je sicer 31 predšolskih otrok, deset jih vrtca ne obiskuje, devet pa jih še vedno hodi v Mestinje, Šmarje in Šentjur. Normativ za ob- likovanje kombiniranega oddelka je sicer 17 otrok, zato mora občina v skladu z veljavno zakonodajo doplačevati stroške za pet manjkajočih otrok. A zna se zgoditi, da to že v prihodnjem šolskem letu ne bo več potrebno. V kraju so se namreč letos rodili že trije malčki. AK < na štirih frekvencah jjfflp 95.1 93 9 KlCtò 90.6 Mta .X X — lH j — \ -1 S srečanja vodij projekta Evropske mreže zdravih šol, ki je bilo pred nekaj dnevi v Bistrici ob Sotli. - Št. 87 - 2. november 2007 www.radiocelje.com ml Z OBČINSKIH SVETOV Proračun v javni razpravi ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so na zadnji seji v prvi obravnavi potrdili proračun za prihodnje leto. Ta je zdaj dan v javno razpravo, zbrane pripombe pa bodo v občinskem vodstvu skušali upoštevati pri pripravi odloka za drugo branje. Sicer je proračun vreden dobrih 8,5 milijona evrov, med naložbe pa so uvrstili ureditev zdraviliškega parka, športno dvorano za balinanje, adaptacijo strehe in parketa v telovadnici Ratanska vas in realizacijo projekta obrtno-podjetniški center, nadaljevali pa bodo tudi ureditev nekaterih cest. AK Zdrave šole ob Sotli Slovenska mreža zdravih šol, trenutno jih je sto dvajset, se bo v prihodnjem šolskem letu širila, je povedala na srečanju vodij projekta Evropske mreže zdravih šol nacionalna koordinatorka Mojca Beve. To je bilo pred nekaj dnevi v Bistrici ob Sotli, kjer je ena od zdravih šol. Na delovnem sestanku, ki je bil v okviru srečanja, je vodja projekta v bistriški šoli mag. Marinka Drofenik predstavila vključevanje zdravstvenovzgoj-nih vsebin v vzgojno-izobra-ževalni proces ter vsebine, ki jih izvajajo. Prav tako je predstavila načrt dela v okviru skupne teme Zdrav življenjski slog, pri čemer bodo posvetili večjo pozornost gibanju (občane bodo povabili na skupni planinski pohod), medsebojnim odnosom, zdravemu prehranjevanju, učenju učenja, raziskovanju elektromagnetnega valovanja v šoli in podobnim dejavnostim. Prof. Marinka Šipek pa je predstavila sejem kozjanskega jabolka, kjer je sodelovala bistriška šola. O različnih dejavnostih v okviru projekta, ki povezuje zdrave šole, so poročali vodje posameznih šol. Zbrani so si po uradnem delu ogledali bistriško šolo ter širšo okolico, sprejel pa jih je tudi župan Jožef Pregrad. BJ Ferjaničeva v Gradcu Slikarka Erna Ferjanič iz Rogaške Slatine, ki ima do 22. novembra samostojno razstavo v dvorcu Strmol v Rogatcu, se predstavlja trenutno s samostojno razstavo tudi v avstrijskem Gradcu. Njena razstava, ki je postavljena v galeriji Kunstlerbund-galerie v središču Gradca, ima naslov Čarobna narava (Mystische Natur). Z njo uradno obeležujejo 20-letnico partnerstva Gradca in Maribora. Ferjaničeva je namreč članica Društva likovnih umetnikov Maribor ter Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Razslava vzbuja precejšnjo pozornost javnosti, med drugim je bila v besedi in sliki predstavljena v dnevniku Kleine Zeitung. BJ ■ DOBRNA SL. KONJICE Sporen zid na vojniškem pokopališču Del zidu na vojniškem pokopališču že nekaj časa moti obiskovalce. Ene zato, ker se bojijo, da bo načet del zidu padel na grobove njihovih svojcev, druge pa, ker jim ni vseeno, da njihovi svojci počivajo onstran pokopališkega zidu. Tretji si zid želijo ohraniti, saj imajo vanj vklesane spomenike, kapelice, morebitna rušitev pa bi lahko oskrunila grobove. Ravno minuli praznik spomina na mrtve je del ljudi, ki so se včeraj poklonili pokojnim svojcem, ki počivajo onstran pokopališkega zidu, znova spomnil na moteč zid, ki deli novi in stari del pokopališča. Ne samo, da duhovnika, ki vodi molitev za vse pokojne, sploh ne vidijo, tudi tradicionalno »žegnanje« grobov ne seže do tistih, ki ležijo na novem delu pokopališča. Del svojcev, natančneje 12 družin, si želi, da se zid sanira iz sredstev občinskega proračuna. »Grobovi so bili, nekateri tudi pred več kot sto leti, posebej plačani in imajo danes svojo krajevno in zgodovinsko izročilo,« je pred kratkim opozorila Roža Marija Fazarinc. »Pred časom je župan omenil, da bi na zunanji strani'zidu lahko postavili podporni zid, v njem pa bi uredili žarne hiše. Ne vem, zakaj so to idejo zdaj zavrgli.« Kot je povedala direktorica občinske uprave Vojnik Mojca Skale, bo del zidu že zaradi varnosti treba porušiti. »Zid ni več varen, tudi zgolj obnoviti ga ne moremo, ker sploh nima temeljev. Če bi želeli zgraditi novega ah podpornega, pa bi morali poseči v grobni prostor pokojnih. Zato zdaj čakamo le še na soglasja, nato pa bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje za rušitev, če se prej ne bo že sam od sebe podrl,« je napovedala. »Sčasoma želimo stvari speljati tako, da starega in novega dela pokopališča ne bo več omejeval zid, temveč bi tega raje postavili ob regionalni cesti.« Kot je še dodala Skaleto-va, bo občina tistim lastnikom grobov, ki bi nadstan-dardne nagrobnike, imenovane kapelice, želeli obdržati, pomagala, da bodo le-ti v okviru ministrstva za kulturo prejeli dodatna sredstva za obnovo kapelic. ROZMARI PETEK Preveč varčen zdravnik? Površen, varčen in s preveč belih receptov - tako so dobmski svetniki strnili kritike občanov na račun novega zdravnika na Dobrni Miodraga Balanta. Predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik-Dobrna prim. Jana Govc Eržen očitke na račun dela zdravnika v celoti zavrača. Kot se občinski svetniki tudi sami zavedajo, je novemu zdravniku težko stopiti v čevlje dolgoletnega zdravnika Pantelije Pantoša, ki se je upokojil, vendar z delom Balanta skorajda nihče ni zadovoljen, je bilo slišati med svetniki. »Saj ne pričakujemo, da bo hodil od hiše do hiše, a težava je v tem, da delo v ordinaciji ni tako, kot bi moralo biti,« je izpostavil eden izmed svetnikov. »Pacientov ne posluša, pri pregledih je površen ter očitno zelo varčen, vsaj po številu belih, plačljivih receptov sodeč.« Veliko pacientov naj bi svoje kartoteke že preneslo drugam, čakalnica ni ravno zasedena. »Bolniki imajo možnost, da si osebnega zdravnika sami izberejo, še se v določenem odnosu zdravnik - pacient ne najdejo,« pravi predstojnica ZP Vojnik-Dobrna prim. Jana Govc Eržen. »Trdim, da je, kar zade- va strokovnost, na Dobrni vse tako, kot mora biti. Ker smo si ljudje različni, nekateri s samo komunikacijo z zdravnikom niso zadovoljni in nikoli ne bodo. Če strnem, mislim, da je zdravnik Balant zelo dober zdravnik, zato se v tem primeru ne morem postaviti na stran bolnikov.« Kot je še dodala Govc Erženova, je sporazumevanje med pacientom in zdravnikom nujno in mora biti, v dobro zdravja bolnikov, na zelo visoki ravni. »Z odnosom pa morata biti zadovoljna tako bolnik kot zdravnik,« je zaključila. RP Colnaričeva razočarala Brez odgovorov na konkretna vprašanja Konjičanov o sanaciji vodotokov Zadnje poplave so na območju konjiške občine na vodotokih povzročile za približno 270 tisoč evrov škode. Največ škode je bilo na reki Dravinji, na Polen-šici in Koprivnici. Sanacijski program za odpravo posledic v mariborski izpostavi Agencije RS za okolje še pripravljajo, k delom pa bo vzdrževalec vodotokov Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj pristopilo takoj, ko bo zagotovljen denar. Za najnujnejše ukrepe bi potrebovali 450 tisoč evrov. Pričakovanje konjiških občinskih svetnikov, da bodo dobili konkretne odgovore na vprašanja, povezana z urejanjem vodotokov v občini, pa so se na njihovi seji prejšnji teden izjalovila. Nanjo so s tem namenom namreč povabili mag. Nevenko Col-narič iz republiške agencije za okolje. Žal jim kaj več kot to, da je denarja za urejanje vodotokov v Sloveniji premalo, ni mogla povedati. V agenciji namreč še niti ne vedo, kaj bo z obljubljenimi 6 milijoni evrov dodatnih sredstev v ta namen. Če bodo morali iz tega denarja odpravljati posledice zadnje poplave, bo denarja spet premalo za vse druge nujne ukrepe. Sicer pa tudi sam program urejanja vodotokov šele pripravljajo, zato Colnaričeva ni mogla odgovoriti na nobeno izmed konkretnih vpra- Struga Dravinje je marsikje zaraščena, predvsem pa neočiščena. Za najnujnejšo sanacijo bi bilo potrebnih 450 tisoč evrov. šanj. Ne o tem, ah so posamezni določeni odseki v programu, ne kdaj bodo na vrsti, ne kaj lahko ljudje sami naredijo, da bi preprečili še hujše posledice ob prvem močnejšem deževju. Tudi tega ne, koliko stane meter čiščenja struge. Brezplodno razpravo so zato svetnik sklenili z odločitvijo, da zahtevajo podrobno poročilo o opravljenem delu v porečju Dravinje v zadnjih desetih letih ter program predvidenih sanacijskih del. Občinski svet je tudi pozval ministrstvo za okolje in prostor, da pristopi k reviziji projektov in pripravi konkreten načrt ureditve porečja Dra- vinje vključno s terminskim planom in finančnim načrtom. Šele ko bodo imeli vse to na mizi (Colnaričeva je na tokratno sejo prišla brez vsakršnega pisnega gradiva), bodo lahko kaj več povedali tudi krajanom, ki živijo na ogroženih območjih. Odgovore terjajo v Zbelovem, kjer so zahtevo podprli z več kot sto podpisi, pa krajani Loč, Žič, Draže vasi... Seveda ne le odgovore, temveč predvsem ukrepanje. Struga Dravinje je namreč po zadnjih poplavah dvignjena in ljudje se bojijo, da bo že manjše deževje povzročilo katastrofalne poplave. MILENA B. POKLIČ Četrtič v Špesovem domu Skupina glasbenikov se je že četrto leto zapored zbrala v Špesovem domu v Vojniku ter pripravila spominski koncert za pokojnega Vlada Kocmana, katerega mama jesen življenja zadovoljna preživlja v domu. Tokrat so prišli najbolj navdušeni prijatelji mame Kocman iz Kluba ljubiteljev vrtiljaka polk in valčkov, zanimiv program, kjer so s petjem navdušeno sodelovali vsi prisotni stanovalci, pa so tokrat oblikovali ljudski pevci Paridolske korenine iz Paridola, ki letos praznujejo deset let delovanja, ansambel Mladi upi iz Šmarja pri Jalšah ter neumorna ambasadorja ljudskega in umetnega petja Andrej Bremec in s harmoniko Viki Ašič st. Vsi nastopajoči so se po gasilsko, za spomin, z mamo Angelco Kocman (v srednji vrsti četrta z leve) tudi fotografirah, direktor Špesovega doma Dragan Zohar (stoji skrajno desno) pa je že napovedal večji nastop prihodnje leto. Takrat bo tudi prva petletka doma, ki je povsem poln in nudi lepo zatočišče mnogim starejšim v jesenskih letih življenja. TV Prednost domačinu ali boljšim načrtom Na zadnji redni seji so občinski svetniki na Dobrni premlevali zgolj eno točko dnevnega reda. Kot ustanovitelj so morali podati mnenje o kandidatu in kandidatki, ki sta se prijavila na razpis za mesto ravnatelja dobrnske osnovne šole in vrtca, a se med dvema kandidatoma niso mogli odločiti. Poleg dosedanjega ravnatelja Marka Šte-gra se je na razpis prijavila tudi dolgoletna učiteljica razrednega pouka Darinka Sta-goj, ki je po mnenju večine svetnikov pripravila boljši načrt dela, vendar se kljub temu svetniki zanjo niso opredelili enoznačno. Spomnili so se še na dejstvo, da je dosedanji ravnatelj domačin, pa čeprav so skorajda v isti sapi ugotovili, da se kljub temu osnovnošolci prireditev ne udeležujejo, tako kot bi si v kraju želeli. Ob koncu so svetniki oba predloga potrdili in tako levji delež odločitve preložili na ramena Sveta zavoda, ki bo v ponedeljek izglasovali novega ravnatelja ali ravnateljico dobrnske šole. RP V začetku je bilo Sveto pismo V Osrednji knjižnici Celje odprli svetopisemsko razstavo OCENJUJEMO Nostalgičen glasbeni večer Zavod, za kulturo, šport in turizem Žalec je minuli petek v dvorani Doma 11. slovenskega tabora, v okviru glasbenega abonmaja priredil glasbeni večer Zlata doba slovenske popevke. Z nostalgijo se je občinstvo lahko spomnilo nepozabnih slovenskih zimzelenih melodij, ki so zazvenele s pomočjo celjske instrumentalne skupine Coda express (vodja in aranžer je Igor Korošec), mladih pevcev Coda singers in s posebno častno gostjo večera Eldo Viler. Igor Korošec je nadvse skrbno in posrečeno izbral popevke, ki so nastale v letih 1962-1980, za katere so glasbo pisali mojstri, kot so Privšek, Sepe, Robežnik, Soss, največkrat na besedila pesnikov Gregorja Strniše, Elze Budau, Miroslava Košute in drugih. To so bdi časi, ko seje sporoälo pesmi zlilo z glasbo, z odličnim aranžmajem in odlično interpretacijo. Mnoge od njih so v zadnjih letih, ko spet in spet obujamo spomine na zlata leta slovenske popevke, ko so pevci imeli moč v glasu in interpretaciji, ko so vedeli, kaj pojejo, saj so jih o tem poduäli pesniki in skladatelji, doživele marsikatero preobleko v modernejši izvedbi, a le redkokdaj ta »remake« dosega kakovost originala. Zato je občinstvo, ki je dodobra napolnilo dvorano, s prijetnim presenečenjem navdušeno sledilo prisrčno izvedenemu programu, ki ga je kronološko predstavljal Igor Korošec in pripravil odlične aranžmaje za svojo izkušeno glasbeno skupino. Vsakemu pevcu so vsebinsko in interpretacijsko izbrali res njemu primerno zimzeleno uspešnico, krasno pa so pevci združili glasove tudi kot spremljevalni vokali ali kot osemčlanska vokalna skupina (Tomo Hartman, Tanja Ravljen, Katja Anderlič, Miha Hliš, Sandra Petek, Anja Florjan, Manuela Brečko in Boštjan Korošec, kije nekaterim pevcem tudi mentor). Posebno glasbeno doživetje pa je bil prav gotovo nastop legende slovenske zabavne glasbe, pevke Eide Viler, ki je predstavila nekatere nagrajene skladbe svojega bogatega repertoarja, ki so jih posebej zanjo napisali sami asi naše poezije in zabavne glasbe. Še vedno v odlični formi, s še vedno nenavadno obsežnim, prodornim, toplim in lepim glasom, je ob spremljavi skupine Coda Express doživeto zapela svoje uspešnice, ki zagotovo sodijo med najlepše, najzahtevnejše in najbolje odpete skladbe naše zabavne glasbe in navdušila mlade pevce in občinstvo. Večerje zaključila z nepozabno Lastovko, še vedno toplo vgnezdèno v glasbenih srcih Slovencevi S koncertom so nastopajoči več kot odlično izkazali svoje spoštovanje in zahvalo tvorcem slovenske zabavne glasbe ob 45. rojstnem dnevu slovenske popevke, ki so jo tako znova obudili starejši publiki in približali mlajšim. Navdušeno ob-činstvo jih je nagradilo z burnim aplavzom. Samo upamo lahko, da bo koncert ponovljen v kakšni od celjskih dvoran, pa še kje drugje. Celje v Londonu Polona Dolžan, ki je v sodelovanju z društvom ljubiteljev umetnosti septembra v Celju speljala projekt multi-kulturnega sodelovanja podiplomskih študentov Royal Art College iz Londona s Celjem, je sporočila, da se projekt nadaljuje tudi v Londonu. Sprejel jo je namreč rektor te ugledne šole umetnosti, sir Christopher Frayling, ki je navdušen nad rezultati projekta. 1\idi sam se je udeležil odprtja razstave, ki so jo v prostorih šole odprli 29. oktobra in si jo bodo Londončani lahko ogledali do 6. novembra. Ob srečanju je Dolžanova rektorju Fraylin-gu predala tudi darilo celjskega župana Bojana Šrota. BS Polna dvorana pod Celjskim stropom, kjer so pripravili uvodni program ob odprtju razstave in kjer so dr. Jože Krašovec, dr. Majda Merše ter dr. Mihael Glavan predstavili zbirko Biblia Slavica. Slovenci smo ponosni na svojo svetopisemsko prevajalsko tradicijo, ki jo večina, žal, premalo pozna. Zato so na razstavi predstavljeni temeljni slovenski delni ah celotni prevodi in prevodi, ki so še posebno zanimivi z vidika literarne zgodovine, od Trubarjevega Evangelija do sodobnih prevodov Svetega pisma. Drugi del razstave pa zajema okolje, v katerem je nastajalo Sveto pismo. Na ogled so različni predmeti, ki so bili in so še danes del judovskega verskega izročila in judovske kulture. Slovenska Biblija v Biblii Slavici Konec lanskega leta je v mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki izhaja v Nemčiji, izšla tudi faksimilna izdaja najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma. Faksimile, ki je prav tako na ogled v Osrednji knjižnici Celje, so pred odprtjem razsta- ve predstavili pod Celjskim stropom Pokrajinskega muzeja Celje. Slovenska Biblija je sklepno dejanje v edinstveni mednarodni zbirki Biblia Slavica, ki je v 40 letih izdala faksimile najstarejših in torej najbolj ogroženih slovanskih in baltskih prevodov Svetega pisma. Kot je pojasnila dr. Majda Merše, ki je sodelovala pri izdaji faksimila, ta obsega devet najstarejših slovenskih biblijskih prevodov. »To so dela, ki so izhajala med letoma 1550 in 1582, torej v času pred izidom prvega celotnega biblijskega prevoda, ki je znan pod imenom Dalmatinova biblija,« je dejala Meršetova in priznala, da je bilo delo zelo težavno, saj so izvirna besedila ohranjena le v redkih izvodih, pa še ti so včasih tako poškodovani, da so si morali pri sestavi celovitega besedila pomagati z več izvirniki, ki so jih iskali ne samo doma, ampak tudi v tujini. Predstavitev Biblie Slavi-ce in odprtja razstave v celj- ski knjižnici sta ob predstavnikih drugih verskih skupnosti z obiskom počastila tudi celjski škof dr. Anton Stres in evangeličanski škof mag. Geza Erni-ša. »Kar je lepo, dobro in resnično, ne zastari. In tako je Sveto pismo kot velika stvaritev vedno aktualno,« je o pomenu Svetega pisma za današnji čas povedal Stres. Erniša pa je dodal: »Biblija, ki je knjiga vseh knjig, je vedno znova vzpodbuda, da ljudje znamo oceniti, kako naj se v tem svetu obnašamo, ne le do boga, ampak tudi do sočloveka. In v tem smislu je Sveto pismo tudi danes zelo aktualno.« Ob razstavi se bodo vse do njenega zaprtja vrstili številni spremljevalni dogodki. Prvi bo že danes, v petek, ob 18. uri, ko bo igralec Gregor Čušin v Celjskem domu uprizoril monokomedijo Čušinov evangelij. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Sveto pismo predstavlja temelj krščanske vere in hkrati temelj evropske kulture. Ta knjiga je prevedena v največ jezikov in pri mnogih narodih predstavlja prvo tiskano ali celo prvo pisano besedo. Sveto pismo pa je tudi danes še vedno zelo aktualno. O tem priča tudi svetopisemska razstava, ki so jo ob Slovenskem letu Svetega pisma v ponedeljek odprli v Osrednji knjižnici Celje. Ker bo prihodnje leto minilo 500 let od rojstva Primoža Trubarja, so razstavo dopolnili tudi z njegovimi deli. Svetopisemski del razstave so ob izidu novega celotnega prevoda Svetega pisma v slovenščino (septembra 1996) pripravili v Svetopisemski družbi Slovenije. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani, do 8. decembra pa jo bo mogoče občudovati tudi v Celju. 110 min., (The Kingdom), triler Režija: Peter Berg Igrajo: Jamie Foxx, Jannifer Garner, Ashraf Barhoum, Jason Ba-teman. Chris Cooper, Ali Suliman. Andrew Astor, Hrach Titizian Že v Planetu Tuš! KRALJESTVO Razstavljeni predmeti iz Svete dežele in slovenski prevodi Svetega pisma, ki so na ogled v Osrednji knjižnici Celje, so navdušili obiskovalce. Sledi v Minattijevih pesmih Portret pesnika, kot so ga odstirali v Večeru slovenske besede na Rečici ob Savinji »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen ...« Skoraj že ponarodeli verzi so se še globlje zapisali obiskovalcem Večera slovenske besede, ki ga je na Rečici ob Savinji pripravilo tamkajšnje Kulturno umetniško društvo Utrip, na večeru pa je Ivan Minatti obiskovalcem delil koščke svojega življenja in ustvarjanja ter med drugim dejal: »Čas, v katerem je nastala ta pesem, je bil tako težak, brezoseben in odtujen, da je naravnost klical po teh verzih.« Pesnika in prevajalca, ki je za svoje delo prejel kar nekaj nagrad, je skozi pogovor imenitno vodila Breda Bider, njegove pesmi pa sta recitirala Nevenka Presečnik Firšt in Frank Bider. »Štajerec sem, priznam, čeprav sem bil v Slovenskih Konjicah slučajno rojen,« je večerni pogovor začel Minatti, čigar oče je bil državni uradnik in se je zaradi službe selil iz kraja v kraj. »Konjic se bolj malo spomnim, mogoče potoka in cerkve z visokim zvonikom.« V Slovenskih Konjicah so se rodili trije sinovi, družina pà-se je nato preselila v SloVenj " Gradec. »Tu sem začel hoditi v šolo in nasploh so spomini na mesto med najlepšimi. Uršlja gora, Mislinja, kjer smo se kopali ... Ko smo se ponovno selili, sem bil zelo nesrečen, to je bila grozljivka. V Ljubljano, stran od narave, smo se preselili novembra, ko zaradi megle nisi videl deset metrov pred sabo.« Od zdravnika do pesnika Tako je Minatti kot 10-letni pobič postal Kranjec in ostal zavezan Ljubljani, kjer je obiskoval gimnazijo in pisal prve pesmi. »Priimek je italijanski. Ko je profesor na gimnaziji bral priimke, nekaterih ni mogel izgovoriti, Minatti pa je kar zapelo. Vseeno sem imel težave z njim, on pa z mano,« se je prešerno zasmejal pesnik, iz katerega so kar vreli spomini. Po gimnaziji se je vpisal na študij medicine, ki pa ga je prekinila vojna. »Saj veste, nekdaj so mame želele, da bi bili njihovi sinovi gospodje, to- »Vse pesmi so moje, nimam kaj, ampak priznati moram, da sem si za branje izbral najkrajšo,« je izdal Minatti med prebiranjem ene od svojih stotih pesmi, za katere pravi, da so tisto pravo. »Nekaj so geni, nekaj pa alkohol,« je Minatti izdal recept za vitalnost. »Da ne bi mislili: pijem ga po pameti zdravi, kot vsi Slovenci.« rej duhovniki. V mojem času je moja mama želela >dohtaija<, zato me je namenila za medicino. Seveda sem jo poslušal, vendar ko so začeli rezati trebuhe, sem rekel >hva-la<. Dišala mi je slavistika, poleg tega pa sem bil med peterico fantov, ki smo že v gimnaziji na roke pisali almanah. Že takrat sem čudi pesmi. Te sem pisal tudi v partizanih, prva, Pismo materi iz groba, pa je bila objavljena na bukvi.« Tudi o času, preživetem v partizanih, je tekel pogovor. Mlad fant ni čutil druge poti kot upor proti okupatorju. »Kot medicinca so me dali v bolnišnico, sam pa sem komaj znal našteti kosti, zato so me prestavili. Čeprav sem bil malo razočaran: v partizane sem šel z odprtim srcem, že takrat pa sem pisal pesmi, ki niso bile primerne za tisti grob in 'surov čas, moja poezija "7'e preveč mehka in preo-tožna. Nihče mi ni preprečeval, da bi pisal, vendar sem se počutil bolj kot neke vrste sopotnik.« Konec vojne je pesnik uresničil svoje sanje in se vpisal na slavistiko. »Nisem se odločil za profe-suro, ker sem vedel, da sem med tistimi profesorji, iz katerih bi se otroci delali norca. Imel sem srečo, da me je Ivan Potrč potegnil na Mladinsko knjigo, kjer sem ostal do upokojitve. Tako sem bil nenehno v stiku z literaturo in ljudmi, ki so pisali... Ko sem se upokojil, mi je bilo zelo dolgčas. In mi je še vedno.« V pričakovanju svetega duha Tako je Minatti odstiral drobce svojega življenja, čeprav so bile v ospredju njegove pesmi. »Ob svojih pesmih se ne spomnim, od kod so prišle in kdaj so nastale. Ob podobnih priložnostih, kot je večer na Rečici, jih poslušam kot nekaj novega. Vedno znova me zanima, kako pesem doživlja tisti, ki jo prebira. Moram pa povedati, da je meni poezija vse, vendar o njej ne znam govoriti. Vem le, da je pisanje pesmi kot nek proces, med katerim človeka, če rečem v šali, ob-senči sveti duh. Ko začu- »Čeprav je nastalo tudi nekaj tovrstnih pesmi, za otroško poezijo nimam smisla. Bi pa rekel, da sem imel v mladih letih bolj smisel za otroke delat.« Podobnih misli so obiskovalci Večera slovenske besede na Rečici slišali še veliko. tiš impulz, mu slediš, ker hočeš nekaj izraziti. Kot slepec tipaš, kje je prava stopinja, kje je prava beseda. Na koncu jo najdeš, vendar nobena pesem ni stoodstotna stopinja, je le sled. Nekatere pesmi so nastale zelo na hitro, pri drugih pa ni in ni šlo. Včasih se tako ustavi, da sploh ne pridem do konca in potem pesem obleži v predalu. To je, kot ob vsakem nedokončanem delu, precej neprijetna muha.« Znano je, da je Minatti pesnik narave. »Nikoli ne pišem po naročilu, stvar moram krvavo doživeti, da lahko dam kaj iz sebe. Potrebujem samoto in mir, da lahko prisluhnem vsemu, kar se plete in rojeva v meni. Meni je zelo ljubo barje. Tam stojiš, veter vleče, bilke se majejo ... In potem, kar naenkrat, začutiš impulz, nekaj, kar je treba takoj dati ven. Večina mojih pesmi je rojenih v naravi,« je poudaril Minatti, glede popularnosti svojih pesmi pa dodal: »Veseli me, če katera od pesmi zbudi odmev, čeprav sem prepričan, da druge niso slabše in da bi jim lahko posvetili več pozornosti.« Čeprav rečiški gost velja za enega prvih povojnih intimistov, ki je s svojo osebno izpovedno poezijo marsikomu zlezel pod kožo, Minatti priznava, da mu tovrstno umeščanje ne gre najbolje. »V pesmih sledim svojemu srcu in vsemu, kar se mi je porodilo, za predalčkanje pa mi ni veliko. Nikoli nisem pisal pesmi zaradi občinstva, ljudi, temveč zato, ker sem jih moral. Seveda pa pesem dobi svojo polnost potem, ko pride med ljudi.« V tem »sledenju srcu« je slišati veliko hrepenenja, odtujenosti, razočaranje, samote... »O tem, če je tudi moje življenje takšno, je bolje, da povprašate ženo. Vendar me samota spremlja že celo življenje - velikokrat se počutim, da stojim ob strani. Od tod hrepenenje po popolnosti, ki je ni. Seveda imam ženo, družino, zdi se mi, da imamo lepe odnose. Kljub vsemu pa sem občutil neko di- stanco, mogoče bi rekel pesniško razpoloženje, ki pa ga potrebujem, če hočem pisati.« Drobne besede V Minattijevih pesmih je veliko besed, ki opozarjajo človeka na drobne, majhne stvari, ki se sicer zdijo samoumevne. Od tod verjetno slovenski prevod Malega princa. »V glavnem sem prevajal stvari, ki so mi bile všeč in sem jih začutil kot svoje. Ko sem prvič prebral Malega princa, sem bil očaran, vendar v Sloveniji ni naletel na najboljši sprejem, češ da ni primeren za socialistične čase. Še po nekaj letih, ko smo ga končno izdali, so me prodajalci napadali, češ da ne gre v prodajo. Prijel se je le počasi, potem pa izhajal v čedalje večjih nakladah.« Minatti, ki je prevajal praktično iz skoraj vseh slovanskih jezikov, priznava, da je s prevodi reševal samega sebe. »Če samo pišeš, lahko padeš v neko šablono, ponavljaš besede ... Prevajanje je nekaj povsem drugega, podrejal sem se tuji estetiki in skušal razširiti jezikovni zaklad,« je razlagal pesnik in spet prešerno dodal: »Oh, svojih pesmi nisem prevajal - še napisal sem jih težko.« Kot urednik je bil v stiku z mnogimi pisatelji in pesniki. »Opravka sem imel z mladimi ljudmi, ki so me prerasli. Vsak urednik ima svoje kriterije, po katerih dela. Ne rečem, da so ti kriteriji najbolj pravični, ker ima vsak svoj pogled. Toda menim, da kar je bilo ob-javljivega, je bilo objavljeno. Kar je bilo pod nivojem, pa je šlo v koš.« Minatti kljub visokim letom, je letnik 1924, še ustvarja, vendar teh pesmi ne objavlja. »S svojo poezijo sem si ustvaril ime in nima pomena, da bi ga z zadnjimi pesmimi pokvaril. Povedal sem že, da sem včasih napisal deset pesmi na leto, sedaj pa eno na deset let. Nekako nisem zadovoljen s temi pesmimi. Ne bi se rad ponavljal, pod nek nivo pa ne morem.« URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MAVRIČ »Najbolj plodna so bila leta med 20 in 35. Ko sem se drugič oženil, so pesmi kar vrele.« Miniaturka je po avtorjevih besedah tisti pravi izbor, ki pokaže veličino njegovih pesmi. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Gorico pri Slivnici. Našo novinarko boste, v ponedeljek, S. novembra ob 16. uri našli v kulturnem domu v Gorici, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavih problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ah nas pokličite! Danijel Žagarje mentor ženske desetine, ki je bila na tekmovanju GZ Žalec tretja. dobila srebrno priznanje za kruh, pečen v krušni peči. Ni pa kar tako ženska desetina Kristina Vošnjak, Romana Žagar, Amadeja Šalamun, Ines Šalamun, Mojca Košec, Janja Oset, Nina Božič, Mojca Božič, Petra Nataša Vodišek in Urška Senič z mentorjem Danijelom Žagarjem, ki je letos prvič v 93-letni zgodovini PGD D reši ri ja vas sodelovala na tekmovanju GZ Žalec in v kategoriji članic A osvojila 3. mesto. Pokal na vidnem mestu krasi klubske prostore. Sogovorniki se strinjajo, da je v vasi lepo urejeno okolje z mnogo cvetja, zelenja in drevja, a se spominjajo, da je glede tega bilo pred 40 leti še bolje. Takratna hortikul-turna sekcija je bila zelo aktivna, vedno so pripravili tudi ocenjevanje. Pred hiše so zapičili modre in rumene tablice, da se je videlo, kdo je najboljši! Žal so bili v vasi premalo pozorni takrat, ko so se lotili obnove starih hiš in gospodarskih poslopij ter je zdaj zavladal sodobnejši arhitekturni videz. Eno od hiš so zgradili celo tako veliko, da so nekateri prišleki spraševali, če je šola ... Čim prej pa bi ljudje radi rešitev največjega vaškega problema - ureditev kanalizacije in zavarovanja pred poplavami. Vsi okoh so poskrbeli za varnost pred. poplavami, ker pa se voda nekje mora razliti, si je zdaj izbrala območje Drešinje vasi, ki je tudi letos ob poplavi doživelo veliko škodo. TONE VRABL Stanislav Gajšek, gospodar PGD Drešinja vas, me je med obiskom popeljal po kraju, ki je skrbno in z ljubeznijo urejen, ter se ustavil pred domačijo, za katero mnogi mislijo, da je šola. Ker je imel Stanislavov oče tudi opekarno na Ljubečni, mu pri zidavi domače hiše ni bilo težko zgraditi večje od ostalih. Po vaški aveniji do hmeljišč Po nekoč in delno še danes glavni cesti med Celjem in Žalcem je prometnica speljana skozi Leveč, naprej ob srcu Petrovč, pelje pa tudi povsem po robu še enega večjega naselja - Drešinje vasi. Zato tudi morda ta kraj ljudje poznajo manj, kot bi ga sicer in kot bi bilo prav. V Drešinji vasi s posodobljenimi hišami, večinoma odetimi v prelepo balkonsko in vrtno cvetje, je 54 hišnih številk in po zadnjih podatkih naj bi bilo 247 prebivalcev. Za vas je značilna 500 metrov dolga povsem ravna ulica od glavne ceste do hmeljišč in polj, na obeh straneh pa so nekoč premožni domačini, katerim je dajal večino kruha grenek zlat hmelj, postavljah hiše z gospodarskimi in s kmetijskimi poslopji. To je prava vaška avenija, ki daje kraju, ki je oddaljen od Celja štiri, Petrovč en in Žalca tri kilometre, poseben pečat. NOV! TEMU Delovni obisk v kraju, ki se malokrat obširneje pojavi v tisku, smo začeli v osrednjem krajevnem objektu, lepo urejenem in vzdrževanem gasilskem domu. Ta je res srce krajanov in tudi tistih, ki jih obiščejo, kar v zadnjih letih še posebej velja za dva imenitna dogodka: razstavo jaslic Spodnje Savinjske doline v božičnem času in razstavo dobrot kmečkih žena in gospodinj ob velikonočnih dnevih. Za oba dogodka je dal pobudo domačin Jože Stepišnik. Med krajevne posebnosti z dolgoletno tradicijo sodi tudi vsakoletno postavljanje mlaja 27. aprila, izdelovanje butare velikanke na cvetno nedeljo, kar je v domeni domačih gasilcev, ki se potem z njo na hmeljske starešine Franca in Janeza Oseta ter Viktorja Gajška in hmeljsko princeso Sabino Žagar.« Obnovili so nekaj krajevnih kapel in križev. Letos pred veliko nočjo je bil blagoslov obnovljenega An-zekovega križa, ki so ga postavili že leta 1904 v želji po dobri kupčiji in dobri letini. Prejšnji mesec so obnovili Tinčevo kapelo na koncu vasi in dogodek je bil pravo vaško slavje. Najbolj pa so ponosni na kužno znamenje iz prve polovice 17. stoletja, ki stoji tik ob magistralni cesti ob vhodu v vas. Ker je bilo znamenje v prometnih nesrečah večkrat poškodovano, so original leta 1988 prestavili na travnik ter ga nadomestili s ponaredkom. Pogrešajo dramsko sekcijo V dvorani gasilskega doma trenutno obnavljajo tla. Želja je, da bi dvorano usposobili tudi za uprizarjanje iger, kar bi še posebej prišlo prav v dolgih zimskih večerih. Včasih je bila dramska sekcija zelo aktivna. V vasi sicer nimajo svojega pevskega zbora, ima pa tu korenine zborovodkinja MPZ Petrovče Metka Degen - Berk. Med znanimi je iz Drešinje vasi tudi slikar Stanislav Petrovič - Čonči, ki je na pročelje gasilskega doma narisal imenitno podobo zavetnika Florjana. Med mlajšimi so ponosni na obetavno likovnico Janjo Oset, ki je tudi aktivna gasilka. Marija Oset je letos na razstavi domaČih dobrot na Ptuju V lepih jesenskih dneh je bilo na mnogih kmečkih dvoriščih (Tilčka Drevs prijateljico Anito Uranjek) videti prizore trebljenja buč. Kužno znamenje je simbol Drešinje vasi. po poljskih poteh odpravijo v petto vško baziliko. Dobro ah vsaj solidno pa so obiskane tudi druge prireditve in dogodki. Nekoč, ko je hmelj nekaj veljal ... Franc Oset, eden tistih, ki kraj najbolje poznajo, pripoveduje: »Nekoč, ko je hmelj nekaj veljal, je bilo v vasi 18 kmetij, ki so se ukvarjale s hmeljarstvom. Ko je začela cena hmelju padati, so kmetje v hmeljišča začeli uvajati druge kulture. Danes je v Drešinji vasi le pet čistih kmetij: Frančišek Gajšek, Ivan Oset, Milan Stepišnik, Slavko Šalej in Jože Oset, pri čemer so vsi tudi hmeljarji. Štirje - Jože Oset, Milan Stepišnik, Jože Drev in Janez Rožanc -se ukvarjajo z mlekom in oddajo dnevno tudi po več kot 250 litrov bele tekočine. V kraju smo ponosni Gregor Košec je predsednik PGD Drešinja vas: »V kraju je 37 otrok starih do deset let Tam, kjer je bila včasih vaška gmajna, bi jim radi uredili travnato igrišče z igrali.« Franc Oset je eden najboljših poznavalcev razmer v Drešinji vasi, kjer je bil tudi 11 let predsednik gasilskega društva. Lazarevića poslali domov Rokometni klub Gorenje in Uroš Lazarevič, desni zunanji igralec iz Srbije, ki je s klubom pred začetkom letošnje sezone podpisal polletno pogodbo, sta predčasno sporazumno prekinila sodelovanje. . 202 cm visoki igralec, ki se je že vrnil v Beograd, zaradi težav s poškodbo kolena ni uspel pokazati vsega svojega znanja in si zagotoviti ustrezne mi-nutaže v ekipi, eden od pomembnejših razlogov za prekinitev sodelovanja pa je bil tudi dolgotrajen postopek pridobivanja delovnega dovoljenja. RK Gorenje je opravil redno letno in tudi vohlno skupščino kluba, na kateri je bilo podano poročilo o delovanju kluba, opredeljeni so bih tekmovalni cilji, ki od preteklih ne odstopajo. Gorenje se želi še naprej redno uvrščati v najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje, ligo prvakov. Prav tako je bilo sprejetih nekaj pomembnih sldepov, z namenom uspešnega delovanja v prihodnosti. Poleg nekaterih popravkov statuta kluba, ki zamenjuje mesto generalnega sekretarja z direktorjem kluba, je ena od zelo pomembnih sprememb sklep o ustanovitvi gospodarskih družb. Gorenje v Sloveniji ekskluzivno zastopa in distribuira blagovne znamke Hummel (športna oprema in Matevž Skok in njegove obrambe so bili v pretekli sezoni zaščitni znak Gorenja. modna oblačila), DeRoyal (ortopedski in medicinski pripomočki) in Dip'n'Grip (smola za igranje rokometa in čistila) . Poleg veleprodajnih aktivnosti je klub za namene maloprodaje v zadnjem letu in pol odprl dve trgovini: v Velenju in Ljubljani. Eden od ciljev je, da bi maloprodajne enote v naslednjem letu odprli tudi v Mariboru in Kopru. Zaradi obsega poslovanja, s katerim so pri RK Gorenje zadovoljni, boljše optimizacije in transparent-nega poslovanja z namenom zagotavljanja potrebnih materialnih pogojev za nemoteno delovanje kluba in uresničeva- nja ciljev, zaradi katerih je klub ustanovljen, bodo do konca tega meseca ustanovili družbo RKG, d.o.o. Potrjen je bil tudi novi upravni odbor RK Gorenje, v katerega so bili iz družbe Gorenje poleg predsednika uprave Franja Bobinca izvoljeni še Janez Živko, Branko Apat in Uroš Marolt. Preostali člani UO so še predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, predsednica uprave družbe Vegrad Hilda Tovšak, direktor podjetja To-ming Consulting Tomaž Roč-nik, direktor podjetja Gorenje IPC Simon Kumer, direktor podjetja Smreka Bruno Zagode in direktor podjetja Birt Uroš Meža. V nadzorni svet kluba so bili izbrani dolgoletni predsednik kluba Franc Plaskan ter Jože Silovšek in Alojz Hudarin. Po zakonu je RK Gorenje zaradi obsega poslovanja obvezan k reviziji, tako da je skupščina potrdila tudi revizijsko hišo, ki bo pregledala poslovanje v letu 2007, DŠ, foto: GREGOR KATIČ Je 17-letno dekle iz Murske Sobote, ki je svojo rokometno pot začelo relativno pozno, in sicer v 7. razredu osnovne šole. Za ta šport sta jo navdušila oče in stric. Njen prvi klub jc bil ŽRK Millennium iz Svetega Jurija ob Sčavnici. V Celje je prišla kot srednješolka in takoj postala članica ŽRK Celje Celjske mesnine. Visoka perspektivna mlada igralka je stalna članica prve ekipe. Pri celjskem klubu je začela tudi nizati večje rokometne dosežke: . 2004/2005 - kadetinje 2.mesto državnega prvenstva . 2005/2006 - s kadeti-njami in z mladinkami osvojitev . 2006/2007 - s kadeti-njami in z mladinkami osvojitev državnega naslova (izbrana tudi za najboljšo igralko kadetskega prvenstva) nem tekmovanju. Je tudi stalna članica državne kadetske reprezentance, s katero je do zdaj osvojila 4. mesto na mediteranskim igrah v črni gori in letos na evropskem prvenstvu na Slovaškem 11. mesto. Sprejem za w bronastega Žana Marguča Član zreškega tekvondo kluba Unior Žan Marguč je na evropskem prvenstvu v estonskem Tallinnu osvojil bronasto medaljo v kategoriji do 64 . kilogramov. Na svojem prvem evropskem tekmovanju v članski kategoriji je premagal dva tekmeca in nato izgubil s kasnejšim zmagovalcem. Njegovega uspeha se je veselila cela domača Draža vas, ki mu je ob vrnitvi pripravila sprejem in veliko zabavo. Krajani so svojega junaka pričakali v okrepčevalnici Ivana Marguča. Kot se spodobi, sta mu najprej čestitala podžupan Občine Slovenske Konjice Bojan Podkrajšek in predsednik KS Draža vas Dušan Arbajter. Še bolj kot čestitk je bil Žan vesel obljube, da mu bodo pomagali v nadaljnji karieri. Čestitke si je seveda prislužil tudi Ža-nov trener Emin Durakovič. Zabavo s šampanjcem in z vsem ostalim so organizirali kra- PANORAMA KOŠARKA Izidi 4. kroga Pokala KZS (m), povratne tekme: Hopsi Polzela - Krka 80:95, Rogla -Alpos Šentjur 98:94, Rudar Trbovlje - Elektra 70:72. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 2.11. NOGOMET 1. SLMN, 7. krog, Celje: Ži-vex - Tomi Press Bronx, Litija: Svea - Dobovec (obe 20). Sobota, 3. 11. NOGOMET 1. SL, 17. krog: Domžale -MIK CM Celje (18). 3. SL - vzhod, 13. krog: Kovinar Štore - Šentjur, Dravinja - Črenšovci, Šmarje - Ver-žej (vse 14). Štajerska liga, 13. krog: Möns Claudius - Simer Šampion, Šoštanj - Peca, Bistrica - Rogaška, Zreče - Oplotnica (vse 14). 1. MNZ Celje: Ljubno - Pi-vovar Laško (14). ROKOMET 1. SL (m), 7. krog, Hrpelje: Gold Club - Celje Pivovarna Laško (19). 1. SL (ž), 7. krog: Celeia Žalec - Kočevje (18). KOŠARKA 1. SL (ž), 2. krog: Črnomelj - Konjice, Odeja - Citycenter (obe 17). Nedelja, 4.11. NOGOMET 2. SL, 13. krog: Rudar Velenje - Triglav Gorenjska (16). 3. SL - vzhod, 13. krog: Šmartno - Pohorje (14). ROKOMET 1. SL (m), 7. krog, Velenje: Gorenje - Koper (17.30). ^'dežele celjske mesnine Žan Marguč z bronasto evropsko medaljo jani Draže vasi, s tem pa so Ža-novo veselje ob medalji še okrepili: »Občutki so super. Sprva kar nisem mogel verjeti, da mi je res uspelo. To je moja prva medalja v članski konkurenci in upam, da bo na naslednjem evropskem prvenstvu, ki bo maja prihodnje leto v Poreču, še žlahtnejša.« NA KRATKO Brez medalje Celje: V Biljard klubu Celje je bilo državno prvenstvo v devetki za ženske. Ducat najboljših slovenskih tekmovalk se je pomeril v dveh skupinah. Predstavnica domačega kluba Katja Leskovšek je štirikrat zmagala in le enkrat izgubila, v boju na izpadanje pa se ni uspela uvrstiti na stopničke. Podobna usoda je doletela Aleksandro Hribar iz BK Planet Celje. Zmagala je Maruša Premru (BK Kaval). Sešlarju suspenz, Pinnija po denarnici Ljubljana: Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Jemej Klarič je imel po odigranem 15. krogu Prve Lige Telekom Slovenije veliko dela, saj je podelil kazni kar na štirih od petih prvenstvenih obračunov. Na tekmi Koper - MIK CM Celje (4:2) si je suspenz prislužil celjski nogometaš Simon Seš-lar, ker je zahteval opomin za igralca nasprotne ekipe in nato nešportno zapustil igrišče. Na podlagi 33. člena disciplinskega pravilnika je do izreka kazni v suspenzu. Kar štiri tekme prepovedi zaradi nasilne igre si je prislužil Marlon Rogerio Schwantes, disciplinski sodnik pa je ob izreku kazni upošteval tudi oteževalno okoliščino glede predkaznovanosti. Na omenjeni tekmi jo je skupil tudi trener Celjanov Pavel Pinni, ki bo moral vblagajno zaradi nešport-nega vedenja prispevati 120 evrov, pri čemer je Klarič upošteval dejstvo, da se je Pinni sodniku tekme takoj opravičil ter športno zapustil ograjeni del igrišča. Katarina na zaključni turnir Velenje: Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je kljub nekoliko slabšim igram na zadnjih turnirjih na lestvici WTA še vedno na dokaj visokem 28. mestu. Velenjčanka bo z Japon-ko Ai "Sugijamo med dvojicami nastopila na zaključnem turnirju sezone v Madridu. Pokal Heledis v Trju Celje: Jutri bo v dvorani OŠ "nje tradicionalni mednarodni turnir v judu za pokal Heledis. Na njem bodo nastopili vsi najboljši predstavniki JK Sanka-ku Celje, ki so se včeraj vrniti s priprav v Torinu. Prvi boji se bodo začeli ob 10.00. (DŠ) Krajani Draže vasi so ponosni na svojega mladega junaka. S sprejemom so mu to tudi pokazali. Skate Celje 2007 Mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju pod okriljem Mednarodne drsalne zveze (ISU) in v organizaciji Drsalne zveze Slovenije ter Drsalnega kluba Celje bo na drsališču v Mestnem Parku od 8. do 11. novembra. Tekmovanje v Celju je prvo v nizu petih tekmovanj. Pomeni revijo najboljših drsalcev na Stari celini, saj je prijavljeno več kot 300 tekmovalcev iz 52 zvez in klubov iz 13 držav Evrope (Bosna in Hercegovina, Rusija, Ukrajina, Srbija, Hrvaška, Finska, Slovaška, Romunija, Češka, Avstrija, Italija, Madžarska in Slovenija). Pod pokroviteljstvom Mestne občine Celje je v Celju že 13. po vrsti organizirano to najbolj množično klubsko tekmovanje v umetnostnem drsanju na svetu v mlajših starostnih in mladinski kategoriji. Evropski kriterij je vsako leto organiziran v Celju, Beogradu, Budimpešti, na Dunaju in na koncu v italijanskem Cana-zeu. V pretekli sezoni je Drsalni klub Celje med več kot 100 klubi iz 24 držav zasedel odlično 3. mesto. Na teh prireditvah tekmujejo drsalci, ki v naslednjih letih prevzamejo vodilno vlogo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Najboljši tekmovalci obvladajo vse trojne skoke in trojni axel ter odlično tehniko drsanja. Tekmovanja bodo potekala od 7. do 21. ure, vsi ogledi so brezplačni. Zanimivo v Laškem miv, tudi zaradi tega, ker bodo tako eni kot drugi skušali oprati zadnji poraz v prvenstvu. Rogla visok domač proti Zlatorogu, Elektra visok gostujoč pri Slovanu. V prednosti so zagotovo domači »električarji«, predvsem zaradi domače dvorane in pričakovane podpore gledalcev v Šoštanju, a tudi Rogla ni brez možnosti, čeprav bodo Zrečani igrali brez Jureta Broliha, ki ga, kot vse kaže, čaka daljši počitek. Moštvo Slo-bodana Beniča je po sobotni tekmi proti Laščanom ostalo tudi brez kapetana Boštjana Sivke, ki si je poškodoval zapestje in ga čaka daljši počitek. Vprašanje je tudi, ali lahko okrnjeni Roglini centri ustavijo centre Elektre, kajti na zunanjih položajih sta ekipi vsaj po imenih enakovredni. V Zagorje po zmago Kar velik kamen se je od srca odvalil trenerju Alposa Matjažu Čuješu po zmagi nad Hopsi minulo soboto, saj je v Šentjurju videl, da ima znova solidno ekipo. Manjka ji še sicer nekaj uigranosti, a moštvo je sposobno vsaj v napadu »vsaki ekipi v ligi biti enakovredno«, kot pravi strateg Šentjur-čanov. Treba bo okrepiti igro v obrambi, kjer bi lahko kar precej pomagal Borut Grušov-nik, ki je po poškodbi povsem pripravljen za tekme. V Zagorje gredo Šentjurčani po zmago, tega nihče ne skriva, morebiten uspeh pa bi ogromno pomenil za psihološko stanje ekipe kot tudi za točkovno bero. Psihološko veliko pomeni tudi preboj v 5. krog pokala J i Ona: Ob vsem kar doživljate, boste morali prevzeti del odgovornosti. Prijatelj vam bo pomagal, a to ne bo dovolj. Potrudite se in čimprej končajte zoprno zadevo. Včasih je treba opraviti tudi neprijetne stvari. On: Ta hip potrebujete predvsem mirnost in zbranost, saj ste pred izredno pomembno nalogo v življenju. Zberite vse svoje moči in naredite tisto, kar od vas tudi pričakujejo. Odlašanje bi vas lahko drago stalo. Ona: Ne čakajte na maj, saj je do njega še presneto daleč. Z dobrim nastopom boste uspeti, morda celo bolj, kot so najboljša pričakovanja Ne odlašajte, izziv je tu in treba ga je le še izkoristiti. ' On: Dokler si ne želite globokih čustev in navezanosti, zaman čakate, da vas bo doletela velika ljubezen. Za srečo se je treba tudi potruditi. In nikar ne recite, da tega niste sposobni, saj je resnica ravno nasprot- KOZOROG Ona: Globoko ste zabredli v neko dogodivščino. Vendar, če bi vam bilo res do tega, bi se z lahkoto izvlekli in se rešili sitnosti. Toda očitno vam to ni najbolj všeč, zato bo ta teden nadvse zanimiv ... On: Le nikar se ne sprenevedajte, da niste vedeli, kaj vas lahko doleti. Sedaj je to tukaj in s tem bo treba živeti tudi v ruiprej. Vse pa vendarle ni tako črno, kot si predstavljate. VODNAR Ona: Kaj hitro vam bo uspelo spoznati, v katerem grmu tiči zajec. Torej se potrudite, da uresničite zastavljeni načrt, ki vam bo prinesel tako materialne kot zasebne koristi. Izziv je tu, izkoristite ga! Otv Dobra prijateljica vam bo zaupala, da ste ji noro všeč, in vas s tem povsem zmedla. Še zlasti zato, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, pa vseeno še sami ne veste, ali si to tudi v resnici želite. Ona: Stvari morate urediti na kraju samem in se prepričati v pravilen potek, le tako vam bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Obeta se vam prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo buril duhove. On: So dnevi, ko imate občutek, da vas nihče ne ljubi in preprosto niste zaželeni. Le ko-rajžno naprej, prišli bodo povsem drugi dnevi, ko boste lahko počeli stvari, ki si jih sedaj smete privošči- NTJtC RUMENA STRAN Koreografu Celjanu Igorju Jelenu je spet uspelo, saj je dokazal, da se v zasnovi prireditve lahko kosa s svetovnimi modnimi dogodki. Na posnetku skupaj z Nušo Derenda, ki je v rekordno kratkem času posnela pesem Prestige za ta dogodek. Slovenska manekenka Maja Kljun - slovenska Paris Hilton - v družbi modnega guruja Celjana Petra Thalerja. Šef gostilne Amerika Mičo Bundalo se je spet izkazal in naredil pravo ledeno mojstrovino. Prestižno v leto 2008 Vrhunska modna revija v Unionski dvorani v Ljubljani je pred dnevi gotovo zadovoljila obiskovalce. S prestižnimi trendi v oblikovanju perila in kopalk je navzoče v leto 2008 popeljala Lisca. Ob tem pa ne gre pozabiti, da sta bili posebej za to priložnost pripravljeni še dve pravi poslastici. Modni kreatorji so dorekli podobo vrhunskemu črnemu perilu znamke Prestige, Nuša Derenda pa je zapela skladbo Prestige, napisano in uglasbeno prav za to priložnost. GREGOR KATIČ PLESKARSTVO FASADERSTVO 4KU6LER -' Kosovelova 16 ; I 3000 CEUE «sjtf . GSM 041 6SX 056 Tel 03 490 0X22 Vlasta Uah Zerovnik, naša sodelavka, modna novinarka in kritičarka, skupaj s hčerko Katjo, ki - kot dovolj nazorno kaže majčka - decembra pričakuje otročička. Dušan Drofenik skupaj s soprogo. Za razliko od prenekaterega prebivalca knežjega mesta redno obiskujeta družabne dogodke tudi v prestolnici.