178 številka.
Ljubljana, v soboto 6. avgusta 1904.
XXXVII. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimSi aodoije in praznike, ter velja po poill prejeman za avatro-ogrsk« dežele za vae leto 95 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h. za eden mesec 1 K 90 lt. — Za tuje dežele toliko toč. kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila so plačuje ođ peterostopne petit vrsto po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ta *a trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* trankovati.  —  Rokopisi se no vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v" Knaflovih olicah fit. 5, in sicer arednistvo v h nadstropju, npravnifitvo pa v pritličja. —
Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adjninistrativne stvari.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Šuklje j ev račun.
Zapuščen in osamljen čepi penzijo-nirani hofrat Šuklje na svojem gradiču t Kandiji. Nekdanji prijatelj'i in somišljeniki, tisti, ki so ga spravili naprej, so mu že davno pokazali hrbet in ga neČejo več poznati, pri svojih novih prijateljih pa si tudi ni pridobil zaupanja in malo se menijo zanj in za njegove namene. Zaman se sili iSuklje med klerikalci v ospredje. Vlačijo ga za seboj, ker jim nedostaje inteligence, ali vse kaže, da je Šukljeju v klerikalni stranki prisojena samo zgodovinska službica paradnega šimeljna.
Toda Šuklje upa še vedno, da pridejo zanj boljši časi. Njegova megalomanija je tako velikanska, da še dandanes nima jasnega pojma o svojem položaju v klerikalni stranki in da ne sluti, kako se klerikalci sami iz njega samo norca delajo.
Pasji dnovi, Čas, ko se ljudje za nobeno stvar resno ne zanimajo, so se Šukljeju zdeli najprimernejši, da je spet enkrat poskusil obrniti nase javno pozornost in provzročiti polemiko, ki naj njegovo, dandanes tako brezpomembno osebo postavi vsaj za nekaj časa v ospredje. Znano je, da se je Šuklje že davno postavil na stališče: če me hvalijo ali če me trgajo, je vseeno, samo da se o meni govori in piše. In če pojde tako naprej, znamo se doživeti, da bo Šuklje še samega sebe po Časnikih lasal, samo da ga slovenska javnost ne pozabi.
Šuklje objavlja zdaj v „Slovencu" celo serijo Člankov, ki so sicer posvečeni vprašanju o učiteljskih plačah in o deželnih financah, ki pa imajo v prvi vrsti vendar samo namen, povzdigovati Šakljeja samega in ga pokazati kot edinega moža, ki je zmožen taka vprašanja srečno rešiti. Celo dr. SusterŠič je dobil primerno brco, samo da se jasneje sveti veličastnost Šukljejeve modrosti.
Ko bi bilo Šukljeju na tem, da pove svoje mnenje o vprašanju, kje dobiti sredstev za regulacije učiteljskih plač, ko bi mu bilo za to, da doseže
kak realen uspeh, bi bil svoje misli razložil v stvarnem članku, saj ve vsakdo, da se pametnim predlogom noben pameten človek ne upira. Toda j Šukljeju je bilo več za polemiko, kot za stvar in zato grize in napada v svojih Člankih na vse strani, samo da bi se vnel prepir, ki poživi spomin na njegovo pozabljeno osebo.
Nekaj odgovora mu bomo vsekako privoščili. Za danes naj se omejimo na to, da pokažemo, kakšnih sredstev se I poslužuje  Šuklje   za  dosego svojega namena.
V prvem članku o učiteljskih plačah na Kranjskem in o deželnih financah, ki ga je Šuklje objavil v „Slovencu" z dne 30. julija, čitamo med drugim tole:
„In kaj je stara šola, katera je seveda tudi imela svoje hude nedostatnosti, naposled stala deželo?! Oglejte j si n. pr. računski zaključek normalno-! šolskega zaklada iz 1. 1867. in videli i bodete, da je cela čista potreb-; ščina za ljudsko šolstvo na i Kranjskem  znašala  pred  37 leti j zgolj 6977 gld.*= 13954 K, pri ka-i terih so celo že všteti troski za u Č i -j teljske pokojnine. Zadnji računski - zaključek  normalno - šolskega zaklada in zaklada za učiteljske pokojnine za 1901.   kaže   nam   izdatke v znesku 955 241 kron, oziroma 97.742 K, tedaj skupaj 1,052,983 kron« Ako od te S kosmate potrebščine odtegnemo dohodke \ obeh zakladov, kateri so 1. 1901. zna-| šali 40.735 K oziroma 26.131 K, tedaj j skupaj   66.866  K, preostane vendar ! še Čistih troškov   za  ljudsko šolstvo ' 986.117 kron! Iz teh suhopar-! nih številk kaže se pomenljivo j dejstvo, daje deželno obreme-! njen je za ljudsko šolstvo po-| skočilo tekom 37 let za celih
7066%.
Te številke imponirajo gotovo vsakemu, kdor — ne pozna resnice. V duhu že vidimo, kako so se ljudje prijemali za glavo, ko so čitali, da je čista potrebščina za ljudsko šolstvo na Kranjskem pred 37 leti znašala samo 13.954 K, danes pa znaša 986.117 K in se je torej zvišala za celih 7066 %.
Toda tisti, kdor ve, kako je bilo ljudsko šolstvo urejeno, predno je stopil v veljavo   sedanji ljudskošolski
zakon, tisti tudi ve, da Šukljejev račun ni druzega, kakor laž in sleparija.
Laž in sleparija! Ostre so te besede, a rabimo jih s polnim preudarkom in hofratu na Kamnu povemo naravnost v obraz, da vedoma laže in slepari.
Do sedanjega ljudskoŠolskega zakona je bilo šolstvo na Kranjskem tako urejeno, da dežele ni skoraj ničesar stalo. Šuklje ve to prav dobro, a je nalašč stvar zasukal tako, kakor bi se bil pri jezuvitih učil liguorijanske morale.
Normalnošolski zaklad iz 1. 1867. je res izkazal čiste potrebščine 13.954 K, ali če pravi Šuklje, da je toliko znašala rcela čista potrebščina za ljudsko Šolstvo na Kranjskem", je to gorostasna neresnica. Iz norinalnošolskega zakladaso setedaj vzdrževale samo normalna šola v Ljubljani in glavni Šoli v Postojni in v Novem mestu, a nobena druga šola na Kranjskem. Na Kranjskem je bilo tedaj sicer že precejšnje število drugih ljudskih šol, a dežela kot taka ni zanje plačevala niti kracarja in zato je potrebščina normalno šolskega zaklada bila tako neznatna.
Dokler ni bil uveljavljen novi šolski zakon, so izvzemši normalno šolo v Ljubljani in šoli v Postojni in v Novem mestu morali farani sami vzdrževati vse ljudske šole in plačevati učitelje, in tudi za učiteljske pokojnine ni skrbela dežela, marveč je moral učitelj iz svojih dohodkov dajati vdovi svojega prednika penzijo. „Cela čista potrebščina za ljudsko šolstvo na Kranjskem" torej ni znašala, kakor piše Šuklje, samo 13.954 K, nego mnogo več, samo da so farani takrat direktno plačevali za šolstvo.
Ko se je potem uvedel novi ljudskošolski zakon, je dežela prevzela vsa plačila, ki so jih prej kmetje morali direktno dajati in je torej popolnoma naravno, da so zdaj izdatki dežele za Šolstvo silno poskočili, v tem ko so bili prebivalci oproščeni dotedanjih plačil. Tekom 37 let so se plače seveda tudi nekoliko zboljšale, čeravno
j še dandanes niso času primerne, število Šol pa se množi od dne do dne, tako da sedanji trosek za šolstvo nikakor ni neprimerno visok, kakor bi Šufclje rad natvezil slovenski javnosti.
Pokazali smo na kak direktno nepošten način je Suklje sestavil svoj račun — in več nismo nameravali. Zdi se nam pa, da ne rečemo preveč, ako povemo, da morajo Šukljejeve duševne moči že hudo pešati, ako si star politik že ne more drugače pomagati nego s takimi računi, ki tako živo spominjajo na računske umetnije različnih Pelcev in Seliškarjev Pač res • Kamor se Človek pri klerikalcih ozre, od povsod mu smrdi nasproti — žlindra.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XXXI
Torej za te 4 izvode so dali ustanovno listino celo tiskati, to je že nekaj, če ni dobrim in pokornim BorŠtjanom zopet pesek v oči, kakor ona „fara-, ki je bila pravomočna že l.jan. 1903!
Točka: „Listina o ustanovitvi in dotaciji ima obvezno moč za žnpljane takoj, za cerkev in državo Šele tedaj, ko jo cerkev in drŽava odobrita" je zelo sumljiva. Kdaj s 1 e d i to odobrenje od strani cerkve in države, to ve Bog!
Iz dobrega vira smo zvedeli, da je ta ustanovna listina zopet le pesek v oči, le gola komedija, namenjena, da preslepi siromaka kmeta. Zvedeli smo, da nameravata tržaški ordinarijat in c. kr. namestništvo ustanoviti sicer novi župniji v Klancu in Podgorju, a da se nadejata še vedno, da pojdejo vse tri kaplanije v Borštu, Boljuncu in Ric-manjih zopet nazaj pod Dolino. Gospodje na tržaškem ordinarijatu in na c. kr. namestništvu čakajo le ugodnega časa. Utruditi hočejo prebivalstvo! — Tržaški škof dr. Nagi je rekel, da hoče Ricmanjce duhovno izstradati, potem pridejo že k njemu in se mu bodo slepo podali, a on jih bode lepo za
„kazenu priklopil zopet k Dolini. Pred nedavno smo imeli v rokah listino, da je pred tremi leti celo nekdo nasveto-val — baje dolinski župnik — naj se kaplanija v Ricmanjih zatre ter BorŠtu podvrže, kateri nasvet je pa sam grof Marrenzi „z indignacijou odbil.
Zvedeli smo, da se je namreč dolinski Župnik Jožef Zupan odpovedal svojim namišljenim mpravicam" na nekdanji obseg dolinske župnije le pod pogejem, da dobi eventualno, ako le ne bo možno več skupaj skrpati dolinske župnije za odškodnino več tisoč svetlih avstrijskih krone, ker preč. g. Jožef Zupan že ve, kakšne pogodbe obstojajo med njim na eni in med tržaškim ordinarij atom in c. kr. primorskim namestništvo m, kakor patronom dolinske Župnije, na drugi strani; in župnik Jožef Zupan je, kar s e teh „ pravic", to je avstrijskih krone tiče, „ t r d , neizprosen mož jeklen". Z a k a j je p o s t a 1 častni kanonik, smo že povedali!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Položaj na bojišču.
Polkovnik Gaedke, nemški v ijni poročevalec v Mandžuriji, priobČuje T »Berliner Tagblattu« veUzanimiv dopis, ki sa ponajveč bavi ■ položajem na bojišču. Gaedke piše: Jaz sem takoj sprva izrazil mnenje, da je poloŽ&j n ^ bojišču v ce loti ugoden za Ruvjo in ne za Japonske, vkl j ub dosedanjim japonskim uspehom. V poldrugem mesecu bode ruska vojna sila v Madiur'ji narasla tako, da ji bo mogoče se polastiti Koreje in sicer za hrbtom Kurokijev« armade, katero bo objela silna ruska moč.
Prepričan sem, da se smatra v Evropi in celo na Ruskem položaj japonske armade za veliko bolj ugoden, kakor je dejansko. To je zakrivila pretirana ozkosrenost mukdtnske cenzure, ka kor  tudi   deloma   samo navidezni
S sovo-vabilko.
Oj uboge vrane, srake, šoje, krokarji in kovkft rssueznega ljubljanskega polj&l Kakšna strašaa nevat-aost vam je žugala ono nedeljo! Z veliko vi? ato sovo smo se vzdignili nad vas mi vsi. kolikor nas je, hrabri gospod Z. in stari izkušeni gospod Vrhničan, krvoločni gospod L. in še več drugih nevarnih ljudi, med njimi celo prijazen tujec »aus tiem Rei«h der Gotteafureht und frommen Sitte«. Prvi je bil oborožen s puško, drugi s sekiro, tretji s pa-razolom, četrti s fotografskim aparatom, in tako Brno vsi koprneli upih niti raznim ptičem luč roparskega in tatinskega življenja.
Veselo je poskakoval pred nami rjavi, tankonosi Pozor, mahal s ko-s-.tim repom in vohal po vzduhu.
Najprvi je korakal gospod Z., mož srednje velikost?, z lovskim klobukom, v zelenkasti suknji, sivih hlačah in v skornjih. Pod levim ušesom s? mu pcina velika brazgotina.   Služil je
svoje dni pri streloih. Za zasedanja Bosne in Hercegovine po avstrijskih četah mu je zadal handlar hercegovskega vstsša smrtnonevarno raao. Tako imenitne kvarte nisem videl se nikdar, dasi sem imel priliko ogledavati marsikatero zarezo ostrega jekla. Presekana je malone vsa mišica, ki krije levo glavno vratno žilo. Kakšna sreča, da je bil vojaški zdravnik takoj pri ranjencu in ga s šivanko o pravem času izvi i smrti iz rok.
Za njim je stopal gospod Vrhničan, majhen, droban pa gibek mož z orljim noeom in prijaznimi očmi-Čelo in senci so mu prepregale vzporedne gube kakor nitke. Na kratkem kolcu je nosil mrtvo sovo, in povsod so gledali ljudje za »velikim vrabcem«.
Lep ptiček je bil to. Sam ga je sprotni loveo ustrelil tam nekje pri Vrhniki in priredil pernate ostanke za ptičji lov. Z lesenim ogrodjem je dal sovi prirodno postavo. In Če je potegnil za dvoje vrvie, se je jela žival premikati kakor živa, dvigala peroti, glavo in rep. Hrbet se je dal odvzdigniti kakor pokrov. Priznati je treba, da je mož prav dobro pripravil vse kar sam po svoje
Đi! je krasan Gospodnji dan. Prostrano ljubljansko polje, objeto od zelenih gričev in polprozornih vrhov, se je vse lesketalo v n&l&dih žarkih julijskega solnea. V tihem nedeljskem miru so počivali senčnati hrastovi in smrekovi gozdiči, kaker sanjajoči otoki, raztreseni po pisani ravnici. Za njim so se dvigali zeleni hc'mi in hribi z zcbČastimi vrhunci in še dalje, za tanko meglico so btali v tihem veličaBtvu, v čudoviti lepoti višnjev kasti zidovi visokih gora. V svečanem svitu so belele c&rk?ice, znamenja, smodnikovi stolpki in hiše med kozolci in drevjem.
Lepo je tukaj na širnem ravnem ljubljanskem polju. Ozke bele ceste in rjavkaste steze preprezajo v labi-rintskih potezah in ovinkih pisano ravan, in vendar se ne moreš izgubiti, saj % vsakega mesta vidiš slovenski piramidi, dvojčka Šmarne gore. Črnosivi dim se vzdiga iz dimnikov prozaičnih tovarnic, ali daleč tam spredaj se vije v zrak in ne pridi čistega vzduha in ne m ti mirne poezije krasnih poljan.
Gosposka kočija drdra mimo nas. Srečavajo nas brhke kmetice in pro-
žnonogs  dekleta.  Poreden nasmeh jim igra okoli usten, veselo si name žikavajo, či>š, mrtvo sovo gredo streljat te prismode.
Kmalu jo zavijemo s prašne ceste na poljsko pot. J*ta divjih golobov se vzdigne z daljne njiva in odleti proti Savi. Najmanj trideset jih je skupaj. Povsod naokoli po žitu se oglašajo jerebi. To jih je! Lep lov bo letos tistod Čez dober teden! Prrr! — prhneta dva nizko nad zemljo čisto blizu nas iz p ros-.. Nič preveč se jima ne mudi; kakor bi vedela žival po pratiki, da ji loveo zdaj še ne sme do živega. Zajcev je letos skopo male, tem več pa urnih mišk, ki Bmukajo druga za drugo v oike okrogle luknjice.
Zložno korakamo po mehki preprogi, posuti z modrocvetnim regra tom in rumenim korenovcem. Tiho jo mahamo in uživamo divno krasoto poletnega jutra, dokler se ne oglasi klepetavi gospod B. in nam jame prodajati svojo učenost. Že dolgo j. mu čila moža naš* molčljivost.
»Uhato sovo imenujemo latinsko ,Bubo maximus', gospoda!« začne razlagati in se ozira bahtto po n*s.
»Pri etarih Grkih je bila s--»va posvečena boginji Paladi Ateni in je ozna« njala srečo«.
»Pri nas pa pujsek«, pristavi hudomušno gospod Z.
Učenj k ga pogleda karajoče in nadaljuje: »Slikali 83 jo redno po!eg Atene, zaščitnice mesta, in jo upodabljali tudi na denarju poleg glave te božice. In ker prebiva sova rada na samem in leta ponoči okoli, zato je bila simbol globokega, vztrajnega studiranja!«
Zato noj bi si bili grški vicoko-šolci rajši izbrali krokarja«, se mu posmehuje gospod Z.
»No, no,« se brani gospod B. nejevoljno. »Zaradi njenega ponoee-vanja so vzdeli drugi naredi sovi tudi pomen demonske, peklenske sile ...«
»Ojemnej, kako učeno!« se roga gospod Z
». . . in s va oznanja nesrečo in smrt«, predava gospod B godrnjavo.
»Vranam in kavkam, amen!« veli hitro gospod Z. »I — kje ate se pa vendar nagulili toliko na pamet gospod Đ ?«
»Di bi vas pekla zgaga vsako popoldne!« zamrmra užaljeni učenjak.
uspehi Japoncev, za katere se tako marljivo dela reklama.
Od njihovih zmag je vplivala na vojni položaj edino bitka pri Vefan-kovu, a Se te niso Japonci izrabili. Prepričan sem, da so se že zdaj razmere na bojišču tako spremenile, da je samo od vodilnih ruskih oseb odvisno, da se iz vojuje velik in trajen političen uspeh.
Kolikor morem presoditi, šteje sedaj Kuropatkinova armada 5 sibirskih strelskih divizij, 4. kor, 10. evropski armadni kor, eno brigado 17. armad ne ga kora in še več drugih vojev. Število eskadronov znaša 120 do 130.
Pripomnim, da se nahaja razen Kuropatkinove armade še znatna vojna Bila v severovzhodni Mandžuriji, vendar pa ni znano, koliko mož da šteje. Ti armadi poveljuje stari Linevič, čigar ime je od 1. 1900 do bro znano na Ruskem. Linevič je mož, poln eneržije in odločnosti. Govori se, da se bo njegova armada še močno cjačila. , Kuropatkinova armada, kar je ped njegovim osebnim poveljstvom, šteje 180 do 190 000 mož. Ako še priračunimo LineviČevo armado, posadki v Port Arturju in Vladivostoku in razne druge voje, ki stražijo železniško progo, lahko trdimo, da bo imela Rusija začetkoma meseca septembra na bojišču zbranih 450 do 500.000 mož.
In v drugi polovici avgusta se bo po mojem mnenju, kakor je Kuropatkin takoj ob začetku vojne povedal, šele dejansko začela na ruski strani prava vojna. V kolikor mi je dosedaj mogoče presoditi delovanje ruskega vrhovnega poveljnika in kakor se sliši, ne namerava Kuropatkin preje preiti v ofenzivo, predno mu ne bode uspeh popolnoma zagotovljen. On |uživa popolno in neomejeno zaupanje v armadi. V Liaojangu pričakujejo z veliko večjo mirnostjo in zaupnostjo bodočih dogodkov, kakor se v Evropi misli. Zlaeti je treba naglašati, da ima ruska glavna armada še vedno prvotne svoje pozicije in da so prišli doiedaj s sovranikom v dotiko šele njeni sprednji voji.
Na vzhodu od Liaojanga.
»Standard« poroča iz glavnega taborišča generala Kurokija: Ruska artiljerija je pokazala več kakor običajno spretnost, ko je z uspehom branila svoje pozicije na Motienlingu; pehota se je trdovratno držala v svojih utrdbah. Japonoi so tekom operacij hudo trpeli. Oddelki na levem krilu, od vročine onemogli, niso bili sposobni za napad, dokler se ni center polastil sosednih višav.
Rusi niso čakali na nov napad drugega dne, marveč bo se po noči umaknili v smeri proti Liaojangu. Sedaj imajo močne pozicije pet milj od Tiensuitiena.
»Times« poroča o boju na Motienlingu, da se je ruska artiljerija
»Zdaj pa tudi ne zinem nobene več o sovi.«
»Zakaj ne?« ga je dražil nasprotnik. »Ali ni lep ptič?«
»Kajpa« se je hudoval predavatelj. »Saj sta jo pa tudi privlekli z Vrhnike, kjer imajo enajsto šolo pod mostom!«
»E — ta je pa že bosa!« se oglasi zdaj gospod Vrhničan. »Enajste šole ni nič več na Vrhniki, gospod B!«
»Kako je to, da ne?a vpraša ta s prisiljenim začudenjem.
»No, naj vam pa povem!« odurne bistroglavec Vrhničan: »Slovečo enajsto šolo smo prodali Italijanom z vsem inventarom za tržaško univerzo. Sovo, ptiča učenosti, pa naj 81 ujatn-j . sami!«
»Tudi vas naj d m »g*ura in vsak dan naj poffrrš tn m< d.- b karbone!« se je jezil p< r-ti-ni u&-r»i*k in je grde gledal nas ki t-m > u.i muzali vei dobre volj".
Prišli smo v goidiček in se ustavili na robu, kodi>r se bilo h rastje in smrečje posebno gosto. Si ki. smo ai suknja bilo je vroče. Pozoru je molel je«ik iz gobca, legel je in nas gledal z vprašujočimi očm\ Gospod
posebno odlikovala. Japonoi niso mogli niti ped naprej in so izgubili nad 400 mol, dočim so ruske izgube popolnoma neznatne. Tako grozno je vplivala vročina na japonsko desno krilo, da je japonski polk, na pol blazen od žeje, med najhujšim ognjem ruskih topov hitel k reki, da si ugasi žejo.
Iz Petrograda se javlja: Po poročilih iz Aošančana so Japonoi 31. m. m. in 1. t. m. napadli z veliko silo ruske pozioije ob Motienlingu.
Kurokijeva armada je s posebno silo prodirala proti Tavuanu, a vendar se je Rusom posrečilo vzdržati vse pozioije. Takisto so odbili ruski voji tudi japonski napad ob Dalin-skem prelazu z velikim uspehom. V tem boju se je najbolj odlikoval Kozlovski polk, ki je trikrat vrgel Japonce z bojoneti iz njihovih pozicij.
Izpred Port Arturja.
Kakor se brzojavlja is Londona, so včeraj došla tja poročila, ki potrjujejo, da so se 26 in 27. m. m. vršili veliki in ljuti boji pred Port Arturjem in da so bile japonske izgube ogromne.
»Morning Post« pa poroča iz Sangbaja, da so Japonci zavzeli Volčjo goro. »Daily Telegraph« pa je dobil brzojavko iz Cifua, da je položaj Japoncev pred Port Arturjem silno neugoden. Japonske pozicije so popolnoma izpostavljene ognju ruskih utrdb in Japonci so primorani, ali trdnjavo nemudoma naskočiti, ali se pa umaknili iz svojih pozioij.
Takisto se poroča iz Niučvanga: Ruska posadka v Port Arturju je bila pregnana na svojo zadnjo obrambno točko. Japonci razpolagajo s 350 topovi. V ponedeljek ponoči je vdrlo iz portarturškega pristanišča 16 ruskih torpedovk in več topni-čark, a Togova eskadra jih je prisilila, da so se morale zopet vrniti v luko.
Veliki boji.
Po londonskih poročilih se je v sredo 2000 Japoncev napotilo iz Ni uČvanga v Hajčeng.   Nekoliko boij severno   od   HajČenga   se pričakuje največja bitka v tej vojni.
General Kuroki zasleduje umikajoče se Ruse z armado 100000 mož, z juga pa prodirata generala Oku in Nodzu, vsaki s 50000 možmi. Ako bo Kuropatkin pobit, se mora umakniti proti zapada, ali pa kapitulirati.
»Italia Militare« pa ima to - le poročilo iz Inkova: V bitkah 31. m. m., 1. in 2. t. m. so znašale ruske izgube 9 do 10.000 mož, izgube na materijalu pa so bile še občutnejše. Japonci so uplenili 40 topov, 200 voz, 2 zastavi in 20.000 pušk. Rusi so pred svojim begom iz Hajčenga um čili vse topove in vso municijo.
Te vesti se prav lepo bero, resnične pa niso, kar se bo pokazalo že v nekaj dneh.
Z. je naseka! s sekiro nekaj vejevja in še bolj zakril in zadelal grziov r b n prestrešil našo zasedo. Gosp. Vrhničan pa je zasadil drog s sovo kakšnih petnajst korakov daleč na razorano rjavo njivo, zabil v prst dvoje klincev in napeljal dve vrvici v zasedo. Medtem smo ogledavali rjavorumenega, črnolisastega pt?ča, njegovo debelo glavo z okroglimi zlatorumenimi očmi in črnimi čopi, močni črnosivi kljun, široke perot«, kratko odrezani rep in krepke, ostre kremplje na kosmatih nogah.
Postavili smo se vsak na svoje mesto in vteknili vsak po dva še-staka v cevi. Vrhničan je pokleknil za smreko in jel natezati vrvice, da se je začela sova sukati in vzdigni glavo, krila in rep.
Takoj se je Oglasila vrana. Vsi smo obrnili glave, toda vrana je bila pametna. Ni je bilo bliže. Gospod B. je strme! za njo, kakor bi jo hotel vzt ti z očmi vase.
Tiho smo čepeli v zasenčju.
Od leve smo slišali pokanje molnarjev. Nekje ob Savi so prazno-v&h cerkvaDJe. V Ljubljani, menda pri Sv. Potru je vabil  zvon   k maši.
Admiral Bezobrazov v Port Arturju.
Is Beroiina se poroča, da se nahaja admiral Bezobrazov, ki je tako uspešno vodil prvi pohod vladivo-stoškega brodovja, v Port Arturju. V spominu je še, da ae je poročalo, d« je na torpedovki »Poročnik Burja-kov« odplul admiral Skridlov ia In kova v Port Artur, kamor je tudi srečno dospel. Ta vest je v bistvu resnična s to spremembo, da admiral, ki je na krovu »Poročnika Dur-Jakova« prišel v Port Artur, ni bil Skridlov, marveč njegov podadmiral Bezobrazov, ki je prevzel vrhovno poveljstvo ruskega portarturškega brodovja. V Petrogradu se pričakuje, da se bo Bezobrazov v kratkem proslavil. Na njegovo mesto v Vladtvo stoku je stopil podadmiral Jesen, ki je tudi že vodil najnovejši pohod vladivostoških kriiark.
Nove visoke šole.
Dunaj, 5. avgusta. S cesarsko naredbo z dne 31. m. m. sta se proglasili rudarski akademiji v Ljubnem in Pfibramuv rudarski visoki šoli. Učna doba se podaljša od treh na štiri leta, oziroma za absolvi-ranje obeh strokovnih skupin od štirih na pet let. Nadalje se uvede prvi državni izpit o temeljnih in splošnih tehničnih disciplinah, dočim bo dosedanji drugi in strokovni izpit v bodoče praktičen in teoretičen. Nadalje sta dobili imenovani šoli pravico promoviranja za doktorja montanskih znanosti. Rektor dobi naslov »magnificenoa« ter bo nosil pri slovesnih prilikah zlato častno verigo s cesarjevo podobo.
Novo razburjenje za Nemce.
Praga, 5. avgusta. Deputaciji šlezijskih poslancev, ki je bila pri ministrskem predsedniku zaradi utra-kviziranja učiteljišč v Opavi in Tešnu, se je povedalo, da je pričakovati čeških vzporednic tudi na nemškem učite ljišču v Budjejovicah. Nemški listi že pozivajo Nemce na južnem češkem, naj se vendar primerno razburijo.
Dunaj, 5. avgusta. Jutri imajo člani nemškega izvrševalnega odseka takaj sestanek zaradi veljavnosti za grebškega vseučilišča  v Avstriji in
zaradi slovanskih vzporednic v Šle ziji. Sklene se izročiti po deputaciji vladi ostro izjavo.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budimpešta, 5. avgusta. Zbor niča je razpravljala o proračunu brambovskega ministrstva. Poal. Bako ny i je govoril v imenu Koscu* thove stranke ter izjavil, da je vojaška politika vlade še vedno zavita v globoko temo. Neodvisna stranka je vedno pripravljena, da začne proti neopravičenim vladnim zahtevam nov narodni boj. Končno je govoril ob Širno o narodnem prizadevanju Ogrske glede armade ter izjavil, da proračun odklanja. Poal. Ud var j (l)udska stranka)  je  grajal duh,  ki  vlada v
Lepo je v gozdnem bl»du, tiho in slovesno kakor v cerkvi. Le vča sih potegne jutranja sapica in za-ziblje nežno rezljane hrastove liste. Smrekove vejice pa se ne ganejo; kakor iz zelenega železa škrle nepremično v zrak. Svetla muha pri brenči mimo. Iz bližnjega go • diska se oglasa jereb. Bel metulj, omamljen od vročine, tava nad redkimi gozdnimi cvetkami in dolge bilke pripegibajo tanke kleseo. Od daleč se sliši drdranje vlaka.
Topleje pripeka solnce. G >zdna tla se svetijo lupatam, kakor posuta s samimi cekini. Ptičev pa od nikoder ni. Pa kaj mi je do vran in kavk, ko je tako prijetna in lepo v dehtečem gozdu!
In zmeraj lepše se vrti glava na kolu, krili s porotnicami in maje z glavo, kakor nekdaj moj profesor matematike, kadar sem se mu šel s previdno obezano glavo lagat tja pred otintani kateder, da me boke zobje.
Vrhničan odtrga travo in ponaša na ta preprosti instrument skovi-kanje sove.   Toda danes je vse za-
armadt ter zahteval, da je Ograka enako sastopana v generalnem štabu kot Avstrija. — Brambovski minister general Nyiry je zavračal očitanja posl. Bakonyija ter rekel, da vlada ne zaklepa pred javnostjo svojih namer; opozicija pa tudi ne sme za htevati, da se ji program izpolni hipoma. Glede vojaškega kazenskega pravdnega reda se je vlada zavezala, da reši to vprašanje v enem letu Nadalje je povedal, da je ogrska vlada prevzela zadnji čas od vojnega ministrstva celo vrsto ustanov za vojaške gojenoe v last n o upravo. Glede revizije brambnega zakona je rekel, da bi ne bilo primerno, zanašati v javnost vprašanje, ki je ravnokar v razpravi ter še za javnost ni zrelo. Glede pritožbe, da se madjarščini slabo godi v armadi, je opozarjal minister, kako velikansko je napredovala madjarščina zadnje leto v armadi in njenih zavodih. Da mo rajo brambovski štabni častniki znati nemško, to zahteva službeno razmerje. Kar se tiče dveletne vojaške službe je rekel minister, da bo novi brambni zakon že sestavljen na temelju take preosnove, vendar pa od dveletne vojaške službe ni pričakovati velikih vojaških in gospodarskih koristi, ker mora vojna uprava skrbeti, da vkljub znižan|u službovanja ostane vojna sila v svoji kakovosti na isti višini kakor je sedaj. Da ni medjarski element za dostno zastopan v vojni šoli in v generalnem štabu, obžaluje tudi minister. — Govoril je še enkrat posl. Bakonyi, nakar se je proračun brambovskega ministrstva sprejel v splošnem z veliko večino. Potem se je začelo razpravljati o predlogi glede novih vojaških ustanov. Govoril je le posl. B a k o ay i, nakar se je razprava odgodila na jutri.
Avstrija in Italija.
Rim, 5. avgusta. Avstro-ogrski poslanik v Rimu je bil pri mimstr skem predsedniku Giolittiju ter mu izrcčil pritožbo avstro-ogrske vlade proti agitaciji iredentis-tov in proti temu, da zbira general Ricciotti Garibaldi prostovoljce. Garibaldi namreč hoče organizovati 50.000 mož broječo oboroženo in z vsem za vojno preskrbljeno armado, ki bi prišla v akcijo, ako bi »izzivala« Avstrija. Poslanik je opozoril ministra, da itali|anski in mednarodni zakoni prepovedujejo v mirnih časih privatnim osebam nabiranje novincev, posebno še, ako bo namenjeni proti specialno imenovani narodnosti. Giolitti je skušal poslanika pomiriti, da vlada ne pripiiuje Ganbaldi-jevemu rekrutiranju nikako važnosti, zakaj tako rekrutiranje se je izvršilo že večkrat, ne da bi bilo motilo dobre razmere z drugimi velesilami.
Iz Crne gore.
Cetinje. 5. avgurta. Knez Nikola neprestano reformira v gospodarskem oziru.   OJkar je prišla nje-
stonj Nobenega pt:ča ni k nam va sovat.
Z Bogom prebrisane vrane, srake, šoje in kavke ljubljanskega polja! Velika je naša žeja, in hudo nas goni na kraj, kjer se dobro g-' d> izsušenemu grlu. Krenili smo iz gozda in s po!.a na cesto, ki vodi mimo Zelene jam« in tovarnice za lim, naravnost proti Šmartnu Že od daleč sta nas pozdravljala med dvema jesenoma dva svetlozelena stebra in na njih pregrešno črna deska z ne-dolžnobelimi črkami: Gostilnica Delničar. Po drevoredu murv in rr.imo vrta, ki se v njem poigravata srnjak in njegova gospa soproga, smo pr šil p d hpo, ki je sama ob sebi vredna posebnega feljtona.
Smejali eo ee nam, ko smo prišli tako prazni — Par dni pozneje pa se je obnesel lov s sovo prav dobro. Postreljali so mnogo škodljivih ptic, med njimi celo velikega jastreba.
Mi pa dajemo slabi   uspeh svojega lova   na  rovaS edinole gospod* B, ki je takrat s svojo učeno raz lago »panal« vse tiče. L.
gova hči Jelena na italijanski prestol, s* je črna gora gospodarsko emancipirala od Avstrije. Avstrijsko mesto pa je zavzela Italija. Crnogor ski monopol na tobak, ki se je za man več let ponujal avstrijskemu kapitalu, je prevzel italijanski konzorcij. Nadaljni italijanski konzorciji se pogajajo, da dogradijo pristanišče v Baru, da priskrbe redno parobrodno zvezo, da grade železnice itd. Se več, celo brezžični brzojav dobi B*r, ki ga je ravnokar proglasil knez za prosto luko. Knez Nikola pa se pripravlja še na nadaljni korak. Izpo slovati hoče namreč pri velesilah, da se odpravi paragraf, ki prepoveduje vojnim ladjam prihod v pristanišče Bar. Seveda bo to zahtevo Italija najtopleje priporočala. Kral Vik tor Emanuel bi bil namreč že rad oficijelno obiskal svojega tasta v Črni gori, kar pa bi mogel storiti le tedaj, ako bi ga smela v Bar spremljati eskadra, ker v Kotoru se italijanski kralj pač ic dovolj jasnah vzrokov ne more izkrcati.
Položaj v Macedoniji.
Sofija, 5. avgusta. Iz Macedo-nije došle vesti opisujejo položaj ondotnega prebivalstva obupno. Vrnivši se beguni so brez vseh sred-stev, za življenje in imetje ni ni kak« varnosti v deželi. Trgovina je ustavljena vsled roparskih čet, ki preže na vseh cestah in potih Macedonsko razumništvo turška vlada neusmiljeno preganja. V Kastoriji so ječe napolnjene s samimi »sumljivim;« osebami, ki se jim ne mere ničesar dokazati. Najhujše pa je, da je Hilmi paša odredil, da ne sme noben učitelj ali duhovnik, ki je hil zaradi političnih delikt)v obsojen, četudi pomiloščen, dobiti zopet službe.
Francija in Vatikan.
Rim, 5 avgust*. »Osservatore romano« je prinesel 24 dokumentov o k »t ti ktu med Vatikanom in francosko vlado. V uvodu pravi vatikansko glasilo, da je Francija že dolgo časa iskala povoda, da prekine d/plo-matične zvete zV*tikrnom. Vatikan ni  baje  nikdar (?) kršil konkordata
Pariz. 5 avgusta. D jonski škof je pr:pra»ljen. se odpovedati svojemu dostojanstvu, ako mu ostanejo njegovi škr fijiki privilegiji ter ako Vatikan prevzame njegovo preskrbo-vanje.
Dopisi.
I je Doberniča, (Župnik Jančigar in njegova kuharica Neža.) Skoro vsaka kuharici, službujoča pri našem nČebruu, je imela kako želodčno bolezen. Njegova sedanja kuharica Neža je bila nekaj časa Čila in čvrsta, a slednjič je napadla tudi njo gori omenjena, v tem farovžu nekako epidemična bolezen. In kako silno je to skrbnega, za kuharičin telesni blagor prevnetega gospoda zabolelo. Začel jo je „recenvati* najprej z do maČinii zdravili, a ker vse to ni nič
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. (Dalje.) VIII.
Po prijazni poti, ki vodi z Vrhnike na Bistro, je bilo popoldne tistega dne vse Živo. Vedelo se je, da se pelje Škof po obedu iu po izvršeni vizitaeiji v samostan in vse je hitelo tja, priča kuje, da sprejmejo bogati menihi novega škofa s posebno slovesnostjo. Tudi sodnik ZavrŠan je povabil svoje goste, naj gredo gledat sprejem iu njegovi družbi se je priklopilo toliko drugih ljudi, da je bila podobna celi karavani.
Gospa Regina je šla s sodnikovo Anko naprej. Bili sta veseli iu zgovorni, a sta se zaman ozirali, kdaj se jima pridruži Erazem.
— Slušaj dekelee, je dražila go spa Regina svojo mlado prijateljico, varuj se moških, Erazem ima globoke in nevarue oči!
— Nevarue, praviš? Te si moram natančno pogledati, se je smejala Ank«.
— Ne glej prevečkrat in predolgo vanje, se je  šalila  Regiua. Smeje sta
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 178, dne 6. avgusta 1904.
viti in kakšne so bile volitve, poročamo v kratkem.
Z Gorenjskega. Po naklučji sem dobil v roke „Slovenca", v katerem je dopis iz Mošenj o izidu občinskih volitev. Spoznal sem, da je imel g. dopisnik ali premalo razsodnosti ali pa je hotel naravnost neresnico pisati. Bil sem sam priča, da se je šlo v prvi vrsti za to, da bi ne prišel v odbor g. Iv. Krst. Trpin, ki je z vsemi močmi silil v odbor in se posluževal vsakovrstnih, tudi nepoštenih sredstev. Zakaj se njega brani ljudstvo, ne bom tu opisoval, ker bi bilo preobširno, pač pa mu brez strahu v obraz povem, ako ou to zahteva. Da pa je navzlic temu prodrl, akoravno ga domači farani ne marajo, se ima zahvaliti Lešauom iu pa g. župniku Bleivveisu oudi. Take ljudi, kakor sem sam videl, ki nimajo o volitvah in pa o občinskem odboru nobenega zapopadka, je kaj lahko voditi. Večina njih še brati ne zna. Se vedeli niso, kaj imajo zapisanega na listkih, katere so dobili vsi v farovžu, iu skoro vsakemu je morala komisija njegov listek pročitati in vleči iz njega besede. Da bi bili pa ti ljudje res tako sveti, kakor se oklepajo svojega župnika, temu ugovarjam. Iz nobene fare v naši okolici, ako se ozira na število ljudstva, jih ne pride toliko pred porotno sodišče in mnogokrat Še celo mladenci. Vse to kaže in tudi znano mi je iz prejšnjih let, da so ti ljudje, kar se tiče olike, zelo daleč za nami. Da smo pa mi Mošnjani in šegavi Brezjani vlekli večinoma z g. Pezdičem, dovedlo nas je, ker smo videli, kako se g. Trpin trudi, da bi prišel v odbor, zavedajoč se, da povsod, najbolj pa v občinskem odboru je potrebna opozicija. Smelo pa rečem, da ako bi bila volitev tajna, g. Trpin bi nikdar ne bil voljen. Da pa jo je g. Pezdič še pred izidom volitve odknril, kakor omenja dopisnik, to pa je laž. Bil sem sam priča, ko je bilo končano, je šele odšel s svojimi sosedi mrnim potom. Ako pravično presojamo, moramo reči, da ga ni v njegovi občini, ki bi dal delavskemu stanu toliko zaslužka in kar je glavno, še nikdo se ni pritožil, da komu krivico dela. Tudi ga ni, ki bi bil izpo-sloval za svojo občino toliko podpor in dobrot. Tora j vse, kar je prav. Gospodu dopisniku pa z vso resnostjo rečem, da ga bo sodil Bog, drži in ravna naj se zato po krščanskem izreku: „Ne obsojaj, da ne boš sojen".
Moenjan.
Pšice iz ribniške doline.
§ 176. Zemlja je silno dežja potrebna in rastline venejo od vročine. Vsi poljski pridelki so tako lepo kazali, sedaj preti pa suša, da vse uniči. Kmet gleda žalostno proti nebu, a nebesa nočejo dati dežja. Res žalostno! Posebno za poljedelca, kateremu gineva danzadnevom upanje na dobro žetev, še bolj žalostno pa, da naša duhovščina še iz te nesreče hoče dobiček imeti. Po župniščih imajo najboljše instrumente za opazovanje vremena in kakor hitro srebro pade, se pove kaki osebi, katera dosti okol farovža stika, da bi bilo dobro — prirediti procesijo za dež. Ker pa maša, če ni plačana, menda nič ne ' zaleže, je treba pobirati denar. Župnik i naredi dobro kupčijo, a kmet je neko- | liko lahkejši na mošnji. Če se pa barometer nauagloma zopet dvigne, tedaj reče župnik svojim ovcam: „ Vredni nismo" ne domisli se pa, da bi denar
povrnil, dasi gotovo tndi on ni vreden, da bi denar obdržal. On si pa vendar po nevrednem denar obdrži.
§ 177. A: „Gospod dekan, suša je suša — za eno mašo bi pa le dal, pa za en goldinar ne bo dosti dežja". Nagovorjeni dekan je povesil ustni, rekel pa ni ne bev, ne mev, ter jo odkuril.
§ 178. Te dni je bila velika kolektora za dež; dežja pa le noče biti. Se pač vidi, da Bog naše duhovščine noče poslušati.
§ 170. Sram jih pa ni! Od hiše do hiše pobirajo po svojih kreaturah groše za dež. Velikolaški, poljanski, ribniški, dolenjevaški popje — ko bi vam bilo kaj za korist kmeta, kaj mislite, da bi dobri Bog bil res tako trdo-srčen, da bi ne dal dežja ko, bi njegovi namestniki pošteno delali?
§ 180. St. Gregorski pop je navaden pretepač. Ker mu je pa davljeni Tomaž nekoliko na prste stopil je ta pijana duhovna posoda pisala Tomažu pretilno pismo, da ni pravilno postopal, čes, tožiti bi moral pijanega božjega namestnika na duhovsko gosposko, ne pa posvetno. Seveda, duhovske gosposke se ni treba bati, posvetna gosposka je pa že marsikaterega popa poučila, kaj se spodobi in kaj ne. Krumpestar je menda pismo v pijanosti pisal ali pa sploh pri zdravi pameti ni. Piše namreč, da bode dotiČnik iz cerkve izobčen, sv. zakramenti se mu ne bodo delili, in tudi v blagoslovljeno zemljo ne bode pokopan. Le tako naprej in kmet se bode zavedel, da ga taki popje kakor je Krumpestar samo goljufajo in mol-zejo. Pride čas, ko bodo bežali iz fa-rovžev.   (Danes  teden nadaljevanje.)
Ur hovec.
§ 181. To t' je tič, ta ribniški no-vičar! V sobotnem „Slovencu" je ime noval dotičnika, ki je svojo ženo s krucifiksom tepel — 1 i b e r a 1 ca! No, lažnjivi novičar, kaj pa k temu rečeš, ako mi povemo, da je on klerikalec, pristni klerikalec, na katerega je bila katoliška stranka ponosna. Vprašajte samo „ta starga Rusa". Saj je bil pri vseh volitvah ne samo zvest volilec, temveč neutrudljiv agitator in desna roka sivega Rusa. To ve vsak v Ribnici — papir, posebno „ Slovencev", je pa potrpežljiv, zatorej, „ Slovencev" lažnjivi kljukec pojdi iz farovža med ljudstvo in čutil boš kako ti ljudstvo pritiska pečat lažnjivca na tvoje nesramno čelo. Laž ima kratke noge! Da, da, vera po farjih gor, po farjih dol. f
§ 182. Tudi mi smo izvedeli o stvari s krucifiksom, vendar nismo ho teli poročati, ker tudi našim političnim nasprotnikom nočemo delati krivice, dokler se stvar popolnoma ne dožene. Ko sodnija stvar dožene, poročali bo-demo i mi. f Nesramno je pa od naših farjev, da podtikajo nam moža, kateri ni bil nikdar naš. Gospodje tatovi časti — kaj pa porečete, če propadete pri tožbi, kakor sv. Kmentom. Bodete pač Škrajnarja prosili, da zopet z vami voli, zalega grda!
§ 183. O „ Posojilnici in hranilnici" pričel je kočevski novičar zvijati in lagati nakar smo bili mi popolnoma pripravljeni. Nas vaša hiša bore malo briga, saj nas ni tudi konsum, pa je vendar s farovško pomočjo šel rakom žvižgat. Kdo je neki tega kriv?
Strelice iz selške doline.
Na , počitnicah u je dr. Janez Krek visoko pod Ratitovcem v  vasi  Prtovč.   Utrujen  od vednega
pomagalo, obrnil se je v daljno Ameriko ter dobil od tam neko tinkturo, katera je v resnici spravila Nežo na noge. In sedaj ni bilo srčnega veselja konca ne kraja. V zahvalo za čudovito ozdravljenje, je poslal v „Amerikan-skega Slovenca" zahvalno, reklamno pismo. Ta list je natisnil to zahvalo s sliko naše farovške krasotice, nad sliko pa se je svetil bobneči naslov: Slovenska devojka oživljena. Čudno je, da Jančigar ob času misi-jona ni zaupal svoje Neže misijonarjem za spoved. Ko se je pričel misijon, jo je poslal k spovedi v Ljubljano, od koder se je pripeljala z velikološke postaje v krasni kočiji, z belim solnč-nikom, oznanjujoČim menda njeno an-geljsko Čistost. Doma je bilo treba radi ljudi seveda tadi k spovedi iti. Toda naša Neža si je vedela pomagati. Sla je k spovedi k nekemu sosednemu župniku, znanemu dobrovoljČku, kateri je pomagal misijonarjem spovedovati ter po preteku komaj treh minut opravila misijonsko spoved, na veliko začudenje okoli stoječih. Misijonarjev se je gotovo bala, ker bi jo bili kot strokovnjaki v spovednih zadevah hitro .pogruntali", zakaj da je Šla drugam k spovedi ter se k njim prišla samo z malenkostnimi, za doberniški misijon določenimi grehi hvalit. Onega župnika se pa tako ni nič bala, saj ga je njen Jančigar nekoč celo sunil z nogo v tisti del telesa, kjer zgubi hrbet svoje ime in ga potisnil po stopnjicah, najbrže, ker mu je preočitno silil v škodo. — Naš župnik se včasih z žalostjo zaveda svoje telesne preobilnosti; v dokaz temu njegova lastna izjava, katero je izustil pred par leti v neki veseli družbi: „Saj bi me punce še rade imele, ko bi ne bil tako neroden". — Prihodnjič povemo kaj o Jančigarjevi skrajni predrznosti, imenovati njemu neljube osebe imenoma na prižnici ter jih sramotiti, kako je pestoval prejšnjo bvojo kuharico Irmo i. t. d.
Z Rake. G. Alojzij Hrastnik, po domaČe Pikec, pravilno „fajmoštrova pikca", strasten klerikalec, posestnik, gostilničar in mesar, bolje konjaČev konkurent na Raki, po milosti in trudu gospoda župnika Janeza Dolinarja župan občine Raka, je pošten mož, čeravno je imel uteži pri tisti tehtnici v svoji mesnici, na kateri notri kupljena teleta in prasce tehta, „futrane". Potem pokupi za svojo mesnico vso bolne živino v okolici, katera spada konjaču, in tisto v svoji mesnici razseka za dobro blago in proda po navadni tržni ceni. Dokazano je, da je že v tem letu kupil, za zdravo razsekal in prodal enega bolnega vola za 20 gld., eno bolno kravo za 18 gld. in eno bolno tele za 3 gld. Od strani c. kr. sodnije se mu za to nič zalega ne stori, čeravno je bil za eno teh dejanj naznanjen. Govori se, da zato ne, ker je mož pod iajmoštrovo marelo. Dokazano je tudi, da je predzadnjič, ko je bil župan, po-neveril občini 12 gld., torej tudi kot župan poštenjak. Koliko je pri tej faj-moštrovi pikci krščansko-katoliškega, je pa v kratkem povedano: nič več in nič manj kot pri vsakem ciganu. To bilježimo širši javnosti v vednost, kakšni ljudje so dandanes pošteni in krščan-skokatoliški pri klerikalni stranki, posebno pred očmi gospoda župnika Janeza Dolinarja na Raki. Kako se je temu župniku, ki je vedno za smrt bolan, a ob volitvah mladeniško zdrav, posrečilo tega moža še enkrat proti volji občincev na županski stolec spra-
se zopet obe obrnile nazaj, njiju oči so vabile Erazma, naj pride k njima, ali mladi mož ni hotel razumeti tega vabljenja in se ni premaknil od sodnika Strniše, ki mu je obširno pripovedoval, da je škof prišel na Vrhniko v namen, da organizira boj proti reformacijskemu gibanju. Da ga Erazem niti poslušal Bi, tega dobri mož ni vedel.
A še dvoje drugih oči je neprestano iskalo Erazma. Angela je imela celo vrsto spremljevalcev a sicer toli živahna in zgovorna gospa je bila sedaj molčeča in je nervozno grizla svoji ustni. Jezila se je, da se je je Krazem tako trdovratno ogibal. Ves Čas se je veselila, da bo imela najlepšega spremljevalca, a sedaj ni Erazem imel zanjo nobenega pogleda.
Tolsti Kričaj je bil najglasnejši med vsemi spremljevalci gospe Angele m ji je vpričo vse družbe neprenehoma v vseh varijacijah razkrival svojo ljubezen, ne da bi uČakal odgovora.
— Nikar se ne trudi, Kričaj, je končno dejal eden izmed spremljevalcev, kaj ne vidiš, da ljubiš nesrečno.
— Kajpak I nesrečno ! se je rogal Kričaj. Pri gospe Angeli je to izključeno.
Angela je, smatrajoč te besede za taljenje, vsa zardela in nevoljno vz-tuknila:
— Kako se drznete kaj takega reči?
— Oprostite gospa — ali kar sem rekel je gola resnica. Na Kričajevem licu se je zasvetil sijaj zadovoljnosti. Vas ne morem nesrečno ljubiti, gospa Angela. Nesrečna je namreč samo tista ljubezen, ki se konča s poroko, midva sva pa že oba poročena.
Kričaj se je pri teh besedah začel smejati in ostali čestilci gospe Angele so se smejali ž njim. Angela pa je porabila to priliko ter se ločila od svojih spremljevalcev in oklenivši se Erazma ga potegnila s seboj.
— Kaj ti je, da si tako molčeč in da se me tako ogiblješ, ga je vprašala, ko je bil sodnik Strniša zaostal za njima. Njene besede so zvenele mehko ali pogledi so izdajali njeno razdraženost.
Erazem ni nekaj časa mogel odgovoriti. Zastajala mu je sapa in ko je končno odgovoril, se mu je tresel glas.
— Prosim Vas, gospa, prizanašajte mi — bodite usmiljeni vsaj danes. Meni je tako hudo, kot še nikdar.
Videla je njegovo bledo lice in plahost v njegovem pogleda ter čutila trepet njegovega srca.
— Erazem, ti si otrok, je rekla smehljaje in ne veš kaj je življenje in kaj je sreča.
— In kaj je sreča po Vašem mnenja? Pogledal ji je globoko v oči,
kakor bi se hotel prepričati, če mu tudi to odgovori, kaj misli.
— Kaj je sreča? Nagel, sanjav trenotek, v katerem je slučajno nesreča pozabila na človeka. In tišje je dostavila: Tak trenotek sem doživela danes.
Erazem se je njenih besed ustrašil. Spekle so ga kakor ogenj in drhte jo je vprašal.
— Kaj se ne kesate?
— Česa naj se kesam?
— Storjenega greha.
— Ali je to greh, če osrečujem in sem sama srečna? Ne, Erazem, jaz se ne kesam.
— Omoženi ste!
— Da! Omožena! In moj zakon je tudi eden tistih, ki so sklenjeni v nebesih kakor pravijo naši duhovniki, ali sreče mi ta zakon ni prinesel.
— Če že niste srečni v zakonu — vsaj moralno čuvstvo bi Vam moralo reči, da sva storila greh. Meni trga ta zavest srce in padla mi je na dušo kakor strupena rosa.
Angela se je zasmejala. Glasno in porogljivo je rekla samozavestno:
— Beži mi z moralo in s krepostjo. Lahko bi rekla, da je morala zastrupila vso ljubezen, in da je krepost nauk, ki ima tisoč oznanjevalcev pa enega mučenika. To pa rečem, da ima vsak človek pravico, živeti po svojem
hujskanja kmetov in delavcev, se je mož podal v idilično gorsko zakotje, kjer ljudje Še niso prepojeni z njegovim „revolucijonarskim" duhom. Poskrbel bode sedaj o počitnicah dr. Krek, da bode te uboge gorjančke spravil iz uma. Če se ne motimo, spada Prtovč pod tehanijo „ta žganeovega", zato vidimo „tehanta Joža", kako se mu zdi imenitno, da ima v svoji bližini dr. Kreka.
Leskovčani povprašuj e j o, zakaj hodi dr. Krek sedaj vedno čez Blegaš obiskovat Boškovega gospoda ali župnika „Fajfarja". Včasih se je privlekel vedno po Poljanski dolini, odkar pa je polom v Poljanah, jo pa dr. Krek rajši mahne čez Blegaš v Leskovico. Dr. Kreku smrdi v Poljanski dolini!!
Dohtar Lampek in spedi ter lurškevode Luka Smolt nikar sta v nedeljo pregledovala selško dolino, oziroma sta prišla obiskat Tomaža Rožnika in Cočovega Franceta. Na Cočovem domu je bila potem „mešana14 družba ter smo zopet izvedeli nekatere podrobnosti iz te »krščanske" družbe. To bode dober smodnik za poznejše strelice.
V Dolenji vasi je nekdo rekel dekli v tisti gostilni, kjer je Frtičar klical Urha: ..Zakaj pa pripoveduješ to o Frtičarju?" Dekla pa mu je odgovorila: nKaj ne bi pravila tega, saj sem morala še pometati za njim!"
Ali so pri pameti kmetje v tisti vasi v selški dolini, ki so nabrali za neko cerkev na Francoskem okoli 30 K, sami pa so še doma dolžni na stroških za svoj most. Ali je to tudi za čast božjo? Francozi so stokrat bogatejši, kakor mi beraški Slovenci, pa nimajo med seboj dosti norcev, ki bi metali denar za take stvari, pa hodijo k nam na Kranjsko, kjer kmet iz tal izkoplje denar, Če ga poprosi kakšen farovški gospod zanj!
Z novim šolskim letom se otvori v Selcih tretji razred in v Pod-lonku bode tudi ekskurendna šola. Klerikalci so skušali to preprečiti, pa jim je pošteno izpodletelo. Kovali so proti temu protest in se lagali ljudem, da bodo morali po dvakrat na dan in do 14 leta pošiljati otroke v šolo. V Selcih se se najbolj debelo lagali Frtičar, Petrove in znani svedre Mlinar, ki je sedaj v „stoku". V Dolenji vasi se je posebno lagal neki ..ta mlad Mehne" in iskal podpise okrog. Čudno le, da kdo verjame tem ljudem, ki so se že tolikokrat lagali, da že sami ne vedo kolikokrat. Sedaj bode zopet prilika, da bodo postavljeni na debelo laž. Sram vas bodi, katoliški lažniki!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. avgusta.
— Papeževa obletnica. V
četrtek je bilo leto, kar je po milosti protestantsko - katoliško framazonske trozveze gospod Jožef Sarto postal rimski papež. »Slovenec« se je te obletnice spomnil s ponižno notičico, nekako tako, kakor se spominja obletnice kakega konsomarskega načelnika. In vandar je Pij X. dal vatikanski politiki novo smer, katere je posebno vesel protestantski cesar Viljem, smer, ki bi bila pač zaslužila, da se nekoliko obširneje, stvarneje in pošteneje pojasni, nego je to storil
temperamentu. Sicer je pa zakon le posvetna postava, ljubezen je pa nebeška postava, ker ima svoj izvor v srcu.
— Zakon je svet! —
Ne! Zakon ni svet, sveta je samo ljubezen.
Erazem je bil kakor omamljen. Vsa njegova notranjost se je upirala nazorom gospe Angele in jih odrivala od sebe, ali zavrniti jih ni mogel, ker ni našel dokaza, da so krivi. Zato je tiho stopal poleg zapeljivke, ki je ponosno in triumfujoČe Šla ob njegovi strani, pogledi njegovi pa so hrepeneče viseli ob plavolasem dekletu, ki je korakalo spredaj kot da je poosebljena Čistost in nedolžnost. Obšlo ga je moreče čuvstvo zapuŠčenosti in osamelosti v tej glasni družbi in mu je bilo hudo, da bi se bil najrajši vrgel v travo in razjokal, kakor v onih teških časih v samostanu, ko so ga začeli mučiti verski dvomi. Okrog njega pa je nezadržno šumelo življenje. Slišati je bilo vrisk in smeh, nespametno govoričenje in zasoljene dovtipe, nedolžne šale in modre besede in vse to je opominjalo Erazma, da se človek tndi kadar hoče ne more in ne sme vdati svojim mislim ia Čustvom.
Na Verda se je sodnik Zavrian vstavil blizu Magajnove hiše.
— Pojdimo k Magajni, je prcdla-
»Slovenec«    Toda pri »Slovencu« je že tako, da se navdušuje za vsakega papeža, sa vsakega Škofa m sploh za vsakega duhovnika, pa naj bo njegovo početje kakršnokoli. In mi se nič ne čudimo, saj nimata celo nemška Škofa Nagi in Kahn zveatejših čestileev kakor so slovenski duhovniki, dasi meri vae delovanje in nehanje Naglovo in Kahnovo na uničenje slovenskega naroda.  V svoji preponiini notičiei o prvi obletniei izvolitve Pija X. je rečeno o sedanjem  papežu: »Njegova glavna skrb je, d« reformira,  kar je tu;nt«m izboljšanja potrebno v cerkvenem življenju. Posebno v Italiji se zelo pozna njegova reformatoriČna roka, ki dela po malem, praktično in zato tem  uspešneje.   Ie zadnjih dni moramo zabeležiti  pi-mo, a katerim poravnava prepire v katoliški organizaciji italijanski«. Tako »Slovenec«. Kakor je pri tem listu ie navada, je tudi v tej notic vsaka beseda hinavska. Če so v cerkvenem življenju potrebne reforme, kako more potem »Slovenec« trditi, da je bil božji namestnik Leon XIII. nezmotljiv. Saj nezmotljiv   pspež   vendar   ne more upeljevati stvari v cerkveno življenje,   ki  so  tako slabe, da jih mora že njegov  prvi  naslednik reformirati?   Najgrje hinavsko pa je obseženo v »Siovenčevem« stavku: »Iz zadnjih  dni  moramo zabeležiti pismo, s kater m   poravnava (papež) prepire v katoliški organizaciji italijanski* Zakaj neče »Slovenec« razložiti in pojasniti vsebine tega   papeževega   piama? S tem  pismom  se   bavi  vse evropsko   časopisje,   liberalno, klerikalno  in aooijalnodemokratično, katoliško; in   protestantsko. »Slovenec« pa, ki ima vedno na jeziku      krščansko • socijalne fraze, ta »Slovenec« nima prostora   za  velevaino odredbo najvišjega cerkvenega poglavarja,   dasi   se   tiče krščanskega  socijalstva.   Zopet tista igra,   kakor  svoj  čas, ko  je izšel »Motu proprio«. Za danes le poživljamo »Slovenca«, naj prijavi to papeževo pismo »izza zadnjih dni«. Ako bi tega ne storil, bi to že kazalo, da tiči ia tem grmom poseben zajec. In da ljudje ne bodo v dvemih, jim  že danes povemo, kak zajec je to.   Papež Pij X. je namreč  s   tem   pismom »izza zadnjih  dni«   lastnoročno zadavil krščansko demokracijo, ki jo  je   njegov   prednik poklical v življenje.
— Shod na Colu. Jutri v nedeljo, popoldne ob pol 6. uri bo na Colu pri g. Andreju Kovanu javen shod, na katerem bo govoril g. dr. Konrad Vodušek.
— C. kr. iredenta! Piše se nam iz Pulja: V Trstu se delajo »pa-trijotični« krogi silno ogorčene zaradi
gal družbi. Časa imamo še dovolj in se lahko ponudimo pol ure. Skof se je danes pri obedu posebno zanimal za Magajno in to mu moram vendar povedati.
Še predno je mogel kdo kaj reči, se je Antou Magajna pojavil na pragu svoje hiše in povabil družbo na svoj dom. Gospe Regini je utripalo srce, ko je stopila na vrt, na katerem ni bila od onega večera, ko se je izdala, da ljubi Magajno. Edini Erazem ni sledil družbi, nego je skrivaj krenil na stran, kjer je stala kapelica. V cerkvici je bilo mračno in tiho in bobneče so doneli Erazmovi koraki, ko je šel počasi po kamenitem tlaku in postajaje pred altarji ogledoval podobe sv. Antona, sv. Martina in sv. Uršule. Večna luč je tresoče svetlikala in v samoti poluteme je Erazem čutil neposredno bližino stvarnikovo. Padel je na klop pred al-tarjem in molil in sanjal in zopet molil in vihar v njegovih prsih se je začel polegati. Čutil je, da se mu pač vrača notranji mir, a bal se je, da je notranja sreča izgubljena za vedno.
Sele Čez dolgo časa je zapustil kapelico in se vrnil proti Magajnovi hiši, • trdim sklepom, da razkrije gospe Angeli svoje srce in ji pove vso resnico, da je ne ljubi, da je ne more ljubiti, da je podlegel danes kot žrtev vsakemu človeka prirojenih živalskih
bomb, ki so jih iztaknili v razpu-ščenem italijanskem telovadnem društvu.   Kdor pozna Trst, tisti ve. da bombe niso tam nič nenavadnega. Po Oberdankcvi  bombi se je začelo v Trstu nasilno protežiranje — Lahov in ravno tako nasilno zatiranje — Slovencev, in kadar so  Lahi  b kako bombo prišli na dan, vselej se je doslej reklo, da so bile to otročarije, in vselej  so  bili za te »otročarije« tepeni — Slovenci.  To se je imenovalo Ririaldinijev sistem in Ri-naldiniju se je pri tem dobro godilo, kajti dobil je svetle redove, baron-stvo in kdo ve, kaj še vse.   Lahi so se pa pri tem tudi prav dobro počutili. Zakaj letošnje bombe ne veljajo za otročarije,  kakor vse prejšnje, še ni pojasnjeno, ali da c. kr. vlada ire denti ni odklonila svoje blagonaklo njenosti, nego da jo se naprej podpira in neguje na škodo Slovanov, to vidimo tukaj v Pulju. Za predstojeČe občinske   volitve   postavijo Hrvatje svoje kandidate v 3. razredu. Ti kan-didatje bi tudi gotovo zmagali, če bi c. kr. vlada ostala nevtralna in pustila  svojim uslužbencem, da volijo, kakor hočejo. Toda c. kr. vladi Be zdi potrebno in koristno, da ostanejo Lahi gospodarji v Pulju  in da se Hrvatje potisnejo ob zid. Prišel je migljaj s cesarskega Dunaja in uradniki c. in kr. mornarice so za občinske volitve sklenili kompromis z laško stranko in proti Hrvatom. Uradniki dobe sedem  zastopnikov  v  I.  razredu, ki bodo seveda hodili z laško stranko Čez drn in strn,  zato pa so vezani glasovati v III. razredu z laško stranko in pomagati, da Hrvatje ne dobe nobenega zastopnika v občinskem svetu. In potem se ti ljudje še jeze, če se Slovani smejemo šele včeraj porojenemu »patrijotičnemu ogorčenju« zaradi tržaških bomb in če imenujemo laško stranko c. kr. iredento.
— Cerep Spiridović v Splitu — demonstracije proti Škofu Nak ću. Reškemu »Novemu Listu« so sporočili iz Splita: Dne 29. m. m. je dospel v Split g. Čerep Spiridović, predsednik »Slav-janskega obščestva« v Moskvi. Ogromna množica naroda je dočakala brata Rusa in mu priredila velike in prisrčne ovacije. »Živio Cd-rep, Živila Rusija« se je razlegalo iz stotin grl, a ruski prijatelj ganjen in prijetno iznenađen se je zahvalil »Hrvatskim bratom«. V ime meščanstva sta ga pozdravila župan Milic in poslanec dr. Majstrović. Gospod Čerep je na županov pozdrav prisrčno odgovoril in mu priobčil, da mu je prinesel imenovanje za častnega člana »Slavjanskega Obščestva«. V ta hip se je na obali slišal vzklik »Živila glagolica!« Slučaj je namreč hotel, da je z istim parnikom dospel tudi splitski škof Nakić, ta »apostel« glagolice. Narod, ki pozna
strasti, da pa sta njegovo srce in njegova duša vdana sodnikovi Anki.
Magajna je bil svoje goste pripeljal na vrt in jim postregel z vsem, kar je mogel. Vdano je poslušal dolgovezno pripovedovanje sodnika Završana o dogodkih pri današnjem obedu v župnišču in kako je škof Konradus Glusič posebno zanj izpraševal in se zanj zanimal. Le časih je vzdignil glavo in je jasni pogled njegovih sivih oči krožil po gostih, se nekoliko ustavil na gospe Regini in se potem zopet uprl v tla. Sodnik Završan je to zapazil in še dobro se mu je zdelo, da Magajna njegovo ženo občuduje, in rahel usmev mu je legel na ustna.
Naenkrat je planila vsa družba pokonci. Pred hišo se je bila ustavila krasna kočija in iz nje je stopil novi ljubljanski škof ter Šel naravnost v Magajnovo hišo.
Skof gre — je komaj slišno dihnil sodnik Završan in je že pohitel ven, da pozdravi cerkvenega kneza. Magajna je prebledel. Njegovo oko je iskalo gospe Regine, kakor bi pri njej mogel dobiti poguma in opore. Nasmehnila se mu je, samo za trenotek, komaj vidno, ali z izrazom, ki je pričal, da bo v bližajočem se težkem trenotku njena duša na njegovi strani. In sedaj se je Anton Magajna ponosno vzravnal in je šel škofu nasproti. (Dalje prib.)
svojega »dobrega pastirja«, ga je hotel soglasno pozdraviti z omenienim vzklikom. Medtem se je g. čerep Spiridović izkrcal ob burnih pozdra vih nareda. A istočasno se je množica na obali razdelila, orožniki in redarji so namreč obkrožili škofa Nakića ter ga spremili do njegove palače. Nato je ljudstvo obkolilo ko čijo, spreglo konje in ob pevanju ruske himne odpeljalo g. Čerepa do hotela, kjer je še množico naroda nagovoril.
— „Domoljub*1! kateri šteja tudi ljubljanskega škofa med svoje sotrudnike, je tako umazan list, da ga spodoben človek še v roke ne vzame. Žal, da ga moramo mi čitati, čeprav je dušna piča, ki jo prinaša, primerna s&mo za farovške pujse. V zadnji številki prinaša ta nečedni list notico iz Starega trga pri Ložu, v kateri grdi na prav lopovski način neko »gospodično z Vrhnike«, samo zato, ker Čita naš list. To lumparijo je seveda storil kak bogoslovljeneo. No, dotična gospodična se lahko potolaži: Kogar farji grde in napadajo, je gotovo spoštovanja vreden Človek, sramota je le, če koga hvalijo, posebno taki »gospodje«, ki pišejo v »Domoljuba«, in katerim se še pes na cesti rad umakne.
— Poziv! Piše se nam: »Slovenec« in »Domoljub« pretita, da bo-deta razkrila grehe nekega Janeza Brceta iz dobe njegovega bivanja v Hoštanju in v Št. Lambertu. Ta Janez Brce pa ni nihče drugi kakor g. Anton Berce župnik na Sori. Pooblaščen pa sem, da zahtevam v jav nosti, naj »Slovenec« in »Domoljub« zanesljivo razglasita vse, kar vesta in znata o gosp. župniku, seveda ne pod zaščito poslanske imunitete. Ni pač težko, koga nesramno obre-kovati, ko sem gotov, da se mi ne more nič hudega pripetiti! Na dan torej z grehi g. župnika Bereeta, in sicer na tak način, da se obrekovalca lahko sodnijsko preganja.
— Za okrajni zastop v Šoštanju izvoljenega načelnika V. Ježovnika in podnačeloika Ivana
Vožnja k» je cesar potrdil.
— Umetniško društvo Vesna" vabi na Dogovor vse slovenske umetnike radi belgradske umetniške razstave na nedeljo dne 7. avgusta. Sestanek ob 6 uri zvečer v Ljubljani, restavracija »Vo spernik«, Turjaški trg.
— Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja svoje člane, da se morajo popisi in napo vedi dohodkov hiš najkasneje do 20. avgusta t. 1. v svrho odmere davka za dobo 1905. in 1906. izročiti o. kr. davčni administracij' v Ljubljani. Do tične obrazci Be dobe v »Zadružni tiskarni« na Starem trgu. Napovedati se mora najemščina, pogojena za čas od 1. novembra 1902 do vštetega 31. oktobra 1904. Najemnino morajo stranke same z lastnoročnim podpisom potrditi, če so se tudi menjale v tem času. — Kot najemščina se šteje vse, kar plača stranka gospodarju, n. pr. za razsvetljavo, snaženje itd. Napovedati se mora skupno z najemščino tudi vsaka postranska terjatev, kot oprava hiše, zakup vrta, zakup obrtne pravice itd.; vendar se morajo te točke ločene od najemsčine navesti. Stanovanje, katero ima hišni posestnik s .m v svoji hiši, ali ga odda brezplačno drugemu, se mora istotako navesti, kot bi bilo v najemu. Priporoča se v svrho ložjega pregleda, da se napove prostore, katere rabi hišni posestnik za obrt, ločene od zasebnega stanovanja. Ravno tako se mora vstaviti za prazno stanovanje najemščina, katero se utegne za to dobiti. — Hišni posestnik more te napovedi lastnoročno podpisati, oziroma oskrbnik hiše, ki se ima pa s posebnim pooblastilom izkazati, katero se priloži tej napovedi. — Rtzen imena in priimka najemnikov, navesti se mora tudi njih poklic.
— „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 14. avgusta 1904 veliko vrtno veselico na vrtu restavracije „Pri novem svetu", Marije Terezije cesta št. 14, s sodelovanjem slavne Ljubljanske društvene godbe. Spored veselici: I. Keglanje na dobitke, katero se je že pričelo v ponedeljek, dne 1. avgusta t. 1. ob 7. uri zvečer „Pri novem svetu" in se bode keglalo vsak dan do večera veselice, t. j. do 14. avgusta. I. dobitek 30 K v zlata.
II. dobitek 20 K v zlatu. III. dobitek 15 K. IV. dobitek največ serij, 5 K. V. šaljivi dobitek. Serija 3 lučajev stane  20  vinarjev.  II.  Šaljiva pošta.
III. Srečolov. IV. Koriandoli-korzo. V.
Petje. VI. Zrakoplov. VIL Ples in prosta zabava. Začetek kočno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Cenjene dame in otroci so vstopnine prosti. Člani pridejo k veselici v društveni obleki.
— Izlet v Vrata. Planinski Janez je danes opoldne odpotoval a polnim košem jestvin za lačne turiste v Vrata. Toliko v vednost izletnikom, da »p bodo vedeli ravnati.
— Vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico na Jezici praznuje dne 5 septembra t 1. Dlagoalovljenje dru štvene zastave. Prosi se, da bi se vsa narodna društva ozirala na to slavnost. Vsa društva, kakor tudi drugi vdeleženoi t- slavnost;, kateri nameravajo obedovati pri banketu, naj se blagovolijo naznaniti vsaj do 1. septembra slavnostnemu odboru*
— V Kamniku bode v nedeljo dne 14 t. m oovodom pohoda pevskega društva »Vranska Viia« iz Vranskega, katerega vrača to društvo ta dan svoji posestrimi »Liri« — prav lepa slovesnost. Priprave za sprejem dične »Vranske Vile« se že dlje časa vrše. Slavnost ne bode samo lokalna, temveč obča — in je torej pričakovati tudi od drugod udeležbe. — Natančnejši spored priobčimo v kratkem.
— Gasilno društvo v Kranju, ki praznuje 7. t. m. svojo 25 letnico obstanka, ima na programu tudi koncert, pri katerem avira meščanska godba v Kranju in noje pevski zbo rNarodne čitalnice v Kra nju pod vodstvom g. V. Rusa. Spored vrtnega koncerta je Bledeči: 1.) \Via sak: Koračnica kraniske požarne brambe — godba; 2) I Bartl: »No-vinci«, moški zbor; 3) Schneider: Ti ljubo dunajsko un»sto, valček, godba; 4) V. Parma: »V petju oglasimo«: moški zbor iz »Leginnarjev« s sprem-ljevanjem orkestra; 5) Wlasak: N)vi veliki potpourri slovenskih narodnih pesmi, godba; 6) Fr. S Vilhar: »Na vrelu Bosne«, moški zbor z bariton-solo (g. K. Geiger); 7 ) Tuček: Venec narodnih pesmi, godba; 8) H Satt ner: »Na planine«, mosai zbor; 9 ) Wia88Bk: Prvi ples, polk-mazurka, godba; 10) D«v. J-nkn: »Š o čutiš?«, moški zbor; 11) Baife: Potpouri iz opere »C tranfca«, g dba; 12) V. Parma: »Skoz vas«, moški zbor iz »Lecrionarjev« s spremtjevanjem orkestra.
— Slavlje prostovoljne požarne brambe v Postojni,
ki se bo vršilo dna 14 t. m. povodom 251etnega obstoja društva, je glede sporeda povsem pripravljeno in pridobi poseben sijaj s tem, da koncertuje v Postcjinski jami slavno-znana vojaška godba ptepolfca št 87, po zaključeni jamski slavnosti bo pa koncert v hotelu »Pri kroni« z iz branim sooredom.
— Nekoliko več reda biio bi pač želeti na državnih cestah v po8tojinskem okraju Te ceste so večinoma v tako slabem s t snu, da so bolj podobne poljskemu kolovozu, kot državni cesti. Vzrok tiči gotovo v tem, da se že par let sem preveč štedi z gramozom. Gotovo tudi to ni cesti v nikako korist, da morajo ctstarji ostaviti kar za veš tednov zaporedoma svoje proge, ter na 3 do 4 ure oddaljenih cestah delati in popravljati podporne zidove ter izvrševati taka dela, katera so se še pred kratkim oddajala na dražbi raznim podjetnikom. Na ta način ne more biti cesta v redu, ko ae po celi mesec ne vidi cestarja na nji. Tudi glede plačila niso gospodje pri cesti nič kaj točni. Sliši se, da morajo cestarji in delavci mnogokrat po več mesecev čakati na svoje novce, kar gotovo ni posebno prijetno.
— Na Črni prsti je bilo dne 31. julija pred solnčnim vzhodom 56 Slovencev ter 15 drugih turistov. Do 10 ure je bilo zbranih kakih 100 izletnikov. Razgled je bJ lep. Samo to bi bilo želeti, naj se — će je mogoče — poskrbi, da ljudje ne bodo valili kamenja z vrha. To pa so se na tak način kratkočasili Italijani, ki so šli proti O rosno vi koči in spravljah ljudi v nevarnost. Morda bi bilo pomagano s evarilnimi tablicami.
— Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji )e imela po toči početkom julija prav veliko škod. ! Gina proti zahodu, deloma tudi ona proti severu, so bila na kosce raz bita. Najbolj so pa trpela okna v operacijski dvorani! Tu je bila steklena streha popolnoma zdrobljena. Gospod deželni predsednik baron Hein si je ogledal v spremstvu g. okrajnega glavarja vso prizadeto škodo. Danes, ko smo si ogledali v Ijubeznjivem spremstvu g. prijorja Kajetana bolnico, so bili odstranjeni vsi nasledki nesrečne toČe. Prav res, bili smo iznenađeni, ogledavši si ta krasno vrejeni zavod! Ravnokar je vstreglo vodstvo upravičeni želji zdravnikov s tem, da je povsem prenovilo aseptično operacijsko dvorano in nanovo vredilo drugo sobo, v kateri se vrše sedaj   gnojne operacije,
obe operacijski sobi eti z  belo - rumenkastim emajlom pobarvani iu se vsled tega lahko  umijejo stene, kadarkoli potrebno.   Najmodernejši ste pa omari za instrument**: popolnoma iz   stekla   in   Železa!   Z»l, da  se ni svoječasno   bolnica  prostornejšo se zidala, kajti vedno je prenapolnjena, -.■sob to je pa premalo prvorazrednih sob   Zavod .bo   trr».ba   na vsak način razširiti,  če   se  bo   hotelo napredo v*ti! — G >spod prijor nam je pokazal  v podpritličju  posebno  sobo. v kateri se obveze st^rilisujijo in fcjar je tudi prostor za Ront£»*nov aparat, katt rega pa še ni moglo vodstvo do danes nabaviti, ker nima potrebnega eleatričnega  toka.   Novo  mesto bo baje kmalu imelo elektriko, a vprašanje je, če jo ho  sploh   hotelo dati — v Kandijo? No, imenovani aparat bo bolnica  morala  imeti, it hoče ostati moderna!   Zspustivši ta lepo urejeni zavod, Brno drug proti dru gemu obžalovali, da je namenjen le moškim bolnisom    Napeti  je treba vse sile, da se   e  polovičarske raz mere do popolnosti  urede  in  v to svrho čim prej ustanovi  še ženska bo in ca.  Merod^jni gospodje naj premislijo tole! Občinstvo ztupa bolni cam,   dofcsz tanu   vedna prenapol-njenoBt   slednjih,  morajo   Be tedaj ustanoviti tam, kjer Be čuti potreba! Kako krvavo  potrebna je pa ženska bolnica v Novem   mestu,   vedo najbolj ženske same,  katere  si morajo iskati pomoči v vedno prenapolnjeni bolnici ljub!janski!
— Napad v Celju. Podivjana celjska aodrga je v četrtek napadla v hotelu »Siadt Wien« nekega jurista, ki se je vračal s skupščine dru žbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu Dotičnikčlan društva svob slov. akad »Sava«, je prišel v imenovani hotel, kjer je zahteval piva. Ko mu ga je mislila natakarica prinesti, je pristopil debel ceMski divjak z besedami: »Die \Vind:schen bekom-men da kein Bier«. Ko je visoko soleč na to reagira), ga je obkrožila cela banda celjskih suroveiev, 20 barab, večinoma v frakih. Strgali bo mu društveni trak, Bpcminjsko s»e-tinjico s skupščine, odvzeli mu palico in ga naposled potisnili na ulico. Človek strmi, ko vidi, kako nizko so padli Celjanje, kako surovi, podiv jani so.
— Umrl je v Morski dolini na Gor. Štajerskem državni in deželni poslanec Al. P o s c h , star 60 let. V državnem zboru je bil 27 l«*t, v deželnem zboru štajerskem oa 26 let.
— Za postajo ,,Šmarje pri Jelšah" ne vedo na ljubljanskem državnem kolodvoru! Neki obrtnik je naslovil včeraj neko pošil-jatev v Šmarje pri Jelšah ter jo poslal na državni kolodvor. Dvakrat so hlapcu pošiljatev zavrnili, češ, take postaje ne poznajo. Priti je moral sam odpošilja-telj, ki jim je povedal tudi nemško ime „St. Mareinu, a še niso verjeli. Vse uradniško in služabniško osobje v skladišču ni vedelo za tako postajo. Iskali so tudi po „kondukterjuu, seveda v sta rem. Sele ko je odpošiljatelj zahteval najnovejši vozni red, so našli, da je Šmarje res železniška postaja, a ne morda kje v Galiciji, temuč na južnem Štajerskem v upravi južne železnice.
— Tržaška iredenta« Zaprli so tri znane iredentarje, ki so namazali namestniško palačo z itali janskimi barvami, ter so tudi sumljivi, da so bili v zvezi z znano afero bomb Istočasno pa so ?gimle iz Trsta štiri osebe iredđntistične stranke, med mirni tudi s n drugega podžu pana Karcovicha in ljudski učitelj Niederkorn.
— Hud župnik. V Lindaru pri Pazinu so priredili verniki svojemu župniku don Vitezicu ob ob letn c: velikega škandala, ki ga je bil imel s svojo kuharico, mačjo »rodbo. ki je trajala do 3. ure zjutraj. Ob tem času je namreč prišel župnik iz farovža s puško ter nameril na nekega dečka. K sreči pa je bil Vitezić slab strelec.
— V Mori na južnem Tirolskem ni bilo, kakor nam poroča prijatelj našega listo, vsled velike suše in silne vročine že nad 4 tedne dežja. Vnela se je na skalah in pečinah ob vznožju gore »Stivo« na bregu xAlla Madonna« pri Mori po solncu suha trava in grmičevje ter gorelo od 2 popoldne vse naprej celo popoldne in na dveh straneh gori še sedaj, 4 t. m., ob pol 0 na večer. Kaj sličnega ljudje ne pomnijo. Ker je tukaj leg* iako ugodna, po dolinah zemlja globoka in mokrotna, še škoda po busi ravno ni tako vehka, vendar pa zaostaja Že sedaj vse na pol;u in bati se je v naprej posledic, če ne bo kmalu deževalo. Dežja pa le neČe biti vkliub velikim molitv&m v cerkvah in doma. Mo^oČe imajo drugod klerikalci vtČ sreČe!
— Izpred eodi&ca. Kazenske obravnave pri tukajš. deželnem sodišču. 1.) Franc Krasna, posestnika sin v Budanjah, se je v Fabjanovi krčmi spri z Janezom Kodeljo. Nasprotnika sta se
spoprijela. Krasna je začel svojega nasprotnika po obrazu tepsti, da je padel, in še na tleh ležečega je tako s pestjo obdelaval, da je bil po obrazu ves po-tolčen, zlasti je bila poškodba na levem očesu opasna. Obsojen je bil na G tednov ječe. 2.) Franc   Kiirin, Črcvljarski pomočnik iz Polšnika, radi raznih hudodelstev    in    pregreškov opetovano kaznovan,   je   bil   zaradi hudodelstvu oskrumbe obsojen na 13 mesecev težke, s postom in trdim   ležiščem poostrene ječe. 3.) Pred   Lipovčevo   ftOftfioo je zvečer 9. rož. stalo v krogu več batov. Navzoči Pavel Klimpf je  zadel hvaliti kosce iz Bukovice,  češ, da   M Spret-nejši kakor kosci  iz   Uabuega potil temu je oporekal Jakob Pintar. Nastai je prepir, ter s tem končal, da je Klimpi Pintarja z roko od sebe pahnil; ta |»u je vzel nož in znjim  Klimpfa  v hrbet ter v levo laket suuil. Ker so bile jim škodbe le neznatuc, je bil Jo/.e Tiutur obsojen le na 8 dui zapora. 4.) Jernej Jerant, posestnice sin v Gaberjab, priz nava, daje okoli 11. grudna 1901 od potoval v Ameriko, kjer je bival 2 iu pol leta, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti.  Obsojen je  bil  na  8 din zapora in na  10 kron  denarne glob* 5.) Ko se je Janez Baje vračal skozi vas Podkraj domu, je naletel na \ fantov;  med njimi  je bil  tudi Janez Baje,  sploh   Žuidarjev,   posest,  sin v Višnjah,   s katerim sta  si  bila  v ua-sprotstvu. Slednji ga je prijel  za suknjič,  obenem pa je pristopil  tudi Jože Baje,  po  domače Bajčev, na kar sta ga oba vrgla na tla. Jože Baje ga je držal za grlo, vendar se je posrečilo Janezu Bajcu vstati, na kar se je iz razil,  da ju gre orožnikom ovadit, a obdolženca  sta  mu zagrozila,  da ga rajše ubijeta, ne^o,  da bi ju ovadil in res sta stekla za njim, ga na tla pobila in ga šele spustila, ko je začel kričati ter na pomoč klicati. Občinski tajnik Jurij Kobal, do čegar hiše se je okvarjenec priplazil, je Še dobro videl, da  je  Janez  Baje,   sploh Žuidarjev, proti njemu zagnal poleno in kamen. Obsojena sta bila vsak  na tri tedne zapora.
— Aretovan je bil včeraj zidar Mihael K, ker je grozil svojemu polirju, da ga bode s kladivom na tepel, ako ne ugodi neki žal|i, ki je pa bila neizvedljiva. Ker je bil K. že dvakrat zaradi tepeža kaznovan, i<% uvidelo oblasti"o n* grožnji hododel-stvo nevarnega pretenja in tra dalo, da se p-dirju res ne zgodi kaka krivica, nekoliko časa »pacat«. — Tudi hlapcu Antonu Malenšku, ki je dose-daj služil pri gostilničarju g. Ivanu Merzelju. ni bilo prav, ker ga je go spudar odpustil iz službe in je bil priiel sinoči pred gostilno ter rogo-vilil z odprtim nožem, črš, da bede vse poklal. Kakor K, tako so turti Malenška djaii nekoliko č'S* jezo hladit
— Tatvini. Gostilničarju gosp. Hermanu Cešnovarju j* bil iz dvorišča ukraden dvokolesni, zeleno ple-skan voziček, vreden 30 K. — Ivan Hrovat j-> bil včeraj ukradel nekemu trgovskemu vajencu hlače, katere mu je pa stražnik odvzel na poti, nje^a pa areto^al.
— Vlom. Ivani Svajperjevi z Drora št. 19 je v torek med 7. m 9. uro zjutraj, ko je bila na pol u neznan tat vlcrni hišna vrata in ukra del 40 K denarja, dve ženski in eno moško srebrno verižico.
— Delavsko gibanje. Včeraj se ie z južnega kolodvora odpe ljal v Ameriko 1 Slovemc, nazaj pa je prišlo 10 Slove.lcev.
— Najdeno. V trgovini fai Ijev gdč. Štor (Prešernove ulice) || je našla dne 14. julija denarnica.
— Hrvaške novice. Ivan pl. Zaje, prvak hrvaških skladateljev je obhajal v sredo svoj 70ietm rojatro dan. — Čuden samomor. V Humi
Slavonija)   je  inžener Haudtl, ki ga   je   strašno  mučil   rcimU /em pregovoril svojega 121etnega nečaka, da ga je ustrelil v srce.   Poprej mu je  namreč  pustil  trikrat  streljati v zid, toda brez kr >gle, da se je deček prepričal, da ni nevarro — Legar razsaja zelo v Mitrovici — Ženska zabodla fanta. V Vrpjlju j»-žena kmetica Ruža Bugdanović imela grešno  razmerje s svojim svakom, ko se ga je naveličala, a mladenič jo   se  vedno  nadlegovat, zabjdia mu je trikrat kuhinjski nož v tre buh, da mu je ves drob izpadel Ur je na mestu umrl. — Demonstra oije v Spljetu.   Te dni je prisp v Spljet predsednik ruskega »Blag tvornega društva« Artur C-rep Špi r i do vič.   Pričakalo ga je več tisoč oseb, ki so ga viharno pozdravljale ter izražale svoja Čuvstva za Rusijo Ko se je prikazal ta trenotek Škof Naklo, ki je nasprotnik glagolio-*, obrnila  ae «e  množica  k   njemu * kltci:   »GlaA)lteo   hočemo!   Proč a Utinci!«
* Najnovejše   novice. —
Velik požar. Vas Cirtniee pri Kuttnhori  je  včeraj   pogorela.    Z< 8
isy Dalja v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 178, dne 6. avgusta 1904,
relo je 34 hiš. V plamenu so ostale štiri osebe.
— Petorke je porodila t P a d e j u na Ogrskem žena delavca Mesaroša, in sicer 4 dečke ter 1 deklico. Otroci so živeli le nekaj ur.
— Veliko poneverjenje.
V Oswiecimu (Galicija) je ponaredil poštni oficiial Zdzmski poštnih nakaznic za 200000 K ter pobegnil
— Svojega očeta so umorili v G i a r v a r u (Ogrsko) bratje Gotthardt, ker se je hotel oče icpet oženiti.
— Demonstracija ob odprtem grobu. V Subotki so pokopavali polkovnika Csatha. Med spuščanjem krste v grob je zaigrala vojaška godba cesarsko pesem. Takoj ge je začelo žvižganje in sikanje, vsied česar je godna takoj utihnila ter odšla.
— Madjarsko praznoverje. V C*aoii in okolici je bilo zsdnji čas več požarov na polju. Kmetje so bili uverjeni, da zažigajo Židje. Ko je te dni prišel v Csaoso železniški uradnik "VVUs-nc-*, n^čak bivšega naučnevra ministra, smatrali so ga kmetje z» Z*da, ter ga s koli in sekirami ubili. Tudi v sosedni Krosni so ubili nekega moža iz istega vzr*-kn
* Beneški hotelirji imajo rrszno vero, da je posebno srečna goba, v kateri je umrl kak tu;ec.
* Več kot polovico vseh
pivovarov vsega sveta se naha|a
r.- Nemškem. Skupaj jih je na svetu
52.000, od teh jih pripade Nemčiji
21.000
' Najglobočji rov na svetu je Tam^racfc rov ob Gorenjem jezeru, kjer se koplje bakrena ruda. Rudnik sam je 4973 rrevljev pod zemljo.
' Veliki morski parnik. uame seboj iz Ncw Torka v Evropo dvesto tisoč pisem in 300 vreč časnikov.
' Na Japonskem rabijo sedaj n-^esiu lesa na  žeiezničnih progah
žgano ilovico
* Premije za mnogoštevilno deCO. Pruski finančni mini ster je predlagal, da naj se družinam s številno deco davki olajšaio. Na Francoskem daje največja železnica Pariz-Lvon Srednje morje letne premije svojim uradnikom pj številu otrok v družini. Isto se godi tudi že dalj časa na avstrijski Ferdinandovi železnic«.
* Nemški   cesar  nima kot
cesar nemškega cesarstva nikako plače. Zadovoljen mora biti s tem, kar d bi od pruskega kraljestva kot pruski kralj, in to ni ravno malo na leto, namreč tri milijone in 750 tisoč dolarjev. Edino kar je od cesarstva kdaj dobil kot cesar je bila cesarska [ahta, izdelane kct križarka prvega razreda. Sicer morajo Prusi plačati test, da imajo Nemci njih kralja za svojfga c-s»rja.
Razstresenost profesorja. Neki corneilski profesor hcdi po trati pred vseučiliščem. BI je tako zamišljen v neko nalogo, da §~ je epo^taknil nad nekim pred metom, tod«* vliudno prosil za opro-šotnje, rekoč: »Ponižno prosim, opro-Bt le!a Ko se je ozrl in videl pred eeboj kravo, je bilo že prepozno popraviti pomoto. Drugi dan se zopet šeta in zadene ob neko stvar. »Po-beri se mi spred oči, stara krava!« viklikne danes profesor. »Gospod!« sliši za seboj jezen sopranski glas. Bila žena nekega profesorja na vseučilišču.
* Ceno darilo« Bogati pa skopi pariški bankir R bi bil moral dati neki darni poročno darilo, kar bi njegovemu stanu primerno veljalo par sto franko^. Toda izdal je le 50 °entimov in strcške za poSiijatev. Kupil jp, naoireč dragoceno vazot ki je bila zdrrbMen v 12 kcsov ter se ni dala več zlimati, zato se mu je prepustila za tako slepo ceno. Mislil
je, da bode prejemalka prepričana, 3a se je vaza med vožnjo zdrobila. Iq trgovec je vazo tudi odposlal na pravi naslov, samo da je prišel vsak kos posebej skrbno zavit v papir. Od takrat se skopi milijonar ni več pokazal pH dotični rodbini.
* Najstardi zvon v Ameriki se sed^j nahaja svetovni raistavi v St. Louisu Iz Nove Mehike ga je poslal guverner Otero. Vlit je bil na  Španskem  leta 1355
V novi svet so ga vzeli seboj frančiškani, ki so spremljali cdkritelja Coronada. Zgodovina tega zvona je pristna. Star je torej skoraj poldrug fctj let več nego odkritje Amerike po Kolumbu, vendar je še v dobrem stanju in ie bil vedno v rabi.
Edino sredstvo zoper friolje. Navadno se molji preganjajo « omar z naftalinom, ki pa daje Obleki zoprn duh. Tako je tudi v ttcki zagrebški lekarni kupovala te ?ni neka dama v ta namen naftalin, So jo opozori njena prijateljica na sredstvo, ki je zanesljivejše kot naf-talin ter ga ona že več let z uspehom porablja. Recept: Spomladi za- I
nese vao zimsko obleko, v jeseni pa letno obleko v — zastavljalnico, kjer morajo skrbeti, da ne pridejo molji do obleke, ker bi sicer zastavljalnica morala povrniti vsako ikodo. Ta recept se je kupujoči dami tako do padel, da je takoj pustila naftalin.
* Neverjetno- Neki poštni uradnik v Beauneju (Francija) si je delal za zajtrk jajčnik. Ko je eno jajce razbil, našel je v njem malo, 6 cm dolgo kačo. Slučaj je baje resničen ter niti osamljen ni. Baje imajo tako jajce tudi v Turinu v muzeja. Mogoče je celo, da bi se bila iz kačice v jajcu razvila — morska kača. Bolj verjetna je vest lista „N. L.u, ki piše, da je nekdo prinesel v uredništvo krompir, v katerem je bila igla. Ta slučaj razlaga list tako, da je bila igla v gnoju, se zapičila v kal ter je tako krompir z njo   vred rasel.
* Dvoboj v norišnici. Grof Vladimir Domski, ki je v blaznosti nedavno z okna svojega stanovanja v Varšavi ustrelil več oseb, je sedaj v ondotni norišnici. Obiskavala ga je večkrat neka sorodna dama. To je drugega norca, nekega barona Offen-berga tako razkačilo, da je pozval grofa na dvoboj. Grot pa je bil vendar toliko pameten, da je dvoboj odklonil, 5eŠ, da norišnica ni kraj, kjer bi se častne zadeve reševale z orožjem. Par dni nato se je baronu posrečilo dobiti revolver ter je na grofa dvakrat ustrelil, ne da bi ga bil zadel.
1 Ameriška reklama. Neki nemški humoristični list piše: Neki župnik (z bisago kranjskih župni kov!) je obdeloval bogata zakonska. n»j bi njegovi cerkvi zapustila 5000 dolarjev. »Vajino ime « jima je rekel, »?e bo potem z zlatimi Črkami zapisalo v cerkvi na steni.« — »Ali bi se ne dalo še pristaviti da se dobe pri nas najboliše klobase?« je pripomnil mož. T* šala je postala resnica. V Mi!w«ukee}u se je ondotni župnik Sbaw pogodil z raznimi trgove, da smejo za dobro nagrado na določeni steni v cerkvi pripero Čati svoje blago. V tej cerkvi se kr&tkcČasijo od tedaj verniki med mešo e tem, da čitajo na steni, kje se dobi najmehkpiše perilo, najm< č nejše žganje, učinkujoče odvajalno sredstvo, najboljše klobase itd.
* Kako se časi preminjajo. Gospod Josip Sarto, ki se sedaj kot rimski papež imenuje Pij X., se ima za papeško krono zahvaliti avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Ko bi naš cesar ne protestiral proti izvolitvi kardinala Rampolle, bi gospod Josip Sarto nikdar ne bil postal papež. Kakor znano, je sedanji papež rojen na Benečanskem in je bil do 1. 1866. avstrijski državljan. Katoliška cerkev uči, da je Bog postavil gosposko in da mora zaraditega vsak človek svoji gosposki biti pokoren in zvest v vseh slučajih. Sedanji papež pa se je kot avstrijski državljan preklicano malo menil za to cerkveno zapoved. Njegov brat, sedaj poštar in oskrbnik državnih monopolov v mestecu Grazie pri Mautovi, Angelo Sarto, je povedal različnim žurnalistom : L. 1866. sem služil jaz kot avstrijski orožnik na Dunaju. Beppin (sedanji papež) mi je poslal formularje za uprizorjeni plesbicit* dasi c. kr. avstrijski orožnik in vzlic zvoji prisegi zvestobe sem jaz glasoval za priklopljenje Benečije k Italiji ; Beppin (sedanji papež) je tako hotel; on je tudi tako glasoval kot jaz. Angelo Sarto je s tem pripo-znal, da je bil sedanji papež 1866. vele-izdajalec in da je še c. kr. orožnika zapeljal k veleizdajstvu No, Časi se spreminjajo; isti g. Josip Sarto, ki je 1. 1866. storil veleizdajstvo proti cesarju Francu Jožefu, je vled pomoči tega istega cesarja danes rimski papež.
* Ženski   smeh   in jok.
Kako različne so ženske: dobre, zlobne, hladnokrvne, zvite, zabite, pametne, spletkarske, ljubijo ali sovražijo, razveseljujejo ali žalostijo, se jokajo ali smejejo, privlačujejo ali odbijajo. Posebno dobro opisuje žensko ravnokar izišla angleška knjiga „Woman and the Wits" (Žena in njeni kritiki). Pisatelj je zbral v knjigi izreke hudomušnih in pametnih mož vseh časov. V teb izrekih se žena ne imenuje vedno krona stvarstva, roža življenja. Navedimo nekoliko teh izrekov: „Žena umre dvakrat; na dan, ko preneha se dopadati, in ob smrti." Pascal pravi: „Ako bi bil Kleopatrin nos krajši, bi se bil obraz zemlje izpremenil". Omenjeni pisatelj pravi: „Ženske imajo večjo oblast v očeh kot mi v zakonih ; imajo večjo moč v svojih solzah nego mi v utemeljevanju". B o s s u e t je zapisal: „Najkrutejše žensko maščevanje je če-stokrat v tem, da obvaruje možu zvestobo." Neki brezimni pisatelj pravi: „Šepetanje lepe ženske prodre dalje kakor najglasneje vpitje dolžnosti." Drugi pravi: Ženski jezik je njen meč, ki ga ne pusti nikoli zarjaveti.w Shakespeare pravi: „Dve ženski napravite mrzlo vreme." — Da pa napravi ženska možu tudi „vroea tla", tega mnenja je neki pisatelj, ki je zapisal šaljivi izrek: „Peklo je tlakovano z ženskimi jeziki." Milo sodi o ženskah pisatelj, ki pravi: Ženski je dana molč-
ljivost, da bolje izrazi svoje misli**. Najhujši ženski sovražniki so — ženske. Najbolj obtežilne trditve o ženskah so izrekle namreč ženske. Ženska de Stael je rekla: „Veseli me, da nisem mož, ker hi sicer morala žensko poročiti." „Dan ima 24 ur, a niti tr eno tka, da bi si Ženska drugače ne premislila." Viktor Hugo je zapisal: „ Moški so igrače Ženskam, Ženske pa so igrače hudiču." Neki drugi pisatelj je celo zapisal, da ženske vedo precej več kot vrag.
♦ 3640 zenitbenlh pomi-
deb je dobila v enem meseca neka mlada in lepa deklica, Jane Daviš, seveda v Ameriki. Najela si je posebnega tajnika, da ji vse te ponudbe uredi in na nje pismeno odgovori. Daviš je baje izredno lepa deklica, a sama lepota bi ji gotovo ne bila privabila toliko snubcev, toda lepa Jane je nedavno podedovala po svojem očetu, bankirju v San Frančišku, okroglih 25 milijonov dolarjev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ilirska Bistrica 6. avgusta. Danes pridejo v Ilirsko Bistrico in v Trnovo vojaki pešpolka št 97. V tem, ko je provijantni častnik v Ilirski Bistrici nakupovanja potrebščin pravilno razdelil med trgovce, se je v Trnovem vojaška oblast za en dan vpisala kot ud konsumnega društva in je v t^m konsumu narečila vse potrebščine. Trnovski trgovci, peštent davkoplačevalci, torej ne smejo zaslužti par krajcarjev pri istem vojaštvu, za ka tero morajo plačevati lepe svote. Vsi trnovski t*govci, brez izjeme, so se brzojavnem potom pritožili pri pristojni oblasti. Obširnejše poročilo sledi.
Berolin 6. avgusta. Pri atentatu na ministra Plehveja je bilo 20 oseb ubitih in kakih 100 oseb ranjenih
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 6. avgusta. Veliko umikanje ruske armade proti Muk-denu se vrši v redu. General Kuro pa tki n je že od vsega začetka imel namen, dokler ne dobi zadosti vojaštva, se umikati pred Japonci in le tam sprejeti boj, kjer je potreben, da se zagotovi nemoteno umikanje. Japonci so imeli v zadnjih bojih kolosalne izgube, ne da bi bili dosegli le en sam pozitiven uspeh. Cas, da se opusti defenziva in da začne Ku-ropatkin ofenzivo, bo šele n a jesen.
London 6. avgusta Vsi listi pripoznavajo veliko važnost ruske zmage pri Aušavšanu, ker je to omogočilo svobodno umikanje glavne armade proti severu. „Standard" in „Times" hvalita odlično funkcij oni ranje ruskega topničarstva in čudovito hrabrost ruskega vojaštva sploh.
London 6 avgusta. Kita;ska vlada je poslala 150.000 mož na mejo z namenom, da prepreči, ako bi Rusi prestopivši reko Ljao hoteli zanesti vojno na nevtralna tla.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Najlepše upe je vzbujala ekonomom letošnja spomlad — in kakor se sploh rado zgodi, da na velike upe rada slede velika presenečenja — tako se je zgodilo tudi letos z letino. Pšenica je sicer odšla uničujoči suši, tembolj pa trpe sedaj ostali poljski pridelki. Borze se vsled tega silno vznemirjajo, dokaz temu silno valovanje cen. Vsak dan je bil dež potrebneji, čim se je pokazal oblaček, dvignili so se upi, tendenca je odnehale — dež pa le ni šel — seveda se je tendenca hipoma podvojeno oja-čila. Po splošnem stanju bo jesenska letina silno slaba in mala, v kolikor nekaterih pridelkov sploh ne bodo opravljali domov. Razne države že ukrepajo, kako vsaj deloma odpomoči. Rumunija je prepovedala izvoz koruze, Avstro-ogrska namerava odpomoči z odpravo carine, kar se pa najbrže še ne bo takoj zgodilo, kajti na Ogrskem so mnenja, da pred jesenjo ni imeti strahu pred popolnoma uničeno letino — vendar pa se že obe državni polovici pogajata glede skupnega postopanja.
Pšenica se dviga vsled izostanka krmilnih pridelkov, kajti prišla bo močno v poštev tudi pri krmljenja. Oferte izo-stajajo skoraj popolnoma, kolikor pa jih je, so silno drage, pri tem pa še
vsak dan višje. Oktobrov kurz je včeraj notiral 1072 proti preteklemu tednu 98%5 in ni izključeno, da se ne bo danes povspel toliko, da bo razlike ravno 1 krono pri 50 kg, efektiva pa ae je dvignila za 50 vin. pri 50 kg.
Koruza ima danes ceno, po kateri bi se pred nekaj časom dobila na ogrskih postajah pšenica. Vzlic tem visokim cenam pa je niti ni lahko dobiti, vsled Česar Že konzumentje segajo po defektnem blagu, ki je nekoliko ceneje.
Oves gre vzporedno s koruzo ter se draži od dne do dne. Oferte, ki so ■a glasile v preteklem tednu ie pod 7*— franko dobre ogrske relacije, no-tirajo ie danes nad 7*50 istotam in utegnejo v kratkem priti do 8*—
Moka gre s cenami kvišku po kurzih pšenice — neverjetno ni, da bo prišla ničla Še na 40 kron franko Ljubljana.
Špirit. Za rafinirano robo bo se danes cene zopet dvignile kar za 3 K, in je še vedno pričakovati nadaljnih poviŠkov, kajti krompirju in koruzi dela suša veliko kvar.
Petrolej notira nespremenjeno in trdno.
Olje tendira trdno in to vsled poročil, da zaradi velikanske suše odpadajo olive nezrele od drevja in bo letina vsled tega manjša.
RiŽ so mlini iznova podražili za 1 krono, ponudbe za zdrobljeni riž pa so popolnoma odtegnili. Bržčas bo riž letos še naprej dražji, kajti zaloge'se vsled velike porabe vojujoČih se Rusov in Japoncev vedno kričijo.
Sladkor. Surovina se vsled suše draži naprej, deloma pa tudi vsled isti-nitega pomanjkanja rafinade; to pomanjkanje pa pride odtod, da so rafinerije izdelavale le toliko blaga, kolikor so ga smatrale za svoje kontingente dovolj ob Času srednjih in visokih cen, niso pa pomislile, da se kon-zum za časa nizkih cen pomnoži. Večina rafinerij je prekinilo z izdelavan-jem vsled visoke surovine — osrednia pisarna pa je odtegnila ponudbe ter bo v kratkem preplavila trg z višjimi ofertami. Kakšne razmere bodo začetkom oktobra — danes ni mogoče presojati. Staro blago bo porabljeno, sladkorna repa se bo pri sedanjem vremenu zakasnila, tako, da ne moremo pričakovati pred sredo oktobra rafinade iz novega blaga. Kar se še ni zgodilo, utegnemo imeti veliko nedo-stajanje sladkorja. Cene so iz ravno tega vzroka že danes do 3 krone višje — pri tem pa razne vrste sladkorja, kockasti, konkase i. t. d. skoraj ne več dobavne.
Kava. Dovozi v juliju so znašali: Rio 174.000 več, Santos 809.000, skupaj 983.000 vreč — tedaj izostanek proti I. 1903 za približno 500 vreč. Iz tega sklepajo nekateri na slabejo letino, drugi zopet, da je to samo vzrok zapoznele letine. Cvet, ki bo v ca 2A/2 mesecih viden, bo merodajen, če imamo pričakovati večje hos; cene so zelo trdne.
Južno sadje. Rozini se so za približno 10 kron pri 100 kg podražili ter prevladuje mnenje, da tega blaga letos ob začetku nove letine ne bo dobiti pod 100 K za 100 kg Trst, ne-zacarinjeno. M a n d e 1 n i so se dvignili za ca 40 K pri 100 kg. — in to vsled suše, ki bo na nadaljne poviške Še vplivala. Carrobe pa bo ravno vsled suše dobro uspelo ter so cene že danes nižje nego v prejšnjih letih. Novo blago bo že sredi tega meseca dobavno.
Milo. Nemška konkurenca, ki z vsemi sredstvi hrepeni izpodriniti milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda — podražila je cene za 1 krono — Ciril-Metodovo milo pa ostane nadalje pri stari ceni, da se tudi na ta način pospeši kar najsploŠneja vpeljava. Glede kakovosti prekaša itak vsako konkurenco, dokaz temu analiza tukajšnjega preskuševališča, vsled koje ima C.-M. milo 82-18% mastnih snovi, toliko jih nima nobeno drugo milo. Vsled tega se to milo samo najbolje priporoča ter ne potrebuje nobenih reklamnih izveskov, anonc i. dr.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki. V mesecu juliju 1904 je 91 strank vložilo 49.399 K 03 v, 53 strank dvignilo 13.455 K 67 h, 3 strankam se je iz plačalo posojil 7.000 K, stanje hra nilnih vlog 574.175 K 42 h, stanje posojil 530.604 K 95 h, denarni promet 128.052 K 76 h.
Poslano.**
Pozor — brivci!
Gosp. tovariši se opozarjajo, da bratje na Hrvatskem štrajkajo in da je v občnem interesu, naj vsakdo ostane do 15. siečna 1905 v svoji kondiciji, kr r v Zagrebu ne dobi dela.
Za Ut/želno zadrugo brivskih pomočnikov v Ljubljani:
Fran Sop6ić,
načelnik.
Srećko Simoković,
tajnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za prebivalce mest, uradnika I. 1. d.
Proti težkotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlita-praAek", ker vpliva na prebav ljenje trajno ln uravnovalno ter ima olajševalen in topiien uCinek. Skatljiea velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate j, na DUNAJI, Tuchlauben 9.  V lekarnah na
deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—11
„Le Belice" I
cigaretni papir, cigaretne stročnice.~~
Dobiva se povsod.    671—22 Glavna zalog*: Dunaj, I., Predigerjassa 5.
tfydro»e žitne kawe
?o*in. & t, £>ot.'Tt» 4 K SO ti Iranca.
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
•m» n#>■«!! ■■  u.to* 0u441«.
Mnogo denarja SSsSž
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva ae brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to mak. zavar. barvilo "za bIago^,r M^OIL*'. Posku-
sni aavitla po 20 h, originalni lončki vsake barve h 70 h (Crno in višnjevo tegetthof-blan) 10 h veCj. PoaHuanl zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odateje.
W JL O X"
503J-31
podj elje   barvil   za bitma;«*
Dunaj, VI., Wallg-asse 34.
Proti zobobofu in gnilobi zon
Izborno delujs dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi d letino in odstranjuj« neprijetno Mapo Iz ust.
t utelilenlea z navodom 1 K.
Melusine zobni prašek
t »katljleo SO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto. == Edina zaloKS. _
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medlclualulh vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglčnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t, d.
Del lekarna Milana Lrasteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
pclag novozgrajenega Pran Jožefovega
iubil. mostu 38-31
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Camis £ Stock
Trst-Barkovlje.
1; steklenica X B—, 1, iti klenice K 2*60. — Na prodaj v boljšib trgovinah. 41
(C
Vsaka rodbina
naj bi t svoj prid rtkfla le
Katbreinerjevo
Kneippovo sladno kpvo
kot prime« vsakdanji kavni pijači.
d)
Slabotne^ rervozna in malo-krvc e ceece, 1716(110116, slcks in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča žeJeznato Tiso lekarnarja Piccolija v Ljntljani na Dunajski cesti. — 8       Zunanja naročila po povzetju 10
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805      jim očesom, žuljem Itd. 20
Glavna zaloga:
L
U\m Bj -Meidling,
glnser-jev-^
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zahvala.
Podpisani odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani si šteje v častno dolžnost, da izreče iskreno hvalo vsem, ki so pripomogli poveiieati sijaj v dneh IG, 17. in 18. julija 1904 prekrasno vzp elega II. slov. vsesokolskega zleta: na eelu stojita slami občinski svet ljubljanski ter župan prublagorodni gospod Ivan Hribar kot zastopnika pokrovitelja zletovega, deželnega stolnega mesta Ljubljane. Zahvaljujemo se vsem častitim damam in gospodom ter izven odbora stoječim bratom Sokolom, ki ste požrtvovalno in vzajemno z odborom delili breme premnogega dela. Hvala ženskemu telovadnemu društvu ter vsem odsekom: agitacij skemu odseku ter njega načelniku br. dr. Alojziju Kokalju, časnikarske mu in tehnične mu odseku ter njega načelniku br. dr. Viktorju Muru i k u, jezdnemu odseku ter njega načelniku br. dr. Josipu Kušarju, stanovanjskemu odseku ter njega načelniku br. Viktorj u Roh rmanu, veseličnem odseku ter njega načelniku br. dr. Franu Tomin-seku. Posebna hvala našim narodnim damam, njim na čelu neumorni naši, stalni pokroviteljici gospej Franji dr. T a v ča rj e v i. Nemogoče nam je imenovati vsako damo posebej dasi, so bile vse neotrudne zlasti v požrtvovalnem delu za ljudsko veselico, pa imenujemo le voditeljice paviljonov: gospe Auerjevo, Ciuhovo, Dimnikovo, dr. Ferjančičevo, Flajšmanovo, Gogalovo, Gro-belnikovo, Hiengovo, Milico Hribarjevo, dr. Hribarjevo, dr. Hudnikovo, Hudovernikovo, Je-bačinovo, Juvančičevo, Kačičevo, Kavčnikovo, dr. Kokaljevo, Kostanjevčevo, Korunovo, dr. KuŠarjevo, LavrenČičevo, Levstikovo, Maherjevo, dr. Majaronovo, Mikuževo, Pavlinovo, Pintarjevo, dr. Pireevo, Plantanovo, Prosenčevo, Pogačni-kovo, Prokopovo, Kužičkovo, Seunigovo, Ska-letovo, ŠtritofOTO, Šarabonovo, Šubičevo, Dinco Tavčarjevo, dr. Tominšekovo, dr. Travuarjevo, dr. Trillerjevo, Trstenjakovo, Ulrichovo, dr. Voduškovo, dr. Zbašnikovo, ter gospice: Kajze-ljevo, Anko Moosovo ter Lojziko Kavnikarjevo. Hvala naši slavni Glasbeni Matici ter koncertnemu vodju g. Mateju Hubadu na veličastnem koncertu, hvala i ostalim našim narodnim društvom, ki so „Sokolu* vedno v pomoč kedar jih le zovemo : pevskim društvom „Ljubljana", „Merkur" „Slavec" g. Janko ta Ž irovnika pevski zbor v Št. Vidu, tamburaška društva iz Šiške, bralnega društva „Kranj ," „Zvonček", „Kolo", dijaški tamburaški zbor, kijih je z veliko vnemo združil br. Bogumil Kajzelj. Zahvaljujemo končno bratsko nam društvo „Murski Sokol" na prekrasnemu dragocenemu darilu, ki nas je ž njim tako priietno iznenadil, zahvaljujemo nadalje brate naše v svobodni Ameriki ter njih voditelja g. Frana S ak se rja na prelepem vezilu naši zastavi. Prisrčna naša zahvala pa gre zlasti tudi meščanstvu ljubljanskemn, ki nam je tako navdušeno in ljubeznjivo izkazovalo svojo naklonjenost in svoje simpatije. Toplo zahvalo smo tudi dolžni c. kr. poštnemu ravnateljstvu ter c. kr. poštnemu ravnatelju g. Mat. Šor liju, kakor tudi načelstvu južnega kolodvora ter načelniku postaje in nadzorniku g. Ev genu G u 11 m a n u. Na zdar!
Odbor telovadnega društva „Sokol'1 v Ljubljani
Javna zahvala.
Odbor prdpisanega druStra ei šteje v prijetno dolžnoBt izreči najiskrenej&o zahvalo bratski „Vranski Vili" za prekrasen vsprejem povodom društvenega izleta na Vransko dne 24 julija t. 1 , osobito še nje dičoemu predsedniku g. dr Kuneju za pre-8rčni pozdiavni govor, m jI gospe dr. Ku-nejevi za ličnovezeni, dragoceni trak kojega ;e blagovolila v ii&ena narodnih Vran-čank podariti in pripeti društveni zastavi, blag. gOBp« du župnnu ScLwentcerju za navdušeni ogovur in njegovi ljubeznjivi gospici hčerfci Zir. ki za ganijivi nagovor in poklocitev cvetličnega čopka s trakovi „Li-rinemu" predsedniku, blagim narodnim damam za izroditev lipovih vencev in pripenjanje Ijubk'h šopkov ra prsa Lira&ev", odličnim Vranskim rodoljabkinjam za sipanje duhtečih cvetk raz oken povodom dru^tver*-ga obhoda po trgu, zavednim hišnim posestnikom za okiašenje poslopij s trobojnjcami, naši mili posestrimi »Vili** za požrtvovalnost in naklonjenost napram „Lirašem" in slavni -celjski godbi za neumorno in dovršeno sviranje. Bivanje med Vami nam ne izgine nikdar iz spomina. Živela „Vila '1
Prvo slov. pevsko društvo „LIRA" v Kamniku.
Darila
UpravniStvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ivan DrnovSek, viaokosolec v Zagorju ob Savi 4 K 16 vin., ki jih je nabral g. Janko Levstik na zabavnem večera Zagorskega pevskega kluba". — Živeti!
Za Prešernov spomenik: G. Alojz Vernik v Ljubljani 1? K mesto venca na krsto gospe Ane Škerjančeve, darovali gostje, znanci in prijatelji. — Srčna hvala I
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. julija: Ana Škrjanc, posestni kova žena, 45 let, Kopitarjeve ulice št. 6. Carcinoma uteri. — Eina Bricelj uradni kova hči, 4 mes., Tržaška casta St. 31, črevesni kat tr.
Dne Jf. avgusta : Pavla Felicijau, delavčeva hči, 16 mes., Tršaška cesta št. 4, Črevesni katar.
Dne 3. avgusta: Marija Urbančič, kovačeva hči, 6 let, Dolenjska cesta št 1, pljučnica.
Dne 4. avgusta: Ana Furlan, kajžarjeva vdova, 87 let, Florjanske ulice Št. 13, ostarelost.
Dne 4. avgusta: Josip Mavc, čevljar, 27 let, Hradeckega vas, Št 21, Nephritis.
V deželni bolnici:
Dne 1. avgusta: Mihael Eankel, branjevec, 70 let, Tubereulosis.
Dne 2. avgusta: Jera Hočevar, delavka, 58 let, Gangraena intestin. — Marija Stumpf, delavka 18 let, srčna hiba. — Marija Cerar, kovačeva žena, 32 let, Sepsis.
Dne 3. avgusta: Josip Plehan, rudokop, 47 let. Tumor l:enis. — Alojzij Kurban, delavec, 75 let Emphvsema pulm.
Dne 4. avgusta: Marija Bukovnik, strežnica, 26 let, Tubercul pulm.
V hiralnici:
Dne 3. avgusta: Marija Prosen, gostia, 77 let, Caries.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 5. avgusta 1904.
Meteorologičoo poročilo.
f <aina a*d oaoriMt OOfl-r.  Sradojl wr&oni Hmk  rt« 0 bi
Avgust ]	Oas opazo vatija	Stanja barometra v mm.	1? se H 5	Vetrovi	Meov
5.	9. zv.	738 8	213	si. sever	jasne
6.	7.aj.	740 4	16 5	al. j j vzhod	lasno
■	2. pop.	739 9	30*2	ar. jug	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 220% normale: 195°.   Mokrina v 24 arah : 00 mm.
Satošbenl i>»»|ilr1«.
4°/0 majeva renta   .   .   . . 4-27 o srebrna renta       . , 4°/0 avstr. kronska renta . 4°/a    „    zlata „ 4°/o ogrska kronska „ 4°/o      „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4* ,°/o posojilo mesta Spljet
»■/.•/t     n u Zadsr
4,/1°/3 bos.-herc. žel. pos. 1902
; . češka dež. banka k. o. .
i°/o     »     ♦»      ti 2.o.
4Vt°/o zst. pisma gal. d. hip. b.
**/•*/« pest. kom. k. o. z 10° 0 pr.....
4l\,°/0za8t. pisma InnerBt. br.
i* V/t n o Trske cen. dež. hr......
a1/**/« s pis. ogr. hip. ban.
IV/. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.
41/,* c obl. češke ind. banke
4c/o prior. Trst-Poreč lok. žel.
4c/o prior. dol. žei.
8%    n     inž. žel. kup. VtVi
4 Va° o avst. pos. za žel. g. o. .
Sročke. Srečke od L 1854   .   . . „     u * 1860V,    .   . . h     „     1864   .       . .
„ tizske......
v,    zem. kred. I. emisije
i,    ogr. hip. ban^e .
'.,    srbske a trs. 100 —
„    tnrfike . Basilika        srečke   , . Kreditne „      , .
InomoSke „ ...
Krakovske        „       . . Ljubljanske      H      .   . . AvBt. rud. križa,,      ,  , . Ogr.    „     „ „ Rudolf ove „ Salcburfike „ Dunajske kom. „
De!uice.
Južne železnice     .  . . Državne železnice  .   , . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke    , . Of?rske     „ „       . .
Živnofitenske „ Premogokop v Mostu - Brus) AJpinske montan .... Praške žel in dr. dr. , Etima-Muranyi ... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožno tovr. dražbo ČofeJre cladkome družbe
Don&r
99-30 10015
99I-*0 1 i 9-16
9715 H9-15
99*60
Ringu
99 50
100 35 99*50
119 35 97 35 11935
101 —
Ivan Preželi naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Josipa, Ivana, Ludovika, Zorana in Mir-kota ter vseh drugih sorodnikov prežalo8tno veat o smrti svoje ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
jelene f rezelj rt). Vidmar
ki je danes ob 2. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 8torosti 31 let mirno v Gospođu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo, 7. t m. ob 5. uri popoldne iz hise žalosti, Rosljeva cesta st. 10 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo v blag sp mm. 22.^8
Ljubljani, 6. augusta 1904.
Meato rđftkef/a drugega sporočila.
D=Ivan Jenko
ne ordinnje do 28. evgnsta.
Izjava.
2207
Podpisanci preklicujemo 8 tem žaljive vesti, katere smo trosili o gosp. Antonu Jarca, trgovcu v Toplicah in ki so bile predmet kazenskim zadevam c. kr. okr. sodišča Rudolfbvo, o. št. U 577/4 in U 584/4. Obžalujemo, da smo te popolnoma neosnovane vesti raznašali, in se mu zahvaljujemo, daje proti tej izjavi odstopil od napram nam radi žaljenja časti vložene tožbe.
Franc Grabnar, Toplice St. 27.
Janez Corenc, Toplice »t. 38.
Janez Peršina, Toplice št. 12.
Jožef Sternifta, Toplice 7.
Notarski kandidat
z nad poldrugoletno prakso, želi pod ugodnimi pogoji premeniti dosedanje mesto. 2226—1
Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda".
V Šiški
Kolodvorska  cesta št. 181
je lepo, pripravno 2229—1
stanovati
100-25! 10125
loo- -! ion- -
10066] 10165 S9 60 100 -99 60'   99 90
101 25: 102 25
106-65 ICO 50
101 —
I00--
100--10075 98-5T' 9910
3(3 -
icr—
153 25 183 — 267 — 16150 301 -292 -274 -90' — 12695 2090 460-7R — 77'— 66- -6325 2890 67 — 75-508-
P6 25 632-1C
107*65
101.—
102 —
ior-lor-
10175
10010
304 80 102 —
ln4 25 186 — 261 — 163 50 31150 301 — 279 — 9350 127 95 2190 470 — 82-50 82 — 70 — 5525 29 90 71
79 60 518- -
87 25 933 10
MATTONI-JEVA
GIESSHUBLER
alkalič&a kiselica
katera je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. 6—5
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
s 3 sobami in prit klinami za november t. 1. ali tudi preje za oddati.
Vsako nedeljo in praznik!
D-lvanOražen
Uolfove ulice 12 a*"
ne ordinira od 7.-I5. avgusta.
Poziv.
Vse one, kateri meni in moji dru iini radi Marije Smrkolj omožene Vo-zelj kradejo Čast, poživljam naj se ja vijo,  da jim dam priliko njihovo na to-lcevanje dokazati pred sodnijo.
Z a g o r j e ob Savi, 5. avgusta 1904.
2230      Med. univ. dr. Zamik Tomo.
Pekarija
na Tržaški cesti M. 4, blizu
tobačne tovarne se odda za novemberski termin v najem.       2233 l
Lepo stanovanje
v I. nadstropju na ulico, obstoječe ii 2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin, se s 1. novembrom odda. 2237 i
Več pove upravnistvo „S1. Naroda-
Blagajničarka
ki je absolviraia trgovski kurz, išče
mesta v Ljubljani. 2089—3
Ponudbe se prosi na upravuižtvo „Slov. Narodaa pod A. P.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
V nedeljo, dne 7. avgusta
vrSi se 2239
v gostilni „pri Hrovaiu"
Dolenjska cesta št. 5
vrtna veselic
^^^^ s plesom
HI
Godba na pihala.
«1
4«
Umetni led
iz tekoče vode dobavlja v vsaki množini najceneje
pivovarna Jischer
2225-1 v Beljaku.
» »
Ples na vrtu se vrši v nalašč za to == pripravljenem plesišču, zzzzzz
Začetak ob 7*4. uri. Vstop prost.
■ Za  dobro  pijačo  in okusna jedila se bode vestno poskrbelo.
; K obilnemu obisku vabi s spoštovanjem
AVGUST PAVŠEK
Spretno
stenograf istko
in pisalko na stroju
sprejme takoj
Valjični mlin v Kranju.
Že 17 let obstoječa, dobro vpeljana
urarska obrt s prodajalno
- v Ljubljani se vsled bolezni ugodno &V~ pi*oda«
Natančneje se izve pri upravništvu nSlov. Naroda". 2232—1
TTTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTITTTTT
Vsako nedeljo in
1610 —;i6 2 — 68 - m39 — 754 - "55 — 249 - 250- — 613 — 620 — 434 25 435 25 50 22B5 -4^0 50 491-50 302' -487 — 177' -
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od g. Zajca
m.
C. kr. cekin.....
20 tranki ......
20 11; arke......
Soveroigns......
Marke.....
La£ki hE.nkcvci .... Rublji .... Dularji ....
Zime cene v Budimpešti.
Dne 6. avgusta 1904 T •» nulu.
Punica Bfl oktober    .   .   za ?S0 kR K 10*78
11*38 ^..'« 5 23.55 2403 117-40 9525 2-54 498
„ „ april 19D5 . . „ Rž „ oktober 1904 . „
Koruza „ maj  .... „ Oves      „ oktober ... „ Efektiv, b- 10 vin. viSje.
50 50 50 50
ii ii
ii »»
ii n
11 03 8 52 739 7 41
dobroznano gostilno
na Rimski cesti št. 4.
Priporočam se slavnamn občinstvu na mnogobrojni obisk svoje gostilne, kjer točim samo dobroznana in pristna vina g. Zajca iz Spodnje Šiške, ter bom tudi vedno skrbel za okusna gorka in mrzla jedila po nizki ceni.
Za mnogobrojen obisk in  priporočitev svoje  gostilne  prosim z odličnim spoštovanjem
ANTON NOVAK
gostilničar
na RIMSKI CESTI &tev. 4 v LJUBLJANI =z=
bivši gostilničar staroznane gostilne flpri Šikcu".
Prodam senčni priatreselk k iz-
ložoim oknom in železne  drogove s streho iz cinkaste pločevine vred ; tudi 3 obl&čnice iz svoje stare trgevint prodam prav ceno.
Kapamacsija A Bondl
Oroslav Bernatovic
2227 -i      Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
najstarejša ljubljanska
prisreoovainica stanovanj m sIužol
G. FLUX
Gosposke ul:ce št 6 »ie
nn|not
gospodično k večji deklici, zmožna podajati elementarni pouk, (na nebo graščin gospodinjo k posamnemu gotpođa na enjuiio; 2 finejši sobarici k poNUMI damam ; gosposke kuharice ih glj. p] • dekle za kuhinju; 3 dobre, navadnejse kuharice za zunaj; sekaj deklet za v ki snsfo kuhati; 2 točaja za hotel v Tra: kočija!,  hlapci itd. it J Foetfesti I ri.. r ra: Prav pridna, zanesljiva varuhinja k otrokom, prav posebno za nuvoroje: večletnimi izpričevali
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO".
Naprodaj v vsafeS konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
== TVORNICA AP0L0N0V1H SVEC in MILA na DUNAJU, Vil.
1857-6
96
Stanovanje
s 5 sobami se s 1. novembrom odda.
Več se izve na Sv. Petra nasipu štev. 49. 2176 —B
Dobro ohranjen
parni motor
2 konjskih moči, se ceno proda.
Pojasnila  daje Rajko Andretto,
tovarnar salam v Ljubljani. 2137-3
Elegantna soba
se odda s 15. avgustom t. 1. Istotam se sprejmejo tudi gospodje na hrano.
Natančnejše se izve v upravnistvu _Slov. Naroda". 2180—2
Kontoristinja
s trgovskim kurzom, slovenščine in nemščine zmožna, se takoj sprejme. One, ki so že službovale, imajo prednost.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2165—3
'T
v Slomškovih ulicah št. 13   s po
kopjem na dvorišču in velikim vrtom, I se ceno proda.
Pojasnila ravnotam, poslopje na dvorišču. Ift95—2
se sprejme v tukajšnji manufakturni trgovini.
Naslov pove upravništvo „Slov.
Naroda". 2195—2
Lepo
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta in pritiklin se odda takoj ali meseca novembra.
Več se izve na Tržaški cesti Ntev. 4. 2218 1
V novi hiši v Spodnji Šiški je več
$tanouanj
z 1., 2. ali 3. sobami s 1. novembrom MT   ■* oddati.   -ajH 2217 1 VeČ se izve istotam štev. 195.
f
Za i. oktober 1904 se išče
stanovanje
9 3 ali 4 sobami, če le mogoče z vrtom. Ponudbe pod ..oktober" na uprav.
,SL Naroda" do 15. avgusta. 2191-2
mešane stroke, zmožna slovenščine in nemščine, dobra prodajalca, sprejme takoj ali 15. t. m. J. Krasovic, trgovina z mešanim blagom na Je-
senicah. Gorenjsko.
2184—3
Učenec
iz poštene rodbine, ki zna dobro raču-1 Liti, se sprejme v prodajalno z mešanim blagom.
Več se izve pri J. Modicu v Novi Vasi pri Rakeku. 2153-3
Dijaka:
ki je   dovršil   6.  gimnazijski razred, sprejme kot praktikanta lekarna
m pospišiL
Konjice, Spod. Štajersko.
V najem se odda ali proda_
špecerijska irpfa
z vso opravo. Odda se tudi stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, takoj ali s 1. novembrom. Ljubljana, Vodovodna cesta Ntev. 24. 2224-1
Izurjenega
andidata
sprejme s 15. septembrom t. I.
k»o*£&v 2223—1
dr. FIRBAS v Mariboru.
Vinske sode
dobro obranjene, Ia hrastove vinske sode proda po K 1 GO za avstrijsko vedro graščinsko os*rbništvo Ru-eertshof pri Novem mestu.
Ogleda se jih  lahko  v Rebri pri Dolžu. 2128-2
~"*a*"
V 1no
lastnega pridelka!
Janez Zehner v Brežicah
ima naprodaj še do 150 hektolitrov prav dobrega vina iz svojih sro-meljskih goric po ceni od 18 do 22 kr. liter, ter vabi vinske kupce, naj vino tukaj pokusijo. 21S8-2 Pokušnja se razpošilja le v sodcih cd 57 litrov dalje.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take priložnosti! 500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlačena, precizijska ura, ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jaaiči, z jako primerno verižico; modema svilnata kravati za gospode; 3 jako fini žepni robci; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom; jantarjev ustnik za cigarete; eleg. broJa za dame novost); 1 iako fino žepno zrcalo; usnj. mošnjiček ; žepni nožek s pripravo; par manSetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, vse duble-zlato s patentiranim za klepom; fin album s 3& najl. slikami ; B šaljivih predmetov za stare in mlade; prav koristen spisovnik za pisma; 20 stvari za korespondenco in Se 400 dragih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti pošt. povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica 194=*
P. LUST,   Krakov 290.
NB. Za neugajajoče se denar vrne. 221 5
Pariška svetovna razstava 1900.
F50CTEDR F1E8B»
jrgovina
z mešanim blagom
z letnim prometom 30.000 — 40.000 K v nekem večjem farnem kraju se takoj prod.* ali ^dda v sžodnsjem.
Ponudbe   na  upravništvo „Slov. Naroda". .203-1
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—36
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe iepotilo; ako se pa ta 8ok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam £adobi pa čudovit učinek.
Ako^se namaže zvečer ž njim obra* ali drugi deli polti ločijo sa že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, sajedce in druge ne-Bnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—9
Dr. Friderika Lengriel-a
Najmilej&e in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejeroa W. Henn, Dunaj, X.
Venci®® • trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
ni
ični zavod
FR. P. ZAJEC
, tjubliana, Stari trg 26
priporoča veliko zaloge vsa-kovrs nin ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravi1 a in po ^^C.
Stn^   naročitve, ^SffSJs^m Z^T-T
\^ ^ ■ " J.
se izvrše točno ceno in ta k oj
Josip fteiclt
-+c parna, h
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoMtrezba turna. 33 Cene nizke.
t
Spretna kuharica
80 —40 let stara, za srednjo gostilno, trgovino in posestvo na deželi, ki bi mogla samostojm* kuhati za goste in družino kakor tudi vrt obdelovati se sprejme v trajno, dobro službo. Zahteva se poštenost in treznost. Plača po dogovoru. 2219—1 Več pove upravništvo „Slov. Nar."
Varuhinjo
k zdravemu, 14 mesecev staremu otroka se išče. Nekaj inteligence, vaje pri otrocih in primerna starost ter popolno zaupanje pogojeno.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda^. 2148 5
Senzacionalna iznajdba. Novo patentirano-
Isotect
46
i*5? ^S^SSSh
taril v f»ill«i<rwl*l Mrokl. Odstranjenje gob; solirarja in vsake vlažnosti na zidu. Higienski, razkužujoči plesk za kovine, varstvo proti rji in dostopu zraka, tudi plesk za ladje. Posuši se takoj, tudi pod vodo in ne obsega kislin.
tE=*©« SLsxa.il a: 2144-7
„ISOTECT11, gener. zastopstvo
Gradec, VI, Jakommigasse št- 26.
Muogo priznanj! Prospekti gratis in franko!
KMBf KttMlopnitil Me 1 »eejo. ~"^p£
1
1
i
55
CD
Spredaj ravna oblika,
ne ti*?i<M no. želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
f
Grenčica
Florian"
in liker B-178
Plorian"
55
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—►5   Električni  obrat. fr«-
tri
1
I
Ustanov
lian??
g Prodajalna in komptoar:
;   Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. luž. želez.
Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zttlojcn čoplčev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Raptdol". Priporočava se tadi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ?!
9%±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±m
H h
K n
H M K i* N r* H
k
E
g
E
N h
R
najboljša kapljica za želodec,
IPg* Od leta, 1566. gg "StJj Berye jevo medicinsko
kotrauovo inilo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro t vaeh evropskih državah   z odličnim nepebom  uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim listjem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Hr-rf/rrjrvti hotrunotfo milu ima v sebi 40 odstotkov Uttttegn katrana in se razlikuje bistveno  od   vseh drugih mil,   ki se  nahajajo v trgovini.
Pri   lu-icirtic^icji  j .-.,:.■.> h    holfsn.it*.  ae l* mesto ko-
tranovegs mila z uspehom uporablja
Bbjgerjfcvo ketrenovo žvepleno milo.
Kot oiutjf kotrunoro ntiUt za odpravljanje
nesnage s polti,
proti   Bpuscajem   ua   polti ta glavi pri otrocih, kakor tudi   kot   nenadkriljivo   kosmetii.no   milo   za umivanj« in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergeujevo giicehnovo-kotranovo milo,
v katerem je 3 > oudt. glicerina in ki jo tino parfumovano
Cena komadu vsake vrsie z navodilom onporaoi 7O v.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Jirrgrrjeva kotranova rulla in pazite na poleg stoječo varstveuo
m iraovsKi d
išče službe. Želi vstopiti takoj ali pa tudi pozneje v trgovino z meš. blagom. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda-.
Uradnik
z večletno pisarniško prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika želi sprejeti boljšo službo v kaki pisarni.
Ponudbe pod „Uradnik" na uprav-nitšvo „Slov. Naroda". 2194—3
Deklice
vzame za prihodnje šolsko leto na
stanovanje in hrano izobražena rodbina.
Kje — se izve v upravnistvu „Slov. Naroda". 2211-1
Skoklniki
(Hobelbanke)
so ceno naprodaj v Ljubljani, v Konjuinih   ulicah   Atev. 13,
pri klavirarju. 21H7-2
Lepo stanovanje
v pritličju, obstoječe iz treh sob in pritiklin ter s porabo vrta se odda na Miklošičevi cesti št. 36, tik ho dri i je. Isto je pripravno tudi za pisarno.
Pojasnila daje  Avg. Jenko, pek, Marije Terezije cesta št. 7.   2172 3
Stanovanje
s štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah $tev. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam. ai9>-3
l^upim ene olj due enel<j ter 5C debrc ohranjeni
pihalni mizi.
Naslov pove upravništvo „Sloven-skega Narodu2142—2
(M
—
CM
Parni stroj
od  4   do   8   konjskih   sil kupi
zaloga Reininghausovega piva
v Šiški pri Ljubljani.
3
r i
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega - blaga =
se opozarja na tvrdko
1" IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
5
M
M
M ♦i
1
M
M
M M H H
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L._________A
znamko in na predstojeći nrmin podpis G. HeU Jt Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1883 in s zlato svetinjo  n:» svet. razstavi v Parizu 1900.
Za osebe, ki kotranovega duha no marajo ali »;a ne morejo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega sčiščenega ko-traua ttntmznlttn miln. ki jih prodajamo pod iizume-nilom Helhtra antrazolna tnila (bela kotranova tnila) Glavne vrsta so : Antraznlnn milo pn .5 in ll> adoUd. antrazolno Itortkmvo milo, Antrazolno iiy;>/ milo, atttraz. ireph-notnferuo milo, antraz. alicrr. toaletno milo. Antrazolna mila so se ve-led zdravniške preizkušnje poaebnu obnesla proti izpuščajem in ueiistosti polti. Vsak kos stane 80 vin.
Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnica :
C. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
V IJubJaiii se dobiva v lekarnah: iflllnii lnii-(fU, ta. ItliArtletMcIilM-BeVj J. TlMpr. *, . IMeeolI, l . pl. irnkor/% in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem 63'-  ^ l
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbic
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—16 svoje priznano solidne, točne in c«- ene proizvode.
Ceniki zastonj in Iranko. BBHBBaaBaKHaun&Bi
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI 931
Pred škofijo št- ^O. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Naprodaj jo
s kozlcem ,. sadnim vrtom in njivo . . . .
hiša
ti]
ležeea ob državni cesti, 8 /,/// od Ljubljane za 1600 gld.; pripravna je tudi za rokodelca, ki bi izdeloval za Ljubljano.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda*4. 2;u2—2
V Lisi Ch. JScbinzl v Prečnih ulicah se odda s 1. novembrom
stanovanje
v II. nadstropju.   Isto obstoji iz Štirih sob, kopalne sobe itd.
Vpraša se pri  F. Supančiču,
Rimska cesta št. 20. 2192 >
Stenografa
zmožnega slov. in nemške stenografije ter
pisarja
tudi začetnika, sprejme ljubljanska odvetniška pisarna.
Ponudbe pod znamko Poštenost in zanesljivost" ua upravništvo „Slov. Naroda". 2200 2
693305027939
Pripravni prostori za
2204 -1
manufakturno
trgovino
na drobno in debelo so na razpolago v nekem mestu na Kranjskem z zelo obširno okolico. Isti bi bili ugodni za kako podružnico kake večje manufakturne trgovine ali pa za začetnike.
Ponudbe radi daljnega pogajauja pod „Manufaktura" poste restante Ljubljana do 15. avgusta t. I.
Triumpti-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi, 2e 30 tet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: StodUna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 543—47
Tovarna za štedi ! na ognjišča, Jrlumph"
Goldschmidt Sc t*i\i
"C^Telo   IS,   Soranje ^.-rrstrfjslco.
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Borovljah (IVrlaelt) na Horoškeni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvisuje. Vb6 puSke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskuSene. — llustro-H2 vanl ceniki zastonj. lil
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38.
Nlvalnl   m troj I  po na^jnlijl eenl.
Brezskrbno
rodovinsko srečo jamA prevažna  knjiga o prt-obilem blagoslovu s otroki. Z več kot tieoč
cami poSilja diskretno sra h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Boriin, aW.M4
H trlltlr in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro In irno.
jrv
A. KUNST
-a- Ljubljana
Židovslce ulice -3=.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
TfTVTfTVVTfTTTfVTTVVTVVT'
%%%%*%%%%**%*%*%***%*%%%%%%%
Savonnet-remontoarke na sidro
so najnovejše Roskopfske ure, ki imajo izvrstno in zajamčeno precizno kolesje na sidro z dvojnatim okvirjem in s 3 jako močnimi pokrovci (eden na vzmet iz doubte zlata. To zlato je kovina, ki nikdar ne izgubi zlatega sijaja. Zaradi prekrasne opreme te ure splošno občudujejo in jih od pravih zlatih ur ni moči ločiti.
Cena srld. 5*
Pristojna oouble-zlata dvojnata moška verižica gld l'B0. Vsaki uri priložim 3Ietni jamstveni list Razpošilja samo £ proti povzetju 1 2220—1
n n % n n n n
n n
n n
ji n
n % n % n m n
Igu. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Bolehava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
dtodilnib ognjldč
najprlprostejsih kakor tudi najfinejših,
z zoltc medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrPc
31 ft JI 91 %
n
M
n
m M n n n n n
9*
%
%
s
s:
Dunaj, I., Posigasse 2. — 62.
2231
Nadinžener
FRAN ZUZEK
naznanja, da je svojo tehnično pisarno preselil v
A. Vodnikovo hišo HH Sodnijske ulice štev. 4.
m
A.KRACZMER&
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno zalogo
kratkih
klav'rjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v
zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr
dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejša.
BJBV
Razpis.
©^a^<9
/ n„tnm
Zaradi naprave novega mostu čez Temenco v Veliki Loki ! pri Trebnjem se oddajo v izvršitev potom javne dražbe
zemeljska in zidarska dela
v proračunjenem znesku 5805 K 26 h.
Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali naplačila na proračunske cene naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru do 16. avgusta t. I. ob
12. uri opoldan.
Ponudbe, ki imajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati za pečačene s primernim napisom in s priloženim vadijem 5% stavbnih stroškov, navesti je v njih, da pozna ponudnik stavbne pogoje, ki se jim brez ugovora ukloni.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino po-nudne cene, oziroma če smatra potrebnim, razpisati novo ponudbeno obravnavo.
Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v navadnih urah v deželnem j stavbnem uradu.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 5. avgusta 1904. leta. 2201—2
polovico cene
n
za moške obieke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 33 Špitalske ulice štev. 5.
Po visoki kralj, dežela* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo j^lsta alkallško — mnrlatlSka
P
iot^fi^f kiseli
3$
ni samo najboljša in najzdravejša
s^©.E&£Bma pijača.
,v a•    ,.' ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
$t zdLravilna toda ^
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja ' kamna, hemeroid (zlate žile), steKlih in zrnatih
jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni, air Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ~V8
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice44
Zagrreb, Ilica St. 17. 487-50
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavra-- ~t~"" fca cijah In gostilnah.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—29
VOZOV«
Kdor trpi na padavici, krčih in dragih živč-nih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja pri«. Nfhuan^n-Apothrke
Frankfurt a. M. 541—24
je nova Jakova glazura po ljubne barve za pleskanje odzunaj in odznotraj, za notranje Btene, fasade, kuhinje kopalne, pralne in bolniške sobe, za k lav niče, mlekarne, leseno in železno konstruk cijo, secesijske vrtne in kuhinjske meblje. Rl VALI N je pletk bodočnosti
T) TVAliIN Preka5a po lepo'i in stanovit-" nesti vse emajle in lak glazur
W. Megerla 4j| Dunaj-Flofidsdorf
c. in kr. dvorna *5fer* tovarna za lake Zaloga pri  Bratih   Eberl,  trgovina z bar vami v Ljubljani. — Naprodaj v fiinih to zadevnih trgovinah. 1K60 -G
WT Pijte-«
Klauerjev
J?
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
cs.
OD
m j V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ a>
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Lijubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne h polnimi
13 o -**U ocl «sto        1912 4
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zalad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Ces. $\r. avstrijske    ^    državne želozn»ct>
C. kr. ravnateljstvo drž. Seleznice v Beljatu.
^8iv^^ im w>&wtxxmfgm> voda.
veijaven od dne t. junija li*J4. Jeta.
ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. Pr^OGA ČEZ TRBlZ. Ob 12 nn 2% m ponoči oaobn. 7iak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^i ste, Inomost, Mjnakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez K' ^in-Reiftin* v Steyr,  v L'nc, na Dunaj via Ainsteuen. - Ot B uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiilmg v  Line, Hu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare   Prago, Lipsko Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Ponrabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  — Ob 12. uri 10 m popoldno osobni vlak v Podnart Kropo le cb nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne os< vlaK v TrbiS, Beijak, Pontabelj, Celove-c, Franzensfeste. Monakovo, Ljubno, čez Selztha v  Solnograd, Lond-Gastem,  Zeli ob jezera, Inomo&t, Bregenc, Curih, Genevo. Pari^ čez Kleia-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove va^v Karlove vare, Prago ^Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.j, Lipsko, na Dona čez Amstetten. — Ob IO. uri oonoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Franzensteste, Inom -Monakovo -.Ljubljana-Monakovo direktni voz L in II. razreda). — PROGA V NOVO MES LN V KOČEVJE. Osobni vlaki  Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice Kočevje, ob 1 uri & m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne oeobtti  vlak i Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih, — Ob 7. uri  H m zve čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBI? 4. Ob A ur. 23 m zjutraj osnbni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakov i   ^ubijana di rektni voz I. in II, razr.; Inomost Franzensfeste. S-jinograd, Line, Steyr(   uasee, Ljubi: oelovec, Beljak.   —   Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 i. dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine var» Prago   Praga-Linc Ljubljana direktni voz I m U razr),   Plzen, Budejevice, Solnograc: Line, Steyr, Pariz, Genov* Curih, Bregenc, Inomoat, Zeli ob jezeru, LenJ-Gaslsin, L-ubr: Celovec, Šmohor, Pontabel.   —   Oo 4.uri 44 m popoldne osobn vlak a Dunaja, Ljubem Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pcntabla. — Ob 8, ur 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.   —  Ob 8. ur 44 m zvečer osoba? vlak z Dunaja,  Lipskega,  Prago, Franzensfeste,  Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Puntabla. 6es Sotztha. 2 h mosta in Solnograda.   —   Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. juniia d 18. septembra ob nedeljah in praznikih.    -   PROGA IZ   NOVEGAMESTA LN KOČBVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 rr zjutraj iz Novega mosta in Kočevja, ob 2. uri   32 m p* poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m i^tutako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob no deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: 01 7. uri 28 m zjutraj,  ob 2 on 5 m popoldne,  ob 7. ari 10 m Ob 10 uri 45 tu
ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž ko*. IZ KAMNIKA McSani vlaki: Ob B. uri 49 m zjutraj ob 10. uri f>9 m dopoladne, ob 8. ari l'J m zvč Vi 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - Oas prihoda in odhoda jo označei po srednjeevropejakem času ki jo za SI min. pred krajevnim, časom v Lribljani.
Kolodvorska restavracija v Ljubljani.
M. Jlg. . TV*      *7V* *7V*
V nedeljo, 7. avgusta ob 9. uri dopolnilne
zajtrkovaliii
s sodelovanjem godbe c. in kr. pešpolka št. 47, baron Beck, pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika.
Vstopnina 40 vinarjev. -
Točilo se bode sloveče originalno plzensko  pivo iz meSčanske pivo- M varne v IMznu (prazdroj   kakor tudi priljubljeno  Relninghausovo Ji: marčno pivo, dalje najbolj&a vina, kakor pikovec tiVI iivr>, grun-cindko vino in salonski cviček.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem 9
JOSIP SCHEET W
8221
restavrater.
02
77
R%Q
47
r
C- kr. priv. tovarna za cement   g AVGUST REPIC
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten H*«»vtlaiidL ■■ eteoiemt v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitekuvv določene pred-dpise glede tlakovne in odporne trdote im«f Itrlljujo«! dobroti, kakor
tudi svojo priznano izvrstno A\|»aa<j»*
l*riporoei&a in agirićcviUt*
raznih uradov in u a j s i o v i t o j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1139-16 X)us*aj, I., IKasiziii..£Aii?B5tjprrsse S*
Ittijil BfeOi
v«
Prešernove ulice St. 5
Ljub I j ana.
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidtra blago.
Nizke cene. Zaloga
D. K. Pollak * Co., Dunaj.
45
D. SERAVALLI
tjubtjana x Slomškove ulice štev. 19 x Cjubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se e. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—29
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nabajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
M Delo okusno in solidno z garancijo. )K
Cene po dogovora nizke.    Postrežba točna.
D O
deča zvezda *
flntiucrpcn
družbe pri   %<CIU SJcrk
pošteni in   * x
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
pr^iladclpl^ia
PO __
snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk m veljavne listke po —
ZOgl. m
dobite v 978—1^
kolodvorskih ulicah št. 41
===== od južnega kolodvora ; na. desno =rr
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resman.
za železnice barl^c
a &
:*:
IX
X
X
X
S
i
Največja zaloga,
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
Copicev
mizarje.
I dirr\\f pristnih angleških, za i_<ai\\JV, vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po Vb. V«i Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
Z3   DO Edino  trpežno in
f       Cl   najlepše mazilo za trde m mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
R 3 n i d n I Popravnega za vsa-ndfJlUUItf, ko vrstne previase.
Rriinnlinaza barvanJe narav-L)I U11U1111 a nega lesa i pohištva.
najboljša in najcenejša tvrdka
za naroćeianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, *$S$k. Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
F"irnP7^ prirejenega iz lanenega I  II llw£a Gija. pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gj ne o    alabastrskega in i p oca, stukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za aPno.
RarU Qllhlh kemičnih, prste-Dd[ v j ^u 11,1'/nih i rudninskih.
I e j a za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645 - 47
Olje 13roti r>r»alxxi.
ADOLF HAUPTMANN
X X
X X X X X
X X X X
X
8
X
.kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
LJUBLJANA.
Ustanovljeno I. 1S39.
■    ■ »    ■ s    ■ ■    ■ ■    »■    » m***m3"« ■w««w«»wa«w«^%aWM
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(v  Trnove m)
izdeluje,   prodaja in popravlja
vsakovrstne
|io n««j»ft>-Jiti oentkii.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
Ceniki breipliieno.
iOdllkovan i z zlato medaljo >|/ na razstavi v Parizu N£
Drago t in Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa t h petni a k a dela ter ima v zalogi ine v to Mroltu *pwtlaJoee predmet« laMtue^n IzoVlIta.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
: iti tu sls iti sjs.    sts iti iii iti
v* u
g
ste
9
U4
TT3
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
In slaščičarna
J. ZALAZNIK
[i Ni
8
3Filijalke:
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26
m
Bil s*
p
liti P**
i*
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
„3[3the"-voda za prsi.g
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. \oda zit prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gid. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem    . . "2119-2
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
3
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in v veliki izberi se dobijo
le pri zastopniku Nemške deln družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana 1
l)uiiM;>k;i  centa nt.
(Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa").
Prodajam ....
m........
obroki   .. ..
.. Zamenjavam
...... stare
......plošča
1718-15
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7. 166-33
Največja zaloga
pohištva
03
O <
ct>
2)
00
\*»Jtilij«- renr.
\ wj moI t«l n«*J m*~ blaso,
I
5am©bci5alne pa^e na jibre
5i5tcm Br0l'ning'
Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah. = Se vljudno priporoča FRAN SEVČlK
4-32 puškar, Židovske ulice 7.
..... ^ —_
Tovarna za kruh in pecivo
priporoča
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
SMT~ Na mednarodni razstavi  za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se uro točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163^9
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi za kruh in pecivo.
't*
K H
rfj rt «>
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
u m _ x"*i li    ki daje Čevljem temno
FaI*HAlnnnT,VQ$CllQ 23 CeVlje Crn t.lesk m ohranjuje ■  ™" ■■^r   ^ anBaBBiBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai uanje 8 t a n u v i t n o.
FphnAlonrita'0^''"9 mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ wl IIUIUIIU lbHHMMHi^ lepo svetijo i uanje konservira.
- ■ i     M* (krilit loMellnn itiant) nalašč za
fr" |l|tHlllAliflT« Ni grm kuzje (Kid) usnje, chevreau-, gamaovo-,
■ ■■w«W«Bm« ■»   t^immmmmm gagrin-usnje in Box-Calf. Uanje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-
18—32 barva, obleka se ne maže, čevlji ae pa fino, črno ble&čijo.
npr Dobiva so povsod« ~W
Ci kr. priv. tovarna (ustanovljena 183?) c. kr. dvor. doDavitelj. PuMi»1 mrnuntnm 21-
Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja11, v Londona „Grand Prixn.
Štefan Fernolendt
m
1
Optični zavod
Karol PicMerž
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
SedaJ  ^^ii^^RflK^'^ Preje
gia. 60. ^^m^^^^^r gid. 105.
Zelo znižane        g- ^^^gS^^Ml^^^^aB^^^Bg Ravno ista
vozne  ceno  v        TJsj^BfpJSffi^ x .
__jgg«ggglg==^^ vožnja m
A TTIPr^Vn postrežba
Iz Ljubljane v Novi -York samo 60 gid.
s prosto dobro hrano žz& v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282-49
f r. Seunig, £jubljana, Dunajska cesta št. 31.
Kaj je in kaj obsega m
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni W
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ^ ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kapljo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, Industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-69
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-greograflčnem [zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, obče valni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8. —
Zv.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.eO Zv.  VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. OESKO (dva dela) „ 32. — Z v.   IX. MOR. I. »LEZI J A   „ 25.— Zv.   X. GAL, I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, DuiuU IX. Httrlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigo tržnici tukaj in v inosemstvo.
FR. P. ZAJEC
urar ■
D Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar ura od gid. I-»O. Srebrna cilinder rem. ura od gid. 4*—. Ceniki zastonj in franko. Im
£  Milostiva gospa! I
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
i
Važno!
Važno! Za
gospodinje, trgovci ia iiriaorp.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, rAtoarntflene aparate in potreba* Ine, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. |
Oblastv. konces. oddaja strupov. I
Za   žlvlnor «tJ
posebno   priporočljivo:   grenka   sol, \,
dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvSujejo točno in solidno.
Drogerija **-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
Cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solidno 1» I h aro, nizke cene.
»■■■a—B
naaaaagii^BBaa1MMBwwgMaMMđSMwaaBKaMaBKg
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov |
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 ■
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 33 močljivih
havelokov
^_—        1.1, d.
Obleke po meri m po najnove)t|h mcia al najeiijih oešah iatrtojeju
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUFPLER o o
INŽKNIK DJ MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. DllJd   8lopnlce, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   vifi*» mostove, vodne In
kanalizacijske naprave, 255—29  čistilne naprave za kap-nlco,   utrjevanje kleti
T TTTDT T X M X protl ti,nl vodl' prosto
LuUdLuAWA stoJeče mi»ivn« •*•«•.
cementna delt vsake ----— vnte
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
Stanje hran. vlog 31. marca 190i
K 5,628.04118
*   *  * Rezervni zaklad 1. januarja 11)0
Kmetska
K 82.838-41
i posojilnica ljubljanske okolice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiti
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
|<      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitku rentnega davka, katerega plateuje w posojilnica nama xa vložnike.
*    Posojila po 5°|o in po 5 VI«.
$ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let yg ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vuak dan od ^ift 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
^ Poštnega hranilni-nega urada št, 820 408. 905 — 19
111
III
Slavnemu občinstvu s tem najvljudneje naznanjam
da prevzamem
dne i. avgusta 1904. leta =   staroznano =
Hodnikovo £°s^n°
v Logatcu tik kolodvora
ki sem jo  nanovo   opremil   in   kjer  bodem točil razno pristno   pijačo   ter postrezal z okusi jedili.    Pri   gostilni je   tudi   G  lepo opravljenih - sob za tujce in -
lep senčnat vrt.
Potrudil se bodem vestno, da slavnemu občinstvu postrežem kar najbolje in po zmernih cenah.
Priporočam se za prav mnogobrojeu obisk z  . -————^   spoštovanjem ^———__
JOSIP URBAS
———   gostilničar. —————
U*nKXXUKKKKXnKXXKHUMX*KXXX*%X
X X X X
n x
X X X X X X X X X X X X
X X
Avgust Zabkar j
v Cjubljani, Dunajska cesta
858-20
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe,  kollr. peči, vrtne klopi, nitae,
stebre, trombe za votlo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode In Štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd.
IVAOarti in proračuni aio nn zahteranje nu razpolago, ▼»e 1>a po primernih tovarniških oeaah.
X X X X
"i
X
8541
Zlatninu In srrbrnlna s 31etnim pismenim jamstvom. = Izvirne tovarniške cene. =
Rrrlhfiiiilra««e »*•
•9 V.
vornlska
j»loar*»   ur   XUOA A#waa&a«>x9
Največja in najstarejša firma. Ustanovljena 1. 1840. Najvišja odlika »Grand prix" in velika zlata svetinja Pariš 1904. — Nikel-remontoirka gid. 1 BO Črna jeklena remontoirka gid. 190.  Sistem Roskopf pat. remontoirka gid. 3 —.   Originalna železniška Roskopf (ne sistem Roskopf) gid. 8*80. Goldinasta remontoirka (dvojnat pokrov) gid. 2 90. Pristna srebrna remontoirka gid. 3 - . Pristna srebrna remontoirka z dvojnim pokrovom gid. 3 50. Tula remontoirka z vloženim zlatim avstr orlom in grbom ali lepimi lovskimi podobami gid. b—.   Pristna srebrna oklepna verižica gid. —95. 14kar. zlata remontoirka gid. 7 50. 14kar. zlata oklepna verižica gid. 10*—. 14kar. zlat prstan gid. 18-3. Ura na nihalo, 2 uteži, 130 cm. dolga, gid 1075. Okrogla kuhinjska ura gid. 136.  Budilka, nikljasta, gid. 1—. ^ousfrtJrtJoA«' no zameni tali denar vrne. — Zahtevajte z doplunleo moj nuvl eeiiovnln z 9MM) slikami ki-miIm In Irunko. 1960—2
'ž
s*
[H
l
1 i
2035-3
Najmočnejše krepcalno sredstvo, ki bolne ojaci in najs/abotnejši organizem i/nova poživi) £ £
najideja/nejša namizna pijača za bolne in zdrave
velekoncentrirana, kisika polna namizna pijača iz sladnega ekstrakta največje redilnostl in A     A     A     A     A     slastnega okusa.
.., Delavnice za živila ...
Ivan  Hoff, StadlaU     v tozadevnih trgovinah.
* tvornica dietetskih sladnih izdelkov. *
z= Prodaja J. BUZZOLINI, trgovina z delikatesami v LJubljani. z=
(ft
—*—i*
imm za centralno 0
kurjavo.
Delniška družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
= Tehniški biro = Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. =
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemu, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pulsometrov, injektorjev, zgoščevalnih loncev, vodnih odvajalnikov in armatur.
- ■
j Specialitete:
r     Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Naznanili naročnikom m pošilja 1 povzetje«.
I  -o@c=-    -o@c=-   -c*®c- ~=*&&- I
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
ranih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
j -o®c~ -x>:* ~ j
prašno Izbcro
I^anfe^cije
za dame t« deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. a. p rlporora
Anton Sektor
Ljubljana
Spita! <kt- niice štev. 7.
xxxxx>oo<xxxxxxxxxxxx>o<x K Solidno blago. $ Nizke cene. $
XXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXX
———'
Veliko zalogo
rokavic X*ŠZ kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
3
M4|UZ4HZ    -.l»V|.»|* Uf«t»"4»«l
mZ "19 ogueut poj
3IIPS UBA|
I |Joqz; !^i|8A a | uj qeuo6ej qi§roAoufeu a
	
	a m mM. a f a o^f
Diisseldorfske oljnate barve za umetnike in študije, slikarsko orodje
priporoma 3 1353-3
Henrik Wibbe,    izdelovalec barv in lakov
v Ljubljani, na Sv, Petra cesti št 2.
RGOVINA Z MODNlM IN SVilE-/^^
NJM BLAGOM TER POTREB mm\ ZA KROJA>^^)^<
Čl JH SlVilJE^^O^Ž^ ^^^^rLjUBLJANA
Stari trg šr. I.
■
J
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča al. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane gobiie oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za Malone, »palne lil Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95—31
|$|fllfffIfffIIIIfflllllf "fiC
Ustanovljeno 1899.    Prvi zagrebški    Pod drž nadzorstvom.
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislaviceva ulica 12, I. nadstr.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspirantov za enoletne prostovoljce
otvori dn^l.iirpteaibrii t. 1*
6mesečni zimski glavni tečaj.
—==— Starost 16 do 20 let. —==—
V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mlad. n fti, ki niao radi kakih razlogov dovršili svojih nauk« v, brtz ozira na pmlzn;inji> in i>oklic, ne samo dosegi pravice enoletnih prostovoljcev, nego si more o tudi v čudnem stališču zagotoviti družabni položaj, kakor tudi ianfi fiactauiko dostojanstvo.
V notranjem zavodu  polna preskrba z vojaško strogim redom in disciplino«
Natanfneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki so napravili izpit, daje na zahtevo brezolaćno 2126 — 2
ravnateljstvo zavoda v Zagrebu Beri sla viceva ulica štev. 12., I. nadstropje.
===== A p I MtiJ«« »r muk d aii. ===== ———— fli
s ti m o
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser WiHulm II. Kronprinz filldi Kaiser filkdi ier Grosse
(največji in najhitrejši *V parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrođnih cen pri meni flMF" n«^ 1§mM poviSajo cene ameriftkih železnic. IHJ
Umi Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni :
32
8 kožo 1 gid, brez kože 95 kr, brez kosti s kožo 1 gid. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr.. suho meso 78 kr., slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gid. goveji 1 gid. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gid , iz Sunke 1 gid. 20 kr Ogrske Ia salame 1 gid. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 glđ. &0 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — PoSiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381 17
Avstrijski izdelek!
Novost!
Deitf seč
napravljen iz francoskih vin 8
priporoča za blagovoljni poizkus
ANTON STACUL
v Ljubljani.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Streha prihodnjostf.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejsa in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.    2076—3
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
fe Glince pri Ljubljani, ef
7sva?tsa peči]
ustanovljena 188 8.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
i
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših
prešanih in poljubDO barvanih do najpripro-stejsih
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske *secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji | stroki popolnoma izvež-S ban. ' 909-19 ;|
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. j|
VREDNOST
okusne hrane se ne kaie samo v večjem, z jedjo združenim užitku, kajti čim bolj okusna je hrana, lažje jo prebavi želodec in tem bolje se porabijo njene rediine snovi. To nam pojasni vspeh
MAGGI-jeve ZAŠČIMBE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskuSeno ceno sredstvo, ki podeli Blabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okus. Ker je zelo izdatno, se De sme nikdar preveč pride-jati! Šele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vaeh trgovinah s kolonialnim blagom, dellkatesaml In drogerijah, v steklenlčicah od SO h (če se potem napolni od 40 h) naprej.
M&GGl-jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatih kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 ia 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
^Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani
?5
Podružnica v Kupuje In
vse vrste rent, sastavnih mucalnih obligacij, srečk,
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
CELOVCU.
prodaj«
piBem, prijoritet, ko-delnic, valut,
novcev
Akcijski kapital 14 1,003MM>«"—
ImmfM It ekskemetufe Oa|e predujme u vrednostno papirje.
izžrebane   vrednostne papir,    in      Zavaru-Je   srežk« prati vnovčtue zapalo kupono, 1cvlxmxxl IsKgna^oi-
Vinkulujo in devinkuJujt* vojaške ženitninske kavcije. UT  Kak mipt ia InkaaiMk meuie.  Tt*       B3T   Borana c^roHla. TEJI
Podružnic« v SPLJETU.
Denttrnr vtoae nj*r«*J-t we
v tekočem račaca &L na Ttcžne knjižice proti ugodnim obresti m.  V1o5e*il denar obrestuje od
dm» vloge do  taM vzdiga. 3y -89
Promet a Ceki In nakaznioarni.
'»••r* ■»•-•^rr\tfTn'i»rr k . rm ta
i »«iitrva|tc*
cenovnik o vsakovrst-
od tiskarja, Če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko n»b stampihjah. Najno-vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avi«e, cirkularje, uradna vejši _ stroji za ^"m®" povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi < riranJA Šablone, Kle&ce
taki tiskarski stroji in stane z vso opremo
65 Črkami ti. —"70 ©o „ —8©
127      „        „ I-20 140     „       „ ISO 211 2--
293 črk ti 2-40
*es  „  „ seo
640 „ ii 5--809   h 6--
J. LEVVINSON, tovarna stampilj in gumijevih tip, graverska dela.
Dunaj I, Adlergasae 7 (telefofn 12.179)
ZaHtogtnllt! ae
za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z  v z buče ni m tiskom. Preše za vzbočeni Usek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni mouogrami in zobci za peri'o, solidno izvrSeni ODKKl na Ruskem, Pu&kinskaja 1&. i >noi nI I*I zastonj. 76-30
in
Trpisliataii
h  prav  dobrim izpričevalom, zmo/j slovenskega, nemškega, francoskega -angleškega jezika,   želi takoj na-' sebi primerno urad. službo.
Naslov pove upravni«!vo „S1k Naroda". 21-.
Med. unlv.
!* Postojnska jama W£
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta t. L ob 3. uri = popoldne se bo vršila običajna -
000
JAMSKA VESELICA
z godbo, petjem in plesom pri izključno =  električni razsvetljavi vse jame. -
Vstopnina 2 K za osebo.
Konec veselice ob 6. uri zvečer.
2lfc9 -1
dr. Ivan Porti
specijalni zdravnik za notranji in ženske bolezni
Gledališke ulice 5
II. nadstropje
ordinira 2
od 9.—II. ure dopoldne in
od 2.-4. ure popoldne razun nedelj in praznikov.
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančiče vili poezij je pozdravila kritika zelo ra dostno in jo ocenila izredno laskav „Zlato knjigo- moderne slovenske Liriki jo naziva kriuk Sever v „Slov Narcdu*, pa tudi ,Slovenec- ter „I) in Svet~ sta priznala Zupančiča bre vsega   pridržka   za   največji lmčr talent   med  sodobnimi slovi-nskin. pesniki. Ta soglasna ugodna sodbi sicer tako nasprotujočih si iistu\ pat neoporečno dokazuje, da se je j dilo na polju na&e lirike nekaj ree nenavadnega, nekaj takega, kar siii tudi nasprotnika, da to prizna hotč. nehote".
Dobiva se v založništvu
Lav Schwentner-ja
Dobra kuharica
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravi janje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v olatno vezana.
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Hvali jo yge: kuharica s svojega strokovnjaSkegs stališča. literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavaine opreme, in konefnu varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—d*'*
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno
z znamko „jelen".
uno je IMF" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—22
Dobiva se povsod!
Ustje
)
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Ustje
)
ixcls;frtelj ia vdgo*'jtui sre&iiu ; ii i. i t a a Tavčar.
:.*8Uiiua iu tUk wJSirodu0 Uakarae'.