URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Stevilku 25	Ljubljana, 15. julija 1970	Cena 2,50 dinarja	‘ Leto XXVII
V SSBII« A :
140.	Sklepi In priporočila o nalogah s področja družbene sa-mozaSČite
141.	Odlok o potrditvi statuta republiške skupnosti otroškega varstva
142.	Odlok o imenovanju namejtnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo
143.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet kliničnih bolnic v Ljubljani
144.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Celju
145.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kopru
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
287.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1969
288.	Odlok o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov (Cerkni9a)
' V‘ r-»
289.	Odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanj-s kih hiš, stanovanj ih poslovnih prostorov v’ družbeni lastnini'(Cerknica)
290.	Odlok o spremembi odloka o oblikovanju maloprodajnih cen ih o določitvi marže v prometu na drobno za določene proizvode na območju občine Lenart-
291.	Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1970' (Lunart)
292.	Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok PG-3 (Center)
293.	Odlok o premiji za kravje mleko za leto 1970 (Moste-Polje)
.-i	*
294.	Odlok o spremembah odloka o najviijl ravni cen in naj-viSjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode tVrhhikai
140.
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi četrtega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. junija 1970 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA o nalogah s področja družbene samozaščite
Skupščina SR Slovenije je razpravljala o stanju in nalogah družbene samozaščite v SR Sloveniji in
ugotovila:
Razvijanje samoupravnih demokratičnih odnosov, boj za enakopravnost med narodi ter državami in proti politiki prevlade velikih sil nad malimi narodi, vzbuja vse večje simpatije do Jugoslavije ne le pri majhnih narodih in državah, temveč pri naprednih silah v svetu nasploh. Borbo za nacionalno in socialno osvoboditev, graditev jugoslovanske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter razvijanje in utrjevanje samoupravnega socialističnega sistema pa so vselej spremljale razne oblike sovražnega delovanja, katerega nosilci bi želeli izrabiti nekatera protislovja, ki so nujno spremljala naš dosedanji razvoj. Te sile poskušajo izkoristiti ustvarjene demokratične pogoje na vseh področjih našega življenja, za delovanje proti socialistični ureditvi naše družbe in proti revolucionarnim pridobitvam naših narodov. Ne glede na idejna izhodišča, iz katerih izhajajo, je vsem notranjim protisocialističnim silam skupno izpodkopavanje temeljev družbeno-političnega sistema, kar je obenem opora tudi silam iz tujine, ki so sovražno usmerjene do Jugoslavije.
Slovenska javnost se takega pomena družbene samozaščite dobro zaveda, saj predstavlja družbena sa-
mozaščita vrsto ukrepov in aktivnosti za izgradnjo še bolj organiziranega in učinkovitejšega sistema zaščite neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, osebne in premoženjske varnosti občanov ter nadaljnjega svobodnega družbenega razvoja.
Načelo, da varnost ne more biti naloga samo strokovnih služb, narekuje učinkovito zaščito pred družbeno škodljivimi dejanji, ki mora biti prilagojena takšni organiziranosti celotne družbe,. da bo pripomogla k čim uspešnejšemu razreševanju lastnih- protislovij. Ker sistem družbene samozaščite prvenstveno varuje osebnost, svoboščine in pravice občanov, je občan kot nosilec samoupravnih pravic in obveznosti glavni subjekt v zaščiti varnosti družbe. Prizadevanja za oblikcvanje zavesti občanov o temeljnih vrednotah družbenega sistema, zasnovanih na patriotizmu in dosežkih revolucije, so tedaj temeljni pogoj za uspešno funkcioniranje sistema družbene samozaščite.
Pri izgradnji sistema družbene samozaščite in pri razvijanju zavesti o varnosti in spremljanju sovražne dejavnosti imajo pomembno vlogo družbeno-politične organizacije od Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov, sindikatov, Zveze mladine do. borčevskih in drugih organizacij ter društev. Učinkovitost ukrepanja je odvisna od poznavanja problemov,, ki trenutno obstajajo in od tega, kako delovni ljudje sprejemajo usvojena stališča in jih spreminjajo v svojo voljo in akcijo in se borijo za njihovo uresničevanje. Le na tak način je možno uresničiti trajno aktivnost, enotno delovanje strokovnih organov, ki se ukvarjajo s temi problemi ter splošno družbeno preventivo, katere nosilci morajo biti družbeno-politične skupnosti, družbeno-politične organizacije, delovne in druge organizacije in državni organi.
Glede na navedene ugotovitve in z namenom, da se urede nekatera nerešena vprašanja na področju družbene samozaščite, zavzema Skupščina SR Slovenije tale
stališča:
Družbarja sarno^aščita ge sestavni del samoupravne dejavnosti občanov, njihovih delovnih in političnih asociacij. Učinkovitost družbene samozaščite j* v bistveni meri odvisna od stabilnosti in učinkovitosti osnovnih demokratskih institucij samoupravno organizirane družbe, dinamike razvoja družbeno-poli-tičnega in ekonomskega sistema samoupravne družbe ter delovanja organiziranih socialističnih sil,
— Pogoj za dosego učinkovite stopnje samozaščite je, da so občani, delovne in druge organizacije in institucije kontinuirano seznanjeni z razlogi, zaradi katerih je Jugoslavija objekt intenzivnega zanimanja in subverzivnih napadov obveščevalnih služb blokovskih grupacij in od njih inspiriranih sovražnih organizacij in sil v tujini, s sovražno propagando in na podobne načine. Poleg tega pa jim morajo biti znane tudi vsebina, metode in oblike sovražnega delovanja, vendar na realen in objektiven način brez nepotrebnega pre-dimenzioniranja.
— Ustrezna vzgoja in iz nje izhajajoče ravnanje občanov je osnovna komponenta dejavnosti družbene samozaščite. Elementi družbene samozaščite morajo postati sestavni del učno-vzgojnegu procesa, prilagojeni stopnji šole in usmeritvi, ki jo šola daje. Vzgojna prizadevanja pa Je treba usmeriti tudi v izvenšolsko dejavnost, ki jo na področju vzgoje opravljajo delavske univerze, društva In strokovne organizacije ter sredstva množičnega obveščanja.
— Priporočilo zvezne skupščine o nadaljnjem zatiranju kriminalitete in nekaterih drugih za družbo škodljivih pojavov z dne 25. 4. 1964 ter smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije z dne 9. 6. 1968, sta izredno pomembna dokumenta trajne vrednosti, ki obvezujeta vse družbene dejavnike na stalno, sistematično in uporno borbo zoper družbeno negativne in škodljive pojave.
Kljub občasnim povečanim naporom, akcijam In tudi uspehom, pa se navedena priporočila in smernice ne izvajajo zadovoljivo. Vzrok za to je po eni strani v premajhni aktivnosti nekaterih upravnih organov pri odkrivanju dejanj in storilcev, po drugi str«ni pa v tem, da borba proti takšnim pojavom ni postala trajna, organizirana in usklajena dejavnost vseh družbenih dejavnikov.
Družbeno škodljivih in negativnih pojavov ni mogoče uspešno zatirati samo s kazenskimi ukrepi, marveč predvsem z učinkovitejšim delovanjem vseh družbenih dejavnikov zoper škodljive in negativne pojave In z doslednim spoštovanjem načela zakonitosti. Vsi družbeni dejavniki morajo ustvariti in vzdrževati tako moralno-politično vzdušje, v katerem se bodo družbeno škodljiva in negativna dejanja hitreje in lažje odkrivala, storilca pa doletela ustrezna kazen.
— Organizacijsku, kadrovska in materialna vprašanja v organih odkrivanja, pregona in sojenja je potrebno čim prej rešiti tako, da bodo ti organi v celoti usposobljeni za svoje delovanje.
— Učinkovita prevencija v delovnih organizacijah je pomemben del aktivnosti družbene samozaščite. Organiziranje učinkovitega sistema varnosti na širši družbeni osnovi in mobiliziranje vseh družbenih faktorjev. J* dolgotrajen in zahteven proces, ki mu je dal IV. plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije Idejne in
politične koncepte. Kljub temu še vedno prihaja do napačnih stališč, češ, da je varnost predvsem naloga strokovnih služb in ne v tolikšni meri naloga občanov in delovnih organizacij,
— Za zaščito pred raznimi oblikami sovražne dejavnosti in kriminaliteto, kot tudi za zaščito premoženja pred požari, poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, so v delovnih organizacijah marsikje sicer organizirali posebne varnostne službe, vendar povsod taki ukrepi še niso zadovoljivo izvedeni ali pa obstoječo ureditev ne izpopolnjujejo in ne prilagajajo pp-vim potrebam. Za učinkovito izvedbo takih ukrepov so odgovorni predvsem organi upravljanja v delovnih organizacijah. Njihova posebna skrb mora biti usmerjena k utrjevanju zavesti o potrebi zagotavljanja varnosti občanov — proizvajalcev, posebno tistih, ki se na pomembnejših delovnih mestih v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
Ureditev ustrezne notranje kontrole in drugih zaščitnih ukrepov v delovnih organizacijah zahteva strokovno in znanstveno obdelavo in uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov. Prav v tej smeri pa delovne organizacije in tudi strokovno-znanstvene ustanove še niso pokazale dovolj iniciative, čeprav pogoji za to že obstajajo.
— Delovne organizacije, ki imajo stike s tujino, imajo še posebno dolžnost, da v največji možni meri zagotovijo varovanje zaupnih podatkov, česar pa večina njih še ni zadovoljivo uredila. Tudi jugoslovanskim državljanom, ki potujejo v tujino, ne posvečamo dovolj pozornosti za varstvo pred možnimi vplivi tujih obveščevalnih služb in sovražne propagande. Posebej pa bi morali biti deležni pozornosti glede zaščite jugoslovanski delavci, ki se zaposlujejo v tujini. Posamezne pojave v zvezi z zaposlovanjem v tujini bi bilo treba znanstveno proučiti in jih obravnavati, tako z ekonomskega, sociološkega kot tudi narodno-obramb-nega vidika.
— V zaščito našega družbeno-politlčnega sistema se morajo aktivneje in z modernejšimi prijemi vključiti tudi sredstva množičnega obveščanja, ki lahko z objektivnim poročanjem o političnih dogodkih doma in v tujini preprečujejo ne samo škodljive vplive tujih informacij, temveč spodbujajo zavest občanov v duhu samozaščite.
Za dosego čim uspešnejšega uveljavljanja teh sts-lišč, Skupščina SR Slovenije
1.	nalagat
1.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pripravi ustrezne ukrepe za rešitve, ki bodo omogočile v organih odkrivanju, pregona in sojenja zadovoljivo zasedbo strokovnih kadrov, njihovo tehnično opremljenost in druge materialne pogoje za kvalitetno in uspešno delo, in sicer tako, da bodo v bilanci sredstev za leto 1971 in v srednjeročnem planu zagotovljena za to potrebna sredstva.
2.	Republiški sekretariat za prosveto in kulturo naj v sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve in z republiškim sekretariatom sa narodno obrambo, strokovnimi službami in z republiško izobraževalno skupnostjo izoblikuje ukrepe za Izvedbo uspešne varnostne vzgoje občanov. Pri tem naj izhaja iz osnovne smeri aktivnosti in nalog v zvezi s tujo
propagando, ki jih je sprejel izvršni biro CK Zveze komunistov Jugoslavije na 26. seji dne 3. 12. 1959.
3.	Pristojni republiški upravni organi naj pospešijo ureditev inšpekcijskih služb in proučijo vlogo, položaj in dejavnost službe družbenega knjigovodstva ib družbenega nadzorstva sploh.
4.	Republiški sekretariat za delo naj pripravi posebno informacijo o stanju na področju zaposlovanja v tujini s predlogi za ukrepe. Pri tem naj prouči tudi vprašanje zaposlovanja mladoletnikov v tujini in tiste mladine, ki gre v uk v tujino. V informaciji naj opredeli in nakaže rešitve za vsa tista vprašanja, ki so nerešena, so pa pomembna za področje družbene samozaščite.
5.	Pristojna telesa Skupščine SR Slovenije naj pri reviziji zakonodaje upoštevajo predloge za spremembo in dopolnitev zakonskih predpisov, ki jih vsebujejo Ugotovitve, stališča in predlogi komisije za družbeno nadzorstvo Skupščine SR Slovenije v zvezi z obravnavanjem nekaterih negativnih družbenih pojavov.
6.	Sekretariat izvršnega sveta za informacije naj prouči stanje na področju uvoza tujega tiska in filmskega gradiva, namenjenega potrebam sredstev množičnega obveščanja in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
II.	priporoča:
1.	Delovne organizacije naj poskrbe, da bodo pomembnejša delovna mesta v gospodarstvu in družbenih dejavnostih zasedena s strokovno, moralno in politično kvalificiranimi kadri.
2.	Delovne in druge organizacije naj s svojimi internimi akti opredele vse vrste tajnosti in predvidijo ukrepe za njihovo uspešno varovanje,
3.	Sindikati, gospodarska zbornica SR Slovenije, znanstveni zavodi, ustrezne visoke in višje Šole, strokovne organizacije in društva kot tudi specialne upravne službe in organi pravosodja naj se politično in strokovno angažirajo pri nadaljnjem urejanju interne zakonodaje in izpopolnjevanju varnostnega sistema v delovnih organizacijah tako, da se aktivno vključijo v sodelovanje s pristojnimi samoupravnimi organi.
4.	Sredstva množičnega obveščanja in organi, pristojni za informativno dejavnost, naj stalno spremljajo aktivnosti In smeri tuje propagande nasproti naši državi. Pri svojem delu naj tudi odkrivajo vzroke In pogoje, ki omogočajo nastanek negativnih pojavov, ki škodujejo socialističnemu razvoju in samoupravljanju, pri poročanju o tem pa naj še posebej upoštevajo Vidike družbene samozaščite.
5.	Visokošolski zavodi, posebej še visoka šola za politične vede, sociologijo in novinarstvo, ki vzgaja novinarski kader, naj v svojih učnih programih Upoštevajo tudi vidik družbene samozaščite. To naj velja tudi za organizatorje raznih novinarskih tečajev, seminarjev in podobno.
6.	Pooblaščena podjetja za uvoz tujega tiska naj v svoje statute vnesejo ustrezna določila, ki bodo onemogočala uvoz škodljivega in sovražnega tiska in publikacij.
7.	Občinske skupščine naj obravnavajo ta dokument in naj podvzamejo ukrepe za realizacijo navedenih stališč na svojem območju.
St. 23-1/70
Ljubljana, dne 1. julija 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
141.
Na podlagi 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 30. člena zakona o sk ipnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik Otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. it. 43-335/67) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora 26. junija 1970 in na seji socialno-zdrav-stvenega zbora 8. junija 1970 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta republiške skupnosti otroškega v.	varstva
Potrdi se statut republiške skupnosti otroškega varstva, ki ga je sprejela skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na seji dne 10. 11. 1969.
St. 402-116/70
Ljubljana, dne 1. julija 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
142.
Na podlagi 17 alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ta# II. in Vil. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. junija 1970 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo
za namestnika republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo se imenuje dr. Stanko Lajevec, glavni republiški sanitarni inšpektor.
St. 111-6/70
Ljubljana, dne 1. julija 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
143.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152 člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije 'in 25. člena zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 16-116'67) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. junija 1970 sprejela
,	ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet kliničnih bolnic v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svet kliničnih bolnic v Ljubljani se imenujeta:
Drago Benčina, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije in
Ivo Majdič, predsednik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije.
! ■	<i-	:	.	-
St. 111-43/70
Ljubljana, dne 1. julija 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
144.
Na podlagi 16. alinee 135 člena in 4 alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. iti XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ir 17 člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. junija 1970 sprejela
'	ODLOK
o določitvi Števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Celju
I
Okrožno sodišče v Celju ima 140 sodnikov porotnikov.
n
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Pavel Ajdnik, načelnik oddelka za inšpekcijske službe, skupščina občine Laško;
Jože Aljaž, HTZ tehnik, rudnik lignita Velenje;
Otmar A r n š e k , vodja službe za varnost pri delu, zabukovški rudniki rjavega premoga in nekovin Montana, Žalec;
Adolf Arzenšek, tehnik konstruktor, tovarna AERO Celje;
Avgust Božič, upokojenec, Šentjur pri Celju 149; -
Zdravko Brdnik, analitik tržišča, metalurško-kemična industrija cinkarna Celje;
Ana B r e m e c , šef odseka za otroški dodatek, kemonalni zavod za socialno zavarovanje Celje;
Majda Brenčič, medicinska sestra, zdravstveni dom Celje;
Jože Brumen, direktor tehničnih služb, trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje;
Ivan Cokan, upokojenec, Celje, Trubarjeva 53'b;
Ana Čeplak, upokojenka, Bočna 63, p. Šmartno ob Dreti;
Jožica Davidovac-Celik, profesorica, ekonomski šolski center Celje;
Jože Delakorda, trgovski poslovodja, savinjski magazin Žalec;
Peter D e n ž i č , tržni inšpektor, skupščina občine Šentjur pri Celju;
Nada D e r č a , pomočnik računovodje, Polzela, tovarna nogavic Polzela;
Božena D o j e r, vodja splošnega kadrovskega oddelka, tovarna perila Toper Celje;
Amalija D o r n , administrator-korespondent, industrija aerotermičnih aparatov Klima Celje;
Franc Drobne, predmetni učitelj, osnovna šola Kristan-vrh pošta Podplat;
Albert Ernesti, šef proizvodnje, tovarna clo ■ kumentarnega in kartonskega papirja Radeče;
Ciril E s, sekretar proizvodnja modne konfekcije Elkroj, Mozirje;
Anton F a r č n i k , varnostni tehnik, tekstilna tovarna Prebold;
Ivan Filipčič, poslovodja poslovalnice, trgovsko podjetje Center Celje;
Jožica F 1 a n d e r , konter finančnega knjigovodstva, tovarna žičnih izdelkov Žična Celje;
Jože Franko, vodja splošnega sektorja, kmetijski kombinat Žalec, obrat Mesnina;
Franc F r i c e 1 j, varnostni tehnik, industrija plastike Polypex, Šoštanj;
Stanislav G a j s e r j šef priprave vzdrževanja, železarna Store;
Ferdo Gajšek, vodja delovne enote, lesno industrijski kombinat Savinja Celje;
Franc G e r d i n a , taksator, gozdarstvo in lesna industrija Nazarje;
Majda Groleger, premoženjsko pravni referent, skupščina občine Slovenske Konjice;
Martin H u d a 1 e s, kalkulant, usnjarski kombinat Konus Slovenske Konjice;
Ljudmila Jan, učiteljica, osnovna šola Bistrica ob Sotli;
Teodor Jelen, vodja kadrovske službe, rudnik lignita Velenje;
Milka J e r o m e 1, šolski psiholog, temeljna izobraževalna skupnost Velenje;
Viktor J er omel, upokojenec, Vitanje 91;
Martina Jurjevec, socialna delavka, skupščina občine Žalec;
Jože Jurkovič, gozdar, gozdno gospodarstvo Celje, obrat Rogaška Slatina:
Anton Kamenšek, referent za prodajo, konfekcija Oblačila, Rogaška Slatina;
Darinka K a r č e , predmetna učiteljica, osnovna šola Mozirje;
Zofija Kin-e-l, gospodinja, Šentjur pri Celju 26;
Ana Klampfer, predmetna učiteljica, gimnazija pedagoške smeri, Celje;
Štefka Klančišar, tajnik družbeno-političnih organizacij, trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje;
Zvezdana Knez-Sterbenc, profesorica, gimnazija Celje;
Cveto Kolenc, vodja embalirnice, trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje;
Jože Kompan, šef gradbeno nadzorne službe, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje;
Heri Kopše, revirni gozdar, gozdno gospodarstvo Celje, obrat Žalec;
Franja Korošec, upokojenka, Velenje, Kersnikova 5;
Jožefa Koštomaj, vodja enote šivalnice, tovarna perila Toper, Celje;
Ivanka Kovačič, gospodinja, Celje, Zvezna 4;
Jože Kovačič, poslovodja, steklarna Boris Kidrič, Rogaška Slatina;
Alojz Kotar, poslovodja obrata, zabukovški rudniki rjavega premoga in nekovin Montana, Žalec;
Karel Krašek, vodja lastne in kooperacijske proizvodnje, kmetijska zadruga Laško;
Franc Krečič, geometer, cestno podjetje Celje;
Vida Kreže, pomočnik ravnatelja, osnovna šola Primoža Trubarja, Laško;
Maksimiljan Krivec, upokojenec, Kozje 90;
Ferdo Kunej, referent za kadre, industrija aerotermičnih aparatov Klima, Celje;
Anton ing. Lah, organizator prašičjerejske proizvodnje, kmetijski kombinat Žalec, obrat Šmarje pri Jelšah;
Vinko Langerholc, direktor, delavska univerza Slovenske Konjice;
Štefanija Lavrič, gospodinja, Šmarje pri Jelšah 5/a;
Vlado Leban, vodja priprave dela, rudnik lignita Velenje;
Rudi Leskošek, vodja elektrovzdrževanja, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje;
Herman Lešnik, vodja plana in analiz, tovarna usnja Šoštanj;
Vinko L j u b e j, delovodja na žagi, lesno industrijsko podjetje Bohor, Šentjur pri Celju;
Andrej dr. Ločniškar, zdravnik, zdravstveni dom Žalec;
Mirko Maček, referent za splošne zadeve, Savinjski magazin, Žalec;
Ljudmila Majhen, višja medicinska sestra, zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah;
Vera Manfreda, tehnični sekretar, občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, Laško;
Maks Mastnak revirni gozdar, gozdno gospodarstvo Celje, obrat Slovenske Konjice;
Stane Mazej, vodja splošnega sektorja, tovarna AERO Celje;
Olga Medved, učiteljica, osnovna šola II., Šoštanj;
Karel Mehle, varnostni tehnik, tovarna perila Toper, Celje,
Alojz Meteljko, direktor vzdrževalne enote, zdravilišče Rogaška Slatina;
Slavko Mihelčič, upokojenec, Celje, Cankarjeva 7;
Angelcu Miklavc, administratorka, skupščina občine Mozirje;
Karel Mirnik, proučevalec administrativnega poslovanja, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna EMO, Celje;
Miha Močnik, referent za invaliaske zadeve, skupščina občine Šentjur pri Celju;
Milan Mulej, šef priprave dela, tovarna tehtnic Libela, Celje; .
Vera M u s e c , tehnični sekretar, občinski komite ZKS Celje;
Franc Napret, upokojenec, Laško 232;
Vesna Nose, direktor, kinematografsko podjetje Rogaška Slatina;
Rozalija Oblak, delovodja slikarne, keramična industrija Liboje;
Pavla Ocvirk, likvidator faktur, gradbeno podjetje Gradnja, Žalec;
Franc O g 1 a j n e r , tehnolog sive litine, livarna sive litine in barvastih kovin, armature, mehanska obdelava Ferralit, Žalec;
Ludvik Ograjenšek, vodja poslovne enote, kmetijska zadruga Šoštanj;
Franc Ogrizek, sekretar, občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju;
Viki Oset, referent prodaje, ALPOS tovarna kovinskih izdelkov in opreme, Šentjur pri Celju;
Zofka Pavlič, administratorka, kovaška industrija, Zreče;
Milan Pavlovič, upokojenec, Celje, Trg oktobrske revolucije 3;
inž. Jernej Pelko, projektant, industrijsko gradbeno podjetje Ingrad, Celje;
Milena Petrič, knjigovodja, industrijsko gradbeno podjetje Ingrad, Celje;
Đorđe Piano, sekretar, lesno industrijski kombinat Šoštanj;
Jože P i š e k , vodja komerciale, kmetijski kombinat Šentjur pri Celju;
inž. Alojz Plaznik, programer kmetijske proizvodnje za kooperacijo, Zgornjesavinjska zadruga Mozirje;
Maks Podlesnik, načelnik oddelka, skupščina občine Velenje;
inž. Tugomir Pokorn, strojni inženir v razvojnem oddelku, usnjarski kombinat Konus, Slovenske Konjice;
Franc Potočnik, zasebni kmetovalec, Kaplja vas 26, p. Prebold;
Tomo Potočnik, upokojenec, Prebold 106;
Bogdan Pugelj, tehnolog v kooperaciji, kmetijski kombinat Žalec;
Franc Pukl, izmenovodja, tovarna dokumentarnega in kartonskega papirja Radeče;
Tilka Raner, predmetna učiteljica, osnovna šola Vransko;
Mirko Rataj, računovodja, zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidov — zdravilišče Laško;
Ivo Rebernjak, pleskarski mojster, splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina;
Franc Rezar, obratovodja, opekarna Loče pri Poljčanah;
Franc Rozman, vodja orodjarne, železarna Store;
Stevo R o ž a n s k i, vodja splošnega kadrovskega oddelka, splošna vodna skupnost »Savinja« Celje;
Ferdinand Sajko, referent za premoženjskopravne zadeve, skupščina občine Šmarje pri Jelšah;
' Alojz Senica, zasebni kmetovalec, Ponkvica 7, p. Ponikva pri Grobelnem;
Adi S k r t, pomočnik vodje proizvodnega sektorja, tovarna tehtnic, Libela, Celje;
Franc Smodiš, upravnik, krajevna skupnost Gaberje;
Vinko S o d r ž n i k , pomočnik skladiščnika, usnjarski kombinat Konus, Slovenske Konjice;
inž. Lojze Sotlar, tehnični vodja, tovarna esenc in eteričnih olj Etol, Celje;
Alojz Sovine, komercialni referent, obrtni center Zarja, Žalec;
Jože Stanonik, trgovski potnik, lesno industrijski kombinat Savinja, Celje;
Tamara Strahovnik, vodja skupine socialnih dejavnosti, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna EMO, Celje;
Ljudmila Stropnik, računovodja, zdravstveni dom Šentjur pri Celju;
Filip Škorjanc, pomočnik direktorja, trgovsko podjetje Jelša, Šmarje pri Jelšah;
Zvone Štemberger, skupinovodja, termoelektrarna Šoštanj;
Milan Štumberger, poklicni svetovalec, komunalni zavod za zaposlovanje Velenje;
inž. Alojz Šturbej, šef kemičnega laboratorija, železarna Štore;
Ida T e p e j, analitik, kmetijska zadruga Slovenske Konjice;
Albin T o f a n t, inženir organizacije dela, cestno podjetje Celje;
Alenka T o f a n t, predmetna učiteljica, osnovna šola Žalec;
Vinko Toplak, knjigovodja, ceste, kanalizacija Celje;
Franc Tovornik, direktor kadrovsko splošnega sektorja, metalurško-kemična industrija cinkarna Celje;
Stane Tratnik, upokojenec, Celje, Podgrad 11;
Vanja Udrih, socialna delavka, center za socialno delo Celje;
Aleksander Videčnik, ekonomski propagandist, kreditna banka Celje;
Vida V i m m e r . finančni knjigovodja, industrija volnenih izdelkov Volna, Laško;
Franc V i t a n c , šef splošnega sektorja, industrijsko gradbeno podjetje Ingrad, Celje;
Karolina Vodenik, instruktor v tkalnici, tekstilna tovarna in konfekcija Metka, Celje;
Marta Vogrinc, vodja finančnega oddelka, kmetijski kombinat Žalec;
Angela Vutkovič, upokojenka, Velenje, Slan-drova 4 a;
Zinka Zabukovec, programer v finančnem knjigovodstvu, veletrgovina s tehničnim blagom, izvoz — uvoz Kovinotehna, Celje;
Alojz Zagožen, interni kontrolor, trgovsko podjetje Tehnomercator, Celje;
Ivanka Zajc, proučevalka tržišča, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna EMO, Celje;
Jože Zajc, vodja splošno kadrovskega sektorja, tekstilna tovax*na Juteks, Žalec;
inž. Ivan Z i d a r n , šef gozdnega obrata, gozdarstvo in lesna industrija Nazarje;
Lazo Zrnič, upokojenec, Šoštanj, Aškerčeva 9;
Valter Zupan, prodajni referent, tekstilna tovarna Prebold;
Jože Žlender, zasebni kmetovalec, Lesično50;
Ivan Z o g a n , zasebni kmetovalec, Bodrična vas 10, p. Grobelno.
St. 111-12/70
Ljubljana, dne 1. julija 1970.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
145.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 26. junija 1970 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvo’itvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kopru
I
Okrožno sodišče v Kopru ima 140 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Martin Ahlin, referent za vojaške zadeve, Obalni svet Koper;
Miro Babič, premoženjsko-pravni referent, Rižanski vodovod Koper;
Jožko Bagon, vodja izvoznega oddelka, Mehano-tehnika, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Zmaga Bajc, šef kadrovske službe, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna;
Rudolf Bajec, vodja poslovalnice, brivsko-fri-zerski salon Sežana, poslovalnica Postojna;
Santo Barut, referent nabave, »STIL«, tovarna pohištva Koper;
Franc Batista, komercialist nabave, »Lesonit«, tovarna lesonitnih plošč, Ilirska Bistrica;
Franc Benčič, upokojenec, Koper, Ulica agrarne reforme 8;
Olga Beneditič, upokojenka, Koper, Vanganelska 43;
Dino B o n i n , poslovodja, »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-eksport Postojna, poslovalnica Buje;
Neda Bratož, tehnolog, »Pivka«, perutninski kombinat, Neverke;
Silvester Bratož, tehnični preglednik motornih vozil, Transavto, prevozniško podjetje Postojna;
Anton Bratuž, upokojenec, Izola, Ulica prekomorskih brigad št. 1;
Savo Bratuž, referent za; potne liste in prepustnice VS, skupščina občine Sežana;
Franc Brezovec, referent za stanovanjske zadeve, skupščina občine Piran;
Franc Brezovec, referent za rekonstrukcijo, »Krasoprema«, podjetje za izdelavo vseh vrst pohištva, Dutovlje;
Marija Brezovec, vodja šivalnice, tovarna pletenin Sežana;
Milan B r ž a n , kreditni referent, kreditna banka Koper;
Marjan Cetin, vodja kadrovskega oddelka, Me-hanotehnika, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Rudi Colja, referent za nabave, trgovsko podjetje »Preskrba«, Sežana;
Kristina Cepek, upokojenka, Postojna, Tržaška cesta, stolpič A;
Jože Černe, interni kontrolor, »Droga«, prehrambena industrija Portorož;
Vojko C o k, pripravnik, luško podjetje Luka Koper, Koper;
Giuseppe Debernardi, pedagoški svetovalec, zavod za šolstvo SR Slovenije, organizacijska enota Koper;
Rafael Dodič, tajnik, splošna bolnica Koper;
Mara Dolenc, gospodinja, Dutovlje 60/a, pošta Dutovlje;
Marija Dolenc, upokojenka, Senožeče 1?0, pošta Senožeče;
Ludvik Dolinšek, vodja splošnega sektorja, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Jožica Dragan, šivilja, obrtno podjetje »Konfekcija«, Komen;
Darij D u j m o v i <5, v. d. direktorja, delavska univerza Tone Tomšič, Ilirska Bistrica;
Štefan Erjavec, skladiščnik, poklicna šola. kovinske stroke. Koper;
Henrik Fabčič, zasebni kmetovalec, Veliko Ubeljsko 29, p. Hruševje;
Alenka Faganeli, upravnica, ljudska knjižnica Koper;
Mara Gerželj, upokojenka, Izola, Ulica prekomorskih brigad 1;
Alojz Gorenc, tehnolog, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Oskar Gorkič, upokojenec, Ilirska Bistrica, Prešernova 34;
Boltežar Gorup, vodja oddelka, časopisno založniško podjetje Primorski tisk, Koper;
inž. Srečko Grmek, vodja sektorja tehnične kontrole, združeno podjetje Iskra — Kranj, tovarna radijsikih sprejemnikov, Sežana;
. Ema H o j k a r , upokojenka, Postojna, Kidričevo naselje 10;
Romana Hren, pravni referent, prometno, turistično in hotelsko podjetje Slavnik, Koper;
Aleksander . Hrovatin, glavni računovodja. Agraria, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat Koper;
Anton Jakomin, upokojenec, Gračišče 31, pošta Slovensko Gračišče;
Tinka Jamnik, obratna blagajničark^, gostinsko podjetje Galeb, Koper;
Martin Jelačin, vodja kadrovske službe, Inter-evropa, mednarodna špedicija in transport, Koper;
Jaroslav J e n k o , sekretar, občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, Ilirska Bistrica;
Drago Jug, delovodja kisikarne in acetilarne. tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Vittorio Juri, upokojenec, Koper, Generala Devičnika 22/a;
Anton J u r i š e v i č , sanitarni inšpektor, Obalni svet Koper;
Eleonora Kerševan, blagajnik, stanovanjsko podjetje Koper;
Joža Keš, administrator, Avto moto društvo, Koper;
Janez Kleibencettl, ravnatelj, osnovna šola
Dekani;
Ciril Kobal, vodja službe za kadre in družbeni standard, Interevropa, mednarodna špedicija in transport, Koper;
Jože Kodrič, pravni referent, komunalni zavod za socialno zavarovanje. Koper;
Slavko K o k o t e c , referent proste plovbe, Splošna plovba Piran;
Drago Kolenc, psiholog, komunalni zavod za zaposlovanje Koper, izpostava Postojna;
Ciril Koprivc, tajnik, Obalni sindikalni svet Koper;	/
Jože Kos, vodja oddelka, tovarna rrlotornih vozil Tomos. Koper;
Silva Kos, glavni blagajnik, hotel Belvedere, Izola;	/
Milan Kovač, šef obračunske službe, prometno, turistično in hotelsko podjetje Slavnik, Koper;
Ida Krajnik, svetovalec za zaposlitev, komunalni zavod za zaposlovanje Koper, izpostava Piran,
Jože K r e b e 1 j . upokojenec, Piran, Grudnova 1/11;
Mija Krumpak, računovodja, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Koper;
France Leben, analitik - kalkulant, luško podjetje Luka Koper, Koper;	,
Vinko Lenaršič, projektant, splošna vodna skupnost Primorske, Koper;
Benjamin L e n a s s i, ravnatelj, osnovna šola Komen;
Franc Logar, obratovodja, kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica;
Stane Logar, vodja splošne službe, stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica;
Franc Magajna, zasebni kmetovalec, Dolnje Vreme 20, p. Vremski Britof;
Valerija Mahne, prodajalka, trgovsko podjetje »Ilirija«, Ilirska Bistrica;
Marjan Mavrič, referent za HTV, RTV Ljubljana, relejna radijska oddajna postaja Koper;
Alojz M e r š e . komercialni direktor, Jestvina, trgovsko podjetje, Koper;
Marija Mikec diplomirana pravnica, zavod Postojnske jame, Postojna;
Ljubo Miklavčič, šef računovodsko-komer-cialnega sektorja hotelsko gostinsko podjetje Kras, Postojna;	'
Marjan Mlekuž, vodja kadrovske službe, Delamaris, kombinat konzervne industrije, Izola;
Albin Morate, skladiščnik, gostinsko turistično podjetje Simonov zaliv, Izola;
Milan Može, upokojenec, Postojna, Jamska 9;
Ivan Mršnik, šef ekspoziture, služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Ilirska Bistrica;
Zora - Sonja Mršnik, upokojenka, Izola, Bazoviška 11;
Milan M.učič, vodja saldakonti, prometno, turistično in hotelsko podjetje Slavnik, Koper;
Franc Munih, ravnatelj, osnovna šola Dragotin Kette, Ilirska Bistrica;
Elio M u s i z z a , direktor, italijanska osnovna šola, Piran;
Ernesta Nabergoj, računovodja obrata, Splošna plovba Piran;
Nevio Parma, predmetni učitelj, ekonomska srednja šola z italijanskim učnim jezikom, Izola;
Nuša Pavlin, kemijski tehnik, Delamaris, kombinat konzervne industrije, Izola;
Franč Pavlovčič, referent nabave, Nanos, ve-letrgovsko podjetje, import-eksport, Postojna;
Albin Pečenko, upokojenec, Piran, Ulica IX. korpusa 5;
Jernej Pegan, samostojni obrtnik, Izola, Oktobrske revolucije 43;
Igor P elan, poslovodja centralne knjigarne. Časopisno založniško podjetje Primorski tisk, Koper;
Marjan Perc, samostojni obrtnik. Koper, Gradnikova 4/1;
Franc P e r u z i n, zasebni kmetovalec, Dolnji Zemon 66, p. Ilirska Bistrica;
Tomaž Peternel, referent embalaže, Nanos, veletrgovsko podjetje import-eksport, Postojna;
Jožica Petrič, gospodinja. Koper, Čevljarska 30;
Marjan P i š k o , direktor splošnega sektorja, Agraria, kmetijsko-predelovalni zadružni kombinat, Koper;
Darinka Podgornik, upokojenka, Piran, Vodnikov trg 12;
J^nko Požar, šef splošnega odseka, gozdno gospodarstvo, Postojna;
Vekoslav Požeš, personalni referent, ortopedska bolnica Valdoltra;
Marija Prah-Jenko, socialna delavka, skupščina občine Koper;
Marija Prebil, socialna delavka, vzgojni zavod Elvire Vatovec, Strunjan;
Lidija P r i j o n , novinarka, RTV Ljubljana, relejna radijska oddajna postaja Koper; ,
Angela R a d m a n , obratovni knjigovodja, tovarna motornih vozil Tomos, Koper;
Ivanka R e b o 1, administrativni referent obrata Droga, prehrambena industrija Portorož;
Jože Rebula, upokojenec, Sežana, Kidričeva 3;
inž. Franc Rupnik, refererit za kooperacijo, kmetijska zadruga Lucija. Portorož;
Silva Samsa, referent za delovna razmerja, Mehanotehnika, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola; .
Ignac Sedmak, referent za zdravstvo in telesno kulturo, skupščina občine Koper;
Jože Simčič, referent za potne liste, skupščina občine Postojna;
Stanko S 1 a b n i k , vodja izpostave, komunalni zavod za socialno zavarovanje Koper, izpostava Postojna;
Anton Slavec, zasebni kmetovalec, Koče 14, p. Hruševje;
inž. Aleksander Slekovec, šef oddelka tehnične komerciale, splošno gradbeno podjetje Stavbenik. Koper;
Ivan Smolnikar, upokojenec, Hrpelje 18, p. Kozina;
Marija Sočan, referent za skupščinske zadeve in splošne akte delovnih organizacij, skupščina občine Izola;
Ivo Sosič, šef konstrukcije, Iplas, industrija plastičnih mas in umetnih smol. Koper;
Marica Stepančič, upokojenka, Koper, Ulica II. prekomorske brigade 22;
Roman S u b a n , cenilec, skupščina občine Koper;
Jakob Š a b e c. višji jamski vodič, zavod Postojnske jame, Postojna;
Miroslav Škapin, upokojenec, Kozina 13, pošta
Kozina;
Anica Š k r 1 e p , medicinska sestra, Obalni zdravstveni dom Koper;
Miro Skrij, šef splošnega sektorja, gostinsko podjetje Sežana, Sežana;
Metod Sonc, referent priprave dela, splošno obrtno podjetje Sežana;
inž. Jože Štefan, tehnolog, Javor, lesna industrija, Pivka;
Valerija Štok, referent za invalidsko-pokojnin-ske zadeve, komunalni zavod za socialno zavarovanje Koper, izpostava Sežana;
Danica T o m a d u c , računovodja, hotel »Palače«, Portorož;
Koloman Toplak, poslovodja, gostinsko podjetje »Galeb«, Koper;
Marija Trobec, referent za kadrovsko službo, združeno podjetje za PTT promet Ljubljana, PTT podjetje Koper;
Franc Troha, šef postaje, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna, železniška postaja Koper;
Stojan	predsednik, Zveza združenj bor-
cev NOV občine Piran;
Slavka Trpin, upokojenka, Izola, Ljubljanska 9:
Marija Tul, upokojenka, Izola, Bazoviška 12;
Anton Uršič, vodja obrata, Jadran, export-import, Sežana;
Mija Valenčič, kadrovik, Lesonit, tovarna leso-vinskih plošč, Ilirska Bistrica;
Janko Valentinčič, upokojenec, Sežana, Partizanska 30;
Zdravko Vesel, vodja tovarne oblazinjenega pohištva Javor, lesna industrija, Pivka;
Maks Vezovnik, vodja izobraževanja, delavska univerza Ivan Regent, Koper;
Sergej Vogrič, vodja knjigovodstva, Elektro Gorica, enota Koper;
Bogomil Vrečko, samostojni obrtnik, Sežana, Kidričeva 1;
Ela Vuga, šef analiz, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Koper;
Franc Zadel, računovodja, trgovsko podjetje Ilirija. Ilirska Bistrica:
Olivera Zorko, analitik - planer, časopisno založniško podjetje Primorski tisk, Koper;
Franc Z e t k o , upokojenec, Koper, Kidričeva 28;
Ante Zuvela, upokojenec, Postojna, Kraigherjeva 10.
St. 111-12'70
Ljubljana, dne L julija 1970.
Skupščina
■ Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 287.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, št. 43/67 in št. 40/68) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1969
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1969.
2.	člen
Predvideni in doseženi dohodki ter predvideni in dejanski izdatki po zaključnem računu občine Cerknica za leto 1969 so znašali:
	Predvideno	Doseženo
	din	din
I. Dohodki . . , ,	. 4,209.752,00	4,923.786,26
II. Izdatki ....	.	4,209.752,00	4,204.427,88
Presežek dohodkov nad izdatki ....		719.358,38
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine Cerknica v znesku 719.358,38 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna občine za leto 1970.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1969 izkazuje:
din
1.	Dohodke........................... 508.237,17
2.	Izdatke.................... 54.161,75
3.	Presežek dohodkov nad izdatki . 454.075,42 ki se prenese kot dohodek sklada za leto 1970.
5.	člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela zaikl j učnega računa.
6.	člen
Ta odlok jiačne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 400-6/69-1
Cei'knica, dne 2. julija 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl^ ing. 1. r.
Pregled planiranih in doseženih proračunskih dohodkov in izdatkov občine Cerknica za leto 1969
		Planirano	Doseženo	St.	el.	...		
Vrsta	Dohodki		din	din	Razpored dohodkov		din	din
i	Prispevki .....	.	1,523.852	1,701.214,42	01	Izobraževanje in vzgoja	50.000,00	50.000,00
*				03	Kulturno prosvetna dejavnost			89.490,67	88.377,85
2	Davki		. 2,121.308	2,752.866,47	04	Socialno skrbstvo . .	678.839,30	678.839,30
	i			05	Zdravstveno varstvo	224.869,90	221.528,10
3	Takse				302.175,00	06	Komunalna dejavnost .	433.391,30	432.948,00
				07	Delo državnih organov	1,905.978,68	1,905.910,93
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki .	. 28.000	27.479,34	08	Narodna obramba . . .	99.777,15	99.777,15
		; ■		12	Dejavnost krajevnih skupnosti			100.000,00	100.000,00
8	Prenesena sredstva	140.510	140.051,03	13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij		
				/		192.200,00	192.200,00
					in društev			
				14	Negospodarske investicije		356.978,30	356.649,85
		♦		15	Gospodarske Investicije	1.600,00	1.570,00
				16	Gospodarski posegi . .	8.109,55	8.109,55
				17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let . , .	10.213,25	10.213,25
				18	Rezervni sklad . . .	43.979.90	43.979,90
				19	Nerazporejeni dohodki .	14.324.00	14.324,00
	Skupaj		. 4,209.752	4,923.786,26		Skupaj			4,209.752,00	4,204.427,88
288.
Na podlagi 4., 5., 13. in 20. čl. zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67 in št. 40/68) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov
1.	člen
Delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic, ki opravljajo obrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke, oblikujejo cene svojih storitev in izdelkov na območju občine Cerknica prosto po tržnih pogojih.	i,
Glede na določilo prvega odstavka tega člena oblikujejo delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic cene za dimnikarske storitve in komunalne storitve v soglasju s svetom za gospodarstvo občine Cerknica.
2.	člen
Kot ukrep neposredne družbene kontrole cen se za za vse obrtne storitve in izdelke predpiše obveščanje o cenah.
Delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic, ki opravljajo obrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke, morajo obveščati upravni organ skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za cene in sicer o vseh spremembah cen svojih obrtnih storitev oziroma izdelkov.
3.	člen
Obvestila o cenah — ceniki —* obrtnih storitev in izdelkov morajo vsebovati:
1.	firmo in sedež prijavitelja,
2.	naziv storitve ali izdelka,
3.	mersko enoto,
4.	prodajno ceno storitve ali izdelka,
5.	dan začetka uveljavljanja cenika.
V primeru, ko za obrtne storitve in izdelke ni mogoče paprej določiti prodajne cene. mora obvestilo namesto podatkov o prodajni ceni storitev ali izdelka vsebovati višino režijskih ur.
4.	člen
Delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic, ki opravljajo obrtne storitve ali izdelujejo obrtne izdelke naslednjih dejavnosti in sicer: kleparji, elektro in vodni inštalaterji, avtomehaniki, kovači, elektromehaniki, mizarji, moško in žensko kro-jaštvo, pletiljstvo, sodavičarstvo, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, zidarstvo in fasaderstvo, fotografiranje, moško in žensko frizerstvo ter vse druge obrtne storitve, morajo obveščati upravni organ skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za cene o vseh spremembah cen svojih obrtnih storitev ali izdelkov.
5.	člen
Vse spremembe obrtnih storitev ali izdelkov se morajo prijaviti pristojnemu organu, ki je pristojen za cene osem dni pred uveljavitvijo zvišanja oziroma spremembe cen za tržišče.
Delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti pristojnemu organu za cene skupščine občine Cerknica cenike svojih obrtnih storitev oziroma izdelkov.
6.	člen
Delovne organizacije in lastniki samostojnih obrtnih delavnic morajo imeti cene obrtnih storitev in izdelkov izobešene na vidnem mestu.
7.	člen
Kršilci tega odloka se kaznujejo po določilih 40., 41., 42., 43. in 5. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67. št. 40/68 in št. 15/70).
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen v prometu na drobno in obrtnih storitev (Glasnik, št. 8/64).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 38-11/70-1
Cerknica, dne 2. julija 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. ing. 1. r.
289.
Na podlagi 4., 6., 35. in 42. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
1.	člen
Ta odlok razmejuje vzdrževalna dela in
—	investicijsko vzdrževanje
—	tekoče vzdrževanje
in določa tehnične normative vzdrževanja.
2.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se štejejo celotne ali delne zamenjave konstrukcij, elementov ali opreme ter obnovitvena dela na konstrukcijah, elementih in opremi, zlasti pa:
—	zamenjava, obnova strešne kritine,
—	zamenjava, obnova, rekonstrukcija strešne konstrukcije,
—	zamenjava, obnova strelovodov, skupnih TV in radijskih anten,
—	zamenjava, obnova dimnikov in zračnikov,
—	zamenjava, obnova mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
—	obnova fasad,
—	zamenjava, obnova stopnišč, balkonov in ograj,
—	zamenjava, obnova stropov, stropnih konstrukcij in podov,
—	obnova ponikovalnic in greznic,
—	obnova vertikalne in horizontalne izolacije,
—	zamenjava ali obnova hišne kanalizacije,
—	zamenjava ali obnova elektro in vodovodne inštalacije,
—	zamenjava ali obnova centralne, etažne in toplovodne instalacije brez opreme kotlovnice,
—	zamenjava ali obnova instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah,
—	zamenjava ali obnova drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k zgradbi,
—	pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih, vrtnih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snego-branov in strelovodov,
—	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanje investicijskega vzdrževanja.
3.	člen
Investicijska vzdrževalna dela se lahko v okviru finančnih možnosti izvajajo v sodobnejših izvedbah, vendar pod pogojem, da se po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje po veljavnem priročniku o točkovanju.
4.	člen
Poleg del iz 2. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja in je v tem času ob normalni uporabi element ali oprema resnično dotrajana.
Stroški zaradi poškodbe elementov ali opreme v stanovanjskih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme.
Normalna doba trajanja elementov in opreme ter tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati uporabnik na lastne stroške, so:
1. zidan štedilnik................... .... 40 lot
čiščenje štedilnika, plošče, dimne cevi, popravilo in zamenjava Samotnega obloga, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče.
Samotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2.	železni premični štedilnik...................10	let
ista vzdrževalna dela kot pod tč. 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni štedilnik..................20	let
ista vzdrževalna dela kot pod tč. 2
4.	plinski štedilnik............................30	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe gorilcev, gumbov in priključne cevi
5.	električni štedilnik.........................20	let
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal, kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 let čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič
in pločevinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna................20 let
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev samotne obloge, kurilne rešetke, dimne cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta...............12 let
vzdrževanje enako kot pod točko 7
9.	Lutzova peč..............................20 let
vzdrževanje enako kot pod točko 7
10.	termoakumulacijska električna peč ...	20 let
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko olje............15 let
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	trajnožareča peč na trdo gorivo .... 20 let čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilnih rešetk, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	toplovodni pločevinasti radiator .... 20 let vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu ter pleskanje
14.	toplovodni litoželezni radiator...........40 let
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil, zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski radiator..........................35 let
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled
vleke dimnika in nadomestitev metulj čka-stega gorilca ter pleskanje
16.	infra peč ................................10 let
vzdrževanje in nadomestitev stikala, Spirale
ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo............20 let
(kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi, vrat, posode za pepel, spajkanje kotlička,' nadomestitev armature
18. WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 let redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana..................30 let
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran.................30 let
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WC rezervoar — plastični................25 let
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 let čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico
in lesenih okvirjev
23.	litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 let vzdrževanje enako kot pod točko 19
24.	pomivalno korito iz nerjaveče pločevine . 40 let vzdrževanje enako kot pod točko 19
25.	plinski bojler..............................20 let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler...........................20 let
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna vsaj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči in termometra
27.	pločevinasta kopalna kad — emajlirana . 30 let čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaškov
ter verižice
28.	litoželezna kopalna kad — emajlirana .	.	50 let
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška
z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les..............................35 let
b)	trdi les..................... 45 let
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les.................................40	let
b)	trdi les.................................50	let
vzdrževanje enako kot pod točko 29
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen	na	izolirano	podlago.............25	let
b)	položen	na	neizolirano	podlago . . . . 10	let
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesen, bukev, hrast) ... 30 let redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
33.	bukov in jesenov parket ..................50 let
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem
ali lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket ...........................80 let
vzdrževanje isto kot pod točko 33
35.	tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit, likolit ..... 20 let
b)	topli podi, vinaz ..................... 10 let
36.	ksilolit tlak ................... .... 25 let
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecianski tlak................80 let
redno vzdrževanje (pranje, mazanje)
38.	betonski tlak.............................40 let
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
39.	tlak iz keramičnih ploščic.............. .	40 let
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih ih poškodovanih ploščic
40.	tlak iz marmorja ........................100 let
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	lesene, rolete (asslinger in polkna) ...	30 let
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije .... 40 let redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci ... .	10 let
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice
in avtomata
44.	lesena vrata....................... 50 let
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okvirji....................60 let
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena okenska krila in okvirji na fasadi 40 let redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov in drugega okovja
47.	lesena notranja okna . . . . . . ... 50 let redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, drugega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila in okvirji na fasadi ... 80 let redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv. profilov, drugega okovja ter pleskanje
49.	keramična zidna obloga...................50 let
redno vzdrževanje s čiščenjem, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter stiče-
nje
50.	električna instalacija
a)	nadometna.................. 20 let
b)	podometna..................* ... 50 let
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles, zvoncev, armatur, grl in žarnic
51.	domofonska instalacija....................20 let
redno vzdrževanje in nadomestitev topalk, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
5.	člen
če so posamezni elementi ali oprema ob normalni uporabi postali neuporabni pred potekom določene dobe trajanja, lahko stanovanjsko podjetje zamenja element ali opremo pod pogojem, da imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora plača neamortizirano vrednost predčasno dotrajanega elementa ali opreme.
V primeru izselitve oziroma izpraznitve tako vložena sredstva nosilca stanovanjske pravice oziroma
najemnika lokala zapadejo v korist stanovanjske hiše ali poslovnega prostora.
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora ne sme samovoljno preurejati skupnih prostorov hiše, stanovanja ali poslovnega prostora, zamenjati elemente ali opremo.
Vsako spremembo odobrava na vlogo imetnika stanovanjske pravice ali najemnika poslovnega prostor stanovanjsko podjetje, pod pogojem, da koristnik nosi vse stroške preureditve in vzdrževanja.
7.	člen
Zamenjava elementov in opreme se izvaja po nujnosti in vrstnem redu, ki je določen s potrjenim programom investicijskega vzdrževanja.
8.	člen
Za tekoča vzdrževanja stanovanjskih hiš, stano-, vanj ali poslovnih prostorov se po določilih tega člena štejejo popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov.
A. Stanarina'in najemnina ne obsegata stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov. Te stroške plača nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik neposredno, zlasti pa:
—	pleskanje in popravilo notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih.
—	beljenje in slikanje stanovanja, zamenjava tapet ter oljni oplesk sten,
—	pleskanje in popravilo vgrajene opreme ter nadomestitev okovja,
—	.čiščenje, vzdrževanje peči in štedilnikov ter prelaganje lončenih peči.
—	popravilo in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij,
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi, bpjlerjev in umivalnikov,
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	redni kontrolni pregledi^ električnih in vodovodnih števcev,
—	popravilo električne, vodovodne, telefonske ih instalacije skupnih TV anten v stanovanjih in poslovnih prostorih,
—	pregled, čiščenje posameznih in centralnih bojler jev ter stroški servisov naprav centralne kurjave,
—	čiščenje greznic, popikovalnic, smetiščnih jam in jaškov,
—	vsa opravila, ki so navedena pri posameznih
elementih v 4. členu,-	,	,
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali poškodb s strani koristnika.
Imetnik stanovanjske pravice in najemniki so dolžni poleg plačila stanarine oziroma najemnine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme koristnikov in niso vračunani v -stanarini, plačati še:
—	porabo vode, elektrike, stroške odvoza smeti, uporabo kanalizacije v stanovanjih, poslovnih prosto-
rih ter čiščenje skupnih prostorov in okolice hiše ter osebni dohodek hišnika in upravitelja,
—	stroške za centralno ogrevanje ter servisna popravila, vključno s stroški zamenjave opreme kotlovnice, stroške odvoza pepela in bruto osebne dohodke kurjača,
—	stroške etažne kurjave in drugih načinov ogrevanja stanovanja oziroma poslovnih prostorov.
B. Tekoče vzdrževanje skupnih delov stanovanjskih hiš in poslovnih zgradb, ki bremeni sredstva hiše, zlasti pa:
—	popravila in zamenjava manjših dotrajanih delov instalacij, opreme in elementov v skupnih prostorih,
—	manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja,
—	delna zamenjava strešne kritine,
—	manjša popravila ravnih sten, balkonov, teras,
—	čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, žlebov in peskolovcev,
—	popravila strelovoda in preizkus prevodnosti,
—	popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji,
—	popravilo in zamenjava dimnih vratič in dimniških kap,
—	popravilo ometa v skupnih prostorih,
—	manjša popravila na vratih, oknih, roletah, v skupnih prostorih,
—	manjša popravila tlakov v skupnih prostorih,
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov ter stopniščne ograje,
—	pleskanje instalacij v skupnih prostorih zgradbe,
—	vzdrževanje skupnih TV naprav,
—	vzdrževanje svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež,
—	čiščenje hišne kanalizacije in priključkov na zgradbo,
—	stroški deratizacije zgradbe,
—	stroški zavarovanja zgradbe,
—	čiščenje dimnikov,
—	stroški za požarno varnostne naprave,
—	stroški tehničnih, finančnih in administrativnih opravil, priprave in izvajanje tekočega vzdrževanja.
Stroški neposrednega upravljanja zgradbe, nabava zastav in drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev, predpražniki, veder za vodo, lopate za sneg in drugo orodje, naprave za kolesa izven hiše, lestve, breze za zapiranje vrat, ključavnice, ključi (prva nabava) gredo v breme sredstev tekočega vzdrževanja hiše.
9.	(Sen
Višina sredstev za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju in so našteti pod B. točko
8.	člena tega odloka, določi po predhodni razpravi na skupščini stanovalcev DS organizacije za gospodarjenje g stanovanjskimi hišami v širši sestavi v zavisnosti od potreb stanovanjske hiše.
Del najemnine stanovanjskih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se
določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek na kvadratni meter koristne površine, namenjen za to, ne more biti manjši od zneska dela stanarine iz prvega odstavka tega člena.
S sredstvi iz prejšnjih dveh odstavkov razpolaga organ upravljanja hiše, ki pooblasti svojega predstavnika za podpisovanje naročilnic in za potrjevanje izvršenih del.
10.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori izvaja dela na vzdrževanju in sanacijah stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s sprejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago.
11.	Men
Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju organizacije za gospodarjenje, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, v smislu določil 16. in 47. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65).
12.	člen
Spore med stanovalci in najemniki ter organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami glede pravic in dolžnosti, določenih po tem odloku, rešuje stanovanjska arbitraža.
Stranka, ki ni zadovoljna z odločbo s stanovanjske arbitraže, lahko sproži spor pred pristojnim občinskim sodiščem.
13.	Člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje (Uradni lišt SRS. št. 53/66).
14.	člen
Določila lega člena se uporabljajo pri programiranju in obračunu stroškov tekočega vzdrževanja od 1. avgusta 1970 dalje.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St 36-1/68-1
Cerknica, dne 2. julija 1970.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Frane Zeman, dipl. ing. L r.
MCttPŠCttiA OBČINE LENART 290.
Na podlagi tretjega odstavka 13. Člena in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 12/07, št. 15/67, Št. 23/67, št 46/66.
4t. 11/69 in »t. 16/70) in 161. Člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16/67 in št. 18/67 ter Uradni list SRS, št. 6/69, št. 43/69 in št, 11/70) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
» spremembi odloka o oblikovanju maloprodajnih ven iu o določitvi marže v prometu na drobno za določene proizvode na območju občine Lenart
1. člen
V odloku 0 oblikovanju maloprodajnih cen in o določitvi marže v prometu na drobno za določene proizvode na območju občine Lenart (Uradni Ust SRS, St. 35-225/68 in št. 35-172/69) se 3. in 6. točka 2. člena spremenita in se glasita:
3. Kruh
iz moke tipa 1000	1,50 din za kg
iz 30 Vo ržene moke in
iz 70 “/o moke tipa 1000	1,70 din za kg
iz moke tipa 400	2,20 din za kg
6. Mleko mleko 3,2 TE mleko 3,2 TE mleko 3,6 TE mleko 3,2 TE mleko 3,2 TE mleko 3,6 TE
1,55 din za 11 v steklenici 0,80 din za id 1 v steklenici 1,65 din za 11 v steklenici 1,60 din za 11 v polietil. embal. 0,85 din za id 1 v polietil. embal. 1,70 din za 11 v polietil. embal.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v v »Uradnem Ustu SRS«, uporablja pa se od 15. julija
mo dalje.
St. 38-10/65-28
Lenart, dne 2. juUja 1970.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
291.
Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 ter Uradni list SRS, št. 6/69, št. 43/69 in št. 11/70) in 3. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16-91/70) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
o premijah za kravje mleko v letu 1970
1. člen
Dulovnim organizacijam za promet z mlekom se bo izplačevala premija v višini 0,10 din za Uter krav-
jega mleka, prodanega potrošnikom na območju občine Lenart.
2. člen
Premija po tem odloku se izplačuje za mleko, prodano od L januarja do 31. decembra 1970. Sredstva za premiranje se zagotovijo v finančnem načrtu sklada za kmetijstvo občine Lenart za leto 1970.
3- člen
Premija se priznava in obračunava ob pogojih, ki jih določa Odlpk p premijah za kravje in ovčje mjeko v letu 1970 (Uradni Ust SFRJ, št. 11-120/70).
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem Ustu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 426-13/62-90
Lenart, dne 2. julija 1970.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 292.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana Center na 18. seji dne 24. junija 1970 sprejel
SKLEP
da se zazidalni načrt za zazidalni otok PG-3 za območje med Vilharjevo cesto — Titovo cesto — Trgom OF in Masarykovo cesto
javno razgrne za 30 dni.
Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt je razgrnjen do 6. avgusta 1970 v prostorih Mestne galerije, Ljubljana, Mestni trg 5.
St. 351-168-70-65 Ljubljana, dne 6. julija 1970.
Predsednik
sveta za urbanizem in gradbene zadeve
skupščine občine Ljubljana Center
Peter Novak, dipL ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
293.
294.
Na podlagi III. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1970 (Uradni list SRS, št. 16/70) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. julija 1970 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko za leto 1970
1.	člen
Delovnim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, se bo izplačevala premija 0,10 din za vsak liter prodanega svežega kravjega mleka na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Premija iz 1. člena se bo izplačevala v breme proračunskih sredstev občine. Obračunavala in priznavala se bo ob pogojih in na način, ki je določen z Zveznim in republiškimi predpisi ter s tem odlokom.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o premiji za kravje mleko za leto 1969.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12-174/67) ter 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. junija 1970 sprejela	' ' '•
ODLOK
o spremembah odloka o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode
1. člen
V odloku o najvišji ravni cen in najvišjih maržah v prometu na drobno za določene živilske proizvode (Uradni Ust SRS, št. 3-18/70) se 2. člen v točki e), f) in h) spremeni tako, da se glasi:
»e) sveže goveje meso I. vrste sveže goveje meso II. vrste
f) sveže telečje meso . . . . baby beef.........................
16.00	din/kg
14.00	din/kg
22.00	din/kg 17,50 din/kg«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 426-1/70-1
Ljubljana, dne 3. julija 1970.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
2. člen
Ta odlok velja osnu dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1970 dalje.
St. 3/1-010-01/70
Vrhnika, dne 5. junija 1970.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci Širok 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS* - Direktor m odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa«, vsi v fejubUant - NaroCnlna i akontacija ta leto iS70 - M din - Heklamactje se upoštevaj s le tnasee dni po izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana Veselova 11. poitnl preda) m/Vn - Ted steni direktori uredništvo, uprava tn knllvovodetvr« SO ttlt. orodala. orektlcO In naročnine ts OSP - Čekovni raCun 8W-*-eO