202, itevllRg. Danainia itevilka stane 1 Din. • milini, t snio 6. septembra 19ZL Leto Li/. u . .. Uha|s vsak dmn pop«14a«, IsvMflrtl asloll* la prasmlk«. tfis«r«H i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—13 petit vrst 4 1 D 50 p. ve£)i Inseratf petit vrsta 2 D; notiee, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponuJbe beseda 75 i. Popust le pri narobim od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prtio 51 znamka zt odgovoi. Vpravalitvo „Ilov. Narod*" ta „ftar»«aa tiskara««* KaatUva ollca at 5, prltUdno. — Tal*f»a M. 304. OrsaaOtv« -Ste*. Marada" Knaflov« alloa ŠL i, L. aađstropl« Talaloa Aftov. 14. ••ate« sar«|«aia !• »•4»ta*tia la tađostao framkovan*-^T aolf p*a«w a« na vr«<«. *M iiaV PosamaiTiB itavilks: V « Jug osi a vi il *atfa4*» d b^a vnf"a c'e^n^i\rna vo^na (?!). Treba bi Mio. da doSe narodne manj-^?Tie v nasfedstvenih rir^avah ?<;te da-leko<:e^n^ nravi>e. kakor jih imajo seda^ v Mp<**?r v imemi nem^kth m^ni-^in v ftalffi. Nfe^ov kratek *»"ovor te silno k**-akt^ri5;t?čen. 7nano fe. da tf-ro^kf Nen""f ravno ^ko *tr*5no tr-pijo pod la*k?m n^^nf^m. V^Vor na^l br^tje v neodređenih kr^flh. 5o nn-polnoma brerpr?»vna rafa, predana na milost fn rremfl^^t itmoro^". mna-nfti in poziran?" fa^f^tov. PrfxnVo-val? bf, da bo nffh 7as*orm?V v p1r«mf«i-ne^fh be«ed^h orisa! muVe «r*f^oll 7?»tfrane n^'-odne m*nt??ne. Toda to «e r\ z^orlflo. Or»^orrifV <<• 5?»rr»f> rc-kel. da «e no^e (ii\ tiavftf s nos^^er-nost^f pologafa Nemcev na It'^nem TirnicV^rn, da fe to notranf*»dr*avfff> vprašanje (aha, to se pravi, kar mol-čimo o tem, vprašanja drugih manj-§in pa so nasprotno mednarodna vprašanja!!). Kako nizko so padli prej ponosni Nemci pred Katzelma-cherji! Tuđi o zatiranju Nemcev v Jugoslaviji se je govorilo. Kot njih govornik je nastepil rajhovski poslanec liei'e. Rekel je do'-esedno: »Če člo-vek potuje po Bnčki, Sloveniji in Banatu, lahko samo npazuje, kako se Nemci tam, kjer živijo že nad 700 let kot najstarejši (f!) naselniki, na ne7aslišan način zatimjo od vladajo-čecra naroda, ki je pri?el ^ele mnogo pozneie v te pokrntine.« O niem sem prepričan, da vedoma govori dvojno nere^nino, da mu je dobro znano, da imajo pri nas Nemci ljudske, meščan-ske in srednje, državne, kakor rudi zasebne Sole, !n drugič, da mu je Iz zgodovine znano, da so se Slovani naselili v naših krajih stoletja prej kot Nemci in da so slednji privan-dranci zadnjih 500 let. Da so pa rekord zavijanja resni-ce in zahrbtnosti dosegli Italijani, kdo bi o tem še dvomil? Njih poslanec Dndnn je govoril v imenu ne-odrešenih Romanov v Dalmaciji, dr. Ferraris se je pa povspeldo izreka, da države ne smejo irneti stratecrij-skih mej! Naj bi kar pri Italiji začel s popravljanjem strategijskih meja .. Dovolj o tej komediji. Uči nas znova dve stvari, prvič, da Nemci, Madžari in Italijani nišo prav nič izpreme^ili svojega mišljenja in da so ostali naši stari, neizprosni so-vražniki, ki nam napovedujejo boi do skrajnosti. drugič pa, da brez ino- ■ zemske propagande ne borno mogli shajati, drugače nas bodo prehitell. Vsesiranske kriz^ 11 W?mlVl Na nemskem jugu, koncem avgusta. Prizori na odru nemške politike in gospodarstva se v zadnjih časih pojavljajo, razvijajo in odigravajo s tako brzino, da jim bo kmalu mogo-če slediti le še — kinematografičnim potom. To velja zlasti za dogodke in pripetljaje po Rathenauovi smrti, ki je na Nemčijo vpliva!a i gjnotno i moralno. V materijeinem ozini se je z Rathenauovim padcem začela go-spodarsko-denarstvena katastrofa, ki ji še vedno ni konca, da, niti izgledov za konec. Tuđi v moraličnem pogledu ni mnogo bolje. Strasti so pod raznimi pritiski, odred^ami in obzna-nami sicer na zunaj potihnile, mo-nr^rhisti^ne struje so momentano stopile ra korak v rezervo, toda na dnu nem^ke^a po!irične*ra življenja se še vedno Hjejo ljuti boji, kaiti b!i?i se fe^en. otvoritev parlamenta, bli?a se konec renti^likanske vladavine rTber-tov^. V?kor smo na tem mestu že v^^kf^t novdariali. ho le tornja nem-?Vi f^^n hurvsi, vlbprna in morda ^efo nf^dovita — le v katerem pravca, fe ^**d^t ^k^raida nemogoče pro- ; rok^v?^'. StniT> so r?*pnk»*at še tihe iv le on* ^5^ do časa frHje na d^n rV«rrf, kf notrfitje soHasno 5od^e in f^^m^r^e, ć* ^r><\t-» <4i-evf»«ri v*eh vrst — med nii-"^f r-»or^a tn^i *f?»ri brp^ti. Vi d^nes ?e n^Ti^^no vršijo nad zemljo mlade rep"ttTVe. Mi-^«-ff!« fn pravo stanfe Ne^"^ilc «f» k-**^ -^i^^ti v nfer»em TO^rjoHar-st^T. T" fma sedan»a vlada straho-,^te fr**ve na nmai In rnotraj. Od zunaj jo tarejo reparacijske tirjatve in plačila, iz notranjosti pa nezadovoljstvo nahujskanih krogov, ki zlasti na jugu dežele vsak neuspeh so-dobne Nemčije tolmačijo kot »kup-Čijske zadeve židovskega Berlina«. To so seveda pavšalne sodbe, ki jih ne gxe jemati resno, značilne so pa v toliko, kolikor ilustrirajo razpolo-ženje južne Nemčije proti severni, v prvi vrsti republikanski, berlinski. Ustavni konflikt med Monakovim in Berlinom je sicer s poti, izglajen, toda le na videz. Kdo pa more jamčiti, kako se bo Bavarska napram Prusom obnašala, kadar priđe zopet do podobne kontroverze kot zadnjič? Treba je v tem pogledu razlikovati ne le med republikanstvom in mon-arhizmom, med »kupljenim židovstvom« in »rimsko vdanostjo in zve-stobo«, marveč med duhom, ki vlada na obeh potih nemške države. Ta duh deli Nemčijo na dve polovici in je drža! državo le tako dolgo v enot-ni fronti, dokler so vsi Nemci prise-crnlf na eno — na dinastijo Hohen-zollemrev. Ko je po prevratu !918. nastonil čas nove državne oblike za NemčHn. se je tuđi ta nemška enot-nost «krbr>Ia, in njene posledlce gle-ćnin *e d°nes iz vseh lnkenj šestde-setmfi'ion^ke^a naroda v osrčje našega kontinenta. Strahovito pretresalo celokupno rtemSko življenfe fin?nce. Zlasti zadnji mesec je Ml tozadevno pravi me-sec potresov. ?ntkitianti 5:0 se v div-iem tekmovanju vreli na borzne eks-nerimente — in elej, dolar je skakal kakor gumilastika. Vlada je imela v onih dneh panično situacijo. Koncno se je borzna blaznost ubila sama, zapustila pa je sledovc pri tecajih vseh* inozernskih držav, katerih denar je na račun umirajoče marke silno po-skočil ter se deloma tuđi vzdrzal na visini. Finančna katastrofa je povzroČM-la kajpada propast cen vsch življen-skih potrebščin. Zivila so se podra-žila za enormne cene (kruh za sto odstotkov). istotako ostali predmeti. Vse to sedaj naravnost kliče po socijalni krizi, ki se jt noben sloj ne more ogniti. Kaj bo naraven efekt vscgci te Era? Najprej zahteve po zvisanju mezd in plač, potem strajki, potem nova devalvacija marke in slednjič istovrednost marke z avstrijsko kro-no in sovjetskim rubljem. Zakaj za Nemčijo danes pač ni drtiprega izho-da, nego da tiska svoj denar še vedno dalje, in sicer s podvojenimi in potrojenimi močml. V tem pa tiči kat njenega finanenega poroma. IzkorisčajoČ položaj $0 sb zadnje tedne preko nemšklh mej vsulei inozemske k'oblllce, borzljajnći, trgovci, industrijci iz 'deJel z »vzcfrž-no« valuto. ZaČelf so v Nemčiil opravljati oni poset kf so ga pred leti tako temeljito in uspeSno Izvedi! v Avstriji. Te kobilice, katerim ne uide nobena zelencata trava na pal-niku, kupujejo sodaj na drobno in debelo vse kar je na pro'daj. Ako se jim nacrti "docela posrečljo, t?o tuđi Nemčija kmalu prazna — vfcljub temu, da so v njej Še neizmerne zaio-ge vsega. Toda nemJJd praktični duK najbrže ne bo dovolil, da priđe tako daleČ. Nove stroge izvozne odredbe* so že tu in kontrola na mejah že pre-vidno pooštrena — ćelo v tolika, da trpe pod njo rurJi pottiilc!, W so y trgovinskem fn 5peKulativnetn pogledu Čisto ne'dolžnL — Tujski promet je lefo's v Nćm-čiji živahetL Inozemcev je Nemčijo obiskalo na milijone. Karakteristično, da med njimi ni tolfko pravih potni-kov na svetu, marveč ljudi Iz onih krogov, ki so si z blagostanjem »bolj-ših« valut lahko privoščili par mrsc-cev življenja na strogke produkcije in dela nemškega naroda. Tuđi to dejstvo izpričuje. knko globoko tiči naša doba v materijalizmu in knko malo ji je na tem, da se z združenimi silami dvigne iz močvirja, ki je oku-žilo vse ljudi. V talcem ozračju ?ive-či moramo pač le počasf gojiti nade, da se bodo duševne rane današnjega človeštva kmalu zacelile. . O. ŠEST: Požitn'fk^ fi'm (Kooec.) 5. Stanujem ob »gGrtlu ob W3h-rUigerici« in tam vlada čudovit mir. Tam ni ne tramvajev, ne lokalne že-leznlce. Je namreč štrajk. Zato vlada čudovit mir. Mir. . . . Miiir! Tn v hisi. kjer prebivam Je mir enkrat oodčrtan. Lastniki so namreč »duhovni gospodje«, kot jih hiSni obiva-telfi imenujejo. In v stanovanju, kjer sem razprostrl svoj §otor, je mir dvakrat podcrtan. Oospa Pichler Je namreč monarhlstka in njen sin Studira rn^ven tega teologijo. Zato fe mtr odličen V bi$i uživam velik Ttjrled, ne zato. ker prihajam vsak d^n ob dveh zjutraj domov, temveč 7ato. ker p1?"*pm visoko napftnmo, crv**]* 7*to. ker sem poklon!! *o-cn^f PiVrtler o*> prihodu kranjsko Vi^t-n^o ?n t^eHfč 7f*t^. ker me ;tma-trajo tuđi za monarhista, ker imamo v Jugoslaviji kralja in kralHco. V ktihlnfl gospe Plchler dfSf močno po slan?kih, za kaj ona se ređ\ samo od te plemenite morske ribe. In te dn!, ko sem tam, od moje kranjske klo-base. o kater! zapoje vsak dan lirlč-no pesem. V kuhinji se nahaja tud! petelln. ^!v, ponos !n skrb gospe In edlno b!tje, k! me v h!$f ne more tr-pet!. Zato poje vsako Jutro s čudovitim glasom. Takrat ga vselej po slovenski prekolnem In mu za-vijem v duhu vrat. Se en problem ml Je zlezel v glavo, kje gospa Plchler spi. Ima vse sobane oddane In v kuhinji fe samo mlza In »zaboj«. Da spi v krhfnjl vem, kal« to ml Je doka-zovalo njeno smrčanje ko sem prf-hajal domov. A kje? Na tleh ne. Morda v »žaboJu«? Blizu fe idilične hnk Je restav-rađja fn tja za ha ja m včasih. Zunaj oleandri. V njih send sedlm. Na večer stalne družbe s humoristi. Cn-krttt . . . 7nan! rl^^ovl »prmejdn^, nefd no noter, nas že čakajoc, kmalu na to: »fantle se iblrafo s kranjske dežele, ' deklet« s« Jokajo, | kaj bjo počele. j ! ŽIvaHnost . . . živio . . . Trkan te. Tn natakar po!eg mene se smehlfa, na ra vpra^am : Imate pač veselo dnt*bo, k^f? Da, pravi In ll^e mu f*r\ menda pri mfsll na nanftnfno, »5^rbrn sans . . . hamn schon sech-zehn Lita . . * Kni b*)o počeeeleee . . . »Ja, dle Serben,« pravf, »3le ▼erstehn's . . . kl Jo bo dubu . . .« — Sre-e-£en bo tiitf fant kl jo bo dubttoo. 6. Po »rlavnem premoru v Burg-teatru đlSi tam kot v delikatesni rr-jrovml, ker za deset minut se izpre-meni tedaj ves avditorij v veliko re-stavracijo, kjer se z velikim apetitom zav^fva s aeboj prinesene sent-vl^e. Ostanke fn drontine minfejo mW. Pn»vffo, da ffh je sedal tam mnogo. Ker publika je radodarna. I Včasih med predstavo, tako vsaj pravijo. se začuje v parterju prestra-j Šen vzklik, včasih nastane ćelo maj-! hna panika, med damami. — Miš! Nasvet in pomoč je tu težka In hiŠ-na administracija Burgteatra se nahaja tozadevno v velikih neprillkah. Prepovedati publiki senhič ne gre, prepovedati mišim izprehode med predstavo je Še tež]e. Le en izhod Je, jaz ga vem, ampak . . . 7. Človek oblšče rad stare spomf-ne, skuša obnoviti stare zveze^ da teče življenje lepo naprej. Zato grem z mojim starim dunajskim prijateljem po gledališču v rotovško klet Vsakdo, ki je bil na Dunaju, Jo pozna in kdor se po letih zopet ocrlas! jo mfmogrede oMšče. Ne zaradi pijace, temveč radi patrijarhalnosti In kot rečeno, radi spominov. Pa sedeva v kot prisedeva, ker vse miže so zasedene in se pogovar-java . .. o Dunaju. o Rusiji in o vsem tem, kar je Mio nekoč. Tri mfze pred nam! v nasnrotnem kotičku sedi par-ček, nad njimi na zidu napis v goti- ci: »Zu don guten, alten deutschen Sitten«, ali podobno . . . Jn parček sedi, se gleda zaljubljeno in pije . . . Ona je čedna in ima svilene nogavice . . . držita se za roke in čez čas si pomakneta stole bliz je . . . Jaz: opazujem in se vedem sploli nesrarr-no, gledam namreč z enim očtsnm tja, moj prijatelj z "drurim. Kar pl parčka prav nič ne ženira: !?er jih ovnzvje Se rrmoipro cfrugih ^n 51 cer z obemi očmi, in dmgič je tatfih par-čkov vsepovsod. In v protest se'dcf ona njemu na kolena. V rotov?ki kleti! Od desetfK zvečer! In on? Se predno sva o*d?Ia, bi bil lahko pn-dal obzire« referat o 3ol?ini njenih1 nogavic, o Čipkah fn o vsem onem, kar se ne pove naglas . . . Kroz nfiti so hiteli natakarji, zvenele Ča^e . . . nad njima pa je svetil napis: »Zu den guten deutschen Sitten« . . ., zapleten in lično vzbočen, kot nfeno ko-leno v svilnati nogavici . . . Zlate la-se je imela In zlato je bilo vino v nfnnih čašah . . . naj jima o'đpusti gospod bog, da sta ssijla pod ncpii-tneren napis • «* ^ " ^J Stran 2 »SLOVENSKI NARODi dne ^ scptemora 1922. Stev. 202. K prehranjevafni krizi. Dve leti zapored imamo zbog ftuSe slabo letino, letos še slabšo od lanske. Naravnost požgani 30 pAdel-ki v Dalmaciji in Crni gori, pa tuđi Slovenija .Bosna in Slavonija so pri-delale veliko manj kakor lani. Ako so se pojavili že letos slučaji lakote, tu pr. v Dalmaciji, se je tekoči kampanji batif da oblšče lakota vse pokra-fine, ako se ne ukrenejo pravočasng najobsežnejše mere. Česa je tedaj treba? Predvsem, da ugotovimo i.) na aesporen način množino letošnjlh pridelkov, 2.) da prevdarimo koliko potrebujemo za svojo prehrano In 3.) da porazdelimo pridelke Iz aktivnih krajev v pasivne dežele. Kl.) in 2.) Prav sedaj čitamo v lisfih oficijelne podatke o letošnji žetvi. Ali so ti popolnoma zanesljivi ali ne, to se ne da kontrolirati, ker zatrjuje poklicani minister sam, da se nimamo organizirane znanstvene statistike. Preskusiti bi bilo torej še enkrat uspeh žetve. Sicer pa si je 'dal v tem oziru poroČati tuđi notra-njl minister. Toda mislim, da ni treba čakati §tevilčnih podatkov novih poizvedb, marveč da ]e že sedai smatrati kot dejstvo, da aktivne dežele nišo pri-delale dosti ali pa nlč već kakor zna-ša primanjkljaj v pasivnih pokrajl-nah. Iz tega sledi, da nam je ali a) pteŽKočiti, oziroma zabraniti izvoz fcerealij in b) olajšati, oziroma pospe-Jevati uvoz cerealij od drugod (iz Amerike, Romunije), odnosno, da moramo storiti istočasno oboje. Doslej je vlada ukrenila v tem cezlfu to-le: povišala je izvozno carino na pšenico, Ječmen, rž in odpra-Vila uvozno carino na žito (moko). 'Ali To zadostuje? Težko. Uvoz cerealij Iz Amerike K nam in v sosedne SrŽave (Avstrijo, Nemčijo, Ceškoslo vaško, Italijo) je v zimskih mesecih Iz naravnih, tehnlčno-prevoznih raz-logov otežkočen, đeloma onemogo-2en. Vrhutega br/do gori omenjene Jlržave le takrat uvažale žito in jmoko Iz Amerike, ako bo nakupna iJena res ugodnejga kakor pa pri uvozu I2 sosednjlh agrarnih držav, Jugoslavije itđ. AKo n. pr. pade še dalje naSa valuta, ne premeni poviSana fevozna carina nobene zaSčlte pred ilzvozom. Talćo se lahko zgodi, da Jnam SpelnilantI Izrozijo neprimemo ^visoke množine Jlta In moke vkljub •visoki Izvozni carini, dovoz Inozem-Skega blaga te vrste k nam pa bi bil piinlmalen. Posledlce bi bile nepre-ki©dne> katastrofalne^ pomanjkanje, |Sa lakota vseh pokrajin. Do tei?a pa \z notranje- in sunanjepolftiČnifi raz* logov nikalćor ne sme pritl. Tore] ne preostala nlč đrugtga, kakor izvoz cerealij popolnoma pre-povedatl In vzdrževati prepoved brez ozira na desno In levo do prihodnje kampanje. Komu pa koristi v prvi VTstj Izvoz? Ako vzamemo za podla-go, rda je naša država z 80 % agrarna, računamo lahko le 20 % kmetij-&riK producentov, ki proda ja jo znat-nejše količine poljskih prldelkov. Vse ttrojro je mali In srednji kmet, zlastl v Sloveniji (o Dalmaciji, Crni £Ori in H^rcegovlril niti ne govorim), ki mora ŽfveŽ (moko) <3okupovatL Izvoz Juristi teaaf le sremskim in vojvo-Ih'nskim velftposestnikom, onclotnim (Spekulantom in izvoznlčarjem. Ker pa >sa!u5 re! publicae suprema lex esfo*. ne smemo gledati nanje. Prvo Je skupnost, vsa Sržava. potem sele štali, razreal posamniki. K 3.) Na drugi strani Je res, da mora Vojvodina svoje pridelke vnov-čiti, da dobi denarna sredstva za plačilo delavcev in za poravnavo drugih obratnih stroškov. Treba bi bilo torej poskrbeti za čimprejšnji pdvoz vsajenega dela banaških poljskih pridelkov v pasivne dežele naše drugi, raimeram bolje odto-varj«joči zistera po principu takozvanega multipla, ki daje pcslovalcu možnost, da rveže lihko vsakeca naročnlka svoje omarice s poljubnlm naročnikom drugih ontarfe. So pa to le glavne mamseine hlbe, ki povzrocajo, da DnbM&nska telefonska oen-trala pri najbolHH volrt ne more točno %*-doSCati »Uvijenim zahtevam naročnfkov, da o tehntčnih nfti ne govorimo. Navesti pa se mora, tla je v splcSnem ve« aparatni m dovodri rratcrijal star In docela izrabljen, kafere ? i motoče nadome$5»tl z novlia dobrun materijalom, ker sa sirtoh ni! Me?t-no telefonsko otnrežia, k! obstojl po večlni to tamih, ie ponovno vportbDenfh delov razliSne testavtne: alumlnfi, baker. bronce* Tlna, ponaiveC Železo, tvori t svoll celotl nehomogeno mnso, kl mtdi električnim tokom rarllčen npoT In osbbl Jakost samo na sebi Se Itak sMbklh menialnih tokov, kl tvori Jo blstvo telefonskera rasfrovora. Posebno občutno hfbo tvorijo neštetl vo*H |KV •amnih delov. ker se ob vroiem polttnem solneu zelo razgretejo in s tem zrahljajo ter tvortjo clcktrlčnemu toku skoraj nepre-hodno oviro, katero premagatl zamore le posebno močan induktor — pa Imamo zopet povod prltožbam, da se centrala ne javi, pa se javiti ne more, vsaj ne pridc signal do nje! — Telefonistko, katero je nemila u soda posadila pred pretikalno omarlco, tedaj ves dan caka, da bode pađla zaklop-nlca tako prizadetega narovnika — ki io bode v svoil opravičcnl razburliivostl pro-kllnjal in domneval da dremlje pri aparatu in se mu zato ne javi. Ravno tako tiči vzrok, da se naročnUd le slabo med saboj sporazumejo tudl v siabem materijalu, ki se zbog nedostaja-nja boljlega vporablia za polnltev batertj posamnih naro^niSkih postaj. Te bnteri e obstoje iz mokrih vrečnih členov, ali pa iz suhih Člcnov, katere nam ie zapustila po-največ vojna doba. Prve vrste bolehajo na tem, ker se za njih polnitev porablia manj-vreden salmijak, njih jakost hitro pade, čruse pa so sp'.oh vporebne le omejeno dobo mesecev. Edln* in uspešna odpomoč je tu le z uvedb"> si«tema centralnih bateril, pri kateremu odpadeio spl»h vse bateri e pri naročniških postajah in se potrebni električni tok črpa iz skupne baierije pri glavni centrali, ki je v ta namen posebno opremljena in oskrbovana. Nujnost, da se vse te tebnične bibe o4-praviio, je pa tako skralna, da je dosc^ia že kritično stanje tn ako se ne doseže to v prav kratkem Času, stojimo pred dcj-stvom, da celotna naprava ljubljanske telefonske centrale mahoma odpove. Res, da bode stala danes taka preuredba mllijone dinarjev, pa tuđi ti se morajo najtl. na] bode že iz naslova reparacij, ali velikega državnega investicijskega posojila. Vsai je finančni minister Kumanndi v svojem eks-pozeju povdarja! gospodarski pomen te?:a posojila ter izjavil, da se bode porabllo samo za produktivne svrhe — razŠIrjenje že-lezničnega omrežja etc — da se bo s tem povečal promet, omogoČHa lažja komunikacija ter izmena dobrin znntrai države. Ako se dvigne promet, se razvije istodobno tuđi gospodarski položaj države — dvigne se pa tuđi naš dinar. Za Slovenijo Ima preuredltev naSe telefonske centrale in pa krepak In smotren razvoj mcdkrsievnega teleff^nskcKa prometa, kamor bi bilo priiteti tuđi ie drugo oz. tretjo zvezo z Zagrebom in pa direktno zvezo z Beogradom le posebno važnost in Koraka to vprairinje pač vsporedno z gradnjo spojnih železniSklh prog in zveze % rnorjem — ker se smotrcn razvoj prometa posebno blagovnega ni mogoče predstavljati brez istočasno smernega razvoda spora-zumovalnlh sredstev in to v današnjih ra»* raerah v prvi vrsti — telefona. Ni namen teh vrstic, globi« razmotri-vati to vpraianje. pač pa opozorlti mero-daine kroge — narodne poslance, tastopnU ke obrti ter industrije, da se pravočasno pobrigajo za to važno napravo in podpre-!o stremljenie naSih lokalnih oblasti, kate-rim skopuSni »kredit« ve2o vsak razmah hi ne dopuSča samo! as tn© nabave niti Jedne mflerofonske latulje. Nujnost te važne tadeve Je podana ža do svoji naravi, ker ie od brczhibnega de-lovanja naprave odvisen tudl brezhiben razvoj gospodarskega prometa kakor tudl po gospodarski konstelaciji naše države, kl zahteva hitro zamenjavo Industrijskih In agrarnih pridelkov. Dajte nam torej moderno telefonsko centralo In potrebno ter solidno dovodnx> omreijei Naša slavhna industrij?. Za presojo gospodarskega položaja m kulturnega napredka posameznih držav tvori splošno merilo obseg in razvoj stavbne industrije. Napredujoče blagostanje prebivalstva se kaže v obsegu in kakovosti no\ih stanovanjskih po-slopij, dočim se napredek industrije in trgovine dokumentira po zgradbah prometnih sredstev in prometnih potov. Kulturelni napredek in redno gospodarstvo države se kaže v tem, kako država Izpolnjuje svoje zaveže glade zgradbe potrebnih novih Šolskih, sanitarnih in dobrodelnih poslopU tor upravnih zgradb. Stavbna industrija regulira v veliki ireri splošno zaposlenost. Ona nudi manj izobraženim, eventuelno nezaposlenim delavskim slojem možnoit do zaslužka. Pa tuđi razvoj male In veliko obrti je v veliki meri odvisen od stavbne industrije. Zaradi tega je ta industri-; ja eminentne važnosti v socijalno-poliJ tičnem oziru. Gospodarski položaj posamnih okra-iev In krajev v državi se more najtofi-noje razsodltl po stanju stavbne Industrije v dotičnom kraju. Tz neobičajnega, bržega razvoja stavbne Industrije v ćeli naši državi moremo sklepati, da naša država navzlic raznim težkim oviram napreduje. Ce obstoja med napređkom države same in razvojem posamne Industrije tesna zveza, je potrebno, da se tej industriji posveča posebna pažnja. V to Rvrho je treba pred vsem, da se otrese-mo mnenja, da moremo dobre stvari dobiti le iz tujezemstva, treba je, da obve-Ija v naši Industriji nek zdrav lovlnl-zem, ki se mora seveda uveljavljati le na dostolen način. Kar se tiče stavbne industrije, bo treba skrbeti, da se produkcija In dobava surovin, kakor tuđi duševno delo korak za korakom popolnoma osamosvojL Ustvariu je pogolno* štev. 202 •SLOVPNSKI NAROD« dne 6. septembra 1922. Stran 3 ma do maco stavbno Industrijo, kt bo odgovarjala \z lastnih sredstev vsem, tuđi najtežjim zahtevam. Na razpolago £e imamo zadostno domaćih umetniŠkih in tchniških moči Dobava inozemsklh tehniSkih Izdelkov, kakor tuđi surovln se mora polagoma opustiti ter nadomc-stiti z lastniml domačimi izdelkl. Dolžnost države pa je, da vsa javna dela poveri izključno le domači in- 1 dustriji, ki je že danes kos svoji nalog! in ki se bo Se vedno boJj razvijala. Čim večje naloge dobi. Dolžnost države je tuđi, da skuSa odpraviti razne ovire v posamnih upravnih panogah, da postavi na moderno bazo carinstvo, razne davSčlne in pristoj-bine ter izvrševanje raznih predplsov glede teh davščin in pristojbin. [ V prvi vrsti pa je potreba, da se Iz-dcla za vso državo enoten, modercn zaken za stavbinstvo. i KonČno je treba tuđi urediti želez-nfee tako, da bodo mogle služiti vsak , čas kot uporabno transportno sredstvo. Stavbna industrija v naši državi trpi za sedaj Se v marsikaterem ozlru. Klfub temu pa že sedaj uveljavlja svojo polnovrednost s svojimi dobrimi duSev-fiimi in delavskimi močmi. Naša kraljevina razpolaga v Sloveniji z veleindustrijami, ki morejo zado-stiti tuđi največjim zahtevam na raznih tehniških poljih, ravno tako pa ima tuđi stavbna obrt star dober sloves. Vse navedeno bodi v spodbido na$i vladi, našim politikom, kakor tudl vsem državljanom, da se z vso vnemo zavza-mejo za naŠo domačo stavbno industrijo. K. Pole. PADEC TUJffl VALUT. __ Zagreb, 5. sept. Danes so vse taje valute ▼ Zagrebu znatno padle. — Vzrok temu Je najbrž prlčakovanje đvl- ga dinaiia ▼ Curlha. —g Devize In valute. Po odlokn gene-ralnega inspektorata ministrstva za finance J br. 4252 z dne 1. septembra 1922 bodo odbori za promet z devizami in valutaml pri Narodni banki v Beogradu in njenih po-družnicah uklnlll od 3. septembra 1922 na-prej za 14 dni, t J. do vštevii 16. septembra 1922 izdajanje odobrenj za nakup deviz xa uvoz blaga iz Inozemstva. V tem roku se raorajo izrabitl vsa odobrenja, ki do sedaj ne bi bila Izrabljena, ker slcer po gori predptsanem roku Izgube veljavo. V roku 14 dnl morajo stranke pri kompetentnih odbor Ih prijaviti z dokazUnlmi listinami vse devize, kl jih potrebujejo za plačllo starih inozemskih dolgov za že naročeno ali pre-jeto blago. Po preteku ozna&enega roka ne bodo već sprejemall prljav. Stranke, ki iz-stavljenega odobrenja v predpisanem roku ne bi mogle več Izkorlstiti, morajo odobrenje vrnltl kompetentne mu odboru In zaprositi novo odobrenje. Te prijave se bodo smatrale kot ostale prijave uvozničarjev za plačilo starih dolgov, oziroma kupnine za naroCeno blago. Za te prljave se bodo Iz-dajali odobrenja po novih predplslh. V roku od 3. do vitevSJ 16, septembra 1922 bodo odbori izjemoma Izdajall odobrenja, će bo Šio za plačllo zapadllh tnenic ali za došlo blago, kl je bilo pred 3. septembrom naro-čeno In se mora plaćati. V tem primeru mora prosilee predložiti tovorne listine. —g Sejem v DobrniČak. Dne 16. t m, bo v Dobrničah velik sejem. Kupci In trgovci z blagom Cevljem, usnjem In {Ivino so vabljenL — g Dobavi gena. Producenti gospo-tpodarske zadruge, trgovci, dobavljači In podjetnikl se pozlvljajo, da stavilo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena gar-nizijam Dravske divizijske oblasti. Ponudbe sprejema vsak dan osebno ali po poSti od vseh ponudnlkov in se bodo dne 12. septembra t 1. zaključevale pogodbe pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojaSnlca Vojvode MI-5iča), pri komandi vojnega okruga v Mariboru m Celju ter pri komandi mesti v Slov. Bistrici. Predmetni oglas je v plsaml tr-govske in obrtnilke zbornice v Ljubljani, po goji pa pri omenjenlh vojaSkfh uradlh interesentom na vpogled. — g Prodaja starega materijala. Ravnateljstvo državnih železnlc v Sarajevu bo prodalo dne 12. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v skladiSču materijala na *1av-nem kolodvoru v Sarajevu stare obroče od koles, staro kovano železo, stari papir, staro pločevlno, star gumli Itd. Predmetni otfas z natančnejsJmi podatkl Je v plsarni trsovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. — g Prodala bni?n!h kamnov. Favir*-tel'stvo državnih železnic v Saraievu bo prodalo 12. sept. t 1. ob 9. uri dopoldne v skladišču materijala na fclavnem kolodvora dva nova velika brusna kamna. Predmetni oslas z nataTične;§lmI podatkl je pisarnl tr-jrnvske In obrtničke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. — Dobava krušne moke. Dne 1f. sept. t. I. ob 10. uri dopoldne se bo sklenfla v Intendanturi Dravske divizijske oblasti v L'iibljani direktna pogodba glede dobave 125.000 kg krušne p§>nične moke. Predmetni o.tlas 'e v pfc^rn! trj?ovske In obrt-n:5Ve zbornice v l.V:b!.br»f, poRoil pa pri Intend-nturi v Ljubljani Interesentom na rpoj*leđ. OBiŠČITE II. LJUBLJANSKI VELESEJFM! Telefonska in brzojavna porocila. Flnančna politika držane. NOVE SMERNICE NAŠE FINANC NE POLITIKE. — AKCIJA ZA IZ-BOLJSANJE DINARJA— AMERIŠKO POSOJILO JE BILO IZPLACANO. — Zagreb, 5. septembra. (!zv.) Bančni ravnatelj Dušan P1 a v š i ć, ki je pozvan kot eden najboljših strokovnjakov bančne in finančne stroke v ministrstvo financ, da uredi in izvede akcijo za povzdigo našega dinarja, je včeraj spreje! gospodarske sotrudnike in urednike zagreb-ških listov ter jim obzirno pojasnit stališče našega denarnega trga in dinarja. Med drugim je omenil, da bodo Izdane nove devizne naredbe, ki jih pa nekateri finančni tn bančni kroei napačno tolmačljo. Sanacija naših flnančnlh raztner Je v mno^em odvlsna ođ lavnega t\*Pa In t Interesu konsolidacije gospodarstva Je, da posveti ves naš flsk vso pažitfo temu vprn^anfu. Pojasnjeval je tuđi akri-jo, ki jo rtamerava finančno ministrstvo v kratkem zanočetf za saniranje naše valute. Pomočnik finančnecra ministra, ravnatelj Plavšić, je trdno prepričan, da je Izboljšanje tečaja dinarja Izvedljivo v najkrajšem času. Od strani finančnega ministrstva bodo v kratkem izdelani tuđi nacrti glede izvozne in uvozne trgovine, oziroma carine. O izplačilu posojila naši državi je ravnatelj Dušan PlavŠlć kategorično in jasno Izjavi!, da je Blerova skupina že dne 24. m. meseca IzplaČala prvo traneho (obrok) v znesku 25 mili fonov dolarjev. Ta obrok je btt realiziran na ta n?čin, da je naša vlada prejela 15 mllljonov v gotovini, 10 rrilHonov pa je Hla tako! nak^zanlh na rp/ne železnISke InvestHfe. (Na podlagi te kategorične izjave resne-ga finančnika so torej ovr^ene vse lažnfive vesti, razšlrjene od gotove-ga dela časopisja v svrho beganja javnosti in demagogije.) Pftiraz Grlion n ma*l Rt5«. GRSKA IZRAZN1 MALO AZ1JO. — INTERVENCIJA VELIKE ANTANTE. — VEMZELOS POZVAN V ATENE. — USPEH! KEMALISTlCNIH CET. — Pariz, 4. septembra. (Izv.) Vesti, dospele tekom današnjega po-poldneva z maloazijskega bojiSča, poročajo o velikem porazu Orkov. Turaka ofenziva v vseh odsekih napreduje. Tuđi brzojavne vesti iz Aten potrjujejo, da so Kemalove čete za-vzele Ušak In da stoje neposredno pred Bruso. Turki so od tega va?ne-ga mesta oddaljenl le še 26 km. Pri-čaknjejo v nekaj dneh padec Bruse. Orki imajo dosedaj 5000 izsrtib, umi-kajo se v velikem neredu. Po poro-čiMh iz Carierada so odnlule ameri-ške, franeoske in angleške križarke pred Smirno. Intervencijo zavezni-škega brodovja pred Smirno so zaprosili tamo?nfl konzularni zastopni-ki zavezniSkih držav. — Carigrad. 4. septembra. fTz-virno.) Carigrad je v zastnvfh. Med turskim n^e^!va^tvom vbda veliko veselje. Ministr?k? svet fe \m*1 d-»nes dalj?o sejo, raznravlf^joč ed?"r>ie o položaju na malop-Miskem V"^t??^u fn o posledicah. kl jih nrlčr»V"i*»io od tispehov turškeca oro^ia. ^>'iV| v^v je s^Irami nodrobno poročal o bojlh v Mali A sef.fi. — London, A. sf»r»tem^ra. (i-*v.) Orški kralj Tfonstentin o«-evno In «*r-ška vi^da sta 7apro«ila intervp^^Ho zaverrfkov. V an^l^^^ih vrrfu«ff| vodfinfh kroMb t>«tp^ fn n^'^^mo presoteio nolo^af v M^M A-»fi|. r^. prav Ll^^d Oeorfre zelo simnatf-Mra z Orčijo, je vendar vesti o porazu Orkov v Mali Aziji sprejel z gotovo dozo zadovoljstva. — Pariz, 4. septembra. (Izv.) Izročena je zaveznikom nota o čim-prejšnjem sklicanju konference v Be-netke, kjer se Ima razpravljati malo-azljsko vprašanje. Generalu Pnletu, crlavnemu povel.fniku zavezniških čet v Carigradu in franeoskemu poslaniku v Atenah. so bila odposlana posebna navodila in obvestilo o sklica-nfti konference v Renetkah. Zaveznl-ki skfišaio n*» vs^k nnčin dosečl spo-r-TMfn fned Tursko In n^ko. 7^vcz-rfkl de!"^e?o na to, da se začasno sklene nremlrfe. — Pariz. 4. septembra. frTavas.) »Temps* prfoh^fe: »Clr^V^ vla^a n^2tf^"*a ▼ wr^H«em kon*MTiIke?»f, da *-#» pH^f popolnemu Izpraznenju — I onrfon. 4. septemK 1-r»Tf^| r>»~v y e«H |^ w»n At?*? 7«to (•^^aIJm^ f.^%fM,,FT,ffJ> Uf tlo A 7M0. T>n- f«*„| rrrKir* r!«r*a |/» Url+1*f*n. V*<-\m Tret;a sktro^nna Hrn?fvj» n9m^nn w ^^«-» i — Ženeva, 4. sept. (Izv.) Danes je bila otvorjena tretja plenarna skupščina Društva narodov. Na do-poldanskem otvoritvenem zborova-nju je bilo navzočih od 52 v Društvu včlanjenih držav 44 držav. Začasni predsednik-delegat Brazilije De Gama je v izbranih besedah pozdravi! posamne delegacije, nakar se je spo-minjal zgodovinskega dejstva, da so bile pred sto leti ustanovljene države Južne Amerike. Dalje se je pred-sednik De Oama dotaknil vprašanja VHne in trgovine s pomografičnimi spisi. Seja je bila na to prekinjena In volitev predsedstva določena za po-poidne ob 16. Popoldansko sejo so delegacije in številno občinstvo na galeriji pričakovall z napetostjo. Ob 16.15 se je pričela volitev predsed-nlka. Delecrat republike Kube Aku-erro je podal najpreje poročilo veri-flkacljske komisije, omenjajoč, da je od 52 držav Članfc Društva narodov navzočih na sktip^čini 44 držav. Po-verf'nlce posamnih delegacij so v redu. Pričele so se volitve. Zastopniki držav sa posamno pri klicanju dotične države nofa^ail pHsovnt^e v votiifio ž?ro. P^rulat volitev je ^11: 6n»T?|rf fK>sf^ntk ▼ f onf'onfi Ed«i-arr!^ 42, o<;tank^ fn i*red?tve jnžrtoamerl^klh ćr*pv. Nf»d«He |e omenfi v kratkih ^esed^h dose^nfe delovanje Dnt-?hra narodov. Prva skt*n*č!na je Mla posveč^na organizaciji Društva, dru-f^a rne^narodnemn soHstvu In tretla fm« n?»1o?o. d» konsolidira ^H->van1e On^tv« narodov. Pre^«*»^nfk nr\*n-knfe. r?» bor^o nokauti dele^^tfe dobro voHo tekom rasprave, sodelo^aff 7* ttredltev vseh svetovnih proble-mov. rega ne srne nobena družba ▼ bodo- če l^delovati orožja in municije brez predhodnepra dovoljenja dotične in-teresirane države. Ta sklep temelji na sistemu ličene, ki ga je izdelal lord Robert Smiths in ga je komisija sprejela. Nacrt priđe v razpravo na mednarodni ra^ororitveni konferen-ci, ki bo razpravliala o izdelovanju in trgovini z orožjem. Z zadovoljstvom ie komisija nadalje pozdravila obvestilo chi"l*»nske vlade, da predloži razorožitveno vprašanje na dnevni red vseamerFkeea k^neresa, rfoločrneca 7a 23. marca 1923. v St. fa<*o de Chfle. PRIHOD AVSTRIISKFOA KANCE-LARJA V ŽENEVO. — Ženeva, 4. septembra. (K. B.) Avstrljski zvezni kancelar dr. Seipel je danes dopoldne prispel v Ženevo. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister dr. Grtinberger skupno z ostalim! člani avstrijske delegacije. Takoj po prihodu je kancelar dr. ?eipe1 obiskal §efa Svicarskega politične ga departementa, Motto. Ta obisk je tolmačiti v smislu oHskov, kl jih je I7vr?5i1 zveznl kancelar pri sosednih državrh. Kancelar je pnfaa-p?1 g. Motti pof'i^nl položaj avstrfj-^e repuMtke. Sef Svicarskega noli-tlčpp«-a denartementa je kancelarju oVfi"h|1 svojo popoino podporo. ob-1j"Ml je. da se zavzame za reniraci fsko rkrljo na sk»m«čfnl. Datfe je zvezni kancelar o^iskal 1ta1U?«nske-^a deletrat« markira TmneHalija fn če*kos1ovn*ker. R«»n#^ Mfnf^rr-ki nre^sednfk če?ko^1ov?»?Ve republike, dr. B e n e š, Je včeraj do- poldne z ostallml člani delegacije prispel na skupščino »Društva narodov«. Tekom dneva je vodil informativne razgovore z vodilnimi člani za-vezniških delegacij glede sanacijske akcije v prilog avstrijske republike. SPLOšNA TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJL — Dunaf, 5. sept. (Izv.) Danes dtmaifski dnevnik! nlso Iz5ll. V vsei re-publiki je nastopila splošna tiskarska stavka. Grafično delavstvo tiskarcn, dnevnikov je stopilo v stavko v znak solidarnosti z grafičnim delavstvom ostalih tiskaren. Dosedan'a pogaianja med zastopniki stavkujočili tislcarjev in Ia-stniki tiskaren za povišanje tarifa so bila brezuspešna. Vlada je cdločena, da se uvede postopanje za sporazum na pnđ-lagi zakona o kolektivnih pogodbah In zakona o organizaciji posredovalncga u! ada. — Inomost, 5. sept. (K. B.) Stavci | vseh tiskaren stavka jo. Noben list ni iz-Šel. lz§la so samo »Izvestja jrrafične^a delavstva.« — DunaJ, 5. sept. (Izv.) Stavka ti-skanev je po dosedanjih dopoldanskih poročilih povsod popolna. Stavkajo v Solnogradu, Linču, Inomostu !n v drugih mestih. Nikjer ni izsel noben dnev-dnevnik. — Dunaj. 5. sept. (K. B.) Načelnik nosredovalnega urada dvorni svet. dr. Hamperl je dobil nalog, da uvede posredovalna pogađanja v svrho sporazuma med zastopniki graflčnega delavstva in la^tntki tiskaren. Načelnik po-sredovalne^a urada je pozval zastopnf-ke obeh strank na konferenco za danes ob pol A. popoldne. — Dunal, 5. «ept. (Izv.) Graflffno osobie tiskaren knjijj je zahtevalo 90 % poviSania tarife. Lastniki so bili pripravljeni privoliti 30 % povišanja. ?por traja dalie. Pogađanja med mteresiran^ma skupinama, vršeča se dosedaj neoficijel-no brez posredovanja vlade, nišo irrcla zaželjenih uspehov. KRALJEV POVRATEK V BEOGRAD — Beograd, 5. septembra. (Izv.) V vodilnih krogih priČakujejo skorajŠnji Dovratek Nj. Vel. kralja Aleksandra v Beograd. Tuđi ministrski predsednik Nikola Pn^ič dospe v kratkem iz Ma-rianskih Lažni v prestolico. Vzrok temu je, da je nujno potrebna ureditev spora med kraljevićem Gjorgjem in dvorom. KOiNFERENCA DEMOKRATSKIH MI-NISTROV. — Beograd, 5. septembra. (Izv.) Včeraj dopoldne od 10. do 13. je bila v demokratskem poslanskem klubu kon-ferenca demokratskih ministrov in ne-katerih poslancev. V glavnem so raz-pravljali o dras:in:i. Sledila ie nato raz-prava o akciji za dvfeanje dinarske va- i lute. Minister financ dr. Košta Kuma-n u d i in pomočnik dr. Svitislav Po-p o v i č sta obsirno pojasnila finančno stran te akcije. Dalje je prišlo v razpravo vprašanje organizacije izvozne in j uvozne trgovine. Definitivni sklepi nišo bili storjeni. Namestnik ministrskega predsednika K. Timotijević je poročal j o splošnem položaiu in o vprašanju ure- ! ditve spora s kraljcvičem Giorgjem. ! KRALJEVICA GJORGJA STAN V j NIŠU. j — Beograd, 4. septembra. (Izv.) j Današnja »Politika« konstatira, da v j Nišu adaptirajo v Dvorski ulici hišo j ?t. 5 kot stan kraljeviću Gjorgiu. V tej j hiši je kraljević Gjorgje med vojno prc- [ bival vTeč Časa, ko si je lečil rano, dob-Ijcno v hudih bojih na Mačkovem kam-nu leta 1914. — Beograd, 5. septembra. (Izv.) 7astopnik ministrskega predsednika no-tranji minister Košta Timotijevič je včeraj dopoldne delj časa konferiral z generalom Hadžičem, prvim kraljevim adjutantom. Konferenca je bila name-njena sporni zadevi s kraljevičem Gjorgjem. OTVORITEV JESENSKEGA VZORC NEGA SE1MA V PRAGL — Praga, 4. sept. (Izv) Jesenski vzorčni sejem je bil danes na svečan račin otvorjen. Svečani otvoritvi so pri-sostvovali zastopniki mesta Prage, vlade ter korporativno diplomatični In konzularni zbor. Otvoritev je bila izvršena v veliki dvorani sejmske pisarne. Pri-sotni $o bili američki, franeoski, itali-janski, iugoslovenski in drugi poslaniku Dalje je bila navzoča pri otvoritvi zelo Stevilna delegacija trgovskih zbornic Iz Turina in Milana, 23 po številu. Letoš-nji jesenski vzorčni semenj pa ne bele-ži zaželjenih uspehov, Čeprav je razsta-vilo na sejmu 2200 tvrdk. Trgovskih sklepov ni mogoče z ozirom na valutar-ni položaj definitivno sklepati. — Praga, 5. sept. (Izv.) Na Jesen-skem vzorčnem sejmu je razstavilo 2186 tvrdk, kovinarske stroke 521, 301 tekstilne industrije, 160 papirne, 151 konfekcijske, 132 živilske, 112 usnjarske In 103 domače keramične industrije. Šte-vilo inozemskih razstavljalcev znaša 306. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 5. septembra 192& — Pozdravljeni bratje iz Sama-dije! Danes prispe 120 srbskih kmetov v posete v Slovenijo. Prvič stopa srbski seljak na slovenska tla, d& poda roko svojemu slovenskema bratu. Srbski seljak! Kdor poznt zgodovino, komur je znana stoletnp borba srbskega kmeta ^za krst čast* ni. in slobodu zlatnu«, ta nchntć poseže po klobuku, da se v spoštova-rjn od krije pred onim, ki je s potoki krvi in z nadčloveškimi žrtvami izvo-jcval z lastno mocjo najpreje svobn-do sehi samomu, končno pa tvdi svojemu bratu Hrvatu in Slovencu. Ure* srhskeza seljaka, brez njegovih nd-rcvnnst legendarnih jnnaštcv, brci njegove v resrici bajoslovne ljubazni do rodne srude in do matrnega jezika bi tuđi danes še ne bilo svobode na na*?m juru: svobnća ras vseh je iz*ta iz priproste srbske kmetske hite! 600 let je bi! šumadijski seljak v nrprestarJ borbi, v desnii je vihtel meč, z mntiko v Jrvici je kopaf grudo, da je preživi jal sebe in svojce. in tako je bilo njegovo življenje dol?a stolrtja ena edirra veriga neprestanih borb na življenje in smrt do 1. 1918. Srbski seljak je stal na straži na Balkanu ter s svojim mecem posredno sritil nas Hrvate in Slovence, da smo se lahko kulturno razvijali in go^pn-dar*kn napredovali. Sete scđaf je Šu~ mndinec mozet zamenjati meč z mo-tifro in graMjami, sele sedaj se je lahko posvetit kiilinrnemii delu. In prisel je k nam, da se nasloni na svojega mlajšetra, fc-ltvmo že bolj razvit ega brata in da skupno ž njim započne veliko delo na gospodarskom in kvlturnem polju, ki ima nadome-štiti to, knr je zamuđil v stoletni krvavi borbi, tn ustariti iz nose zornije cvetočo mogočno državo, oznfišče napredka. središče kulture in pro-svete. Uverjeni, da bo ta poset ohrodit stoteren dober sad, poglobil brat-?ke stike med šrbskim in slovenskim ljudstvom ter pospešil naravni proces narodnoga in kultumega ujedinjenja vse ga naroda od Triglava do Vardarja. pozdravljamo 2 tiajpresri-nejšimi bratskiml 'čustvi srbske seljake. kUČoč jim dobrodošlico 2 željo, v.aj M se počutill pri nas kakor doma. Bodite iskreno pozdravljeni potonuti Singjelića in Karagjorgje! — Predavanja na naši furld'cnJ fakulteti v zirnskem semestru leta 1922 23. Iz ravnokar izišlegra Sezna-ma predavani naše univerze je razvidno, da bo na juridični fakultet! v zimskem semestru — poleg seminarskih vaj iz raznih predmetov — ,34 različnih predavanj. Izmed teh naj navedemo najvažnejša: Pandektno pravo (prof. Krek), institucija rimske £a prava (prof. Skiimovič). kato-liško in pravoslavno brančno pravo, cerkveno sodno postopanje in kn.-zensko pravo, državno cerkveno pravo (prof. Kušej), pravna zgodovina južnih Slovanov, ruska pravna zgo-dovina (prof. Jasinski). zgodovinski razvoj sedanjega javne ga in zaseh-nega prava, temelji upravne razde-Iitve in uprave slovenskih dežel v 19. stoletju (hon. prof. Polec), splo^ni nauk!, posest in lastninska pravica, obvezno pravo iz občega državljan-* skega zakonika (prof. Krek), inairi-monialno pravo, meddržavno zasebno pravo, pogodbe na srečo (prof. Lapajne). civilno pravdno postopanje (prof. Skumovič), trgovinsko in me-nično pravo (hon. prof. Škerlj), ru-darstveno pravo (inž. Peliani), kn-zensko pravo, temeljni problemi kri-minalistike (prof. Polenc), fnrenzič-na psihopatologija (prof. Serko), ob-Če mednarodno pravo, mednarodno-pravni položaj naše države na podlagi mirovnih pogodb (prof. Zolger), nstavopravna veda, pra\Tia filozofija (prof. Pitamic), pravo samoupra\Tiih edinic, vodno pravo (vladni svetnik Steska), agrarno, lovsko in ribar-stveno pravo (dvor. svet. Skaberne)^ osnovni nauki upravnega prava (dv. svet. Senekovič), narodno gospodarsko (prof. Bilimovič), finančna veda (nrof. Eller), državno računoslovje (fin. svet. Rant). — Nacionalizacija. PrejeH smo ta-le dopis: Ustanovili smo v svrho nekega industrijskega podjetja družbo z omejeno zavezo. Bila je mala dntžba z osnovno srlavnico en mili-jon kron. Za podlago je vzela družba prejsnje nemsko podjetje. Pa smo zadostili obstojecim prednisom, smo glavnico razdelfli tako, da sti obe slovenski družabnici prevzcli cfve tretjini deležev, prej^nji 'družbi je ostala samo ena tretjina. Tuđi na-Šelstvo je oo rđvetretjinski večinl slovensko. Kdor misli. rJa je šio to vse tako ^ladko, se zelo moti. Never-ietne težkoče so se nam tfeiMc s strani trgovinskejsra ministrstva. Pva-krat je morala prošnja zaradi prepu- Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dn- 6. septembra 1922. štev. 202 Jititve k poslovanju v Beograd. Po-misleki so bili proti — nacionalizaciji. Pnkrat je bilo premalo, da je samo dve tretjini deležev v slovenskih ro-Icah, drugekrat se cna izmeti slovenskih družabnic ni zdela dovolj nacionalna. S tern večjim začudenjem za-$lodujemo sedanje časopisne razpra-ire q »nacionalizaciji« Trboveljske flružbe. Ako pustimo vse drugo na ptran, eno nepobitno dejstvo izhaja i* te časopisne kampanje: Trbovclj-3ka družba ni nacionalizirana, vesti p njeni dozdevni nacionalizaciji so bile le bluf, pač pa se je cna izmed bank okoristila z »nacionaliziranjem«. Vprašanje nastane, je li se ta nacionalizacija vršila pod protektoratom ali ćelo pod pritiskom vlade, ali pa je banka pritisk vlade imela le ta pretvezo, da je s svoje strani pri-fosnila na Trboveljsko družbo. Pri-Sakujemo avtentičnega pojasnila s Strani vlade. Ona nam je v tem slu-Jaju dolžna odgovora. Odgovarjatl nam mora na vprašanje, je-li tuđi v Slučaju Trboveljske družbe zavzela Jstrogo stališče, da v Sloveniji ni pripustiti k poslovanju družbe, ki ni nacionalizirana. Ako ne, zakaj ta dvojna mera. Ako pa je vlada, kakor v jBruglh slučajih, kategorično zahte-vala nacionalizacijo, zakaj Je pustila, fda se je le-ta izvršila tako, kakor je Sanes na nedvoumen način pojašnjeno. Kako more vlada v tem slučaju npravičitl svoje nadzorstvo. Dokazano je, da je po »nacionalizaciji« dru-Žbe Še 4/5, reci štiri petinke delnic v tujiH rokah. Komu na ljubo se je vla-rda zadovoljila s tako nacionalizacijo: ali Trboveljski družbi ali banki na ljubo? Prosimo točnega odgovora, da ne borno prieeli dvomiti o dr-iavljMski ravnopravnosti in enako-sti pnfcl zakoni, ki jo prav te dni pri-poroča v.sem oblastem minister no-tranjih dei. — Ne prosjaci ti! Iz uradniškfti krogov nam pišejo: Nekdo iz uradni-Skih krogov je opozoril uredništvo cnega naših dnevnikov na dejstvo, 'da je »Zagrebački zbor« (sejem) do-VolU vsem državnim nameščencem polovično vstopnino, na kar dotično uredništvo pripominja, da bi enak utfrep rudi v Ljubljani zelo ugodno vplival (na kaj?) ter obenem orno-gočil prlstop mnogo sto če ne tisoČ bsebam, ki bi sicer ne mogle posetiti jte prireditve. Kot javen nameščenec jttioram odločno protestirati, da bi ;se uradništvu na tak način delile mi-4psti! Dajte uradnikom, kar mu gre, ■3a si bo za isti denar kot vsak drug Iprivoščil lahko od časa do Časa fca-iko gledališče, kak koncert ali mogo-|?e tud! obisk kakega sejma, če to .voga veseli, smatram pa, da je pod juradniško častjo, moledovati za zni-jŽano vstopnino, pa naj bo že za ka-^terolcoli prireditev. Sicer pa mislim, fda tarejo dandanes uradnika vse jyeČje skrbi, kot vprašanje, bo-li mo-:gel na veliki sejem ali ne. Kupiti ali ■naročiti uradnik itak ne more niče-$ar in da bi razna vina poskušal, za \io tuđi nima denarja. Edino kar bi Cloveka res mikalo, je to, da bi z vstopnlco za veliki sejem posetil tuđi lahko historično razstavo slik. Toda fce sem se moral odreci že vsem duševnim užitkom, se odrečem še temu! Da bi hodil s polovično vstopni-Jco po sejrnišču gor in dol in imel pri \em občutek, da vsakdo pomilovalno are name, ki je plačal ćelo vstopnino, tega ne prenese moj ponos! Pa da ;bi se kar tisoče uradnikov dobilo, Ri bi tufti le polovico vstopnine plačali? Dvomim, da je tako! Kdor plača lahko polovično, bo placal končno tuđi fcelo! Kdor pa tega ne more, naj gre pač mimo — mimo! — Tišti, ki pri-Kaja s takšnimi predlogi, se pač ne zaveSa, kako poniževalno je to zanj tih za ves urađnISki stan! Baje so ne-Slavno v Celju nabirali milodare za ;bećino uredništvo ter nabrali v ta na-toen vsoto 30.000 K. In v Mariboru >e je bilo začelo trjarovstvo na jav-.nem sHo'đu po tegova ti za to, da bi se ;wra'dniStvu zvišali njih prejemki. Znak moraflčnega propadanja je, da se ni uradništvo proti vsemu temu kot en mož uprlo! Vsak uradnfk, ki kaj da na svojo čast, te bo branll ta-kih podpor. Raje stradam, raje umr-jem od glađu! Ako sem že ob vse Srusro, svojega ponosa *1 ne dam «$ii! —nfli. _ Protaorsfl tongrei t LfabDanL fee Bo vrŠil od 7.-9. t m.; v sredo dne 6. t. ra. ob 20. uri pa prijateljski sesta-nek v restavractji »Zvezda«, na katere-fca odbor sekcije Ljubljana vljudno vabi vse člane. V četrtek 7. t. m. od 8.—II. bo občni zbor prof. druStva — sekclia Ljubljana v KazinI I. nadstropje, ob II. otvoritev kongresa fstotam. on 15. na-daljevanj«. V petek nadaljevanje kongresa, ob 20. banket ▼ Narodnem domu. Sobo ta ie dnločena ra izlete. — Dopust učiteljem za kongres r Barajem, b &&>#*** W* **&& Minister prosvete je dovolil dopust ofl!-teljem, ki se kot člani UJU udeleže dne 20. t ra. v Sarajcou učiteljskesa kongresa. t Poikovnik Josip Milavec Po dol-si bolezni, polni trpljenja je v tukajšnii bolnici umri vpokojeni polkovnik z. Josip Milavec. Dne 13. februarja t. 1. je slavil še svojo sedemdesetletnico. Rojen je bil v Planini na Notranjskern. Gimnazijske studije je dovršil v Ljubljani, na kar je vstopil v kadetno solo v Gradcu. Kot oficir je služil v Trstu, v Ljubljani, v Galiciji, na Madžarskem in v Bosni. Dasi avstrijski častnik, venJar je ostal ves čas navdušen narodnjak, ki je pridno sodeloval pod psevdor.lmom ištefanov« in »JVlartovc pri raznih sli>-venskih listih, v prvi vrsti pa ie b'l so-trudnik »Slovenskega Naroda« ud Jur-ČiČevih časov pa do danes, ko mu ie Sele v težki bolezni izdrknilo pero iz rnk. Ko je stopil v pokoj, se je t.nstai.il v Ljubljani, kjer je z mladeniškim r.avdu-Šenjem deloval v iaznih na^ih larodrih društvih, s posebno \iiemo in Ijubeztrilo pa se je posvetil »Družbi Sv. CirUa in Metoda.« Ko je pred desetletji družba založila svoie vžigalice, je Milavec spe-snil stih »Mal položi dar, domu ra oltar«, stih, ki ga danes pri nas pozna Že \sako dete. Bil je več let predsedmk ljubljanske »Čitalnice« in »Dramaiične-ga društva«. Povsod je bil mož na svojem mestu, marljiv in delaven kakor mravlja. Ko se je osnovalo »Društvo državnih vpokojencev« je stopil v odbor in zastopal to organizacijo v osrednji Zvezi državnih nameščencev do zadnjega. V političnem oziru :e bil neoi-iah-Ijiv somisljenik napredne straiike, za katero je §el vsikdar z navdušor jem v boj. Pogreb polkovnika Milavca bo jutri popoldne. Bodi zvestemu soir:i51icni-ku in požrtvovalnemu našeiriii sotrud-niku ohranjen trajen i:? r-ast.-n sp-^;iii. — Prvi jugoslovenskl vsesokol-skl zlet v filmu. Včeraj je kino »Ti-voli« predvajal prizore s jugosloven-skega vsesokolskega zleta. Film, ki je bil napravljen v režiji zletnega odbora JSS, je dolg 1460 metrov in se-stavljen v treh serijah. Najpreje film prikazuje Ljubljane, pogled z Oradu, posamne trge, park v Tivoliju itd. Slike so prekrasne, očarajoče. Filmovanje se je izvršilo izpred muzeja, Zvezde, Tivolija in z Oradu. Druga serija predstavlja vrvenje in življenje na zletnem telovadišču pred javno telovadbo, javno telovadbo samo in odhod ljudskih mas s telo-vadišča. Prizori mednarodne tekme, tekmovalne vaje Cehoslovakov, Ju-goslovencev (Štukelj, Stane Vidmar), Trancozov, Belgtfjcev in Luksenbur-žanov so tako vemo posneti, da učin-kujejo kakor naravne. Vaje in nasto-pi članov, članic in vojastva pri jav-nih telovadbah so naravnost krasno zadeti. Na filmu je videti kralja in kraljice, ministre Pribičevlča, Puc-Ija, dr. Markoviča, predsednika radikalnega kluba Ljubo Jovanoviča In "druere dostojanstvenike. Tretja serija predstavlja prizore velič^stneea sprevoda, impozantne manifestaciie na Konsrrer'iem treru, ovacije kralju Aleksandru in Pariću, 'defiliranje So-kolstva pred kraliem in vlndo. Te slike *o n?1bo!} učinkovite. Film tra-ia po1dr"«rn uro. Pr! vseh prrdstavah je hil včeraj velik?n^ki naval . — Izdala m>trrfi ff^tor v Amer?ko nstarTjefra. Tz R?orr?d?. invljaio: Na in-terv^nciio !n opozorilo amfr1^kes:a r>n-sla^fVa je zunanic mfnhtrstvo fzročHo minhtrstvu notrartjfh z^dev predio?, đa se do nadalinejra ukine vsako izdaja-nie notnih If^tov za Ameriko. Vzrok tej nrepovedi je v tem, Vtr je v Amedki rastalo vHiko pomanjkanie dela tn skuša ameri^a vlada narastanje hrezpo-«elno«;ti omefiti tuđi potom prepovedi priseljevaTi^a. — Iz St?£ne na Doleniskem nam pftejo: Dne 3. t. m. so priredile tukajSnie dliakinje, kf obhkiiteTO meščrsnsko In trpov^kn Solo ter ačiteljf*£e, predstavo r Isto »M<*tod!!a«, katerc Cisti dohodek — preko 2000 K — Je namenjen za šolske potrebSčine tuk«}?n?e ubose šolske mladine. Predstava Je bila prav lepa in vse delitantkinje »o vrlo dobro zađostUe svoji aalotl. — 1. septembra Ie naSo občino posetil znani nenrtki publicist Herman WendeU kf potuje po 51ovenljl ▼ študlikke nacnene. V družbi treh cospodov jt iestopll lx avtomoblla v tcstllno sosp. Jos. OoriSek. — Glede znane afere o za-»tnipljenlu Amerikanca poroiamo. da se aahaja kovačeva družina ie redno v la-poru v Kamnlkn. Te dnl so jm % orožnfkom peljili kovačevo ženo v ljubljansko bolnico, ker je ▼ sapom obolela. Sodna prelskava o te) aferi Še vedno trija, — Presenetfla aas je vest, čltajoč »Slov. Narod«, da }e umri znani župa« v Devinu pri Trstu g. Ples. Bil i* već Časa v naSI občlnl kot fo-rlSkl beirusec In bil spioSno prlilubllen. Vrti rodoljubni družini Izražamo tem potom aa-$e najelobje so£al!e! — Ave anlma plat * Na|nod«r0«fS« n«t«atfl» p«ttef|e, prikladne za male stane In tako dalje, teZfna samo 9 kg, )e Izložila tvrdka Mftan Auman hi drui, Kriko, m% II. ljubljanskem vele-aejmu, pavllljoa B 14. (7214) — V uHepfieni« naJboH ugođoem In ■ajbol) zdrarem kopališčn Jucoslavl}e v jRogaiPtl Sitm *^*IT«H* I« <^0Wi« fah ternat »Cltta« za ilzlčno, domačo In naučno odgojo mladine. V zavodu se pazi posebno na zdrav je, hrano in fizično odgojo; za to Je angažovan zavodni zdravnik. Za domaCo odeojo in učenje jezikov so antažovani učitelji iz Inozemstva. Naučni pouk bode na podlaci programa ni je fimnazije. Pouk obveznih predmetov bode v srbo-hrvatsko-slovofiskem jeziku, vse drugo v franeoskem in eemikem jeziku. Uspeh v ieriklh je z?si-turaa Sprejemajo se roienci vsak« vere. NatančnejSa obvestila in prrspektl se m zahtevo pošlielo. Ravnatelji In unravUHii Sol bodo imeli prospekte na razpols^o. Za-četek Sole je 10. novembra t. 1. Prtave se spreicinajo pismeno do 10. oktobra t. 1. Sprcime se samo določeno število. (7113) Uprava. — Dva p©«ebns vlaka na Bled vozita v petek. Iz Uubl'ane odhaja prvi ob 10. uri 1 min., drurl ob 10 uri 44 min. Vr?.-!^.ta se Iz postale Bled rrvi nb 19. uri 40 minut, drugi ob 20. uri 30 minut Izkaznlre za polovično voimo se dobe v tajniStvu SKS Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. — Velik požar pri Sv. Marietl na S'a-ferskem. V sredo 30. av^usta je nastrtl pri posestnic! Vakeč \t Mnnčne pri Sv. Mar>ti požar, k! \t v kratkem ča*u up^pelil ce!o poslopje. Zsoreli so vst letoSnll prMelkl, gospodarski stro! in trlfe preSičl. Škodi je velika In samo deloma krita. Požar je na-stal iz nrprevldno^tl. — OgenJ v so>>L V ntdeljo popoldne Je v Mariboru, na Aleksandrovi cesti 74 v Pirkraajerievi hiSi začelo joreti v sobi pr-vega nadstropja. Ker Je bilo vse zaklenje-no, je takoj prlhitelo gasilno drnStvo, kl je moralo skozl okno v zorečo sobo. Oorela ie mlza, na katerl !e stal lfkalnik, katerega je slnžklnja pozablia v stiku z električnim vodom. Požarna bramha j« ogenl zaduSila. — Smrtna aesreSa. Kakor znano, je vse obGodovalo malesa llllputanca Jožefa rure-ka Iz Maribora, kl i« po Ljubljani nosfl rek-lamae plakate za rvrdke. Mož je bil 45 let star In silno prittlkav. Ko je 8el mož po stopnlcah neke hiše, mu je nenadoma spo-drsnelo In padel Je po stopnjicah ter $e ubfl. Truplo nesrečneža so prepeljnll v mtvašnlco. — Zepari na delu. Na obilsk ljubljan-skega velesejma so se prtklatili tuđi razni Internacionalni In domaSt žeparji, kl izrab-Ijajo hado gnječo na selmfSĆu za svoj posei. Vendar jirn policija zelo hudo stopa na prste in posrećilo se ie aretirati že ćelo družbo teh tičev. Danes zjutraj sta bila pri vhodu na velesemenl tretirana dva sumlji-va moSka. Na polici] so na podlaci kriminalne razvidnice ugotovill, da sta nevarna žeparia. Prvi je Ignac Tranc 31 let star iz Zagreba in je Že nlč manj kot 19 krat pred-kaznovan. Drugi je 35 letni Ivan Kunstl iz Brčke na Hrvatskem. Je nevaren uzmovič ter je zasledovan, ker je pretek leca leta pobegnil od eskorte. Oba sta priznala, da sta hotela v Lfubljani »nešto zaradit«. No policija jih ie na »zaradanje« poslala v za-por. — V nedelio pa je bila na sejmftču aretirana kar celokupna štiriperesna dete-ljica žeparjev. Manevrirali so jako taktično na sejmišču in delali po paviljonih umerno gnječo. Detektivi so postali pozorni nanje !n so res žasačili nekega Fillpoviča, ko je skulal oskubiti neke^a kmeta za denarnlca Ostali trije videč, da je že en član njihove Ćnibt priiet, so se bliskoma razkropili in si zameniali pokrivala. Navzllc temu so biTi vsl trije zasačeni Filipovič je nevaren že-par iz Novega sada, kl je že šest let pre-sedel v ječi. Drugi trije so Aleksander Aba-sovlč Iz Zemuna. Mijo Perkovič iz Siska In Ivan Rukavino iz Siska. Vsi Stlrje so bili bre« posla in so v Ljubljani na velesejmu Iskali »službo«, katero ilm je sedaj preskr-bela policija. — Velika jarn tombola. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodn'i Šiški priredi v petek 8. t. m. ob 15. veliko tombolo na bivšem otroSkem ijrrišču v Ti vol I. Dobitkl so razvidni iz plakatov. Tablice se bodo razprodajale 5e na dan prireditve od 9. naprej na prireditvenem prostora. Cisti dobiček Je namenjen za zgradbo Sokolslce-ga doma v $l$ki, katerega Je spodnješlšcn-skl Sokol neobhodno potreben. Posetite to prireditev, da z vašim posetom pripomo-rete čim preje do zsradbe. — Odbor. — Veseli trgovec (Uhar, kupee), Volga-Volga In druge ruske narodne pesmi, se dobe pri Schwentnerju, Klefmnycr & Ram-berir ▼ Lhibljanl ter pri Ooričar in Leskov-Iku v Celju, pa ftidi na II. liubljanskem ve-lesejmu v pavitlionu C 14 tvrdke Milan Auman in drug, Krfcko. (7215) — Letno gleđaliiSe velesejina ▼ hotela TIvoII prireja predstave v vsakem vremenu v veliki dvorani, na kar ob-člnstvo opoztrjamo. Predstave so izborne, prvovrstn«. Posebno pozornost vgbuja %. Danilo, ki skrbi za veselo raspoloženje. t Đi1. Fran župane. Danes okoli poldoeva je, kakor po navadi priiel dr. Župane na vsakodnev-iio svojo tdravniško inspekcijo v pisar-no bivše začasne delavske zavaroval-■ice zoper nezgode na Cankarjevem na-brežju. Kar nenadoma mu le postalo slabo ter se je hipoma onesvestil. Pokli-cani zdravnik dr. V o 1 a v S e k Je mogel le Se ugotoviti nastopivlo smrt Ta ob sklepu lista došla nam vest • Bena dni smrti blagega. obče spoltova-ne^a moža, izredno veSČega In v naj-Jlrših krogih priljubljcnega zaravnika bode pretresla lahko rečemo vso Ljub-ljano. Preblagemu ranjkemu blaf spo-min! 2alujoči rodbini na$e najiskrenej-it sožalje! II. ljubljanski valesejem. Už. Turnšek: jptaka Mitmi ii klsiflianta ialastnla. Slamnikarska domača obrt se je začela začetkom devetnajstega stoletia razširjati v Ihanu, MengŠu in Domžalah. Pren-šcna J3 bila k nam iz Florencc. Z izdelki slamnikarske obrti so krošiijarili Blejci pa tuđi tujci, med temi zlasti TirolcL Ti so kmalu spoznali spretnost naših delavcev ter so zaČeli poskušati industrijalizirati blamnikarsko obrt Tako so nastale velike tirolske tovar-re: Peter Ladstatter, Bratje Oberwal-dcr, Kurzthalcr, Melitzer in Kleinlcr-chcr, Stembcrger in Meiitzer. Izmed slovenskih tvrdk, ki so se industrijalizirale, je omeniti pred vsem: Slamnikarsko zadrugo v MengSu, nada> Ije Franc Cerar. Milka Kosova, Ravni-kar, Franc Kompare in drugi. Skupno Število v slamnilcarskih obratih zaposlenih delavcev zna$a ekrog 1000. V Jugoslaviji imamo ražen navede-cih Še dve večji tovarni: eno v Beogradu, drueo v Subotid. Za izdelovanje finih slamnikov se potrebute specijalne slame in trave, katero većina dobavlja Amerika in Japon-ska. Za navadne slamnike priđe v po-Štev pšenična slama, katero je treba splesti v kite. Pletenje kit tvori posebno pa nogo domače obrti, ki je razširjena po vsem kamniSkem okraju, kjer se skoral ne najde kmečke hi§e, v kateri bi se v dol-glh zimskih večerih staro in mlado ne bavilo s pletenjem kit. Število pri tej domaći obrti zaposlenih oseb presega si-ffurao 5000. Slamnikarska industrija je sezljska in obratu je le pozimi Da pa se delavci racijonelno izrabijo, se je začela slam-i ikarska industrija baviti v letnem času z izđelovanjem čepić in zimskih kap ter 7, garniranjem klobuČnih tulcev. Medtem ko je bila slamnikarska industrija Že od nekdaj visoko razvita, se je začela klobučarska industrija sele po polomu razvijati. Od Madžarske smo podedovali več-jo tovarno v Žombolju, »Union fabrika s*e§ira a. d.c, manjši obrat »Decker«, istotam, in večjo delavnico »Rothc v Subotid. Vsa ta podjetja pa proizvajajo le izdelke preproste kvalitete. V Sloveniji se je sprožila takoj po polomu ideja ustanovitve tovame klo- bukov večjesa obscga. V to svrho se 3fe ustanovila delniSka družba: »Tovarna klobukov Šešir d. d. bkofjaloka«, ki ie kupila staro Krcnnerjcvo tovarno za suknjo v ŠkotjUokL Družba je poslopje popolnoma prezidala in renovirala ter si nabavila najmodernejše strnje. Tovarna je preračunjena za 500 delavcev. Danes je v tej zaposlenih že ofcrog 200. Lctna produkcija te tovame znaša okoli 100.000 klobukov. Tovarna izdeluje klobuke le iz zajčje dlake; gladke in velur. ^lednji so njena specijaliteta. Izdelki so I'rvovrstni ter jih izvaža v Avstrijo, Zaradi izvoza je stopila ćelo v stik z Anglijo. Začetna delniška glavnica 5 milijo-rov kron se je dvignila letos na 10 mi-lijonov kron. Udelcžen je le jugosloven-ski kapital. Istočasno s ?kof joloko se je ustanovila v GaJdovu pri Sisku »Prva jugo-slovenska tvornica šešira i tuliaca d. d.« Tovarna je izdelovala do sedaj le vol-itene tuljce in klobuke. Podjetje se bo fuzijoniralo z 2omboljsko tovarno Union. Pri njem so udeležene avstriiske in češke tovame. Razvoj naših tovarn za zajčje klobuke ovira prosti izvoz zajčjih kož. So-sedne države, Avstrija, iMadžarska in Češka so v zaščito svojih podjetij izvoz' kož popolnoma prepovedale. V zadnjem času se je sicer uvedla pri nas zaščitna izvozna carina, ki pa ne bo zadostovala, za omejitev izvoza. Zaičje kože poku-. pijo pri nas večlnoma Češka, Amerika1 in Angleška, s katcrlmi naša domaća podjetja zaradi manjvredne valute z veliko težavo konkurirajo. Ako se bo naša vlada zavedala svoje dolžnosti napram lastni industriji ter prepovedala izvoz kož, bo domačim pod.ietjem zasigurana najlepŠa bodoČ-nost. Vse surovine se bodo lahko doma podelale, med tem ko se bodo lzvažali samo izgotovljeni fabrikati, kar bo gotovo bolje vplivalo na zboljšanje valute kakor pa prosti izvoz sirovine. Na drugem velesejmu so od zgo-raj navedenih tvrdk zastopane: Slamnikarska zadruga v Mengšu, Fran Cerar, Milka Kosova, Ladstatter. »Šešir« Skofjaloka, »Union« iz /tombolja in tovarna iz Galdova pri Sisku. Gmntni uspeh! seltna. INOZEMSTVO SE ŽIVAHNO ZAN IMA ZA SEJEM. — VELIKI TN ŠTE« VILNI ZAKLJUCKI NAROCIL, — VELIK OBISK TROOVJSTVA. (Iz situacijskega poroČUsL) 2ilavi marljivosti, vrtrajnosti in agilnosti ravnateljstva gre prvo priznanje, da ie letošnjl II. ljubljanski velesejem v trgov-skem posledu uspel tako slede organizacije kakor tuđi glede praktičnih ciljev. S sistematičnim poslovanjem so danes odstranjene zadnje ovire. Na razstavišču za 180 priiav-Ijenim inozemskim tvrdkam določeni oddel-ki so danes že po vsem kompletirani. Do-spcli so izdelki iz Belgije, Francije. Nemči-je, Italije in Ceškoslovaške. »Cehojug«, največie zastopstvo CeSko-slovaških industrijskih podjetij in tvrdk* je danes že svoi ze!o obsežen oddelek v paviljonu »H«. »CeholuK« ie tu razstavil razno tekstilno blaco, izdelke keramične Industrije, bižuteii}ske in jcaJantcrijske strari in druco. Zastopano le v celoti 46 čeSkoslova-ških tvrdk. Ttalijanske tvrdke razstavljalo tekstilno blaso, v prvi vrsti pa za Italljo specifične kemtčne produkte, fveplo, modro galico in tako dalje. Te^ka industrija beleži rnatne nspehe. Strolrrn Industrija ravno tako. Kranjska Industrijska dm?ba znznamuje znatne iispehe. NemSka stroina industrija, Wolf Ir Macdebnrta Je prodala veliko lokomoblla Nestalno vreme daje na prvi pogled stranskemo, v apnrat in trgovsko življenje ne-uvedenemu in neprizadetemu opazovalcu vtU o slabem oblsku scima. MnnjroStevilnl obisk seima po raznih cledalcih in ?eta1dh pa ni pravilno merilo za presofo dobrejrt uspeh«. Tti Je e'dino merodajen obluk trtovstva, ki se v resnlcl sanima za se]em s stali*ča tr- | fnv'ko-fndustrijske stroke. Pr*"soJaJoC dnsedanic t?speh> in cbisK scima Thhko mirno beležimo. da TI. IJubljan-skt !«eicm pikakor ne zaostala za Hnskim, in Je utemetlenn pdSakovanle, ndars1co-f!n?nCnem. trgov-skfm fn itmotnem po f leda pričakovano uspeh e. Vreme ie tud nekak* regulator sa vrste oblskovalcev. Lepo vremo v resnici pri vabi na sejem velikanske mnofle« jtledalcev. nizko stanje barometra pa )t ucodnejie za trgovce, ker v takem slučaju obiskujcjo paviljone edlnolc trgovci, industrije! in obrtni-ki. Ti se za ti I majo za izdelke, se z tastop-»Tkl pofajajo za na ročila m brez vsakega hmpa ▼ mini z»k1JuC«feJo skiepe. Radi tera )• ▼ dopotdtnskih orah vedno opažati velik j prihod trgovskega sveta, ki zaklJuCuJeJo aa-roPUa. Tergortka obrtna tbomlca tz Skcplra J© vCeral dopcirtne korporativno obiskala ^!em. ^knnti^nske trrovce vodi predsednik zbornice Petar Jakimovtć, ki je sam na seimu zal-ijučil veliko dobavo reci. Sploh se Skoplje «Jo saninui it pečarske in tuđi keramične izdelke. Sejem je celokupno oo-SCtilo 60 trgovcev iz Skoplja. Obisk Inozemstva Je zelo mnogobrojen, Inozemstvo se posebno zanima za naše čip-karstvo, za na§o usnjarsko industrijo, nje izdelke in posebno intenzivno za lesno indu-striio. Do sedaj so seiem obiskali Angleži, Francozi, Italiianl, Belgijci, Grki, Bolgaru Rumuni in ćelo trgovci iz Carigrada. Ancleži in Francozi so se pred vsem zanimali za svetovno znane pirotske pre-proge. V paviljonu »H« Je zastopstvo pirotske tvrdke I. M o d i c - I. K o s t e v c Ljubljana, razstavilo v okusno okrašenem oddelku pirotsko preproge, domače srbsko delo. AngleJi in Francozi so takoj zaključili velike naročbe. Francozi m Grki se med dragim s posebnim Interesom informiralo In zanimalo za naSo lesno Industrijo. Obžalovati Je, da naSa !cs-na industrija letos ni postavila posebnesa lesnesa oddelka. kjer bi bila sistematično predočena ta panojra na$e industrije. Belgijci in Francozi se dalje zelo zanimalo ta nas> Čipke. Sledila so velika naročita. SnloSnl interes Je vladal za čipke Draffotlna Lapajneta iz 2lrov. Čipke so iz-delane Iz pravepa !nnene«:a snknnca. Dra-gotin Lapajnc ima stalen Izvoz čipk v Fran-djo. ?\ico. Belsrijo In Italijo. Tuđi domaP! trgovci !z Jufcnih krajev so sklenili z liublianskimi tvrdkami Stevit-ne kup5!jr. Neka fmporrna tvr'dkn Je dobila %% spedalno po«odo naročilo v znesku pol-đmce^a mmjona kron. Do 'dan©s opoldne cenijo obfslt na 30 tfsoC. Borzna poročila. — Zagreb. 5. sept. Ozv.) Zakl]«-Cek. Devize: Curlh 15.10, 15.20, Pariz 622, 622, London 35720, 359.—, Berlin 6.—, 6.25, Dunaj 0J0. 0.105, Praga 270.— 270.—. Trst 3.50, 3.55, Newyork 80.—. S0.—, Budimpešta 3.90, 425, Valute: do-! larii 75.-^ 76.—. — CurĐi, 5. sept. (I*v.) Predborza: Zegreb 1-45, Betlin 0.36, Budimncšta O.?25, DunaJ 0.9075, Praga \SJ\ Milan 2J.87, Loftđoa 23.49, Pariz 4J.90, New-york 5.2625. — Curib, 4. sep*. ^Preko Duraia\ Zagreb 1.375. Dnnai O.fK)7">, Budimpešta 0.25, Berlin 0.24. Pra^a 17.511, M'lan 23.05, Pariz 41.199, LonJon 2.5.5 >6, New-york 52626. — Milan, 4. sept. Zagreb 625, Berlin 1.5, Praga 75.75, Pariz 17).—, Lon- don 102,50^ Ncwyork 22.85, gurih 434,-*, Stran 5. .SLOVENSKI NAROD* dne 6. septembra 1922 Stev. 202. Solstvo. — Na državni trgovskl akadenljl v Ljubljani se vrši vpisovanjc v I., H. |n III. letnik od 11. do 14. septembra. Vptsovanje slušateljev za abiturijentski tečaj pa do 3. oktobra. Ravnateljstvo in učni prostori se nahajajo v II. nadstropju srednje tehniSke Sole, Aikerčeva ulica. — Ravnateljstvo. — Pričetek šolskega leta 1922 23 na Javn!h mestaih osnovnih šolah ljubljanskih. Na javnih mestiiih osnovnih Šolah v Ljubljani prične se novo šolsko leto 1922/23. V četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv. maso in v petek dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne in sicer: Za I. mestno deško osnovno Solo v šol-skem poslopju v Komenskeia ulici St. 19. Za II. mestno deško osnovno Solo v šol-skem poslopju na Cojzovi cesti št 5. Za III. in V. mestno deško osnovno Solo v Solskem poslopju na ErjavČevi cesti St. 21. Za IV. mestno deško osnovno Solo v Solskem poslopju Na prulah St. 13. Za VI. mestno deško in za IV. mestno dekliSko osnovno solo v šolskem poslop'u na Gasil-ski cesti št. 242. Za I. mestno dekliško osnovno Solo v Solskem poslopju na Sv. Ja-lcoba trgu št. 11. Za III. mestno dekliSko osnovno £olo fn za mestno manjSinsko Solo v Solskem poslopju na Erjavčevi cesti St. 19. Za mestno bariansko solo v Solskem poslopfu na IžanskI cesti St. 40. Za mestno pomožno Solo v Solskem poslopju na Coj-rovi cesti 5t. 5 (le od dveh do petih popoldne). OtrocL kl ne stanu5e}o v Ljubljani, se načelno odklanjajo, po čemur se je vodstvom točno ravnati. Vse podrobnosti pojasnujejo Solska vodstva pri vpisovanju. — Na državni dvorazredfii trgovskl Soli v Ljubljani se prične Solsko leto 1922/23 v četrtek dne 14. septembra s sv. maso ob S. uri v cerkvi sv. Jožefa. Po službi božH se zbero učencf in cčenke v svojth rarredih. Vpisovan:'e je zn oba letnika deSkejta in dekllškega oddelka zaključeno. Sprejemni izpiti za prvi letnik in ponavljalni izpiti se vrše 12. in 13. septembra od 8. dr.ie. Vse podrobnosti so razvidne na rurd-sni deski. — Dekliška ia mešcanska šola v Tržlča zapisuje učence v I.. II., III. in IV., to ie nastavni razred v sredo dne 13. septembra 1922 od S. do 12. ure dopoldne. Nanovo vstopaioči prinese s seboj spričevalo V. razreda ali dokončanega V. Solskefa leta na manjrazrednih osnovnih Solah, krstni list ter potrdilo o cc pije nju koz. Redni pouk se prične v petek dne 15. septembra t 1. ob 8- s službo božjo. Deški in dekliški IV. nastavni razred pa prlčneta pouk Izjemoma z dovođenjem višiesa Solskega sveta v poae-deljek dne 2. oktobra t. 1. Učenci, ki so se priclasili za vsprejem v III., odnosno IV. nastavni razred iz VII. odnosno VIII. razreda osnovne sole, polacajo izpite v sredo 13. septembra popoldne in četrtek 14. t m. dopoldne. — Ravnateljstvo. — Državna gimnazija v Maribora. Za- fcetek šolskesa leta. 1.) Sprejemni izpiti fa I. razred dne 11. septembra od 10. dalje; vpisovanje za te Izpite se vrli do te ure » predloiitvUo sađnjega Solskega Izprlčevala in rojstnesa Usta. 1.) Ponavljalni izpiti dna 11. t. m. od pol 9. dalje; vsl izpltniki se mora jo javiti ob tej uri. a) VpUovanje dtjakov od i\ do & razreda je dn« 12. t. L 4.) Otvo-ritvena božja služba je dne 14. t. m. ob 9. 5.) Redni pouk se prične dne 15. t. m. ob 8. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v gim-nazUskem poslopju. — Kmetijska lola na Gna* pri Novera mestu raspisuje svoj novi tečaj, ki se prične s pričetkom novembra t I. šola ima zemski In letnt oddelek. Zimski oddelek Je na me nj en zlasti kmetskim sinovom iz ne-vinorodnih krajev, letni onim Iz vinorodnih krajev. Na Soli, ki je ena najstarejSih kmeti}-skih Sol v na Si državi, so vse panoce kme-tijstva zastopane v obsežnem Solskem gospodarstvu. Ako dovrSi učenec celoletni in za njim pa drugi zimski tečaj, si pridobi v vseh panoeah kmetijstva temeljito znanje. Zato priporočamo vstop v to Solo kar najbolje. ProSnje je vi a ga ti do 30. septembra t. 1. pri ravnateljstvo. Pogojl za sprejem so razvidni iz razpisa v našem listu in v 15. Stcviki letoSnjega »Kmetovalca«. — Sprejem mladenlcev v strojno loto vojne mornarice za vojs» zrakoplovstvo v DJenoviČn (Boka Kotarska). Po naredbi mi-nistrstva vojne in mornarice z dne 16. mar-ca 1922 St. 5515 se sprejme meseca septembra 1922 20 mlađeničev v strolno Solo vojne mornarice za vojno zrakoplovstvo v Djenoviču (Boka Botarska) kot nčence. ki bodo po končani 18mesečni Soli kot tehnlč-no osobje dodeijeni vojni aviiatiki. Več je razvidno iz razglasa na mestnem magistrata in na Mestnem domu. — Prva praktična šola franeoskega jezika se otvori 15. septembra t. 1. pod vodstvom M. S. Lapčevića, bivšega rednega slušatelja parlike pravne fakultete. Očivid-ne koristi tega zavoda so: Najnovefša metoda, s katero se ogiblje klasični rutini, ki se Se sedaj praktikuie sigurno po vseh današnjih Solskih i ns ti tu tih. Da)e možnost vsakomur, ne ozlraje se na starost, da v enem letu govori dobro In pravilno franco-ski. Čili Sole je. da s praktično metodo v najkrajšem časa nauči vsakega govoriti pravilno franeoski. Vplsuje se dnevno od 17. do 19. ure. v salonu hotela »Llovd« na Sv. Petra cesti 7 v Ljubljani. ~~ Driitoene oesfL — Seja »SploSnega žeaskega društva« je v sredo 6, t m. ob 5. popoldne. — Podružnica Jngostovenske Matice ■a Dobrovi pri I jiiMjani priredi na zadnjo nedeljo Smarnih maS, to je dne 10. t. m. vrtno veselico pri Mežnarfti. Vse okoliSke podružnice, kakor rudi LJubljaničani, pohitite to nedeljo na lepo Dobrovo, kjer se bo-dete po dragi volji pozabavali. — Klub naprednih slovenskih akademikov v Celja proslavlja v četrtek dne 7. t. m. 151etnico svojega obstoja. Ob 10. dopoldne se vrSi v restavracijsklh prostorih celjske^a Narodnesa doma slavnostno zborovanje, zvečer ob 20. pa prične velika ljudska slavnost v vseh zgornjih prostorih Narod-flega doma. Vabljeni so vsi gg. starejšine, akademiki in prijatelji kluba. Sokolstoo. — Žeaski predajačkl zbor Sokola L aa-tnanja, da se bo od 15 septembra dalje vr-Sfla telovadba vseh ženskih oddeiknv vsak torek in četrtek ob sledečih urah v sledečih telovadnicah: V telovadnici druge državne gimnazije, Poljanska cesta članice od pol S do tričetrt na 9. uro zvečer. (Prednjačiti rbor ob nedeljah od 9. do 10. ure zjutraj), ženski naraSčaj: od Četrt na 7 do četrt na 8 uro zvečer. V te-Iov2đnlci na Ledini (Komenskega ulica) Deklice od 6—10 leta od četrt na 6 do četrt na 7 uro od 10—14 leta od četrt na 7 do 7 ure zvečer. Do 15. septembra se vrSi telovadba vseh navedenih oddelkov ob istem Času in Istih dneh na ietnem telovadi-Sču trga Tabor. Ker pričnemo z rednim de-lom in nov lm i vtjami, vabimo vse sestre, da se točno in redno udeležujejo vefbc. — Ženski pred. zbor Sokola I. — »Sokol« v Domžalah priredi v nedeljo dne 10. septembra 1922 ob pol 4 uri popoldne javno telovadbo na telovadiSču za Sokolskim domom s sodelovanjem dom-žalske godbe. Po telovadbi velika vrtna veselica na vrtu br. A. Skoka na »Novi pošti* v Domžalah z raznovrstnim vsporedom Prijatelji Sokolstva vabljeni! Zdravo! — »Sokol« v Polju priredi dne & sept. t. I. javno telovadbo ženskega odseka pri Kuhanu na VevČah. Začetek ob .1. uri. Po telovadbi vrtna veselica z godbn in plesom. Cisti dobiček je namenjen zgradbi Sokol-skejra doma. Prijatelji Sokolstva pridite! V slučaju slaboga vremena se vrši priredi-tev nasledno nedello. Zdravo! — Kazovvaaa aomeiirska pređrzuost. V soboto se je vršila pred okrajnim sodi-sem v Konjicah politično zanlmlva razpra-va, ki je pokazala na konkretnem vzgledu, kako pređrzni so zopet postali renegati v naših Štajerskih mestih in trgih. Dne 9. jullja se je udeležil tuđi mariborski Sokol zleta v Konjicah. Pri tej prlliki so konjiški renegati, med njimi posebno osobje tovarne znanega renegata Lauriča, insultirall po-samič člane Sokola. Ker so bili vinienl, se napadenl nišo hoteli izpostaviti. da ne priđe do Javnih rabuk, kl bi se v nasprotnlh taborih zlorabijale. Tako se le ignoriralo posamne in zahrbtno padle žaljivke: Win-dJsche itd. Vsi ti zahrbtni napadi bi bfli ostali brez nadaljnega v spomlnu, da ni eden predrznežev Sel Se dalje. Ko se je mariborski Sokol zblral na odhod, je ta predrznež začel žvižgatl. Ko ga je eden slučajno bližje stoječlh vpraSal, zakaj izziva, mu je zabrusil nesramno pslovko, ki je tu ne moremo ponavljati. Na zavrnitev Sokola (g. Oseta), da se kulturni ljude, h katerim se priStevajo Nemci, ne poslužujejo tak ih izrazov, in na vprašanie, Če ne zna slovensko, ga je renegat zavrnfl na glas vpijoč-. »ihr Clčen habts hier ntchts zu suchen, wir ilnd hler auf unseren Boden, ich verstehe nichts wfndisch.€ Pri tem so dobili drugi korajžo fn da se g. Oset izogne eventuelnim kravalom, je le ugotovil Identiteto predrz- neža. Ko so Sokoli odhaialU j« Isti nemčur vpU sa njimi in je ne ozlraje se na navzoče Sokoliće zopet izusti! nesramno psovko, k! je ne moremo obnoviti. Ker se druStvo kot tako ni hotelo spuščati v tožbe. je to izvr-Sil g. Oset sam. Tekom preiskave so se priče, boječ se konjiikih renegatov, umika-le; vztrajal je le mladi dečko, kl je slišal zadnje psovke in dobro pozna renegata. Ta je potrdil v polnem obsegu navedbe v ob-tožbi. Obtoženec Leopold Hasenbichler, uradnik v tovarnl Lavrič je po večini pri-znal svoje dejanje, Izgovarial se je le na razburjenje (ki se je naknadno raztolmačiio Iz dejstva, da konJISkl renegati nekazneva-no prepevajo »Die VVacht am Rein, Heil dir lm Slegerkran«, dl Sin ie seveda moralo ježiti, ko so videli v Koniicah tuđi Sokole od drugod). Hasenbichler je bil obsojcn na osem dni za pora z dvema post oma. Ako bi bilo tožilo druMvo oficijelno, bi bila k&zon se ostrejSa. Darila« Družba sv. Cfrlla In Metoda v Ljubljani je prejela roeseca avgusta t 1. sledeče prispevke in sicer: I. Podružnice: Sevnica 400 D; Murs'r-a Sobota 250 D; Petrovce 198 O; KrSko m. 100 D; Krško ž. 207.75 D; Rlbnlca na Po-horju 9 D; Kranj i. 622.50 D; Novo mesto ž. 850 D; Šoštanj 109 D; Hrastnik m. 132.25 dinarjev; Loški potok 230 D; Ljubljana: Sentpeterska ženska <48 D, Senpeterska m. 100 D; I. mestna ž. 9.50 D. Skupaj 3266 D. IL Iz nablralnlkov: Podružnica Petrcv-Če 9 D; V. Vončina, Ljubljana, L s. Jebačln 16.25 D, pri Sodčku 3.50 D, Lozar 1.95 D, Zalaznik 1.45 D, pri Amerikancu —.15 D, Batjel 5.25 D, Rupar 2.69 D, Mrak 4.25 D. Tenente 2.95 D. Kavčič —15 D. trafika Plh-ler —.55 D, Beli volk —.25 D, PreSeren 6^0 D, Sokol S.S5 D, Johanesbirt 1.05 D. Zupančič 4.10 D. Stritar 9.35 D, Menciger 2.64 D, Sever 1.50 D, Dolenc —.73 D, Dob-rič 10 D, Schwcntner 12.95 D. Stefan 2.55 Df PleSko 6.41 D. Mikuž 8.75 D, Južni kolodvor 4.35 D, GoriSka klet 3.01 D, Ravtar 2 D, CvTopa —.85 D, Vidmar —.75 D, skupaj 120.43 D: poStni urad glavni kolodvor Ljubljana 3.95 D, restavraera glavni kolodvor Ljubljana 58 D, podružnica Ribnica na Pohorju 16 D, skupaj 187.38 D. III. Obrambnl sklad: —.—. IV. Razni prispevkl: Neimenovan, Ljubljana, 23.75 D, volflo K. Šavnika, Kranj, 500 dinarjev, B. Poriž, AjdovSčina. 25 D, čltal-nica Konjice 100 D, Vasilif Ordjič, Sarajevo, 30 D. M. RoS, Hrastnik, 2.75 D, narodna učiteljica edč. C. M.. Ljubljana, 10 D, skupa] 681.50 D. — Sknpna vsota dobodkov 4134 D 88 par. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Poslan©.* Na včerajŠnje poslano, da bo informirana javnost, mi je odgovoriti nasled-nje: 1. O. I. Vičiču se bo nudila prilika, sodnijsko se zagovarjati na včeraišni©, poslano v »Slov. Narodu«. 2. Omenjeni je n. pr. pozabil. kdo ga je podprl ze denarjem taJkrat, ko k potoval v Zagreb. Izjavijam. da risom naiedila na njegovo ime niti vinana dolga in bi sa tuđi ne mogla, ker on sam riče^ar nima. 3. Za vsa nečuvena »maščevanja« dobun zadoščenie sodnim potom. CirOa Onuo.) • Za vsebino tega spisa je uredni-' štvo odgovorao, kolikor določa. zakon. V številki 61. »Cillier Ztg.c se je priobčfl članok »Geschichte einer Sequestratir,n». v katerem me moj solastnik na gr^čini Mokrice Niko baron Gngern sramotilno nr.pa-^ da. Ta Clanek bo imel sodne posledice, iz katerih bo jasno, da sta bila Niko in Hans Ganern leta 1914. popolnoma braz sr«d-stev, da imata danes polovico grnščine Mokrice, tore] premoženje, In da se imata to, samo meni zahvaliti, ker sem jlma takrat, od barona Gnsern glede njur^s^ linancljei-nega položaja prevaran posodil 55.000 K, kar Je bflo takrat precejSnja svota, In sta s to svoto kupila svojo polovico graSčine Mokrice, da mi pa to svoto danos nočeta vrnltL Dokazalo se bo, da se fe baronoma Oagern na Isti način posrećilo doseći1 da sem ž ftifma sklenfl za nju Jako ugodno zaktipno pogodbo na in let, da sta pa jba-' rona Gacern kmahi potem, ko se Je zrsA&i-' na skupno kupila In Jima dala v zakup, pri-' čela 7. brerobzirnfmi sovražnostmi, ki trp-, ja}o §e danes In po mojem prc?r!čan;n sa-] mo v namenu, da bi jima odstopil tudt svojo polovico gralčine. Dokazalo se bo, da ništa %%. Ga^ern takoj s početka držala za-' kupne pogodbe v nobeni točki In da sta Iz-rabljala tu protlpoy;odberrt položaj, da sta se na največjo Škodo eraščinc obogatila ter me s tem postopanjem gospodarsko fn moralno hudo oškodovala. Dosrtalo se bo rudi, da so vse trdltve g. Nikola barona Gagern v navedenem članku »Cilller ZeJ-tung« popolnoma neutemeljene In da zasle« dujejo neplemenite namene In sicer očlvid-no, da bi premotila Tišje oblasti agrarne reforme In r njih pomočjo potom državne-ga nadzornika na Mokricah dosezala Sa nadaljne neupravlčne koristi na moi* stroSke. Mokrice, dne 4. septembra 1922 Aleksanđer conte Economa i» Za ta spis uredništvo ne ođgovarla. Posetnikom velesejma priporočamo naslednje Me: Fran Lukić konfekcija im *ub* te gospoda Pred ikolljo 1«. K. Tičar papirna trgovina« Lfnblfaiia, ŠelenbnrgoTii mlloa 1. Josip fldamič Trvarna^ Domžale, podramnica EmmIIi. Tamaž Mecdnger delf^atesna trgovima te vlnaraa Sv. Petra cesta 35. Priporočamo juo [uur Restavradla jri li" Ljubljana, Židovska uL 6. Snoj & M«?dic Ljubljana, PreSernowa ul. priporoća ; awfa* Biaa^a© trajovttta*« Modna trgovina Ig. Žargi :- Pa alski Mali - Josip Vesel BlOdtaal tfffOVlBalf Ljubljana. PreSernova 20. Moda« trfOTlaa T. Eger Ljubljana, Sv. Petra c- 2* Kavama ivrp" Uitijasa. hiijfka-Sninfttska i Restavraciia ..pri lm lHUHn. tsaanUiia cesta ff. Gostilita M brim" Ljubljana. Celovška c 66. Gostilna Bučar Ljubljana, Poljanska c 19. JanUia taiana" LjadMiana, Dvorski trg Uvradia jri Us" milim. ». iHai ni 15. Gostilna Župan Uailan, InkiniU mm & Gostilna Mrak Ljubljana, Rimska cesta 4 iMnn MmA Ljubljana hitnja Llort. Ljaiim. ji. ma nm 7. MM Jivtif Ljubljana, ThraH Položimo dar sleplm na oltari Mm đrtitfo ftib w L|abl|aalp Walfoya ai. 12. Ura, zlatnina, arebmloa Ed. Škopek Nestni trg 8. Hotel Strukelj na cgln kolodvorska lo Dalautteova mllca, Ljubljana Eligii Eber krznar, Izdaj, 6oplo, Ljubljana, Kongresni trg 7 L Pevalek trgovina, Ljubljana, Židovska uL Iva Siler mođMl salon, Ljubljana. Kongresni trg 6 Gostilna Keršič Sp. Siska, CelovSka c. Oglaievalae klav!ii«v Ui harmonlfOT G. F. Juržsek Ljubljana, Ufolfova ulica 12. a^tUt * lajLjULS^oJLLcLt Marija Rogpli ■lajinfaktnrna trgovina Sv. Petra cesta 38. Rudolf Juvan noisrv Ljubljana. Prešernova uL A. Sušnik trgovina z iolazaino, Ljubljana, Zaloška cesta ĆaTlJt - oon6o na veliko Aleksamler O&lat Sv. Petra cesta 18 in 28 Ha kniipa Ljubljana, Fraiaraova aJlca 7. Kavama Central Sv. Petra nafereije ob Zmajskem mostu« Zietne razglednice I- Jug. Sokolskoga zlota v Ljubljani se dobe v ceiih serijah (serija 8C !^m i in tud' rosamezne pri fotografu HUGON HIBŠER, Ljubljana, Valvazor-j«v trg 7. Cen* u komad 2 Dinara Trgofd popust 007C A. Feldstein falaatarlfalia knHfavasailaa Uii^Uau, Viđovdaoska cesta 12 (prti« ttOKtttfa ctiti). Veletrgovina x vino« kili i mm LjaMiaoa, Sp. Slika. mr LASTNI IZDELEK! "*m F. in I. GorKar, Livbljana, Sv. Petra cesta 29, priporota veliko zalogo volnenlb iople, razltCnlH damskih bluz, predpa.nikov, parUa zm gospoda In dama po kotikuranCnili canato. aar lastni izdeleki -wm Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne *. septembra i»*2 Stev. 202. V najem iščem ■OsUlsto alltrgovskl lofeal. Do- Jtl .J. &,• Rožna dolina St 163, poSta fit___________________%n Ceno se proda no? moikl Kožuh. RMOot pri upravi Slov. Naroda. 7197 Utenec st zlatan ko obrt, poštenih star Se y, se Iprejme. A« Fuchs, zlatar, Selentur-jbva ulica 6.____________7iO6 Dva diiaka Ih dva diiakinii ličata 2 slovenski primorski pošteni družini na hrano in stanovanje. Naslov pove torava Stov. Naroda. 7198 Parcelo 600—700 m* kupim v blizini plinove bapeljave v Ljubljani Ponuđbe pod •Samostojno 7207" na upravo Sloven. Naroda. 7207 Prelzknien obratOTOdja *a. gJHttrotehnlCno »đdetenje se v to» vferao etmtmta Zidani faost tako i sprcime. Ozira se samo na prvo vratne noCi z dolgotetniml spričevali, z drž. Bkninjo, trtmt In zanesljive, v elektro-fehnični stroM povsem izvežbene. Plamene ponuđbe z navedbo mesečne plače je poslati gornji tvornici. Stanovanje, gorivo, raz sve ti java je prosta. , _____mo Mm posao za svakoga, naročito banke i Industrijama preduzeća; prodaje se plac, gradi-utt, 30.000 m2, ceo ili delovi do same ftUaničke stanice u Skoplju, odličan za magadne ili fabrike; zatim poljsko Imanje nedaleko od veće varoli veliko do 200 hektara. Za ovo i druge kupovine zemljiSta i kuća i sve trgovačko industrijske poslove, obratiti se: 0«a«~ rata* Af •*©*!! „Stetai" SkopU«. Kolera ML nfltelllca? bi zamenjala svoje nttsto v ve£jeia kraju z učiteljskim tnest >m v trgu. Posudbe pod .Učiteljica 7230" aa uprav« Slov. Naroda. 7230 Bančnl uraUnlR poročen, brez otrok, i5čc mrblovano sobo v mestu z event souporabo kuhinje. — Ima Uttno post«4jno perllo in vso ku-ni nisko posoda. Ponuđbe pod .Banka 7231* na upravo Slov. Naroda. 7231 )fiša i vrtom enonadstropna, na prometnem kraja, v blizini Ljubi ane, se ceno prtda. Naslov pove tipiiv« Slov. Naroda. 72o2 D ktor iorts uradnik, žeH po^transko delo. Popoi-numa verziran v vsakl korespondenci. stenoprafiji itd. Ponuđbe pod .Doktor iuris 7208' na upravo Slov. Nar. 720S Službe išče absotventinja trg. Sole. Zraoini je tto-veaske, nemSke in deloma srbske in angieike koresponder.ee. Ponuđbe pod .lc dobre hlSe 7192" na upravo Slov. Naoda. 7192 KORCSPOHDCsmiUA s popolnlm znanjfm nam ska )n *!•-vensst« štetio« rafl ja, strojepisja, knjigovodstva, vešca nemikega, slovenske-a, franeoskega, laSkega in srbo-hrvat^ke^a jezika in ćirilice, z večtctno prakso Išče prtmernef a mtsta. Ponuđbe pod .Inteligentna 7228" na uprav" Slov. Naroda. 7228 Potnih dobro uveden v Slavoniji, Sretnu, Bo9fl, in Srbiji iičt mesta potnika za drobnoi galanlerijsko, nohmbsiSko ter pleteno blago. — Ponndbe pod .Roba 7229" na upravo Slov. Naroda. 7229 Lopl hrastovi Modi ■ a prota}. Ponuđbe na upravn. Slovea. Naroda pod Prodaja 7186. Proda se približno 70 kvadr. raekev parketsUh tfeftM«« dobi« otuanjeatk. Naslov povi uprava Slev. Naroda. Proda se neka) maU rabljenega pohfttva, tbsto-ječega la 2 kompletnih poste!i, v soke omare, t raU, 3 »tolov. stelaze, 2 kov* Čegov. Poizve a« v Nt>v*m Vod« tu It 15» podstreije kav. Oiiear. 7202 HT A|o«ral "^531 šivalni stroj ?e po ceni proda. Naslov pove uprava Sl»v. Naroda,__________________ 7196 gospodična se sprejme kot proda laika ▼ trgovino. Poleg trgovske izobrazbe se zahte a nekoliko knjigovodstva m kores ondence. PiedstaviU se je od 2—4 v HiUaijevi ulici 7/1. levo. Oz'ra se satno na vrstna in sanesljivo srednja* taro mo{. 7203 3scem poitono Hi pridno dekle za opravljanje v»rh domaćih del. Ob piostem {asu bi se tahko priuči'a šivan u l-fotam «ie sprejme uČenka. Freno Mllill6| 5ta-■ t tig 1/tII.____________________ 72J2 Na stanovanje in hrano sprejmem dektleo nlijih Šol. Ni»'«v pove uprava Slov. Naroda. 7209 Na stanovanie in hrano se sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava Slov. Nareda 7210 Snažno mehlou. soha za dva tlnejfa gospoda, kl reflektirate na dobro hrano, se s 15. sept. oelela Vpraiatl je: Poljanska cesta 13, U. nadsr. levo. 7193 Soba najraje t hrano za trgovca in sina, ka-teii obiskaje tuk. Sole, se iSČe. Po-nudbe na Drago Beseljak, Ljubljanu. Sodaa uL 5. 721« Prva odlikovana dalmatinska parna destllerija V. MORPURGO SPLIT Vtemeljena leta 1879. od Vida Horpurao. PRVORAZREDNE SPEa3ALITETE: Marascblno „SELECT*. Maraschlno »ALBA-. Coanac „DALMATU". I Medldnal-Cosnac „DALMATU VIEUX". CRtMES DOUBLCS. Zraven tega vsakovrstnl NA3HNE3I LIKERI. igMDe: DROPOVKA, ŠLJIVOVICA, BOROVICA, RUM, MASTIKA Rd: Ekstrakt od maraske Cdalmat vlSnle) za tovarite likera, prellneea, bonbona. za slastlCarne — (s*e- tovnl »CTOZJ. Ekstrakt Od CHERRY-BRANOY. PUNCH-A Hd. Vtfttscjmit pavlllon a It. 241. Centk na zahtov. Zastopnik Adolf Kordin, Ljubljana. Betovnova ulica St 9. 3UGO-AVTO DRUŽBA Z O. Z. L3UBL1ANA TCLBPON SnV. 547 ZAČASNO: POLJANSKA C. 3. PO 1. X. 1922: DUNA3SKA C. 36. HI»||||illlllA»||||IHiaUIUItiMUI«Jlll»UM4UUIH^IWMi»UUiUUIaimiMiiWJ>Wn.»i»IWi.» .......t..lil..» TRGOVINA Z AVTOMOBILI. MOTOR3I, KOLESI. PNEUMATIKO BENCINOM OUEM IN SESTAV. DELI. MEH. DELAVNICA. AVTOTAKSA. GARAŽE. AVTOMOBILI: »STETR- OSTERRDCHISCHE WAPPENFABRIKS aESEUSCHAPT WIEN. ZASTOPSTVO TVRDK: MOTOCIKLI. BICIKLI: B. S. A. CTClCS-UMrTED MRMINONAM f OREAT • BRITAIN. PNEUMATIKA: niCHEUN ft da. nANUFACTURE DE CAOUTCKOUC CLER. MONT-RRRAND PRAMCE. PAVILJON NA PROSTORU NOVEOA SEJMI^CA PP. 565. Kabinet u Wsok«Ulea preal trsiti se »te s 1. ali 15. oktebiom. Poaudbe pmđ .Solidan 71§4* na upr. Slov. tMreda. 7194 2000 X nagrade 4or mi pfukrM loVal a I pnmo sobo. Ponuđbe poi #K MOO 71«" na upr Sl«v. Naroda 719S Dva dijaka -« sprejmeta na s'ttiovanje i« hrano. pri uglrdn« dfužini, k\tt se nahnjat« ludi dva sinova ire j<-iolea. o^te1 e inoiaj« »meti «aml. ■ lača po d go»orw. Nm!- v pove u: rava Si. Nsroda, 7225 Siiak (inja) se sprejme na stanovanje in hrano. Ve^ se poizve v f (Wicduvait.lvi tu, v O?ki nHd___________________________7^23 Mm se slmai 2 sob in kuhinje v Maribora z tnakim v Ljubljani. Naslov pove uprava Slov. Naroda 7226 2000 X nagrade dobi, ledor prtekrb! stanovanie s kuht-nj« In »ob» eno ali pa dvema. Ponud-be pod .Hitro 7221* na upravo Slov. Naroda. 12i\ Eno ali dve prazni sobfi fS2fe ves 4*n odstoten m^reti zakonski par brez otrok. Najemnina rostranska stvar. Ponuđbe pod šifro »Miren par 7216* na upravo Slov. Naroda. 7216 gospodična iSle sobo a posebnim vhodom in električno razsvetijavo. Plača 1000 K me-stčno. Plitmrne ronudbe pod »Periferija 7219* na npiavo SI. Naroda. 7219 035a se m«bl«vanp soba z dvema po«te-ijau a m h'ano. Naslov pove upr. S!ov. Naroda. 7204 ne j*«e 14 let, se sprejme na hr^no In stanovanje k bol £1 družini. — Naslov pove uprava Slov. Na odi. 71*5*S BfTse loKnl v mt-stu ali ni dc4e!i, o^rrmlj'-n «'i nrazrn m tsi <\ fM tm1i r»o?n^'«*. P'c-v/rm s»- ludi na i-* » 7-1 r>a. t'onn 1^e pod S'ro •71 o-'e 7164» na upr.^vf. , vil tar raint gospodarske In IndustriJ« ako atavb«, stolpne atrahe, kupole In osrkvona oatreftja, balkona« vrtno utloop voranda tar razna druga Vrtna arhltoktonlčna dola« Stopnice, deko« i-atlvne stropove ter dekorativne stenske opaze. Za rasna Industrijska stav* ba opozarjant slasti nm mojo pa- tsntlrane noslloe sa vaojo prosto raspotl« no od 12 — 1S om. RAZSTAVA V PAVILJONU ZA STAVBENO 4* STROKO IM LESMO mOUSTRlJQ. *~ Christofov učnl zavod ▼ Llubllaat cd I ni oblast veno do voljeni zasebni učnl zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji s pravico \zća]nn}a pravo- f fja>Tiih izpričevil, vpitujt ao vee meseo avguat In septeasber uk dan na Domobranski c«»ti 7. — Šo'iko leto se pi ične 2. oktobra 19?2 ob 8. nri zjutraj in traja 10 metecev Vpls-n;na 5 Dn., intsečna Solnlni 50 Din. Dnevni In vaćernl tseajk 0002 — nifotEIi utega — klaolrjeo in planinoo o LSPbUanl J. HIIBIID rot nramc. mo—m. inum«« t» pipmb a ntap i^Mpi hJtmtrt, inntii hnnik p ^aiitejfik liikil on — PanriUra H tt. 4M. — | ^^^^^^^^^•aaaMsssnsassssssssisBSBBSBBSiaasasnsnsnnsnasnnBVši Manelaktora na debelo ■- N. HRIBCRHIK, LHAUona, Jodna ulica |t 6. Velika zaloga in izbira. PHUILJOH MHM It. 329. Stroll za obđelovaato leta. — Turbine. — Tranainlille. — Armature la aeselke. —- Zvonovl. Strojne tovareie in liirarne d. d. s:» LJUBLJANA Stran 8. »SLOVENSKI NAROD« đnm 6 septembra 1922 stev. 202. THE REX CO. Paviljon K. proitor it 485 Ljubljana Gradišće Jt10 Telefon štev.268 OPALOGRAPH SaS UNDERWOOD S.VS _s2==s=s NOVOST: ^— 1 Potovalni UHDERWQOO samo 3 kg težak in pis. pohišivo I Insenralte v »flovenstan Itoromf. paviljon H/345 Velesejm nafzanlmloeiše llHbflaaikefla oelese'm* bode tret đse-aia Dddeleh St. F123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse naipraktičnejše, naj-lepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Sioalnlb strofa ' ^g^5^y?5^fc3| dosedaj iznašla in preiskusila, l^^^^l razstaol svetovna tortika miUEl-IIVIlll SIRIJI v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmodernejie Hvata stroit bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic marveČ velja dan-danes prihranitev časa in denarja posebno xa rodbine. Obisk teh paviljonov Vara bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! f LOKOHOBILFISCHIR Bratjc Flsclur, strojna lovama, I , ZnjreHJten, i ratltaVt!* aa „LlubllaaakfMa veleaafara" alaflafo I | no?! In garantirano popra¥l|ene loiiamablle § I In sleert | I Staelraama vroiopnm« lokomoblle Verbads I Woll 1916 TK3..............38/57 PS. i Luz 1921 NTC4.............170/235 PS. I Staotoaara* wroif>par?* takomobUe na vlsoH I prititk: I Woll 1S07 FH3..............20 32 PS. I . 1906 PH4..............22/36 PS. I „ 1921 AHF8.............7CM10 PS. I , 1921 EH6..............54'75 PS. R Lani 1905 HEG24.............24 34 PS. 1 „ 1921 GQ..............26/42 PS. I , 1921 GT..............38/57 PS. i . 1921 GV..............60/90 PS. i w 1919 GU..............48/70 PS. I I Pravom« vročopsnzo IošcmobUe nn vlaoU | pritlsk: WoD 1917 AHF4.............26/48 PS. . 1921 AHF7.............53-90 PS. I Lanx 1904 ZK...............35/62 PS. I 1921 AU...............40 65 PS. I . 1921 AV...............50/83 PS. I Provozno niudčonoparoo lokoaobllo nn vlaokl I prttlak: I Lau 1917 LOS ..............17/28 PS. I . 1921 AWS..............65/96 PS. ^ I Zastopnika: STE3I IN TUJEČ, LJUBLJANA, \ I Raallava oaaU 4. \ I ? Prlporo6a ao 3van jKtagiic krolaikl ■•(atar Lt«^')aiiaf G*9**Wk* ulica 7. Ha vavllfoa F. it. ISt ie opocjija sliVno ob^ nstvo. Rt/Hjv-Ijeni to tštnl novi modeli. otroŠM vo /ićki, dvokolrsa, motorji, iKalnl t^rojl vukovistrtl 4eli in pneiimatika. tCenc niike. Cenikl (ranko. „Tribuna", to varna dvokoles In oroikih vo?ičkov Ljubljana, Kailovaka cesta 4. Zvonar ska ulica I. 6959 Zaloga sodov Franc Replč Ljubljana, ■Xa>lexij«hi M|lea 1S MINIMAX roinl gasllnt aparat. ^•^eraino zattonilvo xa Sov#n|,#; lalu^lčt Ljubljana, Rasljeva ymmtm a, 7043 Sukno za pronenadne in športne obleke v bogati izbirt a. 8E. Sliabcmfe —i^ŽTia i!DD. DVES JD \M se dobi na vagone najbolje pri SL DUHIĆi Zagrebi JnrliiDaTa ni. 24. 7178 Metli!«. i li Aiit ipaeljallat sa atraftka zalrav* stva, ordinira ob dalavnikih •d po\ S do pol 4. v Ljubl'ami, GradiSče 9, 1, sad-stropje. 710( imm sfeiHifi1! li r'ftft Wx {Mq &imii£ Itilri i ttrSU) FR&EIC MAZOVIC. - DOMŽALE - ndfluje blago tvoje mtt p% najaižjih cenah in ra po? 11 ja na nt lira je. 7)71 ■ aflajajpi^EaflnBjBjBA fi § avaiBinBiBBiBBaBiaBaai g aBiVi^nVBaaajBKiBi 1 fi »I zbeitai ftkrilj. Tovjiraa Karittaa ■^jboijU »trohat najboll trw»f«a, n*<--entjfa. Pojastira rfaja F- Hatevar, 2irov»i«a, Gorenjsho. 6974 Oset Andrei Marlbar Aleksandrova cesta 57f telefon *8. V«-lata>aa«laia ttna, alanta« alrv, kar u za, avsa. saalja Itd. Br.ojav OSC1 AND«EJ, Maribor. 6&U Paf'Htiu Kl ^.trrke- stresno ledilo. M remont dobavljam v v aki mneži -i na ce e>* L hig»slovanska tvornica Bakula los. R. Puh« Ljubliana, OraataStia ulica SS. Tafaf. S1» Avtomobile kole88,motorje pncvmotlKo vseh vrst ol e - bencin Hi atuge pttrebiBna Ima vedno i zalogi F. Flor!anfcić Lfabllan«. SVILA modni nakit, ▼»• potrabičlaa sa ftivll!6 In krojač« nalcene'e pri: A. ŽINKOVIC nasL B. Sosa Llabljana, Mutni trg 19. oairiznih aajbolilia vrst, približno 15.00 kiio*-T. ter večjo mnoZino jabolčnegj moli* ima na prodaj gift&čineko ravnateljstvo Rogatcc (Spod. ŠtaiertkoV. 7187 I. SANDRIN, | UUBUANA. Veletrgovina usnja in sirovih kožj MESTNI TRG 6 , ___________^^^—™^__„^__^__ i Jermenarii, sedlarji, taoetniki, gradi-telji voz, košari! in torbarji i n« posablt« poal*u na IJubljantkam valaiamnju V Paviljon H, prostor št. 324 od tvrdka JI af^r^ll IfeA** **• d* *■ 'rgovino Jerm«ntk«h, sadlar* 9W LiVIC^Ul9! slcih, tapetarsfciH, gradlleljev voi, ko-larskih In lorbarsktH eka^ev, potrabi2.il In orodja. Dv5a ul. 12 ZAGREB TaUfon 14.96 t ------Telefon 527.------ I nn Brlcel! mestni stavbenik LJUBLJANA Slomškova ulica 19 IZVRŠUJE NOVE ZGRADBE IN POPRAVILA VSEH VRST NACRTE IN PRORAČUNE aaajr Dalo najaolldnajal Strofnoi cilindrsko, plinovo olje, bencin, petroleji parafin, tovorno mast ter teh- niiko-industrijske potrebftfiine A. LAMPRET Reprezentanca Standard Oil Com-pany of Nev* York Ljubljana, Krekov trg IO Telefon 247 — Paviljon E 30 — cttiffmtrijalci. Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na željezničkoj pruzi Zagreb-Sušak imacte raspoloživih 500 HP koje žeđ dati industrijama u zakup. Radničko pitanje povoljno zemljišta za Industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu. t^iodni s^Sosi r^??ils CliitsS. Llubliana« Židovska ulica št. 8 in 7. i Dzcnsfii klolsishi oseh urst. —— flajueCBa fzlslra. —— Hi Slovenske sskomptne bsnKs, Ljubi! - n Talefon fttew. S na»proti glavnega kolodvora. Telefon £tev. 3. kupuje in prodaja dsviza In valute po na?ugodnejš:h dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzsma vse b nčne posle. I ittnina in u&k »Narodne tiskarne««