LXVIL, Ljubljana, sreda 7. novembra 1934 Cena Din L— ixna>a vaa* dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inseratt do 30 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 rrat a Din S.-. večji lnserata petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja meaeino ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO O* UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123. 3124, 3125 m 3196 Podružnice: MAiUBOK, Smetanova 44/L — NOVO MESTO ljubljanska centa, telefon St 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica i, telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. Marsejski atentat: Krivda Madžarske vedno boli jasna Senzacijonalne izpovedi Kirila Drangova o sodelovanju madžarskih uradnih krogov pri organizaciji teroristične akcije proti Jugoslaviji še bolj dokazujejo odgovornost Madžarske za marsejski zločin Sofija, 7. novembra, r. Po strahotnih odkritjih v Parizu in Berlinu v zvezi z marsejskim atentatom prihajajo sedaj še nova strašna odkritja iz Soiije, kjer je aretirani terorist Kiril Drangov izdal nove podrobnosti o zarotniških pripravah proti Jugoslaviji. Kakor razkritja v Parizu in Berlinu, tudi ta razkritja silno obtožujejo Madžarsko kot ono državo, ki je za vse to vedela tn ne le, da p-roti teroristom ni ničesar storila, marveč Jih še celo moralno in materialno podpirala. Spričo težkih obtožb, ki jih je podala proti njemu dosedanja preiskava o marsejskem atentatu in zavedajoč se, da ga čaka smrtna kazen, se je Kini Drangov po dolgotrajnem zasliševanju odločil, da izda vse podrobnosti in da nikomur več ne prizanese, najmanj pa onhn, ki so ga spravili v ta položaj. Pred vojaško preiskovalno oblastjo v Sofiji je Kiril Drangov podal izjave, ki strašno obtožujejo uradne madžarske kroge. Ko je bil Kirrl Drangov s strani Vanče Mihajlova odnosno VMRO poslan na Madžarsko, da nastopi svoje mesto kot posebni instruktor teroristov, zbranih na Janka pusti in po drugih krajih na Madžarskem, je takoj po svojem prihodu v Budimpešto stopil v stike z zastopniki madžarskega notranjega in vojnega ministrstva. Skoro za tem je stopil v zveze z nekim Kinel-Ledinom, posebnim zaupnikom madžarskega zunanjega ministra Kanye, preko katerega je vzdrževal zveze z zunanjim ministrstvom. Gustav Perčec je imel istočasno nalog, da vzdržuje zveze z madžarskim notranjim ministrstvom preko mmrsterijalnega svetnika Boora. Vsi pa so bili po izjavi Drangova v pravem smislu pod poveljstvom in v pristojnosti honvedskega ministrstva, to je madžarskega vojnega ministrstva. Vse do pomladi leta 1933 je bila akcija proti Jugoslaviji razcepljena in se ni sistematično izvajala. V aprilu 1933 pa so vso stvar preuredili tako, da so »ustaši« postali sestavni del madžarske vojske. Ta reorganizacija je bila izvedena na dveh sejah, ki sta se vršili v prostorih madžarskega ire-dentističnega društva »Tes« v Budimpešti, čegar častni predsednik je madžarski ministrski predsednik Gombos. Na prvi seji, ki se je vršila pod predsedstvom profesorja Sonntaga, sta bHa prisotna tudi predsednika društev »Tes« in »Move« ter so sodelovali najvišji predstavniki madžarskih oblasti. Med drugimi številnimi odličnik! so bili navzoči na tem sestanku baron Pe-renv, čuvar krone sv. Štefana, načelnik 12. oddelka vojnega ministrstva Mervet, načelnik političnega oddelka madžarskega zunanjega ministrstva Apor in še drugi visoki funkcionarji. V imenu teroristov je seji prisostvoval Kiril Drangov, ki je imel pri tem vodilno vlogo. Na tej sej }e profesor Sonntag prečrtal načrt osnovanja ilegalnega pokreta in ilegalnih edhric. Po tem načrtu se je predvidevala organizacija teroristov na docela vojaški podi asi z naJopo, da se takoj po izvedbi te reorganizacije prične teroristična akcija proti Jugoslaviji. Paralelno s to teroristično akcijo je bila zamišljena in tudi izvajana politična akcija proti Jugoslaviji, ki naj bi jo vodilo madžarsko zunanje ministrstvo. Kirilu Drangovu je bilo poverjeno vodstvo ceiokupne teroristične akcije na Madžarskem, tako da je bil enakopraven s Pavelicem, ki se je nastanil v Italiji in je tam organiziral teroristična taborišča. Istočasno so razpravljali tudi o financiranju teroristične akcije. BiH so seveda takoj na jasnem, da bo to požrlo milijone, toda težkoč ni bilo nobenih. Financiranje vse te akcije sta prevzeli madžarski društvi »Tes« m »Move«, čijih častni predsednik je ministrski predsedufk Gombos. Teroristi so dobivali denar preko predsednica teh društev profesorja Sonntaga. Odkod pa je on dobival denar, \e jasno. Vse dotlej, dokler zaradi notranjih prilik v VMRO Drangov ni bil prisiljen, da se vrne v Bolgarijo, je on vodil vso akcijo teroristov na Madžarskem. Ko pa je bil prisiljen vrniti se v Sofijo, |e prišel na njegovo mesto Georgijev Černozemski. ki Je v celoti prevzel njegovo vlogo v organizaciji teroristov na Madžarskem. Razkritja K'rila Drangova so naravno izzvala silno senzacijo. V poučenih krogih pa zatrjujejo, da Je Dran- Br. Eduard Beneš: gov izdal še druge podrobnosti, ki se nanašajo na sodelovanje drugih držav pri pripravah za marsejski atentat Bolgarske oblasti zaenkrat tega še ne marajo objaviti, pač pa so o vsem tem obvestile jugoslovensko in francosko vlado. Vsak dan prinaša torej nove dokaze, kakšno vlogo so igrali uradni madžarski krogi v akciji teroristov. Zato }e razumljivo, zakaj se g. Gombosu tako ^eio mudi v Rhn. Zločin se mo?a vsestransko pojasniti In razčistiti! Praga, 7 novembra, r. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je podai zunanji minister dr. Beneš obširen ekspo-ze o mednarodnem poliučnem položaju. V svojem ekspozeju je dr. Beneš najprvo navede, važnejše dogodke v mednarodn. politiki, ki so se pričeli z vstopom Sovjetske Rusije v Društvo nairodov in ki so stremeli po izgraditvi mednarodnega sodelovanja. To politiko krepitve miru je prekinil gnusni marsejski zločin, ki je oropai Evropo dveh največjih pobornikov miru in mednarodnega sodelovanja, kralja Aleksandra in zunanjega ministra Bar-thouja. Govoreč o posledicah tega zločina je dr. Beneš ob največji pozornosti vse zbornice izjavil, da ne prikriva, da je mednarodni položaj resen. Vsak večji dogodek bi lahko v današnji atmosferi deloval kakor bomba. Prepričan je, da se bo Evropa v teku prihodnjega leta znašla na razpotju in se bo morala odločiti za vojno ali mir. Njegovo osebno mnenje te, da bo prihodnje leto odločilno za usodo Evrope. Pripravljeni moramo biti na vsako eventualnost. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Beneš v vznesenih besedah poveličai osebo in državniško delo viteškega i Pomemben poljski glas: kraija Uedinitefra, poudarjajoč, da je Češkoslovaška izgubila svojega naj-vernejšega prijatelja. Izguba, ki je zadela jugoslovanski narod je v enaki men težka in nenadomestljiva tudi za češkoslovaški narod. Češkoslovaška bo zvesto čuvala njegov spomin in se mu oddolžila s tem. da bo verno nadaljevala politiko bratstva in zavezništva z jugoslovanskim narodom, s katerim ga nobena akcija, nobena politika in nobena diplomacija ne more razdvojiti. Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da se mora zločin, ki je oropai človešvo dveh tako vnetih in iskrenih pobornikov miru, vsestransko razjasniti in da se mora brez rezerve ugotoviti vsa odgovornost za ta ostudni zločin. Mednarodnemu terorizmu se mora napraviti konec! V tem pogledu Je Mala antanta docela soglasna s Francijo in si pridržuje vso pravico, da v danem trenutku povzame potrebne ukrepe. Marsejski atentat je rodil baš nasprotno od tega, kar so od njega pričakovali njegovi duševni očetje. Povečal je aktivnost Male antante za ohranitev miru in manifestiral čvrstost jugoslovenskega narodnega m državnega edinsrva ter zavezništva Male antante. Evropa ne sme in ne more iti mirno preko tega! Varšava, 7. novembra. AA. Najodlič-nejši polisii publicist senator Koskov-ski prinaša uvodnik v listu »Kurier Varšavskic pod naslovom »Za obrambo miru m reda«. Pisec pravi: Jugoslovenska vlada je sklenila odločno borbo s teroristi v tujih državah, Id so organizirali znani atentat na jugoslovenskega kralja. Jugoslavija bo v tei borbi za iztrebljenje zarotnikov in atentatorjev našla podporo vsega sveta. Poljska javnost je izvedela resnico o vstaškiih taboriščih na Madžarskem tik ob jugoslovenski meji, taboriščih, kjer je PeTčec poučeval, kako se ravna z bombami in z revolverji. Prav tako je znano, da so bili s PerČecem v tesnih zvezah madžarski častniki pol- kovnik Petričevič, major Klar in stotnika Valerijan Štefan in Marton. Teroristi so se prav tako urili v raznih taboriščih v Italiji v Bresci, Borgotaru, Viceti. Trstu in Zadru. Tam se je urilo okoli 100 teroristov pod vodstvom bivših častnikov Jesenskega in Lahov-skega. Voditelj tolpe je bil Pavelič, ki je izdajal list »Ustava«. Tudi v Berlinu je obstajala teroristična organizacija. Vse te organizacije so dobivale s posredovanjem Pave lica velikanske zneske. Ni si moči misliti, da bi mogli preko takih organizacij molče Hi na dnevni red. Tem manj, ker svetovna Javnost nima in ne more imeti ubijalnih namenov. Atentatorji so imeli denarja ko peska! parfi, 7. novembra, r. >L/ Intran.sige-ante je objavil zanimive podrobnosti o preiskavi zaradi marsejskega atentata. List ugotavlja, da je bilo v organizacijo atentata zsa plot enih mnogo teroristov, ki so nekaj časa pred atentatom bivali v Italiji. Preiskava je namreč na neovrgljiv način dognala, kje so se mudili teroristi v mesecih avgustu in septembru tega leta in kaj vse so počeli. Georgijev. Rajič. Kralj in Pospisil ter ostali sokrivci so se v glav- nem mudili na Madžarskem in v Italiji, včasih so se zbrali tudi na Dunaju, kjer so imeli zaupne sestanke s podpolkovnikom Perčevičem. Georgijev sam je celo svojim pajdašem nekoč povedal, kako se je osebno sestal s tem avstrijskim poglavarjem u stažev. Neizpodbitno pa j« dokazano, da je Georgijev avgusta in septembra trajno biva' v Italiji Baje se je zadr zeval v Ttrrinu kjer je od PaveliČa po. novi)o dobil večje svote denarja. Ko je bil storjen sklep, da se izvrši atentat, je Georgijev skupno s K vate mikom potoval iz Turina v Curih in od t-arp v Lausaimo, kjer se je sestal z ostalimi teroristi RajL ćem, Pospisiloin in Kraljem. Georgijev se je bahal pred pajdaši, da ima mnogo denarja. Pospisil je izpovedal, da je morilec v neki menjalnici v L&iisan-ni zamenjal italijanske lire za švicarske franke V Turinu je Georgijev živel na račun PaveliČa. Kakor so izpovedali Pospisil Kralj in Rajič, je znal Georgijev Se najbolje izkoristiti svoj položaj in je prejemal od PaveliČa in Kvaternika neprestano večie svote denarja. Zločini VMRO Sofija, 7. novembra, p. Vlada >e odredila energično preiskavo o vseh zločinih, ki jih j« izvršila zloglasna teroristična organizacija makedonstvujuščih v teku svojega obstoja in v dobi neomejenega gospodarstva nad imetjem in življenjem bolgarskih državljanov. Poleg številnih že ugotovljenih grozodejstev o priliki raznih atentatov nadaljujejo sedaj oblasti preiskavo o vseh zločinih, ki so bili storjeni v zadnjih letih in glede katerih doslej ni bilo mogoče postaviti knvcev pred sodišče, ker so vži-vali podporo vplivnih krogov. Ljudje prijavljajo oblastem vsak dan nove zločine. Danes so v nekem gozdu blizu Gornje Džu-maje, kjer je bilo znano torišče makedon stvuj'uščih. izkopali trupla treh seljakov, ki so jih že pred leti ubili V obmejnih pokrajinah si je ljudstvo globoko oddahnilo, odkar jih je energičen nastop vlade g. Ge-orgijeva rešil more. ki ga je tlačila toliko let in napravila iz svobodnih državljanov prave sužnje pohlepnost] in samopainosti prvakov makedonstvujuščih Ogled na kraju atentata Marseille, 7. nov. p. Preiskovalci sodnik je včeraj dopoldne na krajo, kjer je bil i-z vršen atentat. odred»il rekonstrukcijo atentata, da bd se tako kar najbolj natančno dogma le vse podrobne« ti tesa zJočin«. Aretacija v Bukarešti Bukarešta. 7. novemb. w. Tukaj so prijeli Člana Paveličeve teroristične organizacije, čegar identiteta pa še ni točno ugotovljena. Aretirani priznava, da je bil ode. ležen pri več terorističnih napadih t Jugoslaviji, zanikuje pa vsako krivdo pri marsejskem atentatu. Zmaga demokratov v Ameriki % v£eraj£njih volitvah so demokrati v reprezentančni zbornici in senatu dosegli absolutno večino VVaahington. 7. novembra, r. Včeraj so se vrelle v Ameriki volitve v reprezentančno abornico Istočasno so bile volitve ene tretjine senata, nadalje 48 državnih guvernerjev in zakonodajnih skupščin v dotičnih državah. Borba je bila zelo ostra in je na mnogih krajih prišlo do krvavih izgredov, čeravno so mobilizirali vso policijo in ponekod tudi vojaštvo. Po dosedanjih še nepopolnih rezultatih so volitve prinesle veliko amago demokratske stranke. Demokrati so razvili š»irokopotezmo agitacijo in so imeli v pretridentu RooseveL tu popularnega voditelja. Republikanci so bili mnogo na slabšem Poleg tega pa so slabo organizirani, nimajo nobenega popularnega voditelja. V zapadnih krajih imajo demokrati absolutno večino in so svojo dvetretjinsko večino v reprezentančni zbornici še povečali. Prav tako so tudi v senatu dosegli skoro absolutno večino. V republikanskih okrožjih so demokrati ohranili svoje pozicije, dočim so republikanci v demokratskih okrožt'h. slasti na zapadn, mnogo Izgubili. Doumergue bo odstopil Sporazum z demokrati nemogoč —• Jutrišnja seja vlade bo odločilna Pariz, 7. novembra, r. Današnji listi smatrajo, da je vladna kriza neizbežna. Do odločitve bo prišlo na jutrišnji seji mi-nistrskeea sveta. Sklep radikalne frakcije ki je izjavila sicer za ohranitev političnega premirja je vendar dovoli iasno odklonil Doumerjrueove predlogo, in radikal; slej ko prei vztrajajo na tem. da vlada takoj predloži redni proračun. Radikali se odločno izjavljalo proti dvanajMinam. Pri tem pa je Doumergue že predložil finančnemu odboru poslanske zbornice predlog za uved bo proračunskih dvanajstin in to celo brez pristanka in podpisa finančnega ministra-Iz tega sklepajo v političnih krogih, da namerava Doumergue vztrajati na svojem stališču, kar onemogoča vsako nadaljno sodelovanje radikalov. Jutranji listi že brez vsakega prikrivanja razpravljajo o tem. kdo bo naslednik Doumerguea. Po splošni sodbi ima največ izgledov za sestavo nove vlade sedanji zunanji minister Laval. Ce pa bi on sestavo vlade odklonil, pride v poštev edino maršal Petain. minister za fa*vna dela in predsednik demokratske zveze Flandin aLi pa predsednik poelanske zbornice Bouisson. Iz okolice ministrskega predsednika zatrjujejo, da se Doumergue ne namerava ukloniti in da bo izvajal kom=>ekvence ter najbrže ^ rnlri podal ostavko celokupne vlade. Nemško izsiljevanje Po francoskih informacijah hoče Nemčija izsiliti enakopravnost v oboroževanju Pariz, 7. novembra, g. »Tenrps« poroča Iz Ženeve, da pripravlja nemška vlada za konec januarja prihodnjega leta odpoved vojaških klavzul ver-saflteske mirovne pogodbe. Gre za enostransko odpoved petega poglavja versajlleske pogodbe. Po teh vesteh namerava kancelar Hitler Nemčijo zopet privesti nazaj v Društvo narodov ter se zavzeti za obnovo razorož'rrve-nih pogajanj. Nemčija hi v tem prhneru imela enakopravnost m bi se mogla pogajati o omejitvi oboroževanja. Pariz, 7. novembra. AA. »Le Journal« je začel pod naslovom »-Nemčija se je spet oborožila« priobčevati vrsto člankov. V današrtjd številki ugotavlja, da šteje Reichswehr 350.000 mož in bo kanalu imela 300.000 mož, delovna služba šteje 500.000 maskiranih vojakov. V Nemčiji je danes 2 in pol milijona mladih izurjenih mož. ki iih vojska lahko takoj prevzame. Posebni oddelki, napadalni oddelki m polievja pri tem ne prfdejo v poštev. Komemoracija v Gdinju Varšava, 6. novembra. AA. Poljsko-jugo-slovensko društvo v Gdinju je priredilo snoči svečano spominsko sejo o pokojnem kralju Aleksandru. Svečanosti je predsedoval vladni komisar Sok o' Zastopnik poljsko-ju jjoslo venske parlamentarne skupine poslanec Tebinka je predaval o kralju Aleksandru in podčrtal niesove velike zasluge za uedinienje Jugoslnvenov Na kraju so odsvirali jugosloven&ko h m no. LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 3302 83 — 2313.9©. Berlin 1365.69 — 1376.49. Bruselj 796 79 — 799.73. Ourih 1108.35 — 1113.85, London 169.75 — 11.35. Newyork 3$79 11—3407.37. Pari? 224.27 — 225.39, Praga 142.12 — 142.98, Trat 290.57 — 292.97 (ipremija 28*5 odet). Avstrijski Sfling v privatnem Tcllrrn-gn 8.10—8.20. INOZEMSKE BORZE Curih, 7 nov Ptriz 20.235 London 15.35, Newvork 307. Bruselj 71.30 Milan 36 36. M«drid 41.925. Amsterdam 307.75, Berlin 123.40, Dunaj 57.10, Praga 1Z83 2. >SL O VENSKI KAHODi. cLie 7. novembra 1S3* tev 5 3 Sadjarska razstava in kongres v Sarajevu Obe prireditvi sta dokazali, da je Slovenija sadjarska visoka šola za vso drŽavo Ljubljana, 7. novembra Z najresnejsimi nameni so so pred kratkim na privatno inicijativo ibraii v Sarajevu sadjarji ti. zastopniki sadjarskih organizacij ter zastopniki banovin iz vse države, da si ogledajo sadjarsko razstavo, predvsem pa v ta namen, da se posvetujejo na kongresu o najvažnejših vprašanjih sadjarstva Kongresa so se udeležili zastopniki vseh devetih banovin in skoraj vsi praktični sadjarji *er upravniki javnih drevesnic, a prish so tudi privatni sadjarski strokovnjaki, ki so sprožili marsikatero inicijativno idejo. Slovensko sadjar, sko in vrtnar-ko društvo je zastopal tajnik nadzornik g. Andrej škulj, navzoč je bil pa tudi podpredsednik SVD, direktor sadjarske in vinarske šole v Mariboru g. Friol ki je zastopal banovino, kakor tudi banovinski referent g. FlegO. Direktor Friol je bD izvoljen tudi za podpredsednika in je vodil najvažnejša posvetovanja. Takoj ob pričetku moramo povedati, da so slovenski delegati dosegli največji uspeh saj je bila v debati o lovskem zakonu v celoti sprejeta ista resolucija proti zajcu, kakršna je bila sprejeta na občnem zboru SVD Ta resolucija je prišla tudi v glavno in splošno resolucijo. Boj proti zajcu in za njega se bije na strani sadjarjev in lovcev z največjim ogorčenjem. Proti zajcu so bili zastopniki vseh banovin, ki goje jabolka in hruške, manj so se pa za njegovo preganjanje zanimali zastopniki banovin kjer je v največjem razvoju pridelovanje aliv Govorjeno je bilo tudi o zakonu za varstvo gozda, kjer so zagovorniki tega zakona zahtevali, naj bo prepovedana reja koz kar je tudi v načrtu zakona. Potemtakem je torej skrajno čudno in nelogično, če bi zakon prepovedal živinorejcu koristno kozo. dopustil pa nikomur koristnega in kmetu najbolj škodljivega zajca. ki samo v naši banovini napravi tudi po pel milijona Škode na leto samo v enem srezu, kakor n. pr. 1. 1931. v ljutomersko .radgonskem, a zakupnina za love vse banovine je tedaj znašala 2 in pol milijona. Sadna razstava je bila ogromna m je pokazala tudi prvovrstno ter prekrasno sadje, da bi lahko z njim konkurirali tudi z najznamenitejšimi ekspertnimi državami. Ta velikanska in kvalitetno prvovrstna razstava je pa zopet pokazala, kako so vse banovine razen naše še obupno nizko v trgovskem pogledu. Edino naša banovina je razstavila sadje v normalnih zabojčkih. k: jih zahteva svetovna trgovina, obenem pa tudi ves svoi sadni izbor, ki se pa druge banovine sploh niso ozirale nanj. čeprav sta normalno pakovanje in sadni izbor dva fundamentalna faktorja uspešne trgovine in izvoza. Naša banovina je v vsakem pomenu sadjarstva silno daleč pred vso ostalo državo in zato zavzema tudi eklatantno vodilno mesto, kar naj bi državna upoštevala tudi v proračunu, da bi naše sadjarstvo podprla v vseh ozirih. Naše sadjarstvo je prava visoka šola za VSo državo, ki jo pa država sama še ne zna izkoristiti. Celo naš banovinski proračun upošteva edino še tradicijo, ko nam je živinoreja donašala največje dobičke, prav skromno je pa v našem proračunu dotirano sadjarstvo, ki je danes in obeta ostati tudi še v bodočnosti edini vir dohodkov na_ še banovine iz inozemstva. V pogledu sadjarstva se pri nas govori že tudi, naj bi bili spet upeljani potovalni učitelji. Morda se bo ta želja naši banovini izpolnila, saj se za njo zavzemajo prav vsi strokovni krogi z SVD na čelu, ki ni deležno niti tako skromne podpore, da bi samo moglo nastaviti potovalnega učitelja. Prostovoljni prvoboritelji za napredek našega sadjarstva so z največjim požrtvovanjem in z napreplacljivim idealizmom ustvarili našo banovino za visoko šolo vsega sadjarstva naše države. Povsod države za vzdrževanje takih najučinkovitejših in najuspešnejših visokih šol žrtvujejo visoke vsote, a pri nas ta ze. sadjarstvo najbolj zaslužna organizacija ne dobi niti tega primanja, da bi s kompetentnega mesta dobivala podporo vsaj za" nastavitev samo enega strokovnjaka. Na tem H. državnem korrgTesu. ki je trajal tri dni, 00 imeli strokovnjaki iz vse države referate o neredovitnoeti sadnega drevja kot posledice za napredek sadjar, stva. kjer je referent P. Cesar poročal, da število dreves v savski banovini stalno nazaduje, obenem se je pa zavzel, naj se ukinejo državne in banovinske drevesnice ter prepusti vsa inicijativa in delo posebnim drevesnicam, a pri debati je bilo doseženo soglasje, naj državne in banovinske drevesnice ostanejo kot vzgojni in poučni objekti, kot razsirjevalke pravih sort in končno kot regulatorji cen. Za enako važne smatra kongres privatne drevesnice, a morajo biti v vsakem pogledu pod strogo kontrolo Pri referatih o sadnih škodljivcih in njih zatiranju je bila sprejeta že omenjena resolucija SVD, ki zahteva odpravo zaščite zajca in izpremembo lovskega zakona, nadalje pa resolucija zahteva pocenitev sredstev za zatiranje škodljivcev predvsem z ustanovitvijo tovarn za izdelovanje teh sredstev. Sredstva morajo biti pod kontrolo in ustanovi naj se tudi p**-mološki institut, škodljivce naj bi zatirali kolektivno kakor n. pr. v nekaterih sre-zih savske banovine, kjer so cele vasi s pomočjo banovine škropile pod vodstvom sres. kmet. referenta in dosegle krasne uspehe. Dr V Stojkovič je poročal o standari- zaciji sadja kot proizvodnem in trgovskem problemu, kjer je v glavnem zavzel stališče našega SVD. Drugi dan so zbor o vale i pod predsedstvom direktorja Priola razpravljali o organizaciji in delu predviktivnih zadrug in o socialno-ideoloških osnovah produktivnih zadrug, zlasti sadjarskih Vsi govorniki so zahtevali, naj se osnuje zveza zadrug za vso državo. Produktivne zadruge naj se ne pečajo s trgovskimi posli, temveč le z vnovčevanjem blaga svojih zadružnikov. Zadruge naj bodo pod strogo kontrolo in na razpolago naj jim bodo ceneni krediti. Po referatu o trgovini s suhimi slivami in o kontrod nad njimi je dr. P. Vakuso-vić podaj kratko poročilo o cenenem sredstvu proti kaparju ki obstoji iz mineralnega olja. kakršnega rabimo za mazanje šivalnih strojev Na 100 1 vode se vzame 2 kg mineralnega olja, ki se ga pomeša z 2 kg bele moke in sredstvo je gotovo Ob zaključku je podpredsednik Friol naznanil da bo prihodnji kongres v Mariboru. Vse referate objavi Srbsko polje-privredno društvo v posebni knjigi. Na sadni razstavi je razstavilo 4.059 producentov 8062 vzorcev naj razno vrst-nejšega sadja, da tako velike razstave v naši državi še nk ">ilo Samo iz drinske banovine je posla-o 1452 razstavijalcev 3088 vzorcev! Po ocenitvi je bilo razstavljeno sadje prvovrstne in tudi odlično, največ je bilo pa jabolk in hrušk Posebno pozornost so vzbujale >gromne kutine, mnogo je bilo pa tudi raznovrstnih orehov in lešnikov, a videl si tudi najlepše slive, fige, oskurše, pomaranče, limone, granatna jabolka in sploh vse sadje, ki uspeva v naši državi, le grozdja ni bilo mnogo. Dravska banovina je razstavila s sodelovanjem mariborsKe Vinarske in sadjarske šole naš sadni izbor. Na steni je bila velika karta naše banovine, razdeljena z močnimi barvami na sadna okrožja. Iz vsakega okrožja so bili speljani trije trakovi v narodnih barvah na posebno polico, kjer so bile razstavljene sadne sorte do-tičneg-a okrožja. Sinja barva trobojnice je kazala glavne, bela stranske in rdeča barva uporabljive sorte sadja Na steni je bilo razvrščeno učilo ?>Sadni izbore. Poleg tega so bili razstavljeni pravilno pakova-ni normalni zaboji in nekaj kabinetnih zabojev. Dasi se naš oddelek po obsegu in množini razstavljenega sadja niti od daleč m mogel meriti z razstavami drugih banovin, je bdi vendar najpoučnejši in je pokazal, da smo pri nas izvršili že vse. kar bi ostale banovine na podlagi te naše razstave šele rade napravile, namreč določitev sadnih izborov. Umevno je, da je taka naša razstava kljub zunanji skromnosti vzbujala občo pohvalo in zanimanje vseh predstavrrjkov oblasti in strokovnjakov. M ta proračunski znesek — vpostevaje davčno moč — sledeče: občina Laško Din 67.106, občknt Sv. Krištof Dto 13.740, občina Marijasradec 14 73. Zanimivo je rame rje lok>oWs1tuJoce mladine. Tako n. pr. je hi občine Laško vso lan i h 100 otrok, đočUn je ostalih 400 šolske dece Iz obeh sosednih občin, pa plača občina Laško kljub temu nad 70 odstotkov celotnega proračuna. Sol a *A> je nujno potrebna adaptacije; raxredt*V primanjkuje, ker se število šoloobvezne dece od leta <*o leta stopnjuje in treba bo misliti na dvig šolskega poslopja še za eno nadstropje. V ta namen seveda ne bo možno dotdti sredstev & rednega proračuna in bo treba iskati posojila pri ariami hipotekami banki. Davkoplačevalci bodo gotovo z veseljem pozdravi K mi zanje tega piroračnma, pri-čakttjocH, đa se bo v bodoče se borj znižal. Živilski trg Ljubljana, 7. novembra. TwH na novem živilskem trgu je vedno dovolj na prodaj sadia na debelo. Skoraj vsak dan ga -pripeljejo s tovornim avtomobilom. Tudi sicer je ta trg ved«no dobro založen z zelenjavo, a še kljub vsemu ni prišel do veljave. Z& se cek>, da se ga gospodinje izoglbljejo noti kot v začetku. Prodejafk-e ve dolgočasijo, odnosno kratkočasijo same. ter češče čakajo vse dopoldne zaman na kupce. Obupale bi lahko, če bi se zanašate samo na ta zaslužek. Vendar svojci nekaterih prodajalk prodajajo tudi na glavnem živilskem trgn. Izredno mnogo sadja je mlo danes tuđi na glavnem trgu. Nekaj kmetic je prodajalo precej tepa jabolka (v primeri s ceno) precej poceni- Zlasti pri en j so se gospodinje skoraj trgale za jabolka ter si polnile same cekarie. Prodajate nh je po 2.50 Din. V splošnem se pa sadje še ni podražijo in se še menda ne bo ta«ko kmahi. Jabolk je še precej lepih, toda navadno Ve ob tržnih dneh, ko Je večja izbira ter ko pride na trg več prodajalcev. Nekaj nenavadnega je, da je trg še vedno zelo dobro založen z gobami Jurčkov sicer ni mnogo, toda tudi to je nekaj posebnega, da Se sploh rasto. Čeprav ]e snoči še gr-rneK). Prodajajo jSi samo še po komadih. Zelo rrmogo je pa sivk, ki so zaradi tega tudi poceni, liter samo dinar. Qosrod:nje :';h pa ne cemjo posebno, čeprav so sivke dobre zlasti za juho. Na zelenjadnem trgu Jma-jo zlasti Tr-novčanke skoraj vsak dan ze&o lepo zelenjavo. Posebno lepa ie endivija. Zdaj je $e Čas. da si meščani lahko privoščijo zelenjavo, ker je še vedno tako poceni, kot poleti m fcer yt fe afcocad k*>sa- Tadi Spi- nača je tako lepa. kot na btJa niti Sfo-rreladi. Razen tega je pa dovolj še domače Jn uvožene cvetače. Cvetačo iz jtrinih krajev prodajajo po 5 Din k*g, dočim domačo prodajajo n«a komade. Zeljna te glave so zdaj še lepše, kot so bile prejšnji mesec :n ker jih prodajajo na debelo na Sv. Petra nasipu po 50 par komad, tudi niso mnogo draije na drobno na zelenjad-n cm trgu. Kolikor toliko so gospodinje zadovoljne rudi na perutninskem trgu, čeprav so jajca še vedno draga. Kmetice so bite dobro založene razen z jajci tudi s surovim in kuhanim maslom. V splošnem prodajajo obojega po 20 do 24 Din kg. Krajevni šolski odt v Laškem LaSfco, 6. novembra. Pod predsedstvom dr. Prana Rosa je imel tukajšnji krajevni šolski odfcor 5. t. m. 9VOJO proračunsko sejo. Znano je, da »o proraeuari k, 6. o. največje breme upravnih občin ter da tvorijo v njih eno glavtrfh postavk učiteljske stanarine. Ne samo. da nismo bili nFtodar vajeni, da bi morale plačevati šolske občine stanarino učiteljev, ki so končno le dr£avn4 nameščenci, se spravlja učiteljs-tvo s tem še v nekako odvisnost od šolskih občin, ki je cesto povod neraapolcžemju napraon učiteljstvu. Naša skupščinska delegacija naj bi se resno zavzela za to, da se te stanarine odipravijo ter plačujejo — kakor ostalim državnim nameščencem — rz državnega proračuna. Proračun za leto 1934—1936 je zanašal 146.000 Din. Letos »e je k. 6. o. postavil na stališče skrajne štednje ter mižal proračun na Din 95.620. Ker so všolaae v tej šolski občini 3 upravne občine, se po razde- Odbor za postavitev spomenika kralju mučeniku Ljubljana, 7. novembra Objavljamo mena pokroviteljev, častnih odbornikov in članov še ne popolnega odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ueoin*terju. Pokrovitelji: dr. Fran Novak, minister socijalne politike; dr. brago Marušič, ban dravske banovine; dvizijski general Cu-kavac Vladimir, povelfnik dravske divjzti-ske obiasti; dr. Gregor Rozman, škof ljubljanski: dr. Josip Tomažič, škof mariborski; dr. Dinko Puc, predsednik kr. stolnega mesta Ljuljana; dr. Ivan Lipolri, predsed-nk mestne mariborske občine; Fra-nja dr. Tavčarjeva, dvoma dama. Častni odbor: gg. bivši uHfti»tflt Josip Gostinčar, dr. Anton Korošec dr. Albert Kramer. dr. Vekoslav Kvkovec. dr. Fran Kirovec. Ivan Mohorič, Ivan Pircetj, inž. Dušan Sernec, Ivan Ves en jak, dr. Niko Zu-panič; dr. Fran Ramovž, rektor vseučilišča; dr. Otmar Pirkmajer, poiTK)čjrik bana; Ivan Vrančč, predsednik viš\jega sodišča v Ljubljani; dr. Alojzij Ooričan. predsednik mestne občine v Celju: Ladislav Jerše: Marv Maister, vdova generala. Odbor: predsednik: Ivan Hribar; podpredsedniki: Alfonz Lorger, dr. Vladimir Ravnihar. dr. Fran VVindischer: glavni 'lini*: dr. Ivan Lokar; tajnik: Josip Pogačnik; blagajnik: J.nž. Ladislav Bevc; odborniki: ir. Josip Cepuder. dr. Alojz Gradnik. Minka Govekarieva. prof. Evgen Jarc. Ivan Jeiačin, Janko Jovan, M nka Krofto-va, dr. Josip Pippenbacher, Marija Pirkmajer. arh. Josip Plečnik, OJga Pucova, dr Egon Stare, Vekoslav Turel. Ivan Vranč'č. Maruška Vrtovčeva, dr- Jarrko Ž.rovnik. Oton Zupančič; za Jugoslovensko novinarsko udruženje: F. Brozovič; Delavska zbornica; Liublianska inženjerska zbornica, Lekarnarska zbora, ca: Zdravniška zbornica. Pcgrebne svečanosti v filmu Ljubljana, 7. novembra. Pri sinoćnjih večernih predstavah smo v kinu Matici videli tudi dolg film s pogrebnimi svečanostmi od Splita skozi Zagreb in Beograd pa do pokopa na Oplencu. Jugoslo-venski prosvetni film. ki je izdelal s tem filmom v resnici nazorno in pretresljivo sliko žalnih svečanosti za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Lediniteljem. je s tem svojim delom prekosil vse druge velike filmske tvrdke inozemstva, saj nam slika pogrebne svečanosti tako pretresljivo in z jasnimi posnetki, da prizori ganejo vsakega do dna srca. Deloma je Mm tudi zvočen in na njem vidimo jasno vse predstavnike tujih držav, razen tega pa ogromne množice naših dostojanstvenikov in preprostega naroda ter vse množine vencev, seveda pa rudi vsa tuja in domača vojaška odposlanstva z vsemi zastavami naše armade. Zlasti izvrstno je posneta notranjost cerkve na Oplencu z vsemi detajli in podrobnostmi, ki nam do- kazujejo. da je ta cerkev res dostojna grobnica naše kraljevske družine. Film je moral kino Matica takoj poslati drugam, vendar ga bomo pa najbrž že jutri spet lahko občudovali v kinu Matici Opozarjamo, da se ta film v mars'čem razlikuje od drugih filmov, zato naj si ga pa ogledajo tudi tisti, ki so že na drugih slikah videli pogrebne svečanosti. Živahno delovanje n Ljubljana 7. novembra. Društvo »Soča« v Ljubljani počasti v soboto 10. t. m. ob 20.30 v salonu pri »Levu« spomin narodnih žrtev. Udeležba je >ovez-na za vse »Sočane«. a vabljeni so vljudno rudi člani vseh primorskih društev v Ljubljani in prijatelj:, da se ta večer poklon-jo spominu mučenikov V nedeljo 11. t. m. cb 11. bo v stolnici maša zadušnica. Narodna dolžnost vseh nacionalnih in emigrantskih društev, njih članov v Ljubljani in okolici je, da počaste spomin naš h mučenišk'h žrtev. Odbor je sikienil, da ne bo v »Soii« pol leta nobene društvene prireditve veselega značaja, da izrazi društvo svojo gloDoko žalost ob mučeniaki smrti našega nepozabnega narodnega odrešenika, v katerega smo stavljali vse svoje nade. Priobčujeroo tudi soglasen sklep odbora »Soče«, da priredi za prihodnje binkošrne praznike dvodnevno narodno romanje svojih članov in prijateljev na prerani grob našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplenac s posebnim vlakom s četrtinsko voznino. Prijavite se po dopisnici na naslov Društvo I »Soča« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10 j Podrobnosti bodo še priobčene v dnevnem i časopisju. Kdor prihrani do h nkošti tm$-j manj 300 Din, bo lahko spoznal lepo našo j domovino do kraljevskega Beograda in kra-I soto svobodoljubne Sumadije do zgodovin-ke Topole m njenega bisera, umetniškega Oplraca. ki nam hrani v svoji čarobni knp ti in dragoceni moza 5k. cerkvi vse sdne heroje naše narodne povesrfiice in vzornike Karadjordjeviče t mučenikom Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zed niteljem. Odbof jt tudi določi! Odsek petih članov, ki bo poskrbel za organizacijo poseb- a. II DIRIGIBLE junaki zraka — južni tečaj ŠT H 1 D ti ne notranje društvene ustanove »Sklad Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja«, ki bo oskrboval življenjsko zavarovanje »Sočanov« s malimi prispevki. Udeležujte s« »Sočmih« predavanj, ki se prično ca tekočo sezono v soboto 24. t. m. »Sočani«, podprite s udeležbo društveno de k). „Radiotehnik" LjaibUana, 7. novembre Pravkar ?e izšla že tretja številka revij« »Radkrtehndkc, ki jo označuje podnaslov kot met*efnik la radio 'n sorodne etroke. Zanimivo ie. da je to prva in edina revija take vrste ne le pri rtae temveč v naši državi »l>K*h in ie čudno , da nam naša tako raz-bana pub'icietika £e do danes m ničesar s!irJn«ra dala- >Radiotehnik< ima vee pogoje lepega razvoja. Prizna-ti moramo, da ie radioamaterstvo eminentno kulturen faktor, saj imajo najbolj izobraženi narodi tudi ama-terobvo visoko razvito. Naš amater do danes ni poznal ni kake organizacije svojega dala in za-to tudi njegovo delo »i bilo uspešno. Ce ver>amemo, da ie v radiu bodoča naro dova prosveta, potom je organizacija radio-■5*va Brvi korak k !r.kemu idealu. >Radiotehnik< je po svoji zunanja obliki in notranji vsebini na dostojni višini. Našim amaterjem more popolnoma nadomestki tujo literature »n lx> obenem zadovoljil začetnika prav tako, kakor tudi izkušenega amaterja, ki hoče biti v svoji stroki na tekočem Rubrika >Ni kratkih valovili« kaže, kako močno "e zenim-m.** za b■.'.lajn na kratkih valovih tudi pri nas in da bo treba tudi pri nas to vprašanje rešiti. Po vsebini ie >Radiotehnik< zeJo pester. Tretia številka prinaša med drugim: Cev a katodnim žarkom — instrument za vsa merjenja; Tri elektronski baterijski aparat; O elektronki; Ojačevanje A- pusbpull; Cevni voltmeter itd. Revijo, ki jo priporočamo. e»e naroča v upravi K na fl jeva ulica 13 Plavolasa Venera Ljubljana, 7. novembra. Včeraj smo v kino Matici imeli premi-jero slavnega filma »Plavolasa Venera« z občudovano Mar leno Dietrich v naslovni vlogi, poleg nje pa igra skoraj v vseh prizorih tudi mali srčkani Jonny. Vsebina filma Je povest nadvse požrtvovalne ljubezni Ameriški student se v Nemčiji zaljubi v mlado igralko in jo vzame za ženo. Sinček Jonny je višek sreče mladega para, ki živi spočetka v blagostanju. Ali kemik Faradav se pri svojih poizkusih zastrupi z radijem. Za zdravljenje pri specialistu v Nemčiji rabi veliko vsoto, drugače pa mora umreti. Njegova ženica se žrtvuje zanj in mu preskrbi denar na ta način, da se uda mlademu bogatašu. A tudi ta se smrtno zaljubi v njo ter jo hoče vzeti za ženo. Ona se preseli k svojemu prijatelju in gre z njim tudi na letovišče, kjer se 21a vedno poslovi od njega, a še predno je doma. se je vrnil tudi njen mož Faraday, ki mu ona vse izpove, mož jo požene od sebe in zahteva, da mu izroči sina. Ona pobegne s sinčkom v svet in se preživlja na najrazličnejše načine po rasnih razuzdanih lokalih, da že skoraj popolnoma propade in obupa. Končno jo najdejo moževi detektivi in mož j^i vzame otroka, ko ji povrne prej za njega žrtvovani denar. Tudi to edino svoje premoženje reva podari prvi svoji propali tovariši-ci. Končno pride nesreč ni ca v Pariz, kjer spet zaslovi kot plesalka in pevka. Tu Jo najde njen bogati prijatelj, ki je še vedno zaljubljen vanjo, m končno se z njim vrne v Ameriko, kjer prijatelj skuša od moža dobiti sina. Soprog dovoli materi, da vidi sina, in z otrokovo pomočjo se spet obema vrne sreča. Ta po vsem svetu znani film pač ne rabi reklame, ker je tako pretresljiv, oa 3 i ga bodo mnogi gotovo ogledali po večkrat. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 2n. Sreda. 7 novembra: Orlic. Red Sreda Četrtek 8. novembra: Migo, dekle z Mont-parnasa. Red A Petek, 9. novembra: Gugalnica Red C. Sobota. 10. novembra: Ob 15. uri Mlinar m njegova hči D jaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja. 11. novembra: Ob 11. uri dopoldne Snegulčica. Premiera. Otroška predstava Znižane cene. Ob 15. uri Migo, dekle z Montpamasa. Izven. Izredno znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 30. uri Orlic. Izven. Znižane cene. Prva mladinska predstava v tej sezoni bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v drami. »Snegulčica« je na novo zrežirana po prof. šestu, nov je rudi balet. Plešejo žabe, rože, medvedki, lisica in škratje, ki imajo govorečo čarobno ptico Na dvoru nastopi plesalka in pajac prav posebne vrste. Cene so znižane. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda 7. novembra: ob pol 17. uri: Ponovitev žalnega koncerta za dijake. Cene on 5 do 15 Din. Četrtek, 8. novembra: Jenufa. Red Četrtek. Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota 10. novembra: Manon. Gostuje An dre Burdino iz Pariza. Izven. Izvrstno uspeli iaini koncert se ponovi v operi danes popoldne ob pol J7. uri za dijaštvo z istim sporedom kot prvič. Sodelujejo naše najboljše operne moč in zbor ter operni orkester z ravnateljem Poličem na čelu. Cene znižane od 5 do 15 E>in. Andr4 Burdino, veliki umetnik, je v posesti mehkega srebrnočistega glasu, ki ohrani v najtišjih nastavkih čistost in prodornost njegov mezzavoce je čaroben in vsa tehnika njegovega petja mu pr pomore do najvejih uspehov Njegov de Grieux v »Manon« }e čudovit umotvor igralske in pevske umetnosti kajti popolnoma se uživi v dejanje in godbo tega dela tCT doživlja partijo z elanom in razumevanjem Njegovo prvo gostovanje se vrSi 10 t m kot de Grieux v »Manon«, drugo kot doc Jose v »Carmen«. Vsopnice so v predprodaji ▼ operi dnevno od 10. do pol 1. ute u popoldne od 3. do 5. ure. KOLEDAR Daoe*; Sreda 7. novembra, katolifeani: Zdenko, Engelbert DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Plavolasa Venera (M&r-lene Dietrich). Kino Ideal: plesalka Bonnie. Kino Dvor: Trije mornarji. Kino šišk»: Ne-ki g^osood Oran. DEŽIRVE LEKARNE Danea: Mr. Ustar, Selenburgova unca 7, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Trnk>o-czyja ded.. Mestni trg 4. Denar ]e ponarefal Ljubljana, 7. novembra. ča«i so slabi, zaslužka nobenega, pa je podjetnemu Francu, ki Je prav sn"ot«n ključavničar, pri&lo na misel, da bi r»n£el prav poceni do denarja. Napravil se je odtise pristnih 20- m 50dtnarskih kovancev, vlil model tn nato začel ponarejevati denar. Ker pa ni imel srebra, jo napravil ames avinca tn cinika, ki je bila pop-ol-no ma podobna pravim srebrnim kovancem. Na ta način je ponaredi] za okoli ?Ow Dfa ponarejenih srebrnikov Ponarejeni kovanci sicer niso bili prvovrstni, bili so p« vseeno precej podobi pristnim. tako da je lahko z njrmi nič htideg* sluteče l>rd1 prevaral. Te kovance je sam spravljal v promet na ta način, da Jih je zamenjal p*> raamih krajih v Kan-miku, v LJubljani, v Št. Vidu Mostah kn v okolici LJubrJane. najrajse v trgovinah, prostim ah afl trafikah. Franc, ki jo Jako postaven dečiko M star komaj 24 W. pa je bH tudi verKk prijatelj divjačine m Je večkrat s puško v roki oprez al na zajce aH j*m pa nastavljal zaimke, čeprav ni Imel lovskega dovoljenja. Orožniki so orifcri njegovemu r\. čet Ju na sled *n tako Je roc-al Franc ftn-belj na zatožno k Jon v LJubljano Poleg njega je bil obtožen rudi njesrTv p-'J-tetj Alofe Vrhovnik, doma M č*mn\, da Je oa Snblja kntpil ponarejen MMftMtflftl kovanec in ga Jtpravil v promet Vot ivravega Oba obtoženca sta sv >Jo krivdo r>* l-znafft. ^ubelj se ;e iagova-ial a r*»v#č%*» in da ni mogel dobiti »InSbe. Držam' t>o-2 ,ec dr. Fetlaher je zahteval >tro«o ka*»eu posebno zato. ker Je TKMarojanjo denarja postalo v naših krajih v zadnjih čaefh &e skoro moda m je takemu pocetjo treba vendar že enkrat narpravrtl konec 7*a*w>-vornfk dr. Treo je povdarjađ. da bfl si. pa Je kovance pcmaredal tako slabo, da Se dolgo ne bo konkuriral finančnemu ministru ali pa Irfcavni kovnici. Po kratkem posvetovanju Je pre*»ewtTrffc maleca senata s. o. s. dr. Orožen raaspHasfl sodtoo, po kateri Je MJ ftubelj obsojen na tri leta robije hn 3^70 Dm gv#>e, ki se v •primeru nel-rtirljivc»t3 frapremerol n» rmt-daljnlh f>3 dnti zanora, <^bene»m pa os fcm-gubo državljan«*: i h pravic sa pet let. Vv_ hovrrtk je bH ofceojeo na d»va meseca 10 dni je&e. It Celfa —e Za pr«fe©dnHca odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Celju je bil v ponedeljek 77večer na sestanka zastopnikom caviinih in vojaških oblastev In uradov, mest-.p in ofcoH$>ke občine tasr drnSrte? Jn korporaelj tatoljfefi sta N p Ni celjskih Slovencev g. dr. Juro HraSovee —c Falska elektrarna Je sporoči!*, 4* bo v nedeljo dne 11. t- m. on 8. do 14. 3s-radi mijnm popravil ukinila dobavo fcoaa za Celje in otoolioo. Ugotavljamo, da js falska elektrarna pri zadnji ukmitvi JavUa, da letos ne bo več u*in41a eiektr**-ne mogoče priti. tcv ^53 ♦SLOVENSKI NAROD«, ote 7. ncnrembm 1934 DANES MARLENE DIETRICH v filmu ljubezni PLAVOLASA VENERA To je film, kateri nas vodi skozi življenje mlade žene, pred katero se klanja svet. Vzvišena pesem ljubezni. MARLENA DIETRICH TAKA KOT SE NIKDAR Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. Prodprodaja. od 11.— '/i18- ure. DNEVNE VESTI — Sokolski dom kralja Aleksandra v Sarajevu. Včeraj popoldne je minilo 16 let, odkar je vkorakala tsnmgovita srbska vojska v Sarajevo. Sarajevčani so vsako leto svečano proslavili spomin na ta dogodek, letos so se pa vršila spominska predavanja in seja mestnega sveta, na kater: je bilo sklenjeno počastiti spomin na blagopokojnoga kralja, Aleksandra s tem, da ogradi v Sarajevu sokolski dom kralja Aleksandra. Občina bo morala v ta namen najeti posojilo v aneeku 2.000.000 Din, obenem bo morala pa določiti tudi banovina v svojem proračunu dva milijona. — Rumunsko odlikovanje upravnika policije. Z redom romunske krone ITT. stopnje je odlikovan ttpravnrik polieije v Loubljanl g. Ve*x>slav Kersovan. — Poštne iTaničnike in Muiitelje ho »nimalo, da je državni svet razveljavil od lok prometnega man istra, po katerem so siorali biti zrraniSniki in služitelji poštno brzojavne telefonske stroke člani Udruženja postno-brzo ja vn o-tel ef on sk i h usl užbe neev — Iz »Službenega tista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 90 z dne 7. L m. objavlja uredbo o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obratov, uredbo o premestitvi sedeža šenčurske občine, pravilnik o obrazcu potrdila o tem, da je kdo kmet pravilnik o opravljanju pregleda denarnih zavodov, ki so zaprosili za odložitev plačila, sanacijo ali izvenstečajno likvidacijo, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«. .Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražl^ivost živcev, migreno, otožnost. nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravno »Frani Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Jose f ova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nova člana Zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana hospitant zdravilišča na Golniku dr. Milan Grujič in zdravnik v Ljubljani dr. Milan Cunder. — Razpust društva preklican. Razpust Prosvetnega društva v Kotredezu, srez Litija, ki je bil pomotoma objavljen, se pre- klicuje. Posebni vlak za obisk zadnjega P°?i-Talilfa Nj. Vel. riteške*a kralja Aleksandra L Zedinitelja. organizira Putnik v Ljubljani v dneh 30. novembra in 1.. 2. decembra t. 1. Cena vožnje I^ubljmia-Beograd-Mlade-toovac-Oplenac, tja in nazaj II. raz. Din 273, III. raz. D-in 178. Prehrana na ves dan Din oO za osebo. Vlak odpelje v petek, dne £0. tm. iz Ljubljane zvečer, ter se vime v Ljubljano v nedeljo, dne 2. decembra. Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svo-fceiea bivališča do Ljubljane in nazaj polovično voznino. Prijave sprejemajo občinski iradi m >Puinik< za nebotičnikom do ti. tm. — Dansko poslaništvo se je preselilo v Bukarešto. Sedež danskega poslaništva se je preselil la Beograda v Bukarešto. V Beogradu je ostaJa samo pisarna poslaništva, ki jo vodli trgovinski zastopnik Mlr- ner. — Invalidi oproščeni kuluka. Bonska uprava v Splita je sklenila, da se 50% nesposobni vojni invalidi na podroCJn primorske banodoc oj>roete JcnlUka. DANES JOAN CRAWFORD v velefilmu PLESALKA B O N N I E FIlm žene, ki je zašla na kriva pota ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je usedlo postopanje, da se proglase za mrtve: posestnikov srn iz Gorenje vasi Franc Sile, posestnikov sin iz Zameškega Martin Janskovc, delavec iz Gaberja Jožef Ivanež, posestnikov sin iz Jablandce Anton Pečn-ik, posestnikov sin iz Radeč Jožef Surrta. posestnik iz Gabrovca Anton Žlogar. m posestnik iz Velikega Kala Anton Sadar. — Borza dela v Ljubljani išče krojača z obrtnim listam, brivca, obratovodVo za tovarno stane ki rezal in Šiviljo za kožuhi o vino. — Nov %rob. Na dan Vseh svetih je umrla v Prezidu pri svoiem sinu gospa Helena Jenko roj, Cirman, doma iz Št. Vida pri Ljubiiani, stara SO let. Bodi jđ lahka zemlja, žalujočim 6voioem nase iskreno so-žalje! — Samomor 701etnega starca. V soboto zjutraj se je obelil v Novski Angelo Trumbeto, star 70 let. Pred samomorom je dva dtni popival in v kresni je pravil ljudem, da se je naveličal Življenja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je deževalo po vseh kra-jčh naše držaje. Največ padavin smo imeli v Ljjabljatii m so znašale do davi 2? man. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Sarajevu 21, v Splitu 19, v Beogradu 18, v Ljubljani 17.2, v Mariboru 17, v Skoplju 16, v Rogaški Slatini 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7^4.8. tem. reratura je zmaSala 9.9. — Grozen roparski umor. Na pristavi premožnega ekonoma Lovrenca Heka blizu železniške postaje Banatski Despr/tovac je bil odkrit v ponedeljek popoMtne grozen roparski umor. Neznatij tolovaji bo pobili s sekiro gospodarja Baletnega Lovrenca Heka in njegovo 581etno ženo Ano.Hek je sprejel pred tremi tedroi v službo novega hlapca, ki je po »ločinu brez sledu Izginil. Orožniki so samo dr>enali, da se piše Jošfcn Govor. Sum je padel nanj. Pokojni Hek je bil zelo bogat in najbrž so ©e morilci pola komnili njegovega denarja. Samo še danes JOHN G IL B E R T se nam pokaže v filmu pomorščakov Trije mornarji ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz LJubljane —lj Seja" IjubljanQkega mestnega sveta. Včeraj popoldne je imel ljubljanski mestni svet kratko sejo. na kateri je predsednik mestnega poglavarstva dr. Puc najprej poročal, da s© je posebna deputacija udeležila pogreba kralja mučenika ter položila na krsto venec, na kraliev grob na Oplencu pa šopek. Zahvalil se ie ljubljanskemu pre-bivaJstvu. da se je tako dostojno in lepo poklonilo manom velikega kralja. Sporočil je veselo vest. da ie Hipotekama banka dovolila dva in pol milijona posojilih M premestitev skladišč z Liubljanekeea polja na primernejši kraj Končno se je torei ta vroča želja Ljubljane izpolnila. Razni predlogi so bili odkazani pristojnim odsekom. Mestni svetnik Žitnik ie vložil interpelacijo v zadevi regulacije Doleniske ceste ter naslovil na predsednika vprašanje glede zasedbe tajniškega mesta ravnateljstva mestne ženske realne gimnazije. Predsednik bo odgovoril na obe vprašanji v prihodnM seji. V tajni seji je bil med drugim imenovan za ravnatelja mestne elektrarne mestni inženjer Sonc. za višiega svetnika pa načelnik domovinskega urada dr. Ivan Letnar. Milka Košak in Franja Gnidovec sta bili nameščeni kot mestni knjigovodjem ji. —lj Pogreb Toneta Kremžarja. dirpl. tehnika in rez. mornar, poročnika, je včeraj popoldne v šent Vidu Pokazal, da smr; tega agilnega strojnega podjetnika nI prizadela samo svojcev, temveč tudi dolgo vrsto njegovih strokovnih prijateljev, ki so svojega kolego spremili na zadnji poti v zavesti, da je smrt pobrala izredno sposobno moč iz vrat domačega strojnega podjetništva. Mladega moža je spremljala številna slrupina njegovih kolegov, diplomi rami h tehnikov, ki ©o se zbrali lz vseh industrijskih krajev Slovenije Stanovska zavest in tovarištvo se je pri pogrebu res pokazalo v najlepši luči, a nalašč se je tz Beograda pripeljal k pogrebu svojega nekdanjega učenca senator g. dr. Rožič. Na grobu je v imenu stanovske organizacije spregovoril urednik »Elektzr. vestnlka« S- Kuhar iz Looibljane, v imenu pokojnikovih sošolcev se je pa od rajnega poelo- vll stanovski tovariš g. Janez B r i 11 i, ki je položil tirdi venec na grob temu prvemu tEmrlemu sošolcu. —It Tudi Trnovčani bodo lahko »dovoljni. Kmalu jim bodo definitivno ureduli Cerkveno ulico. Zdaj so že položili robnike za raredno širok hodnik. Tudi ovinek na vogala Cerkvene in Karunove ulice so zaokroženi z robniki. Nasproti cerkve v Karu novi ulici bodo prav tako uredili hodnik. Na mostnem hodniku pred cerkvi »o so bile doslej nasajene v okras nizke okrogle smreke, ki so jih pa pešci tako ošcipali, da so vrtnarji včeraj nasadili namesto njih breze. Most pri ustju Gradaščice še ni uporaben, vendar je že vlita prva asfaltna plast. Ob ugodnem vremenu bodo asfaltirali mostišče, nakar bo most takoi uporaben. —lj Senator dr. Vladimir Ravnihar bo govoril v petek, dne 9. tm. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union na žailnem koncertu Glasbene Matice ljubljanske spominski govor v počastitev spomina blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po govoru 6e izvaja resen umetniški spored pod vodstvom ravnatelja Poliča in dirigenta L. M. Škerjanca. NastopiK>: Pevski zbor Glasbene Matice. Orkestralno društvo Glasbene Matice in koneervatorij-ski orkester Predprodajs vstopnic v knjigami Glasbene Matice. —h" »Rokovnjače« ponavlpsajo v Šentjakobskem gledališču t soboto 10. in nedeljo 11. tm. ob 20.15. Igra je izvrstno naštudi-rana in je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah popoln uspeh- V vodilnih vlo-ga»h nastopajo Ervina Wrischer-Petrovo;ceva, Gnidovec. - Hanžič. Kosak in Moser. Režijo vodi Miran PetrovČič- Pevske točke, ki so vpletene med deianje je uglasbil Viktor Parma. Izvajajo jih: Ervina PetrovgiČeva, Čemičeva. Hanžič. Mosef, moški in otroški zbor. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane. Cenjeno občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v pred-prodaii, ki bo od sobote dalje od 10, do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začet- kom predstave, da se tako izogne navalu pri večerni blagajni. —\j Rokavice damske usnjene in pletene v krasni izbiri, ter moške in otroške, ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. —lj Športne srajce najnovejše, veliki karo vzorci, gotove in po meri. kvalitetno blago po nisekih oenah pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. in Poljanska cesta «*ev. 1 (Peglecen). —lj O Julijskih alpah v Italiji bi bil snoči rad govoril dr. Henrik Turna na javnem predavanju SFD v dvorani Delavske anornice, vendar je bilo pa predavanje šele zvečer v zadnjem trenutku preprečeno, ker spadajo predavanja med one prireditve, ki so prepovedane do 21. t. m. —lj 6eznam Izgubljenih predmetov, prijavljenih utpravi policije od 13. do 31. oktobra. 100 Din bankovec, 200 Din (2 bankovca po 100 Din), 3 bankovci po 100 Din. 1000 Din bankovec, več zastavnih listkov zastavljalnice mestnega poglavarstva v Ljubljani, 2 dežnika, dvekolo zeleno pJes-kano, kožuhovinast temnorjav ovratnik, pletena volnena jotplca. usnj. rjava puščica v nje držalo, zlato nalivno pero in malen. kosta. zlata zapestna ura Omeea na črnem traku, srebrn križec, moška tenka krom ura na kratki verižici, damska zapestna ura na črnem traku, okvir pokrova zlate ure. okrašen z brinljanti in rubini, zlata damska zapestnica, zlata domska zanestni. ca s ametisti, vdelanimi v srebro, pomočniško »nrič. na ime Belak Miha, žel. leg. s sliko in dokumenti na ime Godec Damjan, kuverta z naipisom mestnega pogJav. v Ljubljani e 600 Din. delavska knjiga na ime Oikojevič Ivan. žel. režijska legitimacija na ime Goste Frančiška, saobračajna knjiga dvokolesa št. 2-6709-1 na trne Rozman Franca, čehcslov. potni list na ime Havliček Vilim. avstr. pota i list na ime Scherber liga, poselska knjiga na ime Pe-trnač Ema. prometna knjiga kolesa 42092 na ime Selan Franc, v njej 1500 do Wo Din, tfrdiovezana knjiga »Moz v sivi suknji«, obrtni list na ime Hoobrbaa Jakob, evid. taibllca motorja 2-934-34, evid. tabli ca motorja 2-4n-34, evid. tablica dvokolesa št 6S30, lesena zakrivljena palica z napisom »10 Drenik 16«, rjavo polirano ravnilo, ročna torbica z zlato zapestmo verižico in zlatim prstanom z belim kamnom, ročna torbica v njej 2 zlata poročna prstana in 30 Din denarja, ročna torbica ▼ njej 300 Din in članska legitimacija zel bol. blag. na !me Rozman Frančiška, ročna torbica z usnja to denarnico in 100 Din. ZVOČNI REVO »SOKOLSKI DOM« V SIRKI. — Telefon S387 Danes ob 7. in 9. url predvajamo ZADNJIKRAT film: Pogrebne svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, Obisk kralja Borisa v Beogradu, Življenje kraljevičev na Bledu, Barthou v Beogradu, Barthoujev pogreb — kot dopolnilo k filmu Neki gospod Gran V glavni vlogi Hans Albers, Rarin Hardt, Olga Cehova. Theodor Loos Lepa glasba. Krasni naravni posnetki Slednji film se bo predvajal 6e v četrtek In petek ob 7. in 9. uri, z najnovejšim Foxovim zvočnim tednikom. ročna torbica Iz platna s 50 Din, ročna torbica s 170 Din, ročna torbica v njej ročno delo in žel. legit. na ime StanojSič Anča, rjava usmjata aktovka z rasnimi računi, listnico in prometno knjigo št. 7161 na ime Urban Stanko, listnica v njej prometna knjiga na ime Dovic Anum, denarniica s 300 Din, volnena denarnica e 95 Din zastavnim listkom, lis-tnioa v njej ženska srebrna ura in koledarček, udinjata prazna denarnica, modra otroška jopica usnjata doza za cigarete, stara aktovka z raznimi računi firme Triglav, rjava skunks boa, pletena jopica rjave barve, kratka moška suknja, stara rjava aktovka. aktovka v njej pila in vrtiljak in denarnica s 150 Din. —lj Za polovično ceno odDrr>da'a del zaloge tvrrka A, Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg. Cenjene dame se na to 1*70-1 ia jo! —li Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najusodnejši nakup pri Fr. P. Zajco. izprašanem optiku. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. Obrtniški teden Ljubljana. 7. novembra V sobotni številki amo pod naslovom >Obrtniški tedenc obda vili dopie Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za dramsko banovino, k fer to društvo naznanja, da obrtniškega tedna letos ne bo, prej eni o Pa priobčili naznanilo ?lavnesra odbora za obrtniki teden, da se obrtniški teden v celoti izvede. Da bi prireditev obrrnrskesu tedna, ki ima propaganden značai za celokupno obrtništvo brez izjeme, ne trpela, nam je predsedstvo rlavneira odbora poslalo naslednje pojasnilo: Poročilo DtldAuiii h!rro/*1ovn-nfskih obrtnikov za diavpko banovino v Ljubljani, da ee obrtniški teden za letos odgodi, ne odgovarja resnici Re« je. da se fe vr&ila 18. oktobra v Beogradu neka konferenca g-led« prireditve obrinisk^a tedna, kateri pa ni«»o pr!«ns^vrrvab' niti nredstnvniki hrvat-«kfh. niti slovenskih obrtniških orsan<*7.icij in firer ts\*o ne. ker ni«o b?li novnbi;»m. Prisostvovalo na ie šefi 14 zastopnikov 5i'h nodmŽTPc D JO iz Slovite, to ie i« Liublrrme. Celia. Rrnnia. Trboveli f n St. Vida pri Lhiblfani. členov te s**K* tw sredinu i odbor v Zagrebu, ki vodi alvciio ža vso državo, ni «prere1 ter fe m «eii 23. oktobra iktonA da se Obrtniki teden w celoti ?-r»-ckdA. Vn'Vor fe bil predviden le s to omeiitviio. da odoadeV» vee n^ireditve zabavnega znar?*i. v kol'kor po W fsplo^ m fim.^rorlu. Probavo 1. decembra Vnt obrtniškega nniTTi'h tk\ urSaviHl Tn rarodno čtitere obrtništvo crvwtf. k**r Pmntra 1. deeember za tnko velTt ib tff^n narodni državni praznik, ki ga je osobito leto? treba 5e posebno dostomo in veli^«tno pr^▼morati složno 7 dnigimi /aloii naroda. Prosimo Vrs. veliViftftWi|yipj|iii "Offrwl glavni urednik, dn blagovolite pr^H^lti ftrt-ri navedeno oo-VsuDo. d*^ p tem r**-^*-vi smeda. ki k> ie rov^fo^ria obiava PJO. dn n-e V*r» tropin vetrlc 5l-od« nav"na in m ob^triiMvo dane« 5e pospbnd potrebna in koristna akcija. Konec paševanja dveh nevarnih zločincev Vsa Dolenjska si ie oddahnila po aretaciji Jožeta d tangi] a In smrti Janeza Mrvarja Ljubljana. 6. novembra. Med včerajšnjo policijsko kroniko smo kratko poročali o aretaciji zloglasnega vlomilca Jožeta Stanglja in o žalostnem koncu njegovega proslulega pajdaša Janeza Mrvarja. Po aretaciji Stanglja in Mrvar-jevi smrti s; je vsa Dolenjska pošteno oddahnila, saj sta bila zločinca njen strah in trepet. Oba ?ta prišla iz zaporov mariborske kaznilnice, in sicer Stangelj lani. ko je bil odsedel 5 let robije. Mrvar pa letns v februarju, potem ko je odsedel 8 let robije. Komaj pa sta prišla iz ječe. sta zopet zašla na krva pota. 19. maja je vlomil Janez Mrvar v hišo posestnika Franca ivmea v Pjemherku in odnesel dve zlati ženski verižici, dva poročna prstana in nekaj obleke. Simc je pa tatu pri poslu zalotil in mu vse vzel, nakar je Mrvar pobegnil. Zločinska žilica mu pa n' dala miru in 27. m.^ia je vlomil v stanovanje sester Ane in Marije Horvat v Gotni vasi, kjer jc odnesel zlato žensko uro. več avstrijskih Zlatnikov, zlat prstan, zlato ovratno verižico, dve »rebrni uri in še nekaj malenkost1 v skupni vednosti 3100 Din. V noči nd 13 junija je izpred hi^e geometra Niefergala na Grmu odnesel aktovko r raznimi spisi in 100 Din gotovine. Tste noči ie vlomil tudi pri živ:nozdravniku Ivanu Vandotu in mu odnesel dva para moških čevljev, par gojzeric. par damskih čevljev. 4 pare sne/k. stekleno vazo in več drugih nredmetov v skupni vrednosti 3300 Din. Videč, da £a zasledujejo, je na bosn vrgel proč aktovko, dežnik in plašč, 1 vse drugo je odnesel. 5t'ri dni pozneje ic vlomil v gostilno Franci Taborskega v Selih pri Ratczu <~>h-č:na ^mihel-Stopiče in odnesel za 4S.s r>in ner'la. Omžn'ška postaja v Vinjavcih ga ie pa tudi osumili drznega roparskega napada na nosestnika Josina Srebrnjaka med Velikim Slatenkom in Hrušico. kjer mu je šiloma V7^1 neka? denarja 7. juliia ie vlomil pr5 nosestniku in post'!-ničarin Tvanu Retlu v Pt***tti« občina Črnomelj Odnesel mu ie 600 Din gotovine, srebrno cigaretno dozo. srebrno /eri«ko za-pe^tno uro. zlat žensk* t-«*4-!!^ r rubinom. vQ0 T)^ — .^e po- nrei. •n s'eer v *>oc ^d 1 ujli;a ie ukradli \T:kol: Bulfcti. r>S*;Ti Ridnkoviči. srez Mn*"TikT |fv m^^V1 -Nšč v^C klobukov, nekni r>^'-;''» in vns s^e^'en'c v?na v ^-Te^l-nosti 1030 Din Kroifickrmij nomočniku Leonoldu Flnrianč'či? ^a ^la^em Slntenku ie T iulija odnelja7 1500 D?n vredno kolo V n^či od 3 n^ 4 sentembra je pojn-vil v Prevolnh. kier je vlomil pr: posestniku Antonu Zakrajšku in mu odnesel mo- Sco denarnico s 1000 Din fotovinc, dežnik, dva aparata za striženje las, »rebrno moško uro. tri britve in več malenkosti v vrednosti 3506 Din. Vse te vlome in tatvine je večinoma opravil sam. a v družbi Jospa stanglja je v noči od 1. na 8. avgusta vlomil v Bat'ino podružnico v Crikvenici, kjer jima je padel v roke bogat plen v vrednosti okro-g 30.000 dinarjev. Skupaj sta vlomila tudi v iupni urad na Raki. in sicer 3. septembra ter sta tamošnjemu župn ku Martinu Bukovcu odnesla 8 rjuh in razno jedilno orodje v skupni vrednosti 500 Din. Vidimo torej, da je bil strah I>olenjske pred banditoma upravičen. S ponarejenimi dokumenti No\*o mesto, 6. novembra. Drzna zločinca štangelj in Mrvar st« na nepojasnjen način prišla v posest raznih legitimacij, na podlagi katerih sta sleparila lahkoverne ljudi in se tudi spretno izojjiba-rfc roki pravice. Pri ustreljenem Mrvarju so našli mnogo takih listin in legitimacj na ime Peter ftrČek, posestnikov sin iz Mokronoga f»4. za katerega M jc tudi izdajal. Na to ime je imel izstavljeno tudi domovnico, a leqit macijo opremljeno z njegovo sliko. Tudi so pri njem dobili 4000 I>in gotovine, dve zlati uri z verižico in več pisem. Tz ne ke blagovne komisijske naročilnc knjižice, last Ivana Novakija iz Vinkovcev, jc razvidno da je bil Mrvar tam najbrž: potnik. Delokrog obeh vlomilcev je bil w\o obširen, saj sta posečala Osijek, Mnkmrce, Zajgreb, Dobo j, Crikvenico, Bakar itd., kjer sta opravljala svojo plodonosno vlomilsko obrt. Stanglja so v ponedeljek ob 22. prepeljali v zapore novomeškega okrožnega sodH^a. Priznal je da je vlomil 24. nktobra v trgovino Mihaela Bana v Dolnjem Maharovcu n mu odnesel okrog 1^.000 Din. S tem denarjem si je kupil v Zagrebu motorno kolo. Potrdilo o kupljenem motorju so našli pri ustreljenem Mrvarju, dal mu t*a je neki Nikola Jungfleisch v Zagrebu. Tudi je Sten-gelj priznal vlom v Bat*mo podružnico v Crikvenici in v župni urad na Raki, dalje v hišo posesrn ka Franca Kovačiča v Mokronogu, ki mu ie odnesel poselsko knjižico in 100 Din gotovine. Vlomi! je tudi v neko trgovino v Sesvetih pri Zagrebu* toda imen« se ne spominja. Tudi ^tangelj je imel več ponarejenih legitimacij, eno na hne .Anton Tamnik. doma iz krškega sreza. Pri njem so dobili 300 Din gotovine In viomfldco orodje. Tzročen je bil pTeiskrrvamcmu »odnOcn. Truplo ustreljenega Mrvarja »o vffTJ^ prepeljali v kartaljevsflco mtvaAntoo. Iz Trbovelj — Nedeljski nojrf>niet. V nedelj« sta biL napovedani dve nogometni tekmi in eieer prijateljska med SK Trbovljem in SK Jugoelavijo iz Ljubljane, ki pa ie bila zjutraj odpovedana. Popoldne ob V* 4. uri pa se ie vršila prvenstvena nogometna tekma med prvakom trboveljskega okrofljfl SK Dobrno in bivšim prvakom SK Amaterjem. SK Dobrna je mislil v nekaj posrečenih sunkih odpraviti svojega starega rivala z zelenega polja. Toda ee le vračunal. SK Amater je namreč v zadnjem času izpopolnil svoje borbene redove z nekaj dobrimi taralci. ki so postali nevarni rutioi* rani postavi SK Dobrne. Spopad med obema rivaloma je bil izredno oster, kakršnega naša športnih senzacij željna publika že dolffO ni videla. Nekateri so zato prišli na svoj račun, dočim so mnosi grajali ne-sportno postopanje nekaterih igralcev. Po ie namreč SK Dobrna opazila, da ima pred seboj nekatere nevarne igralce, ki ii ogrožajo uspeh, tako na pr. Šuster. ki je Dobrni zabil iz srede gol. so se začeli posamezni igralci Dobrne razburiati, taiko da je moral posredovati sodnik. To razburjenje se je h koncu prvega polčasa, ki ga je dosegel SK Amater z rezultatom 4:0. se boli stopnjevalo, teko da ie bil sodnik prisiljen izkliučiti Breona. ki pa se sodnikovi odredbi ni hotel pokoriti in ie vztrajal na igrišču. Ko fe pa padel 4 col v prilog Amaterja, ee je neki igralec od SK Dobrne tako spozabil, da je dejansko nastopil proti sodniku Arhu iz Zagorja, ki fe nato opovedal nadaljno itrro. — Ze večkrat smo nastopili proti surovi igri, toda kakor se vidi. žal zaman, zato bi bilo želeti, da se taki hi enaki nedi&eiphni-rani in surovi igralci kratkomalo izločijo od nada-ljnih ieer in sporta sploh, ker le tako bo rnosroce temeljito izkoreniniti neple men i tost in surovost in nedisciplino iz našega sporta. Krivda ie pa tokrat bila tudi na sodniku samem, ki >e bil kot novinec vse preveč popustljiv, mesto, da bi energično že sam napravil red na igrišču in že na mestu uklonil nedisciplinirani nastop prvega puntarja. Morda bo to za na§e športnike tudi sola rs v bodoče. Da pa dejansko obračuna vaoje med sodnikom igralci na Hrrišcu ne dela časti niti ne služi napredku in ugledu sporta, nam pa menda ni treba posebej naglašati. — Nov prrob Tukaj5niemu rudniškemu ravnatelju g. inž. Fran Loskotu je v ponedeljek zjutraj v Novi6lavu na Češkem umrl oče. Ta udarec je tem hujši, ker mu je letos spomladi umrla tudi mati. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Kazni za gosdno škodo. Rudnik razglasa, da opozarja Šumarska nadzorna oblast na strogo izvaranje gozdno čuvajske službe v rudniških gozdovih, zlasti glede izsledovanja in zasledovan in gozdno-kazni-vih dejanj. — Zato 6vari rudniška uprava delavstvo in okoliško prebivalstvo, da bo rudniško gozdarsko osobie strogo zasledovalo najmanisi prestopek v pogledu gozdne škode. Tako je vsako sekanio kakršnega koli drevja, fižolovk. vei itd., kakor tudi košnja * nraproti, resja in grabi jen ie listja v rudniških gozdovih strogo prepovedano. Kršilce te prepovedi se bo zasledovalo in kaznovalo od strani oblasti kakor tudi od strani rudnika - — Smnčarii. Najboljši znak. da se nam bliža žima in sneg. je deistvo. da so se pričeli na5i smučarji gibati. Toda tudi v administraciji so prvi skoro me H vsemi tu-ka**niimi dru?tvt #a| bodo imeli letos prvi ^smed društev baš smučarji «vbi občni »bor. ki bo v potek, 28. tm. zvečer v Forte. NaSi smučarjii so skoro Že vsi otvani-zirani v smučarskem odseka tukajšnjega SPD , ki je eno najaffibiej&ih planinskih društev v Zasavju. — Prifara zeradarine. H&m posestniki se opoaa-rjajo na pravočasno prijavo ■grada rine, ker poteSe pripiviri rok koncem to" ca meseca. _ Poceni zelje. Neki posestnik >e včeraj zjutraij pripeljal na takad&nji trg lepo lie, ki ga ie prodajal po HO p*ra kg. Kar 2a ie kmalu prodal, je obruba, d* ea te pripelje. Iz Kranja — Novi grobovi. Vensm;lJ-»* t* zahtevala «ypet v par 9. skrrssna oerkve-na komemoraoija. Krno Tatlja pa pred-raja te dni Foxov filma o kraljevi smrtt, J>«o-vratikn v doanr>vhio te velVSastnefn "pogreb«. — Ljubljanski športniki v Kranju. V nedeljo se je vršila v Kranju nogometna tekma med dornaohn Korotanom fai ljubljanskim Prinaorjem-Ihra. ki se je končata I rezu Matom 2:11 (1:7) v prid &O0tom. Kljub slabeimn vremeno se je 3t>rak> na i?jrr:&ču Korota na okro* 200 srl^iaVc-»•. Re-zulta* tekme je nekol'.ko orevl«»'>ko !zra-žen fen bi poteku i«re odgovarjalo rwamer-je 7:2. Ligaši so birl senreda v vseh ondrHi boljSi. Vendar so jtm domačini nadr^ rto-volj oltnora- tako d« je bila isrra ve« napeta, živahna vn odprta. Prvih deset minut so bili domačini celo v avm! terenski premoči, vendar je solidna ibrairliaka trojica Starec, Hassl, Bertoncelj vadrta la. Poaneje se je sitnaeija nekoHko spremenila v prid gostom Ln so U kar mimogrede zabele*!} par zgoditkov po zasluga nesrporazumijenja v domači obrambi. Ko-rotan je postavil najmočnejšo enajstort-co, ki je zadovoljila v celoti. N\pad V b'\ odličen in zelo prodoren, Starec ;'e imefl večkrat priliko z lenimi paradami re3!ti gitmaci^o. KrilSka vrsta, ki ie morala -ro*--žati velik napor v težkem blatnem terenu, je bila solidna kakor že obica.mo. sto razumljivo je tudi. da obramba tako težfkim naročam še ne more brti kos Toda icrala je obro, Thomas! Ritter pa naj gre nazaj k Jan-neyevemu stanovanju in počaka tam. To bo bolje. — Kaj se godi? — je vprašal Ellerv, ko je inspektor odložil slušalko in se vrnil k peči. — Mnogo novic. Janney stanuje v hotelu Tareyton na Madison avenue. Ritter mu je bil ves dan za petami. Neprestano je stražil hotel, ob pol šestih zvečer je pa stopil Jannev rra ulico in videti ;e bilo, da se mu mudi. Sedel ie v avto in se odpeljal proti severu. Pred no je dobil Ritter avto, mu ie že izginil izpred očl Ko je končno dobi! avto. jo je ubral za Janneyem. dohitel ga je. toda Janneyev avto se je zopet izgubil v množici avtomobilov, našel ga je zopet b^zu 42. ulice in v zadnjem hipu je zagledal Janneya, kako je skočil iz avtomobila pred kolodvorom Grand Central, plačal šoferju in odhitel na kolodvor. Vražja smola! E!Iery se ie zamislil: — Jonnev ie torej samovol'jno prekršil policijsko prepoved in odpotoval iz mesta? Tu je mogoča samo ena razlaga... — Naravno. Jasno je, da hoče posvariti S\vansona. Pred kolodvorom je bilo toliko avtomobilov, da ga Ritter ni mogel pravočasno dohiteti. Takoj je poslal na kolodvor policiste, ki so pregledali vse odhajajoče vlake, toda Janneva niso na^li. Sicer je pa to pomenilo iskati iglo v kopici sena. — Da. rasno je. da se je Jannev odpeljal k Swansomi, ki stanuje nekje daleč v predmestju. V tej smeri se že vodi preiskava. Thomasov; detektivi so že v predmestjih ... — Inšpektorju so se naenkrat zasvetile oči. Atentator Matuška pred sodiščem Zaslišan navzlic temu, da se mu meša — Pet satanov je imel na vratu V ponedeljek -dopoldne se je pričela v Budimpešti glavna obravnava proti znanemu atentatorju na železnice Silvestru Matuški. Nad 200 radovednežev je napolnilo občinstvu namenjeni prostor v sodni dvorani. Senatu predseduje predsednik budimpeštanskoga komitatnega sodišča Manon. obtoženca zagovarja dr. Levav. Ob 923 je predsednik otvori 1 obravnavo in poklical obtoženca, ki sta ga privedla dva jeiniška paznika. Matuška je bil uklenjen na rokah in nogah. Pozdravu je sodišče in občinstvo bili zagonetni možje, je obtoženec stereotipno odgovarjal da ne ve. Ko je obtoženec prosil, da bi smel opisati svoja dejanja lepo po vrsti, za ka.r bi ne potreboval več kakor pet stavkov, mu je predsednik odgovoril, da s takimi špekulacijami ne bo ničesar dosegel. Tako se je izmikal že na Dunaju, kjer je dva dni simuliral blaznost Na ponovno prošnjo, da bi se smel zagovarjati sistematično, je predsednik ironično pripomnil, da je udobnejše stati brez okovov, kakor z njimi MattrSVa mu ie rrrifTOv1 Tz >etneea Silvester Matuska s svojo ženo in hčertto s tem. da je dvignil desnico. Pred sodnim dvorom so mu okove sneli. Zdaj je gladko obrit, dočim je imel še dolgo brado, ko so ga pripeljali iz Avstrije. Na predsednikovo vprašanje glede osebnih podatkov je odgovoril, da ima še več drugih imen, tako Tutu-gurakro. Kosmate hlače itd. Predsednik ga je opozoriA, naj ne brije norcev. 2e začetek obravnave je jasno poka-zai, da je Matuška slaboumen, toda sodišče vztraja na tem. da je normalen in da duševno bolezen samo simulira. Na vprašanje, ali se čun Krivega, je Matuška odgovoril trdilno, izjavil pa je, da je ravnal pod nepremagljivim pritiskom nekega moža, ki se imenuje Leo. Nadalje je izpovedal, da je prav za prav pet mož s tem imenom in da so vsi resnični Lmdje iz mesa in krvi. Prvi. Leo, je bil njegov šolski prijatelj; drugi je magnetizer, tretji prebiva v neiki vasici; četrti je pa Schaben-sky in živi na Dunaju. Predsednik je pozval obtoženca, naj ne pri-poveduje sodišču pravljic in ko se je Matuška nad tem razburil, mu je predsednik zagrozil da ga bo dal znova ukleniti. Matuška je pripovedoval, da je bil duh Leo pravi satan. Obtoženec je ponovno naglasi! svoj globok verski čut. Na vprašanje državnega tožilca, kakšni so poročila subotiške glmnazi-je je predsednik prečital, da je imel Matuška na gimnaziji res sošolca, ki se je pisal Leo Gaspar. Cim je Matušika zaslišal to ime, je vzkliknil zmagoslavno: »Saj to je tisti satan, ki sem ga premagal: Sem inteligentnejši od njega, imam bolj razvite duševne sposobnosti. Vendar je pa ta Leo dosegel, da nisem postal duhovnik, kar mi ie bila namenila usoda. « Potem je Matuška odgovarjal že jasneje. Njegova duševna bolezen se je pa pokazala zelo jasno, ko je opisoval doživljaje med svetovno vojno. Pripovedoval je, kako se je boril s četo vojakov v vzhodni Galiciji in kako je s strojnimi puškami zadal sovražniku težke izgube. Strojnice so tako kosile. \ je kričal Matuška. da je bilo takoj uničeno vse. kar je bilo pred nami. Obtoženec trdi. da je dobil za junaštvo v svetovni vojni zlato kolajno in signum laudis. Predsednik ie pa iz aKtov ugotovil, da je dobil Matuška samo bronasto kolajno. Matuška je začel kričati, da se je ministrstvo zmotilo. Zaradi te izjave je predsednik odredil, nai obtoženca vklenejo. češ. da lahko tako govori samo komunist. Ko se je Matuška čez pol ure pomiril, so mu okove sneli. Obravnava potem n bila več zanimiva, samo nepričakovani kriki in opaz- ke umobolne ga MatuŠke so vzbujale med občinstvom smeh. Obtoženec je potem opisoval svoje kupčije z zemljišči na Madžarskem tako. kakor da stoji pred sodiščem veriirnik, ne pa morilec, ki ima na vesti 22 človeških življenj, žrtev železniške katastrofe pri Via Torbagy. Popoldne je obtožencev zagovornik zahteval, naj dovolijo obtožencu sesti, ker je od 9-30 do 1430 nepretrgoma stal. Predsednik je pa to zahtevo odklonil, dal je obtoženca znova vkJe-niti in odvesti v celico. Iz občinstva so se slišali glasovi: »Kar stori naj! Po-siaviti bi ga morali na žareče oglje.« Prošnja nekaterih obtoženčevih sorodnikov, da bi jim dovolili govoriti z Maruško, je bila odklonjena. V nedeljo dopoldne so mu dovolili govoriti samo s hčerko, ki je prišla k njemu z zagovornikom. Ko jo je zagledal je krčevito zaplakail in dolgo se o. mogel pomiriti Prosil ie hčerko, naa moli zanj. Glede atentata na železniški viadukt pri Via Torbary je na včerajšnji obravnavi izjavil, da ni nameraval ubijati ljudi, temveč je hotel samo postati slaven. Storiti je hotel nekaj, da bi se o njem pisalo in govorilo. Bil je prepričan, da bo z atentati storil ljudem dobro. Hotel je ustanoviti tudi versko sekto. Nov uspeh angleškega letalstva Rekord angleških letalcev Caobcar-ta Jonesa in Kenuetna VVaUera na povratku iz Avstralije do Lymphne v Angliji v 4 dneh in 16 urah je pokazal, da je reden zračni promet na tej progi samo še vprašanje časa. Iz Anglije v Avstralijo in nazaj bo trajalo potovanje v letalu deset dtni m bo seveda zelo prijetno. Pred dobrim tednom sta dosegla Scott in Blaok izmed 30 letalcev na progi London -M e»kbo urne rekord. Vračata se pa izčrpana po morju domov, dočim sta se dva tekmovalca z mnogo šibkejšim letalom vrnila v Anglijo po zraku ter potolkla kar osem rekordov, med njimi povprečno hitrost 320 km na uro. Dvignila sta se v petek 26. oktobra ob 21.50, v Lym-phne sta pa priispela v petek 2. novembra ob 13.15. Za pot iz Airugltije v Avstralijo in nazaj sta rabila 13 dni ki 6 ur, toda dva dni sta morala počivati, ker so se bili motorji nekoliko pokvarili Na dan sta preletela povprečno 3861 km. Tako sta torej Scottov in Blackov rekord prekosila v večih smereh. V Avstralijo sta priletela kot četrta, na povratku sta pa zmagala. In pripovedovala sta, da je bil polet zedo prveten; letela sta gladko, brez najmanjše nezgode, zašla sta sicer sedemkrat v nevihto, v zadnjo nad Parizom. Vsa proga tja in nazaj meri 33398 km. Sladki metuljček. Mala Evica vpraša: »Mamica, aH pride naša Marička tudi v špirit?« »Kako pa prideš do tega vprašanja?« »Ker kliče rutš papa Maričko .sladki metuljček*.« Javljamo vsem ^sorodnikom in znancem, da je umrla v Prezidu pri svojem sinu 1. novembra Helena Jenko roj. Cirman iz šent Vida pri Ljubljani, stara 80 let Slav. Brod. 7. novembra 1934. ŽALUJOČI OSTALI S t'LIS K za volane v različnih gubah. ♦ SPECD3LN1 ENTEL oblek, voi&n, šalov i. L. Slov. Naroda«. 3271 PISALNI STROJ dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene in sistema na upravo lista pod r-Pisalni stroj«. PEŠČENI PAPIR IN BRUSILNI STROJ za glajenje lesenih predmetov, sličen zatesTiunemu stro. ju ki lahko #Iadi predmete do 60 cm. v dobrem stanju, išče Srelen Stefanović, knjižar. N:Š. MAJHNO POSESTVO z novozidano hišo, gospodarskim poslopjem, njivo, hmeljiščem, travnikom in sado-nosnikom, 10 minut od trga Žalec po nizki ceni d rod a Franc Kovše, Vrbje — 2aiec. GOSTILNO NA DEŽELI vzamem v najem, ali grem za poslovodjo v podružnico trgovine. Prevzamem pa tudi kako potniško s»troko s 1. dec. 1934. — Anton Ortan Prevalje. P* Ki AZNO Mi smo cenejši Nase preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store i. t. d. vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „ČILIM" PASAŽA NEBOTIČNIKA DRUŽABNIKA sprejmem v manjši obrat a kapitalom do 15.000 Din. Denar zajamčen. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Ugodno«. 3272 ZIMSKA ŠTAJERSKA JABOLKA sortirana in prebrana v zabojih 25 do 40 kg od Din 2.25 dalje prodaja ^Ekonom«, Kolodvorska 7. NAZNANILOI Cenjenim damam in gospo-lom vljudno sporočam, da sem 2ene za postrežbo v obeh oddeJ-iih znižal za 20 %. — Cesalm salon NA V IN SER, LJubljana, *»elenbiirjjova ulica. 60/T Ia. ZIMSKA ŠTAJERSKA JABOLKA, strogo sortirana in prebrana po sortah, cena od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje. Oglejte si »Stalno sadno razstavo« Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. 3242 PERNICE izgotovljene — velikost 180 x 115, iz puhastega perja 220.-. 300.- in 340.- Din. Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2. flift« POSOJILO za kratko dobo iščem od 6000 Din. Obresti po dogovoru — sigurnost zajamčena. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Zajamčeno«. 3267 ŽLNITVE VDOVEC SREDNJIH LET brez otrok samostojen obrtnik, hišni posestnik z zadolženo hišo bi poročil gospodično ali vdovo, ki bi skupno odplačevala dolg. Dopise pod »Takojšnja pomoč« na upravu >Slov. Naroda«. 3270 10 ŽENITVENIH PONUDB v enem mesecu Zakaj se moški zaljubijajo v to dekle Gospodična X je dobila preUkli mesec ženitvene ponudbe od desetorice odličnih mladih ljudi. Ob razgovoru je dejala gospodična X tole: »Jaz sem prodajalka v modni trgovini. Mislim, da je edini vzrok tolikih snubitev, ker sem vedno posvečala veliko pozornost svoji polti. Odkrila sem, da navaden puder su$i kožo ter jo napravi ras-kavo, grdo in pegasto. Zaradi tega uporabljam puder Tokalon, ki je zmetan s smetanovo peno. Ne samo, da ta puder ublažuje, varuje in olepSava kožo, temveč mi daje tudi divno polt. ki ostane sveža in prekra«na. In res. nekaj mojih oboževalcev mi je priznalo, da jih je očarala moja sveža in mladostna polt.« Pena smetane, zmeSana na znanstven način s pudrom Tokalon. ne prepreči samo, da bi puder sušil kožo, marveč deluje tako, da ostane puder pripojen na koži tudi v vetrn ali deževju in celo med plesom v naibolj razgreti plesni dvorani Puder Tokalon dajt prekrasno polt, ki io obožavajo vsi moški. Urejuje — Za »Narodno t: Fran JezerSek. — Za upravo n mseratna del hsta: Oton Chnstot — V« v Ljubljani.