K|E ZA VRAGA UMIRAJO PTICE (Mef) Tudi našo malo varno deželico je zajela panika. Na travniku so našli mrtvo ptico in zdaj so lekarne polne zaskrbljenih državljanov, ki kupujejo zdravilo za katerega prej še slišali niso, zdaj pa je postalo nekakšen odrešenik naroda. Slovenci se ta trenutek ne bojimo napovedanih reform, niti enotne davčne stopnje, kaj šele, da bi nas še kaj skrbele posledice zakona o radioteleviziji. Zdaj je namreč tema tedna ptičja gripa. O klasični, standardni gripi, ki pride v naše kraje vsako zimo in zaradi katere posredno ali neposredno vsako leto umre kar lepo število ljudi, ne izgubljamo besed. Ptičja gripa, ta je ta huda. Zdaj že ob navadnem kašljanju pomislimo, da je virus prišel do nas, če pa nas povrhu vsega bolijo še mišice, kar je sicer najbolj zanesljiv spremljevalec naše dobre stare gripe, že bijemo plat zvona in razmišljamo o tem, ali smo se morda poljubljali z domačim kanarčkom ali pa se nam je morda galeb podelal na glavo. Ko pa na tleh najdemo poginulo ptico je to že dogodek za prvo stran časopisja in tudi televizijci se bodo kmalu pokazali v bližini s svojimi kamerami in poklicno zaskrbljenimi obrazi. Kot da bi ptice doslej krasila nesmrtnost in so živele takorekoč do neskončnosti, razen tam, kjer jih postrelijo kakšni razposajeni lovci ali jih na limance ujamejo kakšni naši someščani. V resnici živijo nekatere ptice zelo malo, vsega par let, druge pa tudi nekaj desetletij, vendar nesmrtne ornitologi še niso odkrili. Zato je poginula ptica na travniku pač najprej naravni pojav, saj ptice nimajo sežigalnic in pokopališč pa tudi ne umirajo na skrito kot naprimer sloni. Preprosto jih doleti in cepnejo z zraka na tla, tako kot vseh 180 milijonov let, odkar so že na tem našem svetu. »Brez panike« bi svetoval Švejk, če pa vam je že do tega, da vas je bolj strah ptic kot vsega drugega, kar leta okoli in nad nas, potem ste zreli, da vas prestraši tudi naslednji podatek: Ali veste, da v Sloveniji gnezdijo tudi naslednje ptice: drevesna cipa (Anthus trivialis), mala cipa (Anthus pratensis), rdečegrla cipa (Anthus cervinus) in rjava cipa (Anthus campestris). Industrija zdravil menda že pripravlja zaščitna sredstva za primer, da bi priletele na vaš balkon. I\/I OTO l\/l axx: tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola {C Banka Koper 27. oktober 200S hi h šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si UREDBA Gotovo vas mirna, lakaj sva sploh veseli, čeprav je trinica ie prazna in kupcev ni še :a razstavo. In zdaj nam bodo za dodatek še staro banko vzeli, Tako da tejle naši Izoli gre res za živo glavo. Za smeh je kriv le Fredi, to gostilniško trobilo, ki je svoj novi štos razlagal vsakemu bedaku in spraševal na glas: Kaj ne velja več navodilo, da morajo kokoši bit'zaprte v kokošnjaku. UREJEN NERED ALI NEUREJEN RED? Kraška ulica je najnovejši prometni problem našega mesta. Urejevalci so namreč določili, da tam ni moč parkirati, hkrati pa so zaprli tudi dostop mimo nogometnega igrišča po provizoričnem mostičku s Prešernove ceste. Zdaj je ulica zaparkirana, vsako srečanje avtomobilov pa čista loterija. Bravo. AVTO CEN T E Avto Center Jereb. Izolo www.a-jerob.jl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT s NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. NESPORAZUM V ZBORU ALI V MANJŠINI? Spettabile signora Lilia Valenčič, leggendo il foglio “Mandrač” ho appreso che lei mi ritiene responsabile di fatti che con il mio ruolo di presidente del Consiglio della Comunit? Autogestita della Nazionalit? Italiana di Isola non hanno nulla a che vedere. E lo fa pubblicamente danneggiando la mia reputazione. Questa ? 1’unica ragione per eni rispondo alla sna lettera, pubblicata sul foglio il 13 ottobre 2005. Non riesco a capire se la lettera che ha seritto sia una reazione alle frustrazioni personali oppure se ? sna intenzione quella di danneggiare la mia immagine pubblica. Nel primo caso le propongo di incontrarci a časa Manzioli per presentarle lo statuto della CAN e informarla della struttura organizzativa della Comunit? Italiana e delle competenze dei vari organismi in seno ad essa. Nel secondo caso, qualora continuasse a pubblicare lettere, addossandomi responsabilit? che non ho, ci incontreremo in qualche altra sede pi? autorevole. In entrambi i časi avr? finalmente il piacere di conoscerla di persona. Distinti saluti Lilia Peterzol Spoštovana gospa Lilia Valenčič. Prebrala sem tednik Mandrač in sem ugotovila, da mi nalagate odgovornost za stvari s katerimi, kot predsednica Sveta Italijanske samoupravne narodne skupnosti iz Izole, nimam nič opraviti. In ker te trditve oznanjate v časopisu in s tem škodujete mojemu ugledu, sem prisiljena odgovoriti na vaše, 13. oktobra 2005 objavljeno javno pismo. Predvsem ne razumem, ali ste pismo napisali zaradi vašega osebnega nezadovoljstva, ali pa vam je namen blatiti mojo javno podobo. V prvem primeru vas vabim, da se dobiva v Palači Manzioli, kjer vas bom seznanila s statutom ISNS, vam bom predstavila organizacijsko strukturo Italijanske skupnosti in vam obrazložila pooblastila posameznih organov, ki delujejo znotraj nje. V drugem primeru in v kolikor boste nadaljevali z objavljanjem pisem, ki me bremenijo za odgovornosti, ki jih nimam, se bova srečali na drugem, bolj primernem naslovu. V obeh primerih mi bo v veselje, da vas bom končno spoznala osebno. S spoštljivimi pozdravi, Lilia Peterzol ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM IZOLA organizira v prostorih sejne sobe ZD Izola II. nadstropje, brezplačne delavnice " Da, opuščam kajenje". Informacije lahko dobite pri Majdi Herbst, vms, po tel. 05/663 50 52 ali GSM 041-640-294. IZJAVA UNIVERZE NA PRIMORSKEM Predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ukrepa 25 (Izboljšanje učinkovitosti uporabe in inovativnosti) in 26 (Reforma visokega šolstva) Univerza na Primorskem pozdravlja reforme, v katerih so med ukrepi konkurenčnosti gospodarstva vključeni področji znanstvenega in akademskega dela, kot dejavnika za doseganje ciljev Lizbonske strategije. Torej sc nam izobraževanje, raziskovanje, inovativnost in znanstveno-telinološki razvoj v svojem razmahu ponujata kot možnost in priložnost za vse, ki na teh področjih delujemo: učitelji, raziskovalci, strokovni sodelavci in predvsem študentje. Reforme so namreč usmerjene v bodočnost. Znanstveno-raziskovalna dejavnost označuje sistematično poglabljanje, širjenje in utemeljeno povezovanje znanj o človeku in svetu, ki presega vsakdanje vedenje in vključuje posebno »znanstveno« prakso, ki teži k celostnemu reševanju problemov človeka in sveta. Vendar se nam vloga in pomen, ki jih dajejo predstavljene reforme, predvsem ekonomsko-tržnim in tehnološkim izboljšavam ter znanstvenim odkritjem, kažejo kot izziv za demokratičnost in odgovornost odločanja strategov, ki bodo reformne ukrepe operacionalizirali. Prepričanje, da je znanje med najboljšimi sredstvi za vzpostavitev človeku prijazne družbe in da so centri znanja med najbolj učinkovitimi oblikami enakovrednega vstopanja v skupni evropski prostor, je vendarle spremenilo presojo mnogih, ki so še pred nekaj leti trdili, da Slovenija novih univerz ne potrebuje. Vse bolj dozoreva prepričanje, da je temeljnega pomena za vstop Slovenije v evropske integracije poleg trdnega gospodarstva predvsem kakovostno visoko šolstvo, ki pa si mora zagotoviti materialne pogoje za nadaljnji razvoj tako državnih univerz, kot samostojnih visokošolskih zavodov. Ne gre torej za stihijsko širjenje univerzitetne mreže pod političnimi pritiski, gre predvsem za oblikovanje slovenskega visokošolskega prostora, ki bo po svoji vsebini in obsegu, povezanem delovanju in kvalitetni ponudbi ustrezno opremljen za vstop v skupni evropski visokošolski prostor. Strokovno šolstvo se premika v regijska središča, kjer bo v sodelovanju z regijsko upravo, gospodarstvom in s pomočjo države pripravljal strokovni potencial, ki ga gospodarstvo posledično vključuje v trg dela. Vendar pa se bo prevelika razpršenost visokošolskih študijskih programov, ob tem pa tudi pomanjkanje kakovostnih izvajalcev študijskih vsebin, posledično odražala v padcu kvalitete in slabše konkurenčnosti naših diplomantov doma in v svetu. Univerze so bile in ostajajo prostor znanja, kulture in umetnosti, ki se tudi v novi vlogi vzajemnega prenosa znanj iz univerz v gospodarstvo in iz gospodarstva v študijske programe svoji vlogi hranitelja znanstvenih dosežkov in vrednot ter oblikovanja novih, ne smejo odreči. S smiselno raziskovalno politiko in učinkovitim cvalvacijskim sistemom raziskovalnega dela bo ob odličnosti raziskav tudi Slovenija sledila kakovosti raziskovanja in visokošolskega izobraževanja razvitih evropskih okolij. Večje vlaganje v humano znanje in osveščenost Slovencev in vseh državljanov te države bo omogočalo tudi dvig poprečne ravni gospodarske razvitosti razširjene EU, tako da bomo lahko ohranili in izboljšali doseženo raven socialne varnosti, pospešili razvoj vseh regij ter izboljšali okolje. Ta cilj bo Slovenija dosegala s pospešenim razvojem na znanju temelječe družbe, oblikovanjem odgovorne civilne družbe in kritične javnosti, kar pomeni, da bosta njen gospodarski in družbeni napredek v čedalje večji meri temeljila na ustvarjalnosti, razširjanju ter uporabi informacij in znanja, upoštevajoč pri tem vizijo humanosti. OBA UKREPA STA NEDODELANA Omenjena ukrepa ne dajeta vseh smernic za približevanje slovenskih k temeljnim evropskim strategijam (med njimi tudi Bolonjski) predvsem zato, ker sta nepopolna in nedodelana. V omenjenih ukrepih pogrešamo predvsem: - Celostno videnje vseh področij delovanja znanosti in visokega šolstva - Vlogo nosilcev razvoja posameznih področij v reformnih ukrepih poleg države (univerze in samostojni visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, visokošolski učitelji, raziskovalci, študentje) - Izhodišča za širjenje visokošolske mreže - Strategijo razvoja študijskih področij in disciplin, s katerimi lahko Slovenija konkurira v evropskemu visokošolskemu prostoru -Izhodišča štipendijske politike in drugih ukrepov za socialno varnost študentov - Opredelitev pristopa do izvajalcev pri operacionalizaciji posameznih ukrepov - Viri materialnih podlag za operacionalizacijo ukrepov - Predloge sprememb zakonodaje, ki bo omogočila uresničevanje teh ukrepov. Uveljavljanje inovacij pri vzajemnem oblikovanju in prenosu znanja med akademsko oziroma raziskovalno sfero in gospodarstvom je v napovedi ukrepov številka 25 in 26 ustrezno predstavljeno. Vendar smo prepričani, da brez dejavnega in sočasnega sodelovanja vseh akterjev (tudi univerz in raziskovalnih zavodov) ter uporabnikov, ki so jim tudi reforme namenjene (študentov, družbenih in ekonomskih dejavnikov), bodo ukrepi ostali na pol poti do uresničitve ali pa bo njihov učinek negotov. V Kopru, 25. oktobra 2005 6. izredna seja OS ^ VSA) Z 1UZN0 CESTO NE ZAMUJAMO Izolski občinski svetniki so na četrtkovi izredni seji dosegli enega od rekordov v tem mandatu, saj so v slabi uri opravili z dnevnim redom, ki je bil vse prej kot zgolj formalnost, saj so morali soglašati s predlogom rebalansa občinskega proračuna ter sprejeli predlog lokacijskega načrta za Južno cesto, ki bo pravzaprav bodoča povezovalna cesta med prav tako bodočo hitro cesto in Izolo. Svetniški klubi so se pred sejo očitno dovolj dobro pogovorili in dogovorili, da so brez večjih zapletov ali neprijetnih vprašanj sprejeli pojasnila Vere Abram, vodje Sekretariata za finance, računovodstvo in splošne zadeve, ki je povedala, da je rebalans potreben zato, ker je TPC Livade dokončal investicije v infrastrukturo in ker občina s tem lastnikom zemljišča opravlja delitve oziroma zamenjave parcel, tako da bo lahko nadaljevala s stanovanjsko gradnjo v Livadah, je treba najprej razrešiti medsebojne finančne obveznosti, ki so s tem nastale. To naj ne bi dodatno bremenilo občinskega proračuna, res pa je, da bo nekoliko odmaknilo nekatere predvidene investicije v letošnjem letu. Med manjšimi korekcijami proračuna pa je tudi tista v zvezi s KS Jagodje Dobrava, kjer so menda za tekoče stroške uporabili del sredstev za investicije, kar seveda pomeni, da jim zdaj zmanjkuje nekaj investicijskega denarja. V nadaljevanju seje pa so svetniki prav tako sprejeli predlog odloka s katerim so lokacijski načrt za Južno cesto poslali v enomesečno javno razgrnitev in obravnavo, tako da bodo morda še pravočasno ujeli rok za vključitev te ceste v investicijo gradnje hitre ceste. STAVKE V LADJEDELNICI NI BILO Delavci izolske Ladjedelnice ter delavci tamkajšnjih podjetij Ladijske storitve in Splošno vzdrževanje, so petek napovedovali opozorilno stavko, saj že od julija niso dobili plač, letos niso dobili regresa, prav tako nimajo plačanih obveznih prispevkov. Skupno naj bi stavkalo okoli 60 delavcev. Dan pred napovedano stavko pa so se Stavkovni odbor ter upravi Ladjedelnice in Galeb Group dogovorili, da zadevo zamrznejo do 3. novembra. Do takrat naj bi odgovorni poskrbeli za izplačilo vsaj ene plače zaposlenim v vseh treh podjetjih. Pripravili naj bi tudi oceno realnih možnosti za nadaljnje delo in poplačilo vseh obveznosti do delavcev. Če tega ne bo, bodo delavci 4. novembra začeli stavko, ki bo trajala do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev. Ladjedelnica ima že nekaj časa hude finančne težave in blokirane račune, uveden je tudi postopek prisilne poravnave, vodstvo vseh treh podjetij pa pričakuje, da bo kmalu začela normalno poslovati. Strateški partner, ki načrtuje razširitev dejavnosti, je pripravljen vstopiti v Ladjedelnico, d.d., a šele po zaključku prisilne poravnave. Strateški partner domačega porekla s primorskega konca, ki je zainteresiran za prihod v Ladjedelnico, je zagotovil, da bo po realizaciji prisilne poravnave vstopil v družbo in zagotovil poplačilo obveznosti v skladu z načrtom finančne reorganizacije. Kdo je to pa še ni znano. PRIZNANJA POLICISTOM ZA MINULO DELO Na izolski policijski postaji je bila v torek slovesnost na kateri so tistim policistom, ki so v stalnem ali rezervnem sestavu sodelovali v osamosvojitveni vojni, po dobrih trinajstih letih podelili posebna priznanja. »Bolje enkrat kot nikoli« je v svojem uvodnem pozdravu komentiral to zamudo komandir izolske policijske postaje Viktor Zinreih in povedal, da priznanja za sodelovanje v osamosvojitveni vojni prejme 21 policistov, ki so bili ali so zdaj na njihovi policijski postaji pa tudi že upokojeni policisti in rezervisti. Slednjih je bilo na tokratni podelitvi bolj za vzorec, a to ne zmanjšuje pomena tega dogodka, kot je povedal tudi direktor koprske policijske uprave, Slavko Gerželj, ki je hkrati spomnil, da priznanja podeljujejo prav ob še eni obletnici odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Luke Koper. Od aktivnih policistov so priznanja prejeli: Andrej Brezočnik, Damjan Sever, Dragan Djukič, Duško Kovačevič, Marjan Kovač, Milenko Rihter, Pavel Crvelin, Vladimir Pavšič, Zdenko Deželak in komandir Viktor Zinreih. Prejeli pa so jih tudi upokojenci in policisti iz rezervnega sestava: Darko Šubelj, Franc Lesjak, Julka Volk, Marjan Dermota, Robert Nedok, Robert Smej, Stojan Mrak, Uroš Jazbec, Zlatko Kristančič, Zoran Pešič in Zvonko Črnivec. Ob koncu slovesnosti je direktor PU prisotnim zaželel uspešno delo v projektu samostojne policijske postaje, ki je eden od pilotnih projektov slovenske policije. Upravni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Izola obvešča, da bodo komemoracije ob Dnevu mrtvih po naslednjem razporedu: - v Jagodju - Dobrava (ob spomenikujv četrtek, dne 27.10.2005 ob 16.00 uri - v Kortah (ob spomeniku) v petek, dne 28.10.2005 ob 11.00 uri - v Izoli, na Trgu padlih, v petek, dne 28.10.2005 ob 16.00 uri Vljudno vabimo vse občane, da se udeležijo teh komemoravij. r Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Obrtna cona Livade POGOVOR ADVOKATOV SKOZI UŠESA SVETNIKOV Občinski svetniki so ob koncu izredne seje na klopi dobili dopis odvetnika Emila Mozetiča, ki zastopa Galeb gradbeništvo d.o.o., v 14 strani dolgem dopisu, ki je naslovljen občinskemu svetu pa predlaga, da ta organ za nične razglasi odločbe o plačilu komunalnega prispevka za objekt Aladin. Gre za stavbo v obrtni coni v kateri bo v kratkem prostor dobila tudi izolska upravna enota. V tem dopisu odvetnik svetnike seznanja o tem, kako je moral Galeb gradbeništvo plačati komunalni prispevek v višini nekaj več kot 100 milijonov za objekt, ki ga je sicer v celoti sam komunalno opremil. V dopisu je zapisano, da je Občina Izola pogojevala izdajo oprostitve plačila komunalnega prispevka pod pogojem, da Galeb umakne vse tožbe, ki jih je Galeb gradbeništvo doslej vložil proti izolski občini. Ker na tak pogoj niso pristali so od prvostopenjskega organa, v katerem je aktivno sodelovala županja, dobili zavrnjeno vlogo za oprostitev plačila komunalnega prispevka s pojasnilom, da niso dostavili vseh potrdil o vlaganjih v komunalno infrastrukturo. Ker so želeli nemoteno nadaljevati gradnjo so ta prispevek plačali a hkrati že naslovili pritožbo na drugostopenjski organ, to pa je po v tem primeru županja, kar se jim zdi neprimerno, saj je županja sodelovala že v postopku na prvostopenjskem organu. Tudi zato so menda vložili pritožbo na Upravno sodišče v Novi Gorici in hkrati poslali dopis občinskemu svetu s predlogom, da občinski svetniki razglasijo odločbo o plačilu komunalnega prispevka za objekt ladin kot nično. Občinski svetniki so istočasno prejeli tudi dopis odvetnika Igorja Kocjančiča, ki zastopa izolsko občino v katerem je ta zapisal, da je navedeni predlog neutemeljen, kar je bil komunalni prispevek odmejen na podlagi 15. člena Odloka o komunalnem prispevku, ki v 3. odstavku določa, da investitor dokazuje vlaganja v graditev posameznih komunalnih objektov in naprav s sklenjeno pogodbo z lokalno ali krajevno skupnostjo ter z dokazilom o plačilu (virman, blagajniški prejemek, izpisek iz žiro računa, cenitev sodnega cenilca in podobno). Na poziv Občine Izola za predložitev dokazil o vlaganjih v graditev posameznih komunalnih naprav, investitor ni predložil nobenih dokazil, zato je bila Občina primorana odmeriti komunalni prispevek. Tudi v pritožbenem postopku investitor ni predložil nobenih dokazil, zato je bila pritožba zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka zavrnjena, in je sedaj, kot rečeno, predmet upravnega spora. Glede na te informacije in ker so gradivo dobili takorekoč ne mizo so se občinski svetniki odločili, da bodo počakali na odločitev Upravnega sodišča in morda šele zatem razpravljali o vsebini tega zapleta. II! 'Sil’ it n* Tri Revita vam podarja enkratno brezplačno "AQUA DETOX" terapijo. • Zberite račune iz Revite v skupni vrednosti 15.000 SIT in podarili vam bomo terapijo na aparatu AQUA DETOX. • Akcija poteka do 15. novembra letos. V sodobnem času smo podvrženi nenehnemu vplivu škodljivih snovi iz okolja in iz nenaravne prehrane. AQUA DETOX je aparat z medicinskim certifikatom, ki spodbuja telo, da te nenaravne snovi ’ in toksine učinkovito izloča in se tako samo razstruplja. S tem bistveno pripomoremo k boljšemu počutju in zmanjšamo možnost obolevanja. Terapije izvaja Mojca Pavčič-Bukovšek s.p., Jagodje 36a. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 USPEH IZ0LAN0V NA ZBORU GOSTINCEV IN TURISTOV Prejšnji teden je v Portorožu potekal GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR, na katerem vsako leto sodelujejo tudi dijaki z mentorji in delavci SREDNJE GOSTINSKE IN TURISTIČNE ŠOLE IZOLA. Na prireditev in tekmovanja se udeleženci naše šole skrbno pripravljajo že precej pred samim dogodkom, tako da se potem lahko veselimo uspehov, ki tudi letos niso izostali. Tako so si dijaki Mojca Marc, Alenka Simčič in Tine Sukič z mentorico Dragico Sodržnik Raduha na tekmovanju dijakov srednjih šol za gostinstvo - smer kuhar prislužili zlato medaljo. Srebrno medaljo so dosegli pri tekmovanju natakarjev dijaki Matjaž Božič, Sanjin Hedžič in Kristjan Skorja z mentorjem Jankom Valesom Na tekmovanju turističnih tehnikov so dijakinje Minka Muhamedagič, Jelena Ninkovič in Barbara Taraba z mentorico Sonjo Velišček dobile priznanje za sodelovanje. Zelo uspešna sta bila tudi naša delavca Iztok Butkovič, ki je dobil najvišje priznanje - trak kakovosti v kategoriji kulinaričnih izdelkov in Bojan Mavsar, ki sije z rižoto z morskimi sadeži v ponvi prikuhal zlato medaljo. Lučka Jevnikar VERSKA SVOBODA V PASTI ZAKONA Sociologi religije so se ob koncu tedna v okviru letnega srečanja sociološkega društva (SSD), ki je tokrat potekalo v Izoli, ob osrednjem vprašanju -tveganje in nevarnost - podobno kot lansko leto odzvali predvsem na spreminjanje zakona o verski svobodi in verskih skupnostih. V vseh glavnih poudarkih so si bili strokovnjaki soglasni, a ne prav optimistični: lansko leto so napovedovali, da se na področju verske svobode utegne skrčiti prostor demokracije, letos so na to opozorili z dejstvi; lansko leto so opozarjali, da se jih kot neodvisne strokovnjake premalo upošteva, letos so navajali konkretne posege; lansko leto so podali kritične poglede na Šturmov osnutek zakona, letos pa so dodali podporo Guličcvemu. Dr. Marko Kerševanjc izpostavil "pozabljeno ambivalentnost religij", ki so bile v zgodovini tako osnova za herojska dejanja kot opravičilo za zločine. Tudi Šturmov osnutek vidi Kerševan kot ambivalenten: verska svoboda je deklarativno zagovarjana, "v praktičnih rešitvah pa sc njegov osnutek približuje rešitvam držav, ki ne poznajo jasne ločitve cerkve od države." Kot primer je izpostavil versko oskrbo v policiji, ki naj bi bila v kompetenci ministra: "Tu seje zgodila perverzija, ko se pojavlja država v vlogi duhovnega skrbstva. Ta člen sega še v čas državne regulacije religije in cerkve." Dr. Srečo Dragoš je predstavil in argumentiral z raziskavami tezo, da nadaljnji porast ponudbe verskih osmislitev sam po sebi ne bo predstavljal dodatnega konfliktnega dejavnika, pač pa bo glavni generator konfliktov politika. Opazil je, da "politika javnost podpihuje, namesto, da bi jo mirila. Navedel je, da sta danes žc dve tretjini ljudi, ki se izrekajo za katolike, necerkveno verni. Dr. Marjan Smrke je prepričan, daje za Slovenijo značilna "odsotnost religijskega trga, ne pa 45 let socializma." Smrke iz javnomnenjskih raziskav sklepa, da bi sprejetje Sturmovega osnutka "lahko pomenilo poslabšanje odnosov koalicijskih strank do njihove volilne baze," ob tem pa bi "izgubili pozitivno podobo laične države, kakršno imamo sedaj v strokovni javnosti." Dr. Aleš Črnič je izpostavil aktualno diskrcditacijo sociologije religije. Od rdeče niti razprave je odstopala dr. Maca Jogan s temo instrumentalizacije žensk v religijah. Kritično se je osredotočila na vzpostavitev hierarhije po spolu, zaradi katere se "žensko izključuje iz sfere produkcije duhovnosti in iz sfere odločanja -tako, da sc njeno vlogo pretvori v nekaj lepega." Zanimivo je bilo, da o Gubčevem predlogu skorajda ni bilo izrečene besede. Dr. Črnič razlaga: "Prisotni vidimo njegov zakon kot nesporno boljši, vendar se nam zdi neizbežno, da ga bo politična koalicija povozila brez prave razprave." ______________________________________________________Maša Gedrih (Delo) Trgovina v Izoli SKUPAJ Z MALIMI TRGOVCI BO UMRLO TUDI MESTO Usoda malih izolskih trgovcev je prav takšna, kot je usoda podobnih trgovcev v podobnih slovenskih krajih in kot je usoda trgovcev v podobnih evropskih krajih. Večina med njimi je v trgovino vstopila brez podpore kapitala, z najetimi krediti in hipotekami, a to je pred desetimi leti izgledalo mačji kašelj, danes pa je za marsikaterega pravi demoklejev meč. Še posebej težak je položaj trgovcev s prehrambenim blagom, ki imajo najhujšo konkurenco, ki dejansko nadzoruje in upravlja njihovo poslovanje in kroji njihovo usodo. V Izoli sta od kakšnih dvanajstih zdaj le še dva trgovca te vrste. Trgovina Vanja, ki je dejansko družinsko podjetje Moratovih šteje letos dvanajsto leto obstoja v neposredni soseščini vseh največjih slovenskih trgovcev. Le kakšno leto manj izkušenj imajo v podjetju Eldorado, ki je v lasti Šumanovih in z Jovanom, ki pozna tako male trgovine kot veletrgovce smo razpletli pogovor o usodi malih izolskih trgovin in starega mesta nasploh. - Začeli smo pred 11-timi leti s trgovino pri starem zdravstvenem domu, potem smo odprli trgovini v Kopru in leta 2000 smo prevzeli tudi to trgovino v starem delu mesta. Eno od trgovin v Kopru smo žal morali zapreti, ker je lastnik prostora imel drugačne zamisli, ki pa se mu niso uresničile, tako da je tisti lokal zdaj žal prazen. - Koliko ljudi zaposlujete? - Trenutno je zaposlenih 5 delavcev v treh trgovinah, poleg tega pa pomagajo tudi družinski člani, sicer ne bi šlo. Treba je vedeti, da je mala trgovina trenutno v zelo slabem položaju. V primerjavi z dobrim desetletjem nazaj je treba trikrat več delati za trikrat manjši zaslužek. Trgovske marže in rabati so takšni, da gre le še za preživetje. Pri nas imamo dve hčerki, ki še študirata in prav zaradi njiju največ vztrajamo, saj si ne moremo niti zamišljati, da bi zdaj začeli delati nekaj drugega. Zato vztrajamo, skromno živimo in predvsem veliko delamo. - Kaj male trgovce z jestvinami najbolj bremeni? - Tako kot vse ostale. Ta naša država je absolutno predraga in jo je treba reformirati. Predlagane reforme so morda delček tega, vendar je še veliko drugih stroškov, ki jih vse težje zmoremo. Seveda pa je naš največji problem konkurenca velikih trgovcev, ki je pravzaprav nelojalna, čeprav je z njihovega vidika normalna. Njihove nabavne in prodajne cene so takšne, da jih mi ne moremo doseči, kljub temu, da imamo nižje rabate in marže in stroške in vse ostalo. Mi moramo biti za podoben zaslužek trikrat bolj prijazni, uslužni, moramo nositi »špežo« na dom in početi vse ostalo, samo da obdržimo naše kupce. - Veletrgovci imajo včasih maloprodajne cene nižje od vaših nabavnih cen za posamezne izdelke. Kako to? - Mi mali trgovci velikokrat kupujemo pri teh veletrgovcih in dogaja se, da je včasih njihova maloprodajna cena nižja od grosistične cene, ki jo moramo mi plačati njim, ko kupimo isto blago za nadaljno prodajo. Njihov položaj v odnosu do dobavitelja je seveda poseben. Ona naprimer dobijo alpsko mleko po 75 tolaijev in ga lahko prodajajo po 137 tolarjev. Ko pa ga mi kupimo pri njih, ker smo v to pač prisiljeni, moramo isto mleko plačati po 154 tolarjev in zato je to mleko pri nas dražje, hkrati pa zaslužek bistveno manjši. Pred petnajstimi leti je bilo drugače, ko sta bila v soseščini Martin in Bruno. Cene v zasebni trgovini in v marketu so bile skoraj enake, le da je imel zasebnik malo več možnosti, da je šel na roko kupcu in zato takrat ni bilo teh težav, ki jih imamo danes. Položaj se je dejansko obrnil na glavo. K sreči imamo v Kopru trgovino na Cankarjevi, kjer je veliko šol v bližini in živimo pravzaprav s sendviči, drugače pa je treba vedeti, da smo lani s tremi trgovinami imeli komaj za 2 milijona tolarjev ostanka čistega dohodka. - In vendar brez male trgovine, enostavno ne gre, - Država se bo prej ali slej zavedla tega problema. Ko bo 60 do 70 odstotkov malih trgovcev zaprlo svoje trgovine bo šele nastal problem. Poznamo države, tudi v evropski skupnosti, ki celo subvencionirajo male trgovce, da skrbijo za osnovno preskrbo ljudi v nekem kraju, mi pa se obnašamo, kot da tega problema ni. Celo izolsko podeželje nima niti ene trgovine, hkrati pa je javni prevoz katastrofalno slab. In kako naj pride starejša ženica, ki živi sama nekje v Kortah ali Cetorah, do vsakdanjega kruha? Kje bo kupovala populacija starejša od sedemdeset let, če ne bo več malih trgovin in malih trgovcev. Mi pa imamo v glavnem takšne stranke, ki jim moramo velikokrat nositi nakup na dom, ker sami ne morejo po nakup, nimajo pa nikogar, ki bi prišel v trgovino namesto njih. - Pomoč gospodarske ali obrtne zbornice? - Prva stvar, ki jo dobimo od Gospodarske zbornice je seminar o novih higienskih predpisih, ki so včasih res nemogoči, saj moramo naprimer dnevno voditi zapisnik kakšna temperatura je v hladilnikih in skoraj do tega, kolikokrat je bilo kje pometeno. Šc najbolj žalostno je, da je bil ta predpis sprejet pred dvema letoma, zdaj se že menjuje in mi moramo trgovke na naše stroške poslati na seminar. Le poslovodje imamo brezplačen seminar in to je prvo, kar dobimo od naše gospodarske zbornice. Od obrtne zbornice pa nismo niti nič pričakovali niti nič dobili. - Kaj vam je sploh storiti? a - Težko je biti pameten. V trgovini veljajo neka J pravila in eno teh govori o cikličnosti. Tudi mega marketi ne bodo vedno tako popularni. Marsikje po Evropi se kupci že vračajo k svojemu domačemu trgovcu iz soseščine. Seveda pa se bomo morali mali trgovci iz prehrambene trgovine bolje povezati med seboj in predvsem rešiti problem grosističnih skladišč, ki jih ni več. Zdaj moramo kupovati pri konkurenci, ki seveda postavlja pogoje. Naprimer: Ko mi sklepamo pogodbo o grosistični prodaji nam oni omejijo količino izdelkov oziroma višino faktur in če hočem kupiti več, ker imamo pač tri trgovine, zahtevajo zavarovanje pogodbe s hipoteko. Bančna garancija jim ne zadošča, dejstvo da redno plačujemo račune pa tudi ne. - Kaj pa delovni čas in nedeljsko zaprtje trgovin? - Mi delamo vse sobote in nedelje in imamo zaprto vsega 2 dneva na leto. S tem zakonom, ki začne veljati v začetku leta pa je tako, da' se bomo ravnali enako kot vsi ostali. Tudi jaz in naši delavci imamo radi proste nedelje, vendar mora to veljati za vse. Nam se je zgodilo, da smo za nek božič trgovino zaprli, potem pa so nam stranke očitale, da so drugi imeli odprto, mi pa ne in smo morali seveda delati drugače. (DM) MARTINOVANJE Dl in DU Društvo invalidov Izola in društvo upokojencev Jagodje Dobrava organizirazta Martinovanje v Hotelu Delfin v Izoli, dne 11. novembra 2005 s pričetkom ob 19.uri. Cena Martinove večeije ob glasbi je 1900 sit. Vabimo svoje člane obeh društev. Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov Izola OF 15, vsako sredo od 15.ure do 17.ure. Število članov je neomejeno. ZAHVALA OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV Za nami je XXV. teden starejših občanov, ki smo ga več ali manj uspešno pripeljali do konca. Opravičujemo se za vse nepravilnosti, ki so se nam nehote zgodile, saj poznate pregovor: »Kdor dela, tudi greši«. Trudili se bomo, da bo v prihodnjem letu ob XVI. tednu starejših občanov čim manj napak. V imenu upravnega odbora društva upokojencev Izola se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, da smo naš program lahko izvedli. Najlepša se zahvaljujemo pokroviteljici županji Bredi Pečan in Občini Izola, Rdečemu križu Izola, JSRS za kulturo Izola, Banki Koper poslovna enota Izola, Obrtni zbornici Izola in Bučar-Miklavčič Nadi, ki so nas finančno podprli ter Domu upokojencev Izola za sodelovanje, hotelu Delfin in Branku Simonoviču, Nadi Dellore, Albertu Pucerju, mag. farrm Berici Makuc, dr. Mirani Male, učencem osnovne šole Portorož in Ireni Žerjal, mešanem pevskemu zbor društva upokojencev Izola pod vodstvom Angela Turka, literarni skupini za tretje življenjsko obdobje Izola, pevskemu zboru »Val morja in Marinaio bend« pod vodstvom Marjetke Popovski ter ženski vokalni skupini Korala iz Kopra in moškemu pevskemu zboru Tabor iz Lokev pri Divači pod vodstvom prof. Antona Baloha. Zahvaljujemo se vsem tekmovalcem, ki ste se udeležili tekmovanja v Domu upokojencev in Mariji Kolenc za pomoč pri delu v društvu. Posebna zahvala pa smo namenili Marjetki Popovski, ki se je kar tri večere trudila in uspešno vodila naše prireditve. PREDSEDNIK DRUŠTVA: Marjan PAVLIČ Antonictu Gregoriču v slovo Na hribu našem nekaj seje spremenilo-ga zapustilo... Stopinje bosonogih nog ne božajo ga več... Za dobro jutro več mu ne vošči prijazen nasmeh... Veš Antonieto, za nas simbol si bil dobrote, skromnosti, poštenja, pridnosti... Vsa dolga desetletja na hribu bil si boj le za obstoj -pripravljen nuditi pomoč, nikoli nič zahtevajoč... Znan nisi bil politikom, s teboj se ukvarjal ni ne policaj in malokdaj zdravnik... Preskromen Antonieto, počivaj v miru, tam gor kjerkoli je tvoj novi dom Na hribu našem brez tebe, je drugače Dragica Krajevne skupnosti pa nič KRAŠKA ULICA POSTAIA PROMETNA ZACATA Morda nam je sodobna demokracija res vzela nekaj pravic odločanja, na katere smo se že navadili v času takoimenovanega enoumja, vendar čisto pozabiti pa jih le ne moremo, posebej takrat, ko gre za naše interese oziroma interese nam bližjih ali pa tudi skupne interese, čeprav je te vedno težje artikulirati. Kakorkoli že, vse bolj občutljivi smo na dogajanje okrog nas, pa naj gre za medčloveške odnose ali za poseganje v naše okolje. Prejšnji teden smo tako dobili kar nekaj vprašanj v zvezi z urejanjem našega ? prostore. Ne o hitri cesti, svetilniku ali Kredu, pač pa zelo konkretna j£-| o na videz majhnih a vendar velikih težavah naših ljudi. PARKIRIŠČE ZA TRAPO POSTAJO Ulice jezijo j^Vuip- zdaj živahno pred vrati dvorišča za 1. Stanovalci Prekomorskih brigad zaradi selitve transformatorske postaje iz prostorov Elektro ■ . .. Primorske na parkirna mesta pred blokom. Ob tem opozarjajo, da imajo tam že itak cel kup težav z mirujočim in gibajočim prometom, še posebej poleti, ko se domačinom pridružijo še turisti. Vsako jutro pa je že Srednjo gostinsko in turistično 5! : ■ v šolo, ko velikokrat promet po enosmerni ulici preprosto obstane. Kot so povedali pa imajo težave s parkiranjem tako ali tako že v zakupu, zato so bili nemalo presenečeni, ko so ugotovili, da bodo transformatorsko postajo, ki je bila doslej v poslovnem prostoru Elektra, prestavili na prosto dobesedno pred blok in tako zasedli kar tri parkirna mesta pred blokom. Sprašujejo ali res ni bilo mogoče najti primernejše lokacije v bližini? Danilo Markočič, odgovore za odnose z javnostmi pri Občini Izola je s tem v zvezi povedal, da je bil zaradi pobude lastnikov objekta v Drevoredu 1. maja sprožen postopek za premestitev obstoječe TP skupaj s pripadajočimi SN in NN kablovodi iz stanovanjskega bloka Drevored 1. maja v montažno postajo na občinsko zemljišče ob stanovanjskem bloku. To površino so si stanovalci prisvojili, kot parkirno površino v velikosti dveh parkirnih mest. Pred časom je bilo predvideno in ponujena stanovalcem rešitev ureditve parkirnih mest med stanovanjskimi objeti, s posebnim režimom-vstopno/izstopno rampo samo za stanovalce omenjenih stanovanjskih enot. Pobudo za reševanje mirujočega prometa, bomo v sodelovanju s krajevno skupnostjo predstavili stanovalcem in pričakujemo, da bodo s konstruktivnimi rešitvami sodelovali pri rešitvi vprašanja parkiranja.... MOST ZAPRT, CESTA PREOZKA 2. Uporabniki nogometnega igrišča, posebej starši otrok, ki hodijo tja na treninge sprašujejo, zakaj je bilo treba preprečiti vožnjo s Prešernove preko mostička na parkirišče za stadionom, saj tam ni bilo nobene nesreče, Prešernova pa je itak načrtovana kot mestna ulica. Zaradi te omejitve zdaj namreč nastajajo nemogoče vozne razmere na Kraški ulici, ki je za pešče in voznike izredno nevarna. Tam je namreč ustavljanje in parkiranje prepovedano a to ne moti številnih voznikov, ki tam zasedejo polovico vozišča, tako da postane enosmerno, čeprav je v resnici dvosmerno. In če temu dodamo še otroke, ki se s kolesi ali peš odpravljajo ali vračajo s treninga je na dlani, da je Kraška ulica sila nevaren del Izole. Prav zato se uporabnikom zdi, da je bilo z zaprtjem mostička narejeno veliko več škode kot dobička. Iz občine so pojasnili, da je bil betonski mostiček postavljen za potrebe koncerta na stadionu! V sklopu mostička, se je izdalo soglasje za izvedbo začasnega priključka na Prešernovo cesto! Zadnji, ki je imel dovoljenje za začasni priključek je bil organizator javne prireditve »ROCK IN IZOLA« na mestnem stadionu v Izoli . Soglasje je št. 344-11-53/2004 z dne 22.06.2005. S soglasjem je bil obvezan organizator začasni priključek ukinit (vrniti v prvotno stanje) do 24 ure dne 08.07.2004. Inšpekcija ni kontrolirala ali je bilo zadevno povrnjeno v prvotno stanje in ni zahtevala od organizatorja, da to stori. Zato smo omenjeno zadevo dali na obravnavo komisiji za tehnično urejanje cestnega prometa, ki je glede na stanje mostu (most je med tem zaradi preobremenitve razpokal, čeprav je bila omejena tonaža na mostičku na 1,5 tone, se to ni upoštevalo...). Komisija se je po ogledu mostička odločila, da zaradi nevarnosti zrušitve, statusa objekta, načina izgradnje in s tem potencialne nevarnosti za udeležence, mostiček in priključek zapre. Na podlagi omenjenega je urad naslovil na vzdrževalca cest JP Komunala Izola dopis z zahtevkom po zaprtju priključka in vpostavitvi stanja pred posegom. KDO LAHKO GRADI NA ŠAREDU? 3. Stanovalci Šareda, posebej tisti, ki jih čakajo večja gradbena dela, potrpežljivo čakajo na sprejetje zazidalnega načrta, ki bo končno določil kaj in kje smejo graditi. Ob tem pa opažajo, da nekateri niso tako potrpežljivi kot oni. Najprej so opazovali, kako je eden od bodočih sosedov tam že sezidal visoko kamnito ograjo okoli svoje parcele, ki je morda res le ograja a je vidna cello iz Izole. Zdaj pa v bližini nekdo drugi začenja graditi hišo. Seveda jih zanima kako je to mogoče? Dobili so naslednji odgovor: Na vlogo stranke PIA STUDIO d.o.o., Liminjanska 96, Portorož je bila dne 12.8.2003 pod št. 350-06-142/2003 izdana lokacijska informacija za postavitev ograje in podpornih zidov okoli parcele št. 2948 k.o. Cetore. Lokacijska informacija kot podlago za postavitev ograje in zidu med drugim navaja naslednje akte: Odlok o razveljavitvi zazidalnega načrta za naselje Šared in o prepovedi delitve parcel, graditve in spremembe katastrske kulture zemljišča za območje planskih celot 10/1 in 10/2 (Ur.objave št. 1/01) ter občinski Odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Ur. objave občine Izola št.8/99, 17/99 ). Glede na navedeno je bila postavitev navedenih objektov možna ob predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pristojnega občinskega organa za upravljanje z občinskimi cestami ter soglasja občine Izola skladno z določili Odloka o razveljavitvi zazidalnega načrta za naselje Šared... Ker je skladno z veljavno zakonodajo za izpolnjevanje pogojev zadolžena stranka sama nimam podatkov o tem ali so bila potrebna soglasja za tak poseg tudi izdana. Lokacijska informacija je bila izdana pred Spremembo in dopolnitvijo prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Izola za obdobje 1986-1990-2000 za območje naselja Šared (Ur. objave občine Izola št. 18/04, 19/04 - prevod), pred sprejemom Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območji Šareda in Bolnišnice (UPB) (Ur. objave Občine Izola, št. 5/05) in pred uveljavitvijo Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov,... (Uradni list št. 114/03,130/04) DM Pomorstvo v Piranu, Izoli in Kopru ter gospodarska vloga severozahodne Istre v odnosu do Trsta v času Avstroogrske vladavinem Nadja Terčon: Z barko v Trst______________________________________ V prostorih knjižnice Mestne knjižnice v Izoli je bila v sredo, 19. oktobra - v tednu posvečenem vseživljenskem učenju - zainteresirani javnosti predstavljena knjiga NadjeTerčon z naslovom: Z barko v Trst. Ob tej priložnosti so se udeleženi pogovarjali tudi o pomorski in ribiški tematiki povezani s kulturno dediščino naših krajev. Za mnoge naše morjeplovce pomeni plovba v Trst kvečjemu udeležbo na regati Barkolani, za druge krajane pa je lahko to le še spomin na čase, ko se je s Trstom na veliko trgovalo. Minilo je dvajset let odkar je bila ukinjena redna potniška ladijska linija med Istro in Trstom. Rutinske komande ob carinskem pomolu z ladijskega mosta: “Tira il ponte, molla la poppa!” pa se še komaj kdo spomne. Monografija Nadje Terčon govori pomorstvu v Piranu, Izoli in Kopru ter o gospodarski vlogi, ki so jo imela ta mesta severozahodne Istre v odnosu do Trsta v obdobju od leta 1850 do 1918. Čeprav rdeča nit vsebine knjige kaže na pomorski promet in pomorsko ladjevje v času avstroogrskega cesarstva, je ta vseskozi prepletena tudi z bogato domoznansko pripovedjo in z njo povezano slikovno-ikonografsko dediščino tistega časa. Avtorica je zaposlena kot kustosinja - svetovalka v piranskem pomorskem muzeju. Kot dipl. zgodovinarka je avtorica številnih del s področja razvoja pomorstva in pristanišč v naših krajih ter področja industrijskega ribištva na slovenski obali, predvsem v Izoli. Pričujoča knjiga je tudi plod nadaljnjega dela in raziskav v podiplomskem študiju, saj je Nadja Terčon v letu 2003 magistrirala na temo: Pristaniški promet v Slovenski Istri 1850- 1918. Morje je zmeraj igralo pomembno vlogo pri oblikovanju trgovskih poti in pri rasti gospodarstva z morjem povezanih krajev. V obdobju avstroogrske vladavine pa se je zgodilo kar nekaj pomembnih zgodovinskih premikov, ki so občutno pospešili pomorski promet v Jadranu in širom sveta. Gradnja velikih parnikov, odprtje Sueškega prekopa, kolonizacija Novega sveta, izgradnja železnice iz Dunaja do Trsta, industrializacija in povpraševanje po surovinah ter sam geostrateški položaj so bili dejavniki, ki so staro Avstrijo silili k pospešenemu vlaganju v pomorstvo in priobalno pomorsko gospodarstvo. Znano je dejstvo, da je cestna povezava med obalnimi mesti konec 19. stol stalno pešala. V fondih mestnih arhivov lahko naletimo na dokumente, ki pričajo o stalno ogroženi obalni cesti, ki ji morski valovi niso prizanašali. Po drugi strani pa se je pa se je v tistem obdobju z rastjo industrializacije v Trstu in okolici večal pomorski - potniški in tovorni promet - med tem mestom in istrskimi obalnimi pristanišči. Trst, ki je takrat v okviru Avstrijskega primorja postajal najpomembnejša luka Habsburške monarhije, je prevzel Benetkam vodilno vlogo na Jadranu. Kmalu je postalo to mesto tudi eno izmed najpomembnejših pristanišč v tedanjem evropskem prostoru. Podobno preobrazbo so doživljala tudi istrska mesta. Piranska luka, ki je bila v tistih časih največja, je imela tudi večji pretovor - presegala je ostali dve obalni mesti vzeti skupaj. Proti Trstu so tovorili: sol, kamen, ribe, olje, vino in poljščine - predvsem pa “delovno silo”. V obalna mesta pa so peljali razno industrijsko blago...in seveda, delavce nazaj proti domu. Prav pomorstvo je torej takrat omogočalo nagli razvoj Trsta in posledično tudi razvoj gospodarsko v ta prostor vzajemno vpetih istrskih obalnih mest. Tukaj pa ne gre zanemariti dejstva, da so po ladjevju obalna mesta na začetku 20. stoletja Trst celo prekašala: seveda samo v številu bark, ne pa tudi po nosilnosti. K temu je vidno prispevala številčna izolska ribiška flota, ki je uspešno služila riboprcdelovalni industriji. V tem obdobju so igrale pomembno vlogo v pomorstvu teh krajev tudi številne ladjedelnice in manjše popravljalnice ladij (škveri). Veliki ladjedelnici za lesene ladje sta bili takrat v Kopru in tudi v Piranu, v Izoli pa je bilo le nekaj manjših “škverov”. Seveda pa so jeklo kod novi element ladjedelske gradnje prve uvajale Tržaške ladjedelnice. Slednje so poleg železarne predstavljale pomemben argument sezonskih, predvsem dnevnih migracij in cilj zaposlovanja prebivalcev iz tržaškega zaledja ter tudi širšega istrskega prostora. Podatke za knjigo je avtorica odkrila predvsem v arhivih tedanje Pomorske vlade in Gospodarske zbornice v Trstu, delno pa tudi v fondih naših arhivov in v Domoznanskih oddelkih knjižnic tako v Kopru kakor tudi v Piranu. Neprecenljiva pa je bila pri realizaciji dela podpora vodstva Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana, z direktorjem Flavijem Boninom na čelu ter nenazadnje tudi sodelavcev te ustanove, ki letos beleži petdeseto leto delovanja. Skladno s širokim izborom citirane referenčne literature lahko monografijo uvrstimo med pregledna dela pomorske literature za obravnavano obdobje. 35 grafičnih prikazov (slik) in 17 tabel (preglednic) prispeva k vsebini obsežno dodano vrednost. Slednje kažejo predvsem na poglobljeno in metodično raziskovalno delo___________________ Tako kot so za znanstveno razlago razvoja ribištva na tem območju relevantni statistični viri podatkov, so ti podatki nujni tudi za prikaz razvoja gospodarstva in z njim povezanega pomorskega prometa. Podobno pa se pri ribištvu in pri gospodarskem prometu pojavljajo neznanke v obliki obsega prometa, ki izhaja iz drobnega gospodarstva, kmetijstva in zasebnega ribištva. Te dejavnosti imajo pogosto vgrajeno tudi močno etnografsko komponento (npr. oblike “ekonomije preživetja”, druga -manjša pom. transportna sredstva ipd.), skrito budnemu uradniškemu (davčnemu) očesu, ki pa dodaja lokalni gospopdarski identiteti svojevrsten pečat. Tako popolno sožitje predstavlja naprimer dokument - fotografija na strani 32, ki je povzet iz zbirke razglednic Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja iz Kopra in vsebuje tako velik parnik v pristanišču, kakor tudi voz s konjsko vprego na rivi in presenetljivo obilno naloženi manjši čoln: batana (batej), batel, batclin, sandol (fasolera) ali morda čupa (zoppolo, copul) s kar dvema mornarjema na krovu. Ljudje namreč še pomnijo direndaj, ki so ga ustvarjale perice, mlekarice... in njihovi prevozniki, ko so vozili iz mesta perilo na pranje v Milje in tudi naprej proti Dolini in Glinščici ali proti istrskim krajem tako po cesti, kakor tudi po morju. V tej luči bi kazalo najti možnosti za nadaljnje raziskave, ki bi v javnosti verjetno zbudile še večje zanimanje in obogatile fonde morda tudi bodočega ribiškega muzeja. Nova publikacija UP-ZRS v Kopru v koprodukciji z Zgodovinskim društvom in Pomorskim muzejem v zbirki Knjižnica Annales Majora sodi med bisere domoznanske literature in jo lahko uvrstimo na polico med sorodne zvrsti, kot so na primer knjige etnologa Miroslava Pahorja, med dela zgodovinarja, raziskovalca in muzealca prof. Janeza Kramarja (1911-2002), po kakovosti pa bi monografijo lahko postavili ob bok nagrajeni “klasiki” npr. Lorinijevi knjigi o ribištvu in ribiškemu ladjevju za področje vzhodnega Jadrana, izdano na Dunaju v začetku minulega stoletja. _____________________________________________________________Vlado Bemetič JAZ POZNAM GOBE LISIČKE, JURČKE, ŽORDANE, IN MUŠNICE. NAJVEČ O GOBAH ME JE NAUČIL OČE. POVEDAL MI JE, KATERE SO UŽITNE IN KATERE NE. DOMA SEM IMELA KNJIGO O GOBAH, KI SEM JO PREBRALA IN POGLEDALA VSE SLIKE. ŠE NE SPOMNIM KAM JE ŠLA KNJIGA O GOBAH. POMEMBNO JE, DA SE ZA NABIRANJE GOB DOBRO ^fel PRIPRAVIMO. OBLEČEMO SI DOLGE HLAČE, JAKNO.I KAPO, IN SE POŠPRICAMO S SPREJEM PROTI m MRČESU. S SABO VZAMEMO KOŠARO, PALICO, IN ■ NOŽEK. KOŠARO RABIMO ZATO, DA JO NAPOLNIMO Z GOBAMI S PALICO RABIMO ZATO, DA Z NJO BRSKAMO PO GRMOVJU, Z NOŽKOM PA GOBE ODREŽEMO. TO MI JE POVEDAL MOJ OČE, KI IMA IZKUŠNJE. KO SEM ŠLA PRVIČ Z OČETOM NABIRAT GOBE, SEM BILA ŠE OTROK. ZELO ME JE RAZVESELILO, KO JIH JE OČE NAŠEL V BLIŽINI KAKŠNEGA DREVESA. NAJVEČKRAT NAJDEMO UŽITNE GOBE, VČASIH PA NALETIMO NA KAKŠNO STRUPENO MUŠNICO. V TEM PRIMERU, JO PUSTIMO KAR TAM V GOZDU. KO PRIDEMO DOMOV IZ GOZDA SE NAJPREJ PREOBLEČEMO IN POGLEDAMO, DA NAS NI KAJ PIČILO. POTEM ŽE ŠELE LOTIMO GOB. NAJPREJ JIH OČISTIMO Z NOŽKOM. POSTRGAMO DOL ZEMLJO IN OBREŽEMO, ČE JE KAJ ČRVIVO. POTEM GOBE OPEREMO. MENI SO GOBE DOBRE IN JIH PRIPOROČAM ENKRAT NA TEDEN Z JAJCI ZA KOSILO. VEČ KOT TOLIKO JIH NE SVETUJEM, KER SO TEŽKE ZA ŽELODEC. / NIVES Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper. Nogomet 3.SNL-zahod NK ZaricaiAvtoplus Korte 1:3 (0:0) Strelci: 0:1 - Furlanič (47'), 0:2 -Zelinčevič (501), 1:2 - Dolenc (74’), 1:3 -Reljič (92') Zarica pri Kranju, gledalcev 100, glavni sodnik Babnik Tomaž (Ljubljana - Šentvid) Avtoplus Korte: Sirotič, Serdinšek, Zelinčevič, Pirc, Begič, Furlanič, Malikovič (Meš - 71), Bašič, Reljič, Mehilli (Pahor -62), Baraca (Tonejc - 77) Takoj se je videlo, katero moštvo sodi v vrh in katero na dno tretjeligaškega prvenstva. Pa vendar so se Kortežani kar precej namučili preden so strli obrambo domačinov. Ko pa je Furlanič vendarle dosegel vodilni zadetek je bilo vse lažje in že tri minute kasneje je zadel branilec Zelinčevič, usodo gostiteljev, ki se niso nikakor predali pa je zapečatil Reljič z zadetkom v sodniškem podaljšku. Kortežani ostajajo tretje moštvo dosedanjega poteka prvenstva. KAPUČINO Sbertt Mm nrr4 ClIMraiEB Sar V ■ X W:, Dob-IzolaArgeta 2:0 (0:0) DOB PRI DOMŽALAH -Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Pavlovič (Krško) 6.5. Strelca: 1:0 -Cezar (81), 2:0-Ružič (90). Izola Argeta: Rupnik 7, G. Pahor 6, W,. Martincih 6 (od 71. Bašanovič 6,5), Šabič 6.5. Franetič 6,5, B. Božič 6,5, Radovac 6,5 (od 66. Batista 6), Maletič 7, Lazar 6 - • (od 80. Mrak -), Sirotič 6.5, Bogatinov -r-.. 6.5. Trener: Aljoša Pucer. ......... Izolska enajsterica je po zmagah v zadnjih dveh krogih kljub neugodnemu nasprotniku srečanje začela z dobršno mero motivacije. To se je odrazilo tudi v njihovi igri, saj so bili nevarnejši od gostiteljev. Prvo večjo možnost za vodstvo je imel Bogatinov, a je meril nekoliko previsoko in zadel prečnik. Zatem sta se podobni priložnosti ponudili še Pahorju in Radovcu, a se znova ni izšlo po načrtih. Tudi domačini so bili dvakrat zelo blizu zadetku, a jim je to z dobrimi obrambami preprečil vratar Izole Rupnik. Nadaljevanje je prineslo bolj umirjen ritem igre brez vznemirljivih akcij. Do preobrata je prišlo po prvi menjavi pri Izoli zaradi slabe komunikacije med Bogatinovom, sicer neuradnim trenerjem, in Mrakom na klopi. Izolski strateg je nameraval poskusiti s več napadalci na račun sicer zanesljivega Radovca, katerega je zaradi nesporazuma pomotoma na isti poziciji zamenjal tokrat slabši Batista. Kljub dodatnim okrepitvam v napadu so Izolani precej popustili, kar je Dob kaznoval z dvema zadetkoma v izolski mreži. Stanje na lestvici je ob porazu Izole in zmagi Kort spremenjeno. Vodi Bonifika -20 točk, Kalcer Radomlje jih ima 19, Avtoplus Korte pa 18. Izola je padla za tri mesta in je šesta (17. točk). V nedeljo igra Izola doma z Ihanom, Kortežani pa bodo z Adrijo igrali že v soboto. Obe tekmi bodo začeli ob 15.00 uri. BV 1.S0L CPKHitachi:Nova KBM Branik 10:3 IZOLA - Dvorana v Livadah, gledalcev 80, sodnika Šketa (Braslovče), Založnik (Ljubno). Po nizih: -19, -17,19. CPK Hitachi: Čcklič, J. Pcšič, Ceršak, Fajič, M. PcŠič, Bandelj, Dobrinja, Kolar, Stanič, Zavrtanik. Trener: Tihomir Pcšič. V izolskem taboru kaj več kot častni poraz proti vodilni ekipi tudi niso pričakovali. Njihov nastop je bil soliden, čeprav bi lahko z manj napakami v obrambi iztržili nekaj več točk. Domačinke so namreč dokaj uspešno kljubovale v bloku, Kolarjeva pa je ob dobrih asistencah Staničeve z učinkovitimi napadi nabrala kar zajetno število točk. Tudi nastop novink Geršakove in Zavrtanikove je bil zadovoljiv. Sicer pa so bile Izolanke, pri katerih je zaradi poškodbe Tamara Dobrinja igrala le za pokušino, deležne napadov z vseh mariborskih pozicij. Pri tem je bila zelo uspešna tudi nekdanja igralka Kopra Marina Cvetanovič, sicer pa je Branik s svojo skorajda brezhibno igro potrdil, da ne sodi zaman v vrh ženske odbojke pri nas. Kljub kakovostni premoči Branika je bilo občasno videti tudi nekaj atraktivnih bojev za točke, kar je navdušilo gledalce, ki se v vse večjem številu pojavljajo na tekmah izolske šesterke. CPK Hitachi je trenutno peti, v vodstvu pa je Branik pred Luko in Sloving Vitalom. V naslednjem krogu čaka naše odbojkarice težko gostovanje pri Šentvidu, prvaku lanske druge lige. BV ZAPLETI Z OBČNIM ZBOROM MNK IZOLA Po objavi napovedi izrednega občnega zbora MNK Izola v prejšnjem Mandraču smo v uredništvo prejeli dopis štirih članov UO z naslednjo vsebino: Upravni odbor MNK Izola ni prejel nobene pobude članov kluba, na podlagi katere bi v skladu s 14. členom Statuta društva MNK Izola lahko sprejel sklep o sklicu izrednega občnega zbora. Navedeni 14. člen statuta veleva, da se izredni občni zbor skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od sprejema zahteve za sklic. Izredni občni zbor, ki naj bi ga sklicali člani kluba za 31.10.2005, je sklican v nasprotju z določili statuta, in zato so kakršne koli odločitve navedenega izrednega občnega zbora brez pravne veljave in niso legitimne. Sicer pa je Upravni odbor MNK Izola v skladu s pooblastili na svoji seji dne 19.10.2005 obravnaval več točk in sprejel nekatere sklepe. V prvi točki je obravnaval nepreklicno odstopno izjavo člana UO MNK Izola - g. Bogdana Brusa in sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije člana UO MNK Izola. Na podlagi ugotovitvenega sklepa UO MNK Izola so g. Bogdanu Brusu prenehale vse funkcije v društvu in s tem tudi pooblastila, ki so imenovanemu bila podeljena s strani draštva. V četrti točki je bil soglasno sprejet sklep o sklicu izrednega občnega zbora MNK Izola in sicer predvidoma v petek, 25.11.2005, ob 18. uri, v Kulturnem domu Izola. S sklepom je bil sprejet tudi dnevni red izrednega občnega zbora: 1. razrešitev organov društva, 2. izvolitev novih organov društva in 3. določitev letne članarina. Najkasneje 15 dni pred sklicem izrednega občnega zbora društva bodo vsem članom društva poslana pisna vabila in gradivo. UO MNK Izola Srečko Zebec,Aleš Milanič, Šefik Karič, Vinko Gregorič Mali nogomet (futsal) MOKERC IB-IZOLA 12:9 (5:11 Ižanci so gostili Izolane, za katere je prvič po prestani kazni nastopil tudi futsal virtuoz Valdi Lakošcljac, a tudi on ni prinesel prve zmage Izolanom. Prvi polčas so domači dobili kar 5:1 in v drugi del so Izolani krenili hazardersko - na vse ali nič. Od prve minute dalje so zaigrali z vratarjem v polju, odgovorno nalogo je v svoje noge prevzel prav Lakošeljac in gostom je uspel neverjetni comeback. V pičlih šestih minutah so najprej izenačili, minuto kasneje prek Valdija celo povedli in, ko smo vsi mislili, da so domači v nokautu, so se vrnili in v napeti končnici uspeli zmagati. POGLED f\ S STRANI /'Tr Y piše ŽARKO za Kapučino Športi Popravljen slab vtis, Celjani in Velenjčani so v evropski ligi zmagali v gosteh in vodijo v svojih skupinah. Domače prvenstvo pa zopet ni moglo brez presenečenj. Zopet so Hrpeljčani razočarali, Koprčani so po dveh porazih zmagali in bolj mimo pričakujejo Evropo. Očitno se dvigajo Trboveljčani, razočarani so v Šk. Loki, najtežje je "Hišam" iz Ribnice saj zasedajo zadnje mesto na lestvici. Prvenstvo bo sedaj prekinjeno zaradi reprezentančnih priprav v SČG. Selektor bo imel "pisano" ekipo, veliko je poškodovanih, nekaj pa nam nagajajo tudi naši sosedje. Koliko velja podpis dogovora o sodelovanjumed rokometnima zvezama Slovenije in Hrvaške je že takoj jasno. Žensko prvenstvo je za nas in naše sosede daleč od željenega. V sredo, proti Olimpiji so Izolanke odigrale slabo, veliko bolje je bilo v soboto. Proti podružnici Krima, Irmi Dolgun, je res nekaj zmanjkalo. Še vedno je odsotna vsa zunanja strelska linija, vse je še toliko bolj opazno v obrambi. Nismo pa sami v "nesreči", nekaterim z višjim vloškom tudi ne gre po načrtih. Tudi v naslednjih kolih bodo Izolanke težko prišle do točk. Tri kola še ostajajo v tem letu, med pavzo pa bo potrebno stvari dvigniti na višjo raven. Tudi IB liga bo pavzirala, Izolani so po sobotni zmagi v sredini lestvice. Pričakovana zmaga, potek tekme pa po starem scenariju. Slab začetek, nato povlečejo in zmagajo. Zakaj tako? Enostavno vprašanje, odgovor pa težak, tudi za tiste ki stvari razumejo. Nadaljevanje prvenstva, 5. 11. prinaša zanimivo srečanje, v Izolo prihaja Vel. Nedelja. Rezultat bo dal pravi odgovor o vrednosti ekipe. Ponavljanje, da res ni velikih ambicij je že izrabljeno. Publika sigurno pričakuje več, tudi brez želje po napredovanju bi bilo lepo biti prvi. Sicer pa je iskanje "resnice" težko, nekateri že sedaj nočejo več govoriti z menoj o rokometu. www.goldenindex.com POKROVITEll A MTP' TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! JLVli SL AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1.SR1-Ionske ŽRK IZOLA :DRŠ INNA DOLGUN 27:30(15:151 Rokometna dvorana Kraška, gledalcev 150, Sodnika: Okleščen, Svolšak ŽRK Izola: TutnjiČ, Šimer (1), Poljak (2), Mitruševska (3), Maršič, Bizjak, Benčič, Čulina, Poljšak (1), Barič (7), Poropat (2), Nižctič (3), Gatarič (2), Adamič (6) DRŠ Inna Dolgun: Subotič, Krojtorovič, Javornik, Zrnec (13), Gros (2), Sotler (3), Čulibrk (1), Bojanič (4), Kovač, Vidic (1), Oven (3), Daneva, Zrimšek (1), Vergeljuk (2) Igralke Izole so tokrat zaigrale bolj odločno in ves polčas vodile. V 20. minuti je bilo že 12:7, trener gostij pa je z minuto odmora domače igralke umiril in do konca polčasa so gostje tudi rezultat izenačile. V nadaljevanju se je tempo igre dvignil, oboje so tudi grešile , domačim pa je le uspelo vodstvo z dvema goloma prednosti. Z vstopom Vergeljukove so gostje pridobile na prodornosti in začele zadevati predvsem iz 6m. Morda sta sodnika le malo preveč "zaščitila" Vergeljukovo in vprašanje je kako bi se končalo brez njene pomoči. Kljub porazu je publika domačo ekipo toplo pozdravila, napredek je očiten in do novih točk ni daleč. (Žarko Kovačič) 1.RSRL-moški RK CERKLJE: RDISTRARENZ PLINI IZOLA 28:36 (11:151 Izola:Kevič, ŠkrbiČ 3, Cetin 3, SrabotiČ 2, Lukcžič 2, Jurman, Zorič-Stepančič 1, Vidali, Čebul, Kleva 7, RokviČ 4, Čebular 3, Velušček, Žegcr 11 Izolani so proti zadnjeuvrščeni ekipi začeli ležerno in celo dovolili domačim da povedejo, potem pa so se vendarle zbrali, z nekaj več odgovornosti prevzeli vodenje igre in rezultat ni bil več vprašljiv. To je bila prva zmaga Izolanov v gosteh v letošnjem prvo b ligašklem prvenstvu. MLADINCI. 4.KR0G RD ISTRARENZ PLINI IZOLA:RD RIBNICA RIKO HIŠE 29:29(14:121 Minulo nedeljo so naši mladinci odigrali prvo tekmo pred domačimi gledalci in se v njej zelo izkazali. Ribničani so takoj na začetku povedli, a so domači kmalu prešli v vodstvo s 4:1 in favoriziranim gostom napovedali trd boj. Prvi polčas je minil v znamenju suverene igre Izolanov, ki so v tem delu vodili za največ štiri zadetke (11:7). Kasneje je sledil manjši padec v igri in gostje so znižali na 12:10. Do polčasa se razlika ni spremenila. V drugem polčasu se je vse vrtelo okoli enih ali drugih. Najprej so domači naredili delni izid 4:0, a so jim gostje v roku petih minut vrnili s petimi zaporednimi goli. Sledile so spet minute Izolanov (4:0). Pri izidu 24:20 je marsikdo na tribunah že pomislil, da je tekma odločena, a so Notranjci takrat zaigrali na vse ali nič, kar se jim je po zahtevani minuti odmora tudi obrestovalo. Zadevali so iz vseh položajev, medtem ko so naši fantje le enkrat uspeli premagati gostujočega vratarja. Pri 25:28 je trener domačih Hrvatin vzel minuto odmora, po kateri so domači spremenili obrambno različico na 4-2. To se je izkazalo kot odločilno, saj gostje v napadu niso več našli rešitve, v obrambi pa niso bili kos nepopustljivim domačinom. Pri domačih velja pohvaliti Srabotiča in Gomezelja, odlično pa je svojo nalogo opravil tudi vratar Velušček. Za Izolo so igrali: Matej Velušček, David Ivačič, Martin Franetič, Luka Gomezclj 1, Milan Tontič, Amel Redžič. Luka Volk 5, Rok Jurman 1, Matej SrabotiČ 2, Uroš SrabotiČ 10, Matic Čebulj 2, Rok Gomezclj 8, Matej Gregorčič, Uroš Čuk Jadranje DP veljavno s tremi regatami Kaže, da izbrani termini državnih jadralskih prvenstev niso vetrovno najugodnejši, saj se je lansko v organizaciji JK Pirat končalo brez izpeljane regate, letošnje pa so v JK Burja razglasili za veljavno z minimalnim potrebnim številom regat. V razredu laser standard je absolutni zmagovalec in naslov državnega prvaka še osmič zapored osvojil Vasilij Žbogar, ki je na domačem terenu nastopil z izposojeno jadrnico, saj ima svojo v Splitu za trening in drago v Franciji pri trenerju Trevoiju Millarju pripravljeno za regate po Evropi. Med 24 tekmeci enoseda laser radial je bila absolutno najhitrejša evropska prvakinja s Kostrene pri Reki Tina Mihelič, v članski in mladinski konkurenci pa je zlato pripadlo 17-letnemu Daniyu Stanišiču iz Pirana, ki je tako prvič osvojil naslov državnega prvaka. Najstarejša aktivna slovenska jadralca v olimpijskih krogih ki slišita na ime Tomaž Čopi in Davor Glavina pa sta postala nova državna prvaka razreda 470. »Najina prednost je bila ta, da sva bila morda malo bolj jezna, ker sva na svetovnem prvenstvu v San Franciscu nekoliko slabše jadrala. Tudi vetrovni pogoji, ki smo jih imeli v petek so nam vedno ustrezali, sva nekoliko lažja in vse skupaj se je poznalo pri rezultatu«, je pred podelitvijo medalj povedal flokist zmagovalnega dua, sicer vse bolj Izolan, Davor Glavina. Portoroška olimpijca sta tako naziv po dveh letih odvzela koprskemu tandemu Hmeljak-Nevečny, sicer trikratnim mladinskim evropskim prvakom. Sicer pa je Davor Glavina demantiral govorice, da je njegova jadralska zgodba s Čopijem pri koncu. Čeprav imata oba člana portoroškega jahtnega kluba poleg jadranja tudi druge obveznosti, med dragim ima Glavina družino ki je pogosto prikrajšana zaradi njegovih jadralskih nastopov po svetu, 36-letna reprezentanta še ne razmišljata o tem, da bi si nataknila copate. Sicer pa so od Izolanov medalje na državnem prvenstvu osvojili še:v Laser Radial -mladinci: 3. Vito Batistič (JK Burja Izola), Laser Standard: L Vasilij Žbogar (JK Burja Izola), 3. Jan Mikulin (JK Burja Izola), 470: 3. Jurc Žbogar - Sandi Dekleva (JK Burja Izola), 470 mladinci: 1. Mitja Mikulin - Sebastian Prinčič (JK Burja Izola) namizniteniSisNiL uče Kaiuh:Argeta6:3 V tretjem krogu je ekipa Argete nastopila v gosteh pri Kajuhu iz Ljubljane. Dvoboj je pričel zelo izenačeno. V prvih dveh krogih se je rezultat stalno menjaval in do igre dvojic je bilo stanje 3.3. Sledila je igra dvojic, ki našim igralkam v letošnjem prvenstvu ne gre najbolje. Mladi Kristin ni uspelo v ključnih trenutkih slediti zamislim Kristine in tako so domačinke zmagale 3:1. Nato je Kristina z 1:3 izgubila proti Polončičevi. Kristin Fatorič pa je po vodstvu 2:1 in 10:8 izgubila tesno 2:3 na razlike proti Lesarjevi v petem setu. Dve zmagi je tako ekipi prinesla Kristina Rahotin in eno Kristin Fatorič. Za ekipo sta nastopili še Alenka Ačimovič in Nika Marušič. III.SNTL-člani Arrigoni: Škofja Loka 6:0 V drugem krogu so člani igrali doma. Zjutraj so 6:0 gladko premagali solidno ekipo Škofje Loke. Člani Arrigonija so šli v dvoboj zelo resno, saj niso želeli po nepotrebnem izgubljati moči. Zavedali so se, da jih popoldan čaka najmočnejša ekipa v ligi, kjer bo še kako odločala vzdržljivostjo dve zmagi so ekipi prinesli Marino Filipas, Gregor Vukovič in Simon Frank. Arrigoni: Rakek 6:4 Popoldan so Izolani igrali proti favorizirani ekipi Rakeka. Dvoboj so igralci Arriganija pričeli presenetljivo dobro in povsem zasluženo povedli 5.1. Sledili so izenačeni dvoboji v katerih so se igralci Rakeka nevarno približali na 4:5. Vse dvome je v zadnji tekmi rešil Simon Frank, ki je gladko 3:0 premagal Medena. Igralec dvoboja je bil s tremi zmagami Simon Frank. Gladko 3:0 je premagal tudi Vizjaka, najmočnejšega igralca gostov, ki je do letos dobrih petnajst let igral v Italiji. Tudi tokrat, se je z dvema zanesljivima zmagama izkazal Iztok Jerman, eno zmago je prinesel Gregor Vukovič, ki pa je bil zelo blizu tudi dragemu igralcu gostov. Proti Rebcu je klonil šele v petem odločilnem setu 11:13. Poleg igralcev velja pohvaliti tudi trenerja Marina Filipasa, ki je zelo veliko prspeval k motivaciji igralcev in vzdušju v ekipi. Mladinke in mladinci prvi V nedeljo je v Izoli potekal polfinalni ekipni kvalifikacijski turnir za mladince in mladinke. Iz tega turnirja sta se dve najboljši ekipi uvrstili na državno prvenstvo med najboljših osem ekip. Mladinke so kot nosilke kvalifikacijske skupine opravičile vlogo favoritinj. Gladko so zmagale 4:0 ekipi Ljubljane in Vesne. Draga je bila ekipa Vesne, tretja pa Ljubljana, za ekipo so nastopile Kristin Fatorič, Nika Marušič, Alenka Ačimovič in Maja Grizelj. Mladinci so gladko 4:0 premagali Novo Gorico in Ljubljansko Ilirijo. V tesni tekmi so 3:4 premagali prve nosilce skupine tempo iz Velenja, kar je bilo tudi ugodno presenečenje turnirja. Igralec tega dvoboja je bil z obema zmagama Gregor Vukovič. Pri rezultatu 3:3 je takrat pomembno zmago prinesel ekipi Luka Argenti. Še eno zmago pa je prispeval par FrankVukovič. Pomembno je, da se je ekipa dobro dopolnjevala. Tokrat športna sreča Simonu Franku ni bila naklonjena, sta pa zato zmago prinesla posamezno Gregor in Luka. K0Š3rk3 - lil članska liga zahod Trzin telovadnica OŠ Trzin, sobota 22.10., gledalcev okoli 60. KK Trzin: KK Izola 92:82 (18:26,2532,28:17,21:171 Haskič M. (21), Stiplovšek L. (7), Sukič M. (20), Vukovič D. (4), Bjeloševič D. (9), Terčelj M. (14), Bajič B. (0), Rajčič S. (6), Milkovič M. (0), Pečar R. (8), Sušelj T. (8), Jelič M. (0). Trener: Uranjak D. pomočnik: Matjaševič J. Tekma se je začela z enominutnim molkom v spomin na pokojnega predsednika KK Izola, Milenka Oliča Igra je bila takoj zelo ostra in razburljiva. Dober je bil začetek naših fantov ki so v sredini I četrtine povedli in nato vseskozi držali prednost do zadnje četrtine, prednost pa je bila včasih tudi do 13 pik. Domačini so zmanjševali prednost od trenutka, ko se je poškodoval Luka Stiplovšek, ki do konca tekme ni mogel več igrati. Fantje so postali nervozni in začele so se pripombe sodnikom, ki niso bili prav dorasli tej tekmi in tako sta sledili dve tehnični napaki in prednost je splahnela, na koncu pa so domačini zmagali za polnih 10 točk. Za borbenost je treba pohvaliti vso ekipo, kritike pa si zaslužijo za nepotrebne tehnične napake ki so bile usodne za končni rezultat. Naslednja prvenstvena tekma bo v soboto, 29.10. ob 19.00 uri v Livadah, nasprotnik pa bo ŠD Plava laguna. Jadranje Devetdeset jadralcev iz italije, Češke, Švice, Hrvaške in Slovenije, v dveh jadralnih razredih, ki nista v programu olimpijskih iger, je vsekakor lepa številka in toliko se jih je zbralo ta konec tedna v Izoli, kjer sta JK Olimpic in JK Fireball pripravila državno prvenstvo jadralcev v razredih Evropa in Fireball. V obeh razredih je tekmovalo po 30 jadrnic, organizatoiji pa so lahko zadovoljni, saj so prvi dan, v petek, izpeljali štiri plove v razredu Fireball in tri plove v razredu Evropa, kar je zadoščalo za veljavnost državnega prvenstva. Sicer pa so bili v obeh razredih v absolutni konkurenci boljši tuji tekmovalci. Pri Fireballih večkratna evropska prvaka Erich in Ruedi Moser iz Švice, druga sta bila njuna rojaka Kurt Venhoda in Sonja Zaugg, tretja pa, kot rečeno naša Kocjančič in Vodopivec. Pri Evropejcih pa je bil najboljši Alessandro Durante iz Trsta pred Josipom Kršancem iz Opatije ter Daliborom Štrbccm s Cresa. Med Evropejkami je bila najboljša Francesca Komatar iz Trsta pred Natašo Valentič iz zamejske Sirene in Portorožanko Tino Mrak. Od Izolanov so po državnih naslovih posegli: Fireball: 3. Kavčič - Pečaver (Olimpic), Evropa (moški): 1. Andraž Jadek, 2. Nejc Dolinšek (oba Olimpic)______________________ mesto Ime kluba igrano zmage porazi dani.ko. prej. ko. razlika točke 1 ŠD Mavrica Kamnik 1 1 O 114 38 76 2 2 KK Lastovka 1 1 O 83 62 21 2 3 ŠD Trzin 1 1 O 92 82 10 2 4 ŠD Jurij Plava laguna 1 1 O 92 83 9 2 5 KK Vipava 1 O 1 83 92 -9 1 6 KK Izola I O 1 82 92 -LO 1 7 KK Smlednik 1 0 1 62 83 -21 1 8 KK Salonit 1 0 1 38 114 -76 1 9 ŠD Fenomeni O 0 O O O O O Valobran \r KIPARJI SO ODŠLI, KAMENJE JE OSTALO V torek popoldne se j'e na izolskem valobranu končala prva kiparska delavnica poimenovana Valobran na kateri je peterica mladih kiparjev iz različnih koncev sveta ustvarjala kipe in na ta način oblikovala del bodoče izolske promenade. Čeprav je umetnike spremljalo slabo vreme so večino del dokončali in so zdaj že na ogled. Mladim ustvarjalcev: Emilu Adamecu, Brunu Fleuritu, Darku Brajkoviču, Nyanda Rudi Yekwai-u, Tapiwi Chapo, Aljoši Golubiču in Milanu Marušiču se je za delo na valobranu zahvalil podžupan občine Izola, Igor Franca in jim predal priložnostna priznanja. Mladi kiparji so sicer potarnali, da je kamen zelo trd in je bilo delo težje od pričakovanega, zato pa je bilo navdiha toliko več, saj so se v IZoli hitro znašli in postali njen del. In še bodo prišli, so rekli, seveda če jih bo občina tudi drugo leto povabila. DODATNO OŽIVLJANJE ULICE V senci dogajanja na valobranu pa slikarji in drugi umetniki, ki ustvarjajo v starem mestu še naprej iščejo oblike, kako vendarle privabiti kakšnega mimoidočega turista ali vsaj domačina. Da bi opustelo ulico vsaj malo oživeli so se domislili, da bodo imeli kosila na prostem. Naš karikaturist je glavni kuhar, ostali pa pomagajo pri delanju dobrega vtisa. Ulica je bila takrat res malo bolj živa. Vrhunec Shoto jeseni Glasbena jesen Shoto kluba je ob svojem napovedanem vrhuncu obdržala obljube in postregla sprva v četrtek z ambientalno emocionalnimi Švedi September Malevolence, v soboto z izjemnimi Britanci Bikini Atoli in za konec še v ponedeljek z norveškimi Dominic. Četrtkov koncert čustveno nabitih Švedov nam je pokazal, zakaj je odrski nastop vsaj toliko pomemben, kot glasbeno izvajanje. Kljub temu, da so morali zamenjati polovico zasedbe na dan začetka te njihove prve evropske turneje, so se emo fantje iz Goteborga silno prikupili prisotnim , ne preveč številnim medtedenskim poslušalcem. Njihov emocionalno začinjeni ambientalni post hardeore odlikujejo izjemni, čeprav redkokdaj uporabljeni vokal, postopno naraščanje dinamike iz izjemno mirnih začetkov popevk pa do popolnega emo trušča, ter prej omenjni odrski nastop, ko glasbeniki s samo obrazno mimiko povejo več, kot bi marsikdo s štirimi kiticami in dvemi refreni besedila. Med drugim so se izolskim lokal patriotom prikupili tudi zaradi zadnje pesmi, ki so jo osnovali, zvadili, odigrali, posneli in posvetili Izoli. Vešči diplomati, ni kaj. V soboto pa so prišle na vrsto napovedane zvezde te Shoto jeseni. Bikini Atoli, ki domujejo v Londonu, so upravičeno, kot jih opisujejo v medmrežnem neodvisnem tisku, povezava med Nick Caveom in Sonic Youthi. Štiričlanska zasedba je na noge spravila še vsakega tako hladnega poslušalca in ga ni bilo junaka, ki bi na koncu koncerta pojamral nad izvajalci. Koncert so sicer odprli tržaški September! Oth in še enkrat več dokazali, da vaja dela mojstra, saj so v tem njihovem že šestem nastopu v izolskem plažno alternativnem klubu zveneli bolje, kot kadarkoli prej in si počasi zaslužijo že bolj oddaljena koncertna prizorišča. Matematični post punk, prepoln zlomljenih ritmov, piskajočih kitar in rockVrollastega vokala je bil več kot dostojna uvertura nastopu simpatičnih angležev, ki so se jim za začetek lepo zahvalili za obstoj, nato pa so začeli z verjetno najmimejšo skladbo iz njihovega repertoaija, Silver Moon. Nenavadna odločitev, ki pa ni zvenela napačno. Nato so ritmi postajali trši in kitare glasnejše, klaviature mogočnejše, vokal vodje skupine Gideona pa je pokazal, da interpretacija pomeni včasih več, kot pa preprosto kričanje. In vokal je tudi eden od razlogov, da se ta skupina spogleduje z raznimi legendami glasbenega podzemlja, kot so Sonic Youth in John Spencer Blues Explosion. Mehek, globok, harmoničen in nevsiljiv. In prijeten. Po enournem razkazovanju svojih glasbenih sposobnosti so nastop zaključili še z obveznim bisom, kitarsko himno Nervous Wreck iz zadnjega albuma. Dejstvo je, da če bi vsak dan hodili na takšne koncerte, bi čas prekleto hitro minil in še preden bi se dobro zavedali, kaj sploh počnemo na tem našem zakotnem planetu, bi bilo vsega konec. Toda dejstvo je tudi, da je to nemogoče in zato lahko mimo spimo naprej, v upanju, da bo še kakšen večer minil tako hitro in nas kljub temu napolnil s takšno količino dobrih občutkov. V ponedeljek je Shoto klub gostil prve norvežane, Dominic. Fantje, ki se ubadajo z melodičnim emo corom so se pretvarjali, da jih je na koncert prišla pozdraviti cela množica lokalne rockerske kulture, kljub temu, da jih je pod odrom poslušala peščica zanesenjakov. Tričetrt ure pa je bilo dovolj, da so nam pokazali česa so zmožni. Energija na kvadrat. Naslednji koncert v Shoto klubu se bo zgodil v nedeljo 6.11. Gostili bomo nizozemskega rockerja/pisatelja, ki se skriva pod imenom VA6UE AN6ELS. Več o njem pa prihodnjič.____________________________________________ Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vljudno vabi na predstavitev knjige Isabelle Flego ONKRAJ ZENIC v petek,28. oktobra 2005, ob 19.00 uri v Palači Manzioli Izola Sobota, 5. novembra, ob 20.00 - Kulturni dom Izola Špasteatcr 5zensk.com - komedija režija Tijana Zinajiae Igrajo: Marijana Brecelj, Nataša B.Gračner, Tina Gorenjak, Janja Majzelj, Zvezdana Mlakar NAVODILA ZA UPORABO MOŠKIH V 5 DELIH - Vsaka ženska prikaže svoj karakter, s povsem običajnim vprašanjem : Zakaj moški ne vzdržijo dolgo ? Imenitna igralska zasedba, duhoviti dialogi, globokoumna razglabljanja, predvs^n pa, kaj si Smoških.com misli o vsem tem?Prvi del trilogije, ki navdušuje tisoče gledalcev v Španiji, sedaj pa je na pohodu tudi v Sloveniji! Ogled priporočamo obema spoloma! Vstopnice so ze v prodaji - v Galeriji Alga, Kristanov trg od 10.00 do 12.00, od 17.00 do 19.00, sobota od 10.00 do 12.00, nedelje, prazniki zaprto Tei.: 641 84 39 Vstopnina: 2.300 SIT v predprodaji, upokojenci, študentje 2.100 SIT, na dan predstave 2.500 SIT, upokojenci, študentje 2.300 SIT Rodoslovci, pozor!!! Naslednji sestanek Obalne sekcije rodoslovnega društva bo v četrtek, 3.novembra 2005 ob 17.uri v mestni knjižnici Izola. Vabljeni! Razstava v Ateljeju D uka v Piranu »Serpentinova stvarjenja«' Predstavlja se nam Iztok BoblC. »ZVEZDICE« -PROGRAM ZA NOVEMBER Sobota 5.11. Plavanje v bazenu v Žusterni Sobota 12.11.Tekmovanje na poligonu z rolerji Sobota 19.11 Pohod do Strunjana, nabiranje materialov za delavnice Sobota 26.11.Turnir med dvema ognjema • Delavnica je odprta vsak delovni dan od 15. do 19. ure, v času šolskih počitnic pa od 8. do 15. ure. • Poleg tega pa bo v času jesenskih počitnic na tržnici v Izoli predstavitvena stojnica z otroškimi izdelki. Na obisk bomo povabili folklorno skupino, ki nam bo predstavila istrsko nošo in plese. • Cel november bomo zbirali odpadni material za delavnice, in sicer: STAR PAPIR, TETRAPAKE OD MLEKA IN JOGURTA, OVITKE OD ZOBNE PASTE, PRAZNE PLASTENKE IN JOGURTOVE LONČKE. Če vam karkoli od tega ostaja doma, nam je zelo dobrodošlo! UVOD V ZAČETNI TEČAJ INDIJSKE KUHINJE Vabimo Vas na popoldan s skrivnostmi indijske kuhinje SASIKALA PERUMAL: »TAKO KUHA MOJA MAMA« V soboto, 29.10.2005 ob 17.uri v kuhinji »Zvezdic« na Gorkijevi ulici 8 (ob parku Pietro Coppo). Na tečaju se bomo seznanili z glavnimi značilnostmi indijske kuhinje in se s Sasikala Parumal naučili kuhanja nekaj najbolj značilnih jedi. Kotizacija znaša 2000,00 SIT. Ker je število udeležencev omejeno, prosim javite Vašo udeležbo na tel. 031 460 901 (Barbara). Društvo ZDRAV PODJETNIK organizira v v prostorih Krka Zdravilišča Strunjan razstavo izdelkov domače in umetne obrti, kjer bodo razstavljale! ponudili številne izdelke s pridihom naše dediščine. Cilj je odpreti nov pogled na obdarovanje poslovnih partnerjev in dodati novo vrednost v ponudbo poslovnih daril ob bližajočih se novoletnih praznikih. V soboto, dne 29.10.2005 bodo torej pripravili celodnevno razstavo unikatnih izdelkov. Razstava bo odprta od 10.00 do 21.00 ure.Ustvarjalci bodo z veseljem prikazali svoje izdelke, z njimi se bomo pogovarjali o vsebini njihovega ustvarjanja, za vse informacije bo v času razstave na voljo »informator«. Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure Območna izpostava JSKD Izola vabi na otvoritev razstave likovnih del članice društva LIK Izola MARICE FRANČEŠKIN v izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6) Razstava bo na ogled do 9. novembra ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. Vljudno vabljeni na ogled razstave Koper - Mesto stoterih dimnikov V Manziolijevi Palači v Izoli. Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, W M /\M k)W ( t,A LlfBRflS Ker se bi ža noc carovmc bo pravljična urica v četrtek, 27. oktobra 2005 ob 17. uri, dnevu primerna, otroci bodo prisluhnil pravljici Julie Donaldson »Zverjasec«. Po pravljici, pa bodo otroci uporabili vso svojo domišljijo za risanje »strašnega« zverjasca. Pravljične urice vodi Elka Sabadin. URNIK: od 10.00 do 18.00 sobota od 9.00 do 13.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135 ZELENKO STUDIO Karel Zelenko - grafike Nina Zelenko Mijatovič, Pavle Mijatovič, Galerija lasala m if I 1 m-.. KINO ODEON Art kino 21. in 28.10.11118.00 in 29.10. lH 20.30 ter 30.-3110.1010.00 GOSPOD IN GOSPA SMITH leriUDimliman niMimi Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska NVNKEtanilešklpiinaplsD 20.10. /30.-31.10. lil 2030 in 29.10./l-2.11lt10.00 NA SLEDI PRACOVEKA-8etlialnsttnaiii:8eiisWaniniei nul'«*« Bilateralni fokus Slovenija - Nizozemska prtflilni-kratek animiranimi! Fatherand doughter PROM THE INSIDE0UT •iikmntarec Rahla ln scenarll: Jan Milem Neiirkens 2. -lltlU: 20.30 OČARLJIVA JULIJA OetijaJstMalri 3. -4. n en 18.00 OTOK ledja: NienaelBav 10:20.30 OČARLlMUk-BMIII KS Jagodje - Dobrava MED OBČINO IZOLA IN KS lACODJE NI LJUBEZNI Predsednik sveta krajevne skupnosti Jagodje Dobrava je bil videti precej jezen, ko je prišel v uredništvo in povedal, da se mu zdi za malo, ko posluša o tem, kako je morala občina tudi zaradi njih delati rebalans proračuna. "Mi imamo vse papirje na mestu, naše poslovanje je pregledno, o vsem odločamo na svetu KS in nadzorni odbor pri kontroli našega poslovanja ni našel ničesar, kar bi bilo mimo dogovorov. Najemnik plačuje najemnino, investicije potekajo po planih, le občina nam je nekoliko pozno nakazala denar, se je še jezil. Potem pa je vendarle povedal, da trenutno postavljajo javno razsvetljavo v neimenovani ulici, ki pelje od Južne ceste proti Parencani, hkrati pa so sprejeli tudi sklep, da ob začetku del pri ZN Kredo, po tej cesti ne bodo dovolili vožnje tovornjakom. KS JE BREZ TAJNICE Potem pa se je spet razjezil in povedal, da krajevna skupnost deluje okrnjeno, saj jim je občina vzela tajnico, ki so jo zdaj zaposlili na občinski upravi pri koordinatorju krajevnih skupnosti, ki ga pravzaprav še vedno ne priznavajo, saj imajo pomisleke na to, kako je sploh nastalo to delovno mesto. Tajnik KS Korte, ki so ga v obejenem obsegu dodelili nam, pa tudi nima kaj početi, saj so ljudje navajeni stare krajevne skupnosti in tako raje kličejo predsednika, kot da bi vse razlagali človeku, ki našo KS premalo pozna. Potem pa ga vendarle povprašamo, kaj bodo še postorili oziroma bi morali postoriti v tem letu in pove, da bi morali čimprej urediti kanalizacijo v Dobravi in to v sodelovanju s KS Strunjan, saj bi jo radi priključili na piranski kanalizacijski sistem. Žal pri tem manjka sodelovanje obeh matičnih občin, Izole in Pirana. Za konec pa še pove, da je že skoraj sramotno, da imamo v Izoli zaselke, ki še nimajo tekoče pitne vode. Takšen zaselek je Kašterlag, kjer vode še vedno nimajo, čeprav so jim jo obljubili že lani. Predsednik sveta KS je bil videti slabe volje, ko je prišel, ko je odšel pa prav tako. "Včasih res mislim, da bi bilo bolje, če bi bili občina" se skuša pošaliti a ne vem, če morda ne misli zares. (D.M.) OBČINA IZOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: PREDMET RAZPISA SO PRAZNI POSLOVNI PROSTORI Z UPORABNIM DOVOLJENJEM - KRISTANOV TRG 1 - velikosti 72,10 m2. Izklicna cena mesečne najemnina 165.289,00 SIT Namen: banke,agencije, in pd. Izklicna cena mesečne najemnine je 132.314,00 SIT Namen : vse vrste dejavnosti katere niso naštete v prvi alinei (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - MUZČEVA 2 - velikosti 65,00 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 87.176,00 SIT Namen: vse vrste dejavnosti razen gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - GREGORČIČEVA 42 - velikosti 34,60 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 47.965,00 SIT Namen: vse vrste dejavnosti razen gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) L RAZPISNI POGOJI 1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 2. Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe. 3. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša._ 4. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primem, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primem je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 5. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 6. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 7. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 8. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani program dejavnosti (namen) in višjo najemnino. II. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Občine Izola (izda ga Sekretariat finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! ffl. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. IS.maja 16, Koper z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 6626-820 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije MIRO Bomšek l.r. Minoranze: soggetti economici! Lunedi scorso, con importanti discorsi, tra gli altri il rettore deli 'UniversitadelLitorale, dott.ssaLucija Čok, e ilministro degli esteri sloveno dr. Dimitrij Rupel, si e svolta la seconda parte del convegnodedicatoalrvoloeconomicodelle minoranze italiana e slovena. Un simposio valuto dal tavolo di lavoro sulle due comunita istituito tra la Slovenia e la Regione Friuli Venezia Giulia. Interessanti le relazioni sostenute nelle due giornatedi lavoro, svoltesiaTriestee aCapodistria. Importante anche il documento conclusivo approvato allafine dei lovori che, almeno lo crediamo, dovrebbe impegnare soprattutto i poteri costituiti delle due parti. Ne riportiamo alcuni stralci: “Le Minoranze in quest’area rappresentano il tessuto connettivocheunisceunospaziostoricamenteplurale,destinato a diventare il cuore pulsante della nuova Europa. Esse rappresentano una importantissima rete che, se opportunamente valorizzata, pud e deve svolgere un ruolo cjualificato, in un grandeprocesso evolutivo cheproprio sulla centra/itd di questa regione - intesa in senso lato -poggera le propriefondamentaCompitononfacileperlenostreComunitd, ma e questo un impegno al quale ne le Minoranze, ne le autoritd statali, regionali e locali, possono eludere.In questo contesto va rilevato che la Comunita Nazionale Italiana non e ancora attrezzatacongliadeguatistrumenti legislativi efinanziariper la costituzione di una sua propria base economica, fattore imprescindibile per l 'ajfermazione della propria soggettivitd e del proprio ruolo, ma anche quale ulteriore risorsa per 1’intero territorio e per consentirle di partecipare, quale soggetto attivo e pari tetico, alle opportunitaojferte nell 'ambito deiprogrammi di sviluppo a livello europeo. ” Si propongono, di conseguenza, cinque punti concreti: 1) La costituzione di un forum economico; 2) LacostituzionediimIstitutodisvilupjx)conlacollaborazione concreta della Repubblica di Slovenia e della Regione FVG; 3) Va costituita la base economica della Comunita Nazionale Italiana, da attuarsi attraverso il trasferimento della gestione deimezziderivantidallaprivalizzazionedestinatialleComunitd Nazionali, alla Comunita Autogestita Costiera della Nazionalitd Italiana, comprensiva della possibilitd di capitalizzazione della societd finanziaria della Comunita Italiana; 4) Una comune Societd finanziaria; 5) Costituzione deli 'Associazione degli Imprenditori della Nazionalitd Italiana in Slovenia; 6) Inserimento organico deda Comunita Nazionale Italiana e della Comunita Nazionale Slovena negli Accordi di cooperazione economica e dicollaborazionetransjrontaliera tra I 'Italia e la Slovenia. Che sia la volta buona? Per or a: pr ima vedere e provare, poi credere! Silvano San I programmi culturali al Consiglio della CAN Lunedi 17 ottobre scorso, il Consiglio della Comunita Autogestita detla Nazionalitd Italiana di Isola ha approvato i criteri di disamina dei programmi culturali che verranno propasti dai vari soggetti per il2006. Criteri che rimarcano le direttive generali per attingereaifinanziamenti da mezzi pubblici ma che vogliono sottolineare anche 1’indirizzo della politica culturale del massimo organa del Gruppo nazionale italiana di Isola: si alla cultura amatoriale made in home ma si anche ad iniziative complementari chepossano interessare una pid ampia fascia dipubblico. Ambedue le categorie improntate a soddisfaregli interessi dei connazionali, ma anche a promuovere rinserimento del gruppo nazionale nel contesto sociale cittadino e regionale. // documento verrd inviato immediatamente alle organizzazioni interessate ai finanziamenti. 1 consiglieri sono stati informati sulla situazione finanziaria deiristituzione: come da previsione, con il trasferimento detla CAN e delte due Comunita degli Italiani a Palazzo Manzioli, le spese materiali di gestione sono lievitate i/uel tanto da provocare un disavanzo di iptasi un milione e seicento mila talleri. Per ora le spese verranno coperte dagli introiti provenienti dagli affitti dei vani del palazzo. Entro breve tempo, perd, bisognerd intavolare un discorso serio con il Comune per rivedere i parametri di finanziamento. Claudio Chicco Isola: “Voci amiche” E stalo un 'occasione d'incontro tra le varie realtd al di qua e at di la dei nostri conjini il “Voci amiche ", lo spettacolo organizzato sabata scorso al teatra di Isola dal la Comunita degli Italiani “Dante Alighieri "di Isola. hifatti i Cantanti di mušica leggera della “Dante "diretti da Ivo Marc, il Gruppo vocalegiovanileedil Coro “Aesontium "diSan Pierd’lsonzo(GO) diretti rispettivamente da Ivan Portelli edAndrea Gon, il Gruppo vocale “Riveta "deda d di Parenzo diretto da Gorjana Gašparini, e la SA C “Fratellanza ” della Cl di Fiume con il cantante Urico Aldo Račane ed i cori femminiie e misto (nellu foto) diretti rispettivamente da Gloria Segnan e Vinko Badjuk himno dalo vita ad un contenitore che ha espresso generi a dirpoco disparati: mušica leggera evergreen econtemporanea, cantigregoriani, laudeespirituals, cantida “klapa”(canzonipopolariistro-dalmate), canti popolari e hrani di mušica Urica tutta verdiana. Un programma che, a prescindere della buona ipialitd di alcune esecuzioni, ha spiazzato unpo’ icultori dei vari generi. Comungue, il coraggio dei proponitori della serafa e stalo appagato dalla risposta del pubblico. Ottima l 'idea di abbinare alla manifestazione i 'inaugurazione della mostra deda pittrice Maria Pia Patriarca Gallussi di Tricesimo (Udine), che rimarrd aperta sino a! 28 ottobre. Testo e foto: Claudio Chicco “Capodistria, la citta dai cento camini” Presentatagiovedi scorso al Manzioli di Isola lapubhlicazione “Capodistria, la citta dai cento camini”, edito dal Comune Citta di Capodistria. Dopo Fintervento introduttivo da parte di Silvano Sau, vicepresidante della Comunita Autogestita della Nazionalitd Italiana di Isola che ha organizzato la serata, il prof. Salvator Žitko e la dott. ssa Agnese Babič - ambedue coautori del progetto - himno illustrato ai preseliti i contenuti del volume. Un opera che, oltre a rappresentare un accurato catalogo dei camini capodistriani no> Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: scktor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. _ Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana ODUKOVANjA Z ZAMUDO Trinajst let je že od osamosvojitvene vojne a so se v policiji šele zdaj spomnili, da bi policistom, ki so sodelovali v tej vojni, podelili odlikovanja. V Izoli jih je prejelo 21 aktivnih, rezervnih in že upokojenih policistov. Med slednjimi bo menda že konec tega leta tudi novi direktor koprske policijske uprave, Slavko Gerželj, ki je priznanja podelil na krajši slovesnosti, kjer je izolskim policistom zaželel uspešno dokončanje projekta samostojne policijske postaje.________ VALOBRAN JE SKLESAN S krajšo slovesnostjo so v torek zvečer zaključili letošnjo kiparsko delavnico oziroma simpozij poimenovan Valobran oziroma Govorica kamenja. Peterica mladih kiparjev iz različnih koncev sveta res ni imela velike sreče z vremenom v tem tednu dni a so vendarle dokončali večino zastavljenega dela in izolski valobran bo že to zimo imel bolj prefinjeno podobo. Gez leto dni bodo menda prišli novi mladi kiparji, občina Izola bo tako kot letos podprla projekt in tako bo menda vse dokler ne bomo imeli izklesanega vsega kamenja ob moiju. Morda ne bomo ravno Caorle, a bomo zagotovo imeli najbolj zanimivo obmorsko sprehajališče v Slovenski Istri. Tvoj avto, tvoja osebna izkaznica! biza za študente esečno že od 0.040*s,t fi nekaj keša, pokaži osebno in odpelji svojo novo Ibizo. Fantastično financiranje z nižjimi obrestnimi merami za vse študente samo še do konca leta! Pokaži, kdo si. Porsche Leasing SLO d. o. o.: 60 mesečnih najemnin, 30 % delna najemnina, prevoženih do 10.000 km na leto. S EE Fl T auto emocion Vaš trgovec z vozili SEAT: AVTO CENTER JEREB Pooblaščeni trgovec in serviservozil SEAT, Salon in servis: Polje 9/b, 6310 Izola, Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14, www.a-jereb.si V PROSTORIH ZDRAVSTVENEGA DOMA n v IZDLI 1 ||pž^W|ijpy' "'K V Sanitetni hiši nudimo: INKONTINENČNI PROGRAM PRSNE PROTEZE ORTOZE PRIPOMOČKE ZA DIABETIKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE PRIPOMOČKE ZA NEGO IN OSKRBO STOME PRIPOMOČKE ZA TRAHEOSTOMO PRIPOMOČKE ZA OSKRBO PRELEŽANIN ORTOPEDSKO OBUTEV IN VLOŽKE LASULJE TERAPEVTSKE ŽOGE IN BLAZINE APARATE ZA OSEBNO UPORABO MERILNIKE KRVNEGA PRITISKA DIETETIKA OTROŠKI PROGRAM • MEDICINSKO KOZMETIKO • PRIPOMOČKE ZA SEDENJE, GIBANJE SANITETNA HIŠA Poslovalnica IZOLA Oktobrske revolucije 11 6310 IZOLA tel: 05/64 00 674 fax: 05/ 64 00 675 e-mail: info@farcom.si www: farcom.si URNIK Pon - Pet NON - STOP 8.00 - 19.00 Sobota: 8.00-12.00