PRILOGA
Št. 46 (1321)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
14. novembra 1974
Frontalne motnje se iznad Atlantika pomikajo na vzhod, vendar dosežejo naše kraje že močno oslabljene, zato imamo v Sloveniji v tem tednu suho vreme, ki se bo nadaljevalo do Detka.
POTRES V METLIKI
Včeraj, 13. novembra, je Metliko dvakrat streslo. Prvi potresni sunek so ljudje občutili ob 6.44 in je bil precej močan, saj so rožljale omare in se majali lestenci, drugi sunek so občutili ob 6.50. Ta je bil šibkejši. Uro po dogodku je bilo znano le to, da večje škode ni bilo, pač pa je med ljudmi nastal preplah. Posebno delavke v BETI so se ustrašile, ker je odpadlo nekaj ometa.
RIBNIČANI TRETJI
Inlesova ekipa, ki se je pred kratkim vrnila iz avstrijskega Augsburga, je domov prišla zadovoljna. Na velikem mednarodnem turnirju v rokometu je nastopala kot reprezentanca Slovenije in v hudi konkurenci osvojila tretje mesto. Rezultati: Avstrija - Slovenija 24:23, Nizozemska - Slovenija 21:13 in Slovenija - Bavarska 22:16. (M. G.)
v •	 y
Izpit nas vseh
Ob pohvali krmeljskih delavcev, ki kljub svojim velikim težavam niso odrekli pomoči po potresu prizadetim Kozjancem, je Franc Šetinc spregovoril tudi o nesprejemljivih opazkah, ki jih nekateri dajejo o poteku pomoči. Doslej je bilo zbranih 10 starih milijard, škoda pa znaša šestkrat toliko. Če bi hoteli rešiti stanovanjsko vprašanje le tistih Kozjancev, ki živijo v 2.000 hišah s poškodbami 3. in 4. stopnje, bi potrebovali 30 starih milijard!
V doslej zbrani pomoči je 30 milijonov dinarjev iz stanovanjskih skladov, ki jih bo treba vrniti. Podobno je s posojilom Ljubljanske banke, ki je bilo dobro-d ošlo v času, ko se je ostala pomoč še zbirala. Posojil prva tri leta ne bo treba vračati. V tem času bo narejena skrbna analiza socialnega položaja vsakogar, ki je pomoč prejel. Če bodo ugotovili, da bi kdo moral dobiti večjo pomoč, mu bodo posojilo tudi odpisali. Predvsem je treba po mnenju tovariša Šetinca zaupati tudi nadzorstvu nad denarjem, zbranim s pomočjo. Kdorkoli bi nepravilno trošil ta denar ali material, bo moral pjed sodišče!
Neodgovorne govorice ob tem je treba povsod z utemeljitvami zavračati. Očitno namreč je, da različnim sovražnikom tako samoupravnp organiziranje pomoči ni po volji. „Takšnega pljuvanja na človečnost ne bomo dovoljevali,“ je rekel tov. Šetinc.
Med igranjem delavske internacionale: delegati in gostje na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. (Foto: Tavčar)
Predsednik ZSS inž. Janez Bar-borič med svojim uvodnim govorom. (Foto: Tone Tavčar)
Rudi Brinšek in sedanji izvršni svet bosta opravljala dolžnost še do konca tega leta
V Celju je bil v četrtek in petek VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije - Iz uvodnih besed inž. Bar-boriča in govora Franca Popita - Tehtne razprave delegatov
V današnji prilogi objavljamo pod naslovom VROČA JUHA NEKE MLAČNOSTI zapis o sosedskem sporu v Sevnici, ki je prišel do vrat izvršnega sveta sevniške občinske skupščine in na pisalne mize številnih ljudi.
Na drugi strani priloge prinašamo članka GLAŠ, SVETLOBA, TELO o koncertu Tine ’ in Ika Turner ter MRTVA GIMNASTIČNA VARNA, kjer pišemo o pravkar končanem svetovnem telovadnem prvenstvu.
Sicer pa v seriji nadaljevanj o gradovih in njihovih usodah pišemo o Klevevžu, med samorastniki predstavljamo Greto Pečnik, med sedmimi čudesi Semirami-dine vrtove in Ledeniški zaliv, na sredini kot običajno dve strani branja za dom in družino. Tu smo uvedli novo rubriko: Ikebano. Prav tako kot navadno je sedma stran namenjena knjižnim novostim, novim ploščam, koncertom, filmom ..._______^
Ribnica: odstopil predsednik IS
Delegate vseh zborov občinske skupščine Ribnica je zelo preseneti-,k dodatna točka na dnevnem redu Ponedeljkove seje vseh zborov občinske skupščine: odstop predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica Rudija Brinška. Zato so zahtevali na seji podrobnejša pojasnila.
Predsednik IS Rudi Brinšek je zagotovil, da odstopa oziroma se Umika s tega položaja predvsem zato, ker se je z vso družino preselil v Ljub^ano.
Predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine so nato pojasnili, da je Rudi Brinšek le R?gojno pristal na izvolitev predsednika IS, in sicer najdalj do oktobra. °azcn tega so se mu zahvalili za prizadevno delo in velike napore, kijih Jp prispeval k razvoju občine v sedanjem razgibanem obdobju, se pravi prav v obdobju, ko je bil tovariš Brinšek najprej tajnik občinske skupščine in zdaj še predsednik IS.
Po veljavnih predpisih je hkrati s Predsednikom IS v ostavki ves IS. tedanji IS bo opravljal svoje naloge do novega leta, do takrat pa bo ^ZDL izpeljala postopek za izvolitev novega mandatarja IS.
J. PRIMC
„Z revolucionarno ostrino in človeško pošteno se lotimo nalog, ki jih je sprejel VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije!“ tako je preprosto dejal v svoji sklepni besedi Janez Barborič, predsednik slovenskih sindikatov 8. novembra v Celju na kongresu, ki pomeni vrh zelo plodne sindikalne aktivnosti v Sloveniji.
V svojem uvodnem govoru, moža-	nakazal poglavitne naloge sindikatov
tem in iskrenem, je predsednik ZSS	v prihodnjem obdobju. Sindikat je
V Krmelju se kali solidarnost
Franc Šetinc: kraj za zgled drugim, v bodoče še bolj povezati tovarno s krajevno skupnostjo - Ocena političnega trenutka
Bomo kos inflaciji?
Z revolucionarno ostrino in pošteno!
delavska organizacija, torej so razredni interesi njegovi interesi, boj za nove odnose v družbi njegov boj. V spopadu s protisamoupravnimi silami, je dejal, se je ponovno potrdila stara resnica iz zgodovine delavskega gibanja, da delavskega razreda, ki ima svojo revolucionarno teorijo in organizacijo in ki je sam nosilec revolucionarne prakse, na njegovi poti ni mogoče ustaviti.
Opozoril je na nekatere težnje, ko so nasprotniki naše družbene usmeritve skušali odriniti delavca, delovnega človeka od njegove pravice in dolžnosti, da je ,sam svoje sreče kovač*. Med njimi je podjetniško
lastniška miselnost, birokratski odnos do človeka, prilaščanje dohodka
' (Nadaljevanje na 4. str.)
Ob slovesnostih v okviru praznika sevniške občine je predsednik občinske skupščine Valentin Dvojmoč v krmeljski Metalni vzidal temeljni kamen za novo proizvodno dvorano. Na zborovanju v tovarni je spregovoril tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. . .
Delavcem TOZD Metalne v Krmelju je Franc Šetinc izrekel priznanje za vložene napore pri težavnem razvoju kolektiva: pred leti so s prostovoljnim delom uredili tovarniško menzo, prizidek k stari proizvodni dvorani, za novo, ki so jo zastavili v soboto, pa so že dali enomesečni zaslužek.
Opozoril je delavce, da svoie
samoupravne pravice varujejo pred vsakomer. Boj za dosledno uresničevanje ustavnih sprememb je boj proti poskusom, da bi delavce opeharili za možnost odločanja v tovarni ali kraju. Ob tem smo po njegovem mnenju morda dostikrat pojave tehnokratizma in podobnega preveč posploševali.
BREŽICE: KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljanska radijska postaja bo v nedeljo prenašala iz velike dvorane prosvetnega doma v Brežicah tradicionalni Koncert iz naših krajev. V sporedu bodo sodelovali tudi Breži-čani:-ansambel Dobri prijatelji in moški pevski zbor Svobode bratov Milavcev
Posebej se je zavzel za to, da mora samoupravljanje voditi k večji ustvarjalnosti, tega pa ne more biti brez večje zavesti, discipline in samoupravnega reda.
A. Ž.
Ureditev delovnih razmer v Krmelju je prva načrtovana sanacija v okviru Metalne. Na sliki: predsednik sevniške občinske skupščine Valentin Dvojmoč med polaganjem temeljnega kamna, kjer je vklesano: „Vztrajnost, odločnost, zaupanje in solidarnost so temeljne vrline upravljanja!“ (Foto: Železnik)
Pri zveznem načrtovanju - preizkusni kamen ustavnih načel - Posvet v Novem mestu
Neobhodno je, da bomo šli v leto 1975 z vsemi „prigospodar-jenimi“ plusi in minusi leta, ki se izteka. Kot je slišati, smo lahko zaradi minusov hudo zaskrbljeni, saj so se letos ne le pomnožili, ampak tudi povečali. Ker bomo poskušali slabosti in pomanjkljivosti odpraviti, prihajajoče leto prav gotovo ne bo postlano z rožicami.
V pripravi je zvezni dokument o skupni politiki družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v letu 1975. To pomembno listino naj bi sprejeli v soglasju z vsemi republikami in pokrajinami že do konca leta 1974. Časa ni na pretek in tega se dobro zavedajo vsi načrtovalci družbenoekonomskega razvoja. Zato je sedanja razprava o tem, kai naj vsebuje dokument, bolj podobna usmerjeni družbenopolitični akciji kot obravnavi po normalni poti.
Ker potrebuje slovenska delegacije pri opredeljevanju stališč mnenje tako imenovane baze, je bil 11. novembra v Novem mestu dolenjski posvet o pripravi tega dokumenta. Kot je nakazal Ivan Lapajne iz republiškega Zavoda za planiranje, potrebuje slovenska delegacija trdna in jasna stališča predvsem za nekaj točk. Tako je pričakovati, da se bo Slovenija potegovala zlasti za uredi-
tev plačilne bilance, ob tem pa za zmanjšanje inflacije, ki je letos dosegla že hudo nevarno stopnjo. Pri vsem tem gre za stabilizacijo, za varčevanje in še marsikaj drugega, kar sicer že dolgo vemo, vendar smo na ta vprašanja do zdaj gledali „vsak s svojimi očmi“. Dobili naj bi dokument, ki naj bi ostro posegel v stanje, v kakršnem smo se znašli letos.
V razpravi so podčrtovali, da bi morali v dokumentu jasneje izpostaviti in razmejiti odgovornost, zlasti odgovornost neposrednih uresničevalcev s predvidenim dokumentom zastavljene politike v letu 1975. Luksuza’ ne potrebujemo, zato bi morali iz uvoza črtati vse, kar je že do zdaj preveč bremenilo bilanco. Večjo pozornost pa je nujno posvetiti sodelovanju z deželami v raz-v°j“-	I.	ZORAN
* KRŠKO:JUTRI ZVEČER RAZSTAVA Z ARIJAMI
Akademski slikar Marijan Pliberšek, ki se je dolenjski javnosti letos že predstavil v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu, prihaja tokrat pred krško likovno občinstvo. Razstavo njegovih 25 del (pretežno najnovejših) bodo v krški galeriji odprli jutri ob 18. uri. Ob otvoritvi bodo nastopili tudi znani operni umetniki: Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rudolf Franci.
hKAIMC Sli 1 INC: „Kar dajemo, ni veliko v primerjavi z nesrečo Kozjancev! “
120 TABORNIKOV NA FRATO
Občinska zveza tabornikov iz Novega mesta bo v soboto, 16. novembra, priredila svojo prvo načrtno akcijo: na partizanski pohod na Fra-to bo šlo približno 120 tabornikov iz Straže, Bršlina in Novega mesta. S pohodom bodo počastili bližnji državni praznik SFRJ, novi člani organizacije pa' si bodo ogledali kraje, kjer se je oktobra 1941 sešla Prva novomeška partizanska četa. Na srečanje pre sedanjem domu na Frati so povabili tudi tov. Nika Šiliha, prvoborca in udeleženca prvega pohoda novomeške čete na Bučko.
Na pohod in izlet so vljudni) vabljeni tudi starši naših tabornikov! Zbirališče je na Frati ob 11. uri dopoldne.
T. GOŠNIK
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
tedenski
mozaik
Podražitve, nezaposlenost, inflacija - to so neljube besede današnjih dni. Vsi govorijo, da je treba nekaj storiti, da je že zadnji čas, da bi... in tako naprej, toda edino, kar gre vsem vladam sveta zares dobro od rok, so - podražitve. Ena zadnjih v tej žalostni verigi je prizadejala Fince. Od prvega januarja naprej bodo morali za žganje, pivo in vino v poprečju odšteti četrtino več kot sedaj ... udarec na nepravem mestu ...
Tačas pa se je v Franciji razbesnela afera stoletja, kakor so gostobesedni francoski novinarji poimenovali odstop podpredsednika francoskega parlamenta Paula Stehlina, nekdanjega generala in poveljnika francoskega vojnega letalstva. Vzrok za odstop: silovito razburjenje v deželi po njegovi izjavi, da so ameriška letala boljša od slovitih francoskih mirageov. Gre namreč za velikansko kupčijo: več zahodnih dežel mora zamenjati svoja zastarela bojna letala z novejšimi, sodobnimi -in seveda dražjimi. Glavna tekmeca sta francoski mirage (ki so ga proslavili Izraelci) in ameriško letalo cobra, ki pa še menda ni dovolj preizkušeno. General Stehlin, podpredsednik parlamenta, je javno izjavil, da so cobre boljše od mirageov in ogenj je bil v strehi. Francija je ogorčena in obsipa svojega nekdanjega poveljnika letalstva z izrazi, med katerimi je „izdajalec“ še razmeroma mil. Nekateri trdijo, da je podkupljen in da je za debel sveženj dolarjev izjavil, da je ameriško letalo boljše od francoskega. Ampak afere še ni konec. Konstruktor in izdelovalec mirageov, znani industrialec Dassault, je izjavil, da pristaja na dvoboj med co-bro in mirageom, ki naj pokaže, katero letalo je boljše. Vendar pa se ne bi streljali, temveč zadetke le beležili s filmom ... vse za denar in dobro (gre za posel vreden nekaj milijard dolarjev) kupčijo...
Medtem pa so se končale z veliko zmago demokratov tudi kongresne volitve v ZDA. Med novimi senatorji je tudi John Glenn, prvi Američan, ki je obletel Zemljo... uspeh v vesolju in na tleh ...
Tržišče prihodnosti
Slovensko gospodarstvo jih ne upošteva dovolj
Na zaunjem partijskem kongresu jugoslovanskih komunistov so upravičeno označili kot veliko zablodo mnenje, da je gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju predvsem mednarodna solidarnostna poteza, ne pa obojestransko koristna in perspektivna akcija. Kljub temu, da so to že zdavnaj ugotovile razvite kapitalistične države, pa se v slovenskem gospodarstvu ne moremo pohvaliti, da bi tako spoznanje že prodrlo in v praksi rodilo obilne sadove.
TELEGRAMI
CELOVEC - Kot poročajo tuje agencije, je v nedeljo okrog 18. ure v celovški Kolpingovi ulici eksplodirala bomba domače izdelave. V tej ulici so tudi pisarne nacionalistične organizacije Heimatdienst. Neznanci so doma izdelani peklenski stroj vrgli skozi okno v pritličje hiše, ki je blizu sedeža te nacionalistične organizacije. Ob eksploziji je izbruhnil požar. Eksplozija je uničila pročelje poslopja, popokalo pa je tudi 60 oken v okolici. Škode je za kakih 150 do 200.000 šilingov.
TEL AVIV - Stotine demonstrantov je demonstriralo v Tel Avivu proti novi vladni ekonomski politiki in hkrati tudi proti sklepu o devalvaciji nacionalne monete. Razbijali so okna in se spopadli s policaji.
NEW YORK - Predsednik palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaser Arafat je izjavil, da se veča nevarnost, da bo prišlo do nove vojne na Bližnjem vzhodu in hkrati poudaril, da bi bilo možno* vojaški spopad preprečiti, kolikor bi ZDA prenehale podpirati in pomagati Izraelu.
Vemo za posamezne izredno uspešne primere sodelovanja s temi deželami (na primer Slovenijales in Emona), vemo za posamezne zelo koristne in s sredstvi podprte pobude za pospeševanje takega sodelovanja (na primer pobuda Ljubljanske banke in Industrije usnja Vrhnika za ustanovitev sklada za pospeševanje sodelovanja z deželami v razvoju), vemo pa tudi, da so rezultati še daleč za potrebami in možnostmi. In predvsem, da Slovenija manj intenzivno sledi procesu sodelovanja z deželami v razvoju kot jugoslovansko gospodarstvo v celoti.
Resda smo dosegli napredek, vendar je sodelovanju z deželami v razvoju glede na strukturo naše zunanje trgovine videti še vedno obiobnega pomena. V jugoslovanskem merilu presega njegov obseg vsaj desetino zunanjetrgovinskega prometa, kar je le veliko ugodnejše. Gede na potrebe po surovinah,
- ■
LONG BEACH — Zdravje bivšega ameriškega predsednika Richarda Nixona je nespremenjeno po operaciji, ki jo je moral prestati. Odstranili so mu strdek krvi, ki je grozil, da bo prispel do pljuč. Več dni je bil v kritičnem stanju, sedaj pa mu gre na bolje. Na sliki: slučajna obiskovalka v bolnišnici v Long Beachu, Kalifornija, je zaželela Nixonu hitro okrevanje. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega „PAVLIHE “)
^ Z
- Obtoženec, zavedajte se, da niste v podjetju, ampak na sodišču in nehajte ponavljati »vsi smo krivi«!
ki jih ne manjka v naravnih bogastvih dežel v razvoju, bi pričakovali ravno nasprotno - da bo Slovenija to sodelovanje hitreje krepila. Prav tako zaradi velike odvisnosti slovenske industrijske proizvodnje od izvoza. Naslednja pomanjkljivost je preozka regionalna razporejenost našega sodelovanja s temi državami in verjetno je tudi to eden izmed vzrokov za prepočasen napredek. Predvsem se zanimamo za Afriko in Bližnji vzhod, dokaj zanemarjamo pa predvsem dežele Južne Amerike in velik del Azije. Še tam, lqer smo se že dokaj uveljavili, so neredko nastopi naših gospodarskih organizacij preveč razdrobljeni.
Vse to so pomanjkljivosti, ki jih moramo v našem sodelovanju z deželami v razvoju odpraviti zaradi obojestranskih koristi. Gre za pomembna tržišča bodočnosti, za katero si oblikujemo pomembno etapo z novim srednjeročnim planom razvoja do leta 1980 in z dolgoročnim razvojnim konceptom Jugoslavije za prihodnje desetletje. Takrat bo trditev o tržiščih bodočnosti v gospodarski praksi že krepko potrjena. Zato je prav zdaj čas, da se teh nalog lotimo bolj organizirano in bolj učinkovito.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled • tedenski notranjepolitični pregled
Osrednji dogodek minulega tedna je bil kajpak tokratni — osmi — kongres slovenskih sindikatov v Celju (o poteku kongresa poročamo še posebej), na katerem so po dvodnevnem zasedanju delegatov ter poglobljenih razpravah sprejeli tudi vrsto kongresnih sklepov.
V teh sklepih je poudarjeno na prvem mestu, da morajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela neposredno odločati o pogojih in rezultatih svojega živega in minulega dela - kar je, kot vemo, tudi eno bistvenih določil nove ustave. Sindikati bodo spodbujali takšno samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje - je rečeno v kongresnih sklepih -ki bo omogočilo odražanje rezultatov dela v gospodarskem razvoju TOZD in v celotni družbi.
Celotnih sklepov, sprejetih na tokratnem kongresu slovenskih sindikatov, seveda ne moremo na tem mestu povzemati točko za točko; izluščimo zato le vsebino nekaterih najpomembnejših:
V kongresnih sklepih je na primer poudarjeno, da si bodo sindikati vsestransko prizadevali za skladno razvijanje družbeno-eko-nomskih odnosov v kmetijskih zadrugah, v raznih oblikah kooperacij, kjer se združujejo delavci in kmetje. Sindikati bodo politično vztrajali na tem, da bodo kmetje-koope-ranti s svojim delom čimprej dobili takšen položaj v združenem delu, kakršnega imajo delavci OZD, s tem pa jim bo omogočeno, da bodo postali tudi člani sindikata.
Posebno mesto je v sprejetih sklepih sindikalnega kongresa posvečeno tudi delavski kontroli. Ta kontrola - kot vemo - v mnogih delovnih organizacijah še ni tako zaživela, kot bi morala. Poudarjeno je, da mora biti temelj za delo članov delavske
kontrole pravilnik o mestu in vlogi delavske neustreznih tržnih pojavov, zaradi katerih so kontrole ter letni delovni načrti.	trpeli tako proizvajalci kot tudi kupci. Na
Iz kongresnih sklepov je nadalje vidno, da trgu so se pojavljale razne „nove“ vrste je rast osebnega in družbenega standarda pohištva, ki so imele samo predrugačen, na-nespomo odvisna le od rezultatov dela. Zato ziv 0n seveda ceno), sicer pa na njih ni bilo bodo sindikati usmerili svoje dejavnost na prav nič novega. Sedaj menijo, se cene za povečanje produktivnosti osebnega in zdru- pohištvo v bistvu ne bodo spremenile (torej ženega dela, saj je to edina realna osnova za podražile), bo pa več reda. P~osto obliko-povečanje resničnega dohodka.	vanje cen velja za yse pohištvo, ne samo za
Posebej pa je na koncu sklepov poudar- tisto iz lesa.	__
jeno, da bo Zveza sindikatov skupaj z vso V razpravi o zveznem proračunu za (>ri-našo družbo skrbela za položaj naših delav- hodnje leto so prejšnji teden na seji odbora
zveznega zbora skupščine SFRJ za vprašanje borcev in vojnih invalidov načeli tudi vprašanja borčevskih pokojnin. Poudarili so, da je sedanja sprotna Valorizacija teh pokojnin v resnici precej pomanjkljiva sistemska rešitev — da so mnogi borci zaradi tega v hudih življenjskih težavah. Predlagali so, da bi prišlo do izredne valorizacije borčevskih prejemkov.
Delavcem
neposredno
odločanje
Čeravno je stanje z letošnjo letino - s spravljanjem pridelka s polj ter z jesensko setvijo žita - v Sloveniji bistveno boljše kot pa v drugih krajih
lovemji bistveno boljše kot pa v drugih krajih države (kot vemo, je bilo v južnih vzhodnih krajih države Še prejšnji teden stanje zaradi deževnega cev v tujini, ki živijo v specifičnih pogojih vremena in poplav izredno kritično), vsa dela na
ti delavci ne bi odtujili, zato jim je treba 67 % od predvidenih 55.000 hektarov polj. Druž-nuditi vse možnosti za življenjske vezi z beni sektor je uresničil setveni načrt pšenice domovino.
_	------ j— --------—“
45-odstotno, zasebniki pa 70-odstotno. Koruzo so
V začetku prejšnjega tedna so sporočili, da je zvezni izvršni svet sklenil, da se bodo v je bilo letos v Sloveniji posejanih približno 52.000 prihodnje cene za pohištvo lahko oblikovale hektarov polj.
prosto na trgu - da zanje torej ne bo več .
veljala dosedanja „zapora“ cen. Ta sklep ZIS . ajnovejsi odlok sveta guvernerjev Narodne * vi i* !• L	j j . i/ . banke Jugoslavije določa, da je mogoče odslej
bo začel veljati že v prihodnjih dneh. Kot nosjti čez mejo na obe strani več dinarjev kot meni ZIS, mora privesti sprostitev cen pri doslej. Domače in tuje osebe v potniškem prometu pohištvu do bolj urejenih in trdnejših tržnih lahko sedaj nesejo v tujino do 1000 dinarjev, odnosov glede tega pomembnega tržnega prine»jo od t^ pa vsakokrat do 1500 dinarjev.
blaga. Dosedanje utrjene cene za pohištvo so ioo dinarjev, k^0c/oSej,nkmVn^o7ni^iloVdovo0 namreč privedle do raznih nezaželenih in ljeno.
tedenski zunanjepolitični pregled
Predsednik republike Josip Broz Tito je na uradnem in prijateljskem obisku v Nemški demokratični republiki v času, ko so odnosi med obema državama dobri in se pospešeno razvijajo. Vabilo za obisk je staro že dve leti, vmes pa sta bila v rimski demokratični republiki že dva ugledna jugoslovanska državnika — Djemal Bijedič in Stane Dolanc, kar pomeni, da predstavlja predsednikovo potovanje v Berlin v nekem smislu ta čas vrhunec obojestranskih stikov na najvišji ravni.
To vsekakor ustreza tudi željam obeh strani, izraženim že večkrat in potijevanim tudi v praksi — še posebej na področju gospodarskega sodelovanja. Jugoslavija je namreč na osmem mestu zunanjetrgovinske menjave NDR, medtem koje NDR na desetem mestu v naši.
Treba je povedati, da sodi Nemška demokratična republika v sam vrh razvitih dežel sveta in da je izredno zanimiva kot gospodarski partner. To dokazujejo naposled tudi številke o rastočem obsegu blagovne menjave med obema deželama: medtem ko je ta znašala leta 1971 v obe smeri 122 milijonov dolaijev, je lani narasla na 225, za letos pa napovedujejo nadaljnje povečanje na okroglih 300 milijonov dolarjev. V novem dolgoročnem trgovinskem sporazumu za obdobje od leta 1976 do 1980 načrtujejo novo povečanje — na 600 milijonov dolaijev.
Kajpak pa gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko ne slonijo zgolj na blagovni menjavi, marveč tudi na višjih oblikah sodelovanja — na primer industrijski kooperaciji, skupnem nastopu na tretjih tržiščih in podobno.
Vse to je seveda samo del tistega, kar je značilno za odnose dveh držav — zelo pomembno je namreč tudi politično sodelovanje. Jugoslavija je sicer neuvrščena država, NDR pa članica enega izmed obeh blokov, toda kljub temu je mogoče ugotavljati skupna stališča do mnogih mednarodnih problemov. Prav tako je res, da se v nekaterih ocenah tudi ne strinjamo, kar pa nikakor ni izjemen primer v sodobnem, močno diferenciranem svetu. Te razlike tudi niso ovira za še tesnejše sodelovanje na vseh področjih.
Nemška demokratična republika je postala polnopraven član svetovnega parlamenta. Naši odnosi so dolgoročnega značaja in temeljijo na stališčih, ki jih zajema tudi ustanovna listina Združenih narodov. Zavzemamo se za dobre odnose na
načelih neodvisnosti, samostojnosti in suverenosti, pri čemer želimo trden in trajen mir na vseh področjih sveta.
Obisk predsednika Tita bo izrazito delovne narave. V pogovorih (ločeno se bosta pogovarjala tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Minić in zunanji minister NDR VVintzer) bodo zajeli tako medsebojne odnose - politične in gospodarske -kot pregled mednarodnega položaja.
Dodajmo še, da je to prvi obisk našega predsednika v
Tito v NDR
Nemški demokratični republiki po letu 1965, ko je bil tovariš Tito nazadnje v Berlinu. Leto dni kasneje je bil v Jugoslaviji pokojni voditelj Nemške demokratične republike Walter Ul* bricht in sicer na Brionih.
Vse od tedaj so naši odnosi beležili vzpone in nazadovanja, da bi se ustalili na sedanji zadovoljivi ravni, ki pa jo obe strani želita še izboljšati.
Temu je predvsem namenjen tudi sedanji obisk predsednika republike v Nem&i demokratični republiki, ki se bo končal 15. novembra.
TELEGRAMI
KAIRO — ZDA bodo oskrbele Egipt z 200.000 tonami žitaric, in to po sporazumu, ki sta ga v Kairu podpisala ameriški minister za kmetijstvo Earl Butz in egiptovski minister za zunanjo trgovino Fathi Mat-buli.
ABU DABI - Sestanek predstavnikov šestih držav proizvajalk nafte z območja Perzijskega zaliva je doživel neuspeh. Nit sestanku niso sprejeli predloga Saudske Arabije, da bi države tega območja znižale ceno nafte in povečale davke za tuje petrolejske družbe, s čimer bi nadomestile razliko v ceni.
LIZBONA - Na povabilo Komunistične partije Portugalske je prispela v Lizbono delegacija Komunistične partije Francije, ki jo vodi njen generalni sekretar Georges Ntirchais. Prihod te delegacije priča o aktivnosti KP Portugalske, zainteresirane za razvoj odnosov med komunističnimi partijami evropskih držav.
Pri ceni naj bi veljala tudi kup-
gospodarstvo
Pometanje pred tujim pragom
(Karikatura - Marjan Bregar)
„Še vso repo imamo na njivi, kar se že dolgo ni zgodilo v tem času. Vreme nas je letos zadržalo, da nismo mogli spraviti pridelkov. Pomiti pa moram posodo in jo pripraviti, da bomo repo kisali/4 je rekla Marija Jakša iz Vranovičev 10. (Foto: R. Bačer)
Predvidoma še pred novim letom naj bi začela delo obnovljena žaga brežiškega Gozdnega gospodarstva v Sevnici. Isto število delavcev bo sedaj razžagalo štirikrat več lesa. Na sliki: sodobna ža -garska linija, kjer bo odpadlo težaško ročno delo. (Foto: Železnik)
Na vrtu Blažičeve mame iz Žabje vasi pri Novem mestu sta zrasli velikanski glavi zelja. Desna je težka 10 kilogramov, leva le kilogram manj. Razen teh je na Blažičevem vrtu zrastlo še več takih. Na sliki: Blažičeva mama ob velikankah. (Foto: Franc Zoran)
Stari ljubljanski center se umika. Podrli so še zadnje stare stavbe, ki so odstopile prostor gradišču nove Kraigherjeve ploščadi. Tako za vedno izginja nekdanja podoba ljubljanskega centra. Na sliki: novo zre skozi ruševine starega (Foto: Boro Rotovnik)
ZDRUŽITEV „JELKA" -MERCATOR
Z novim letom se bo ribniška „Jelka“ predvidoma združila z Mercatorjem Ljubljana, kjer bo ,,Jelka“ TOZD. Mercator bo pomagal „Jelki“, da bo lahko čimprej zgradila v Sodražici stanovanjsko poslovno zgradbo, ki bo veljala okoli
5,5	do 6 milijonov dinarjev. Čez približno dve leti pa nameravajo zgraditi trgovsko hišo še v Ribnici.
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkov sejem v Novem" mestu so prašičerejci pripeljali 461 prašičkov, starih do tri mesece, in 51 prašičev, starih nad tri mesece. Cene mlajšim prašičkom so se gibale med 300 in 430 dinarji, starejši pa so veljali od 440 do 720 dinarjev. Kupcev je bilo kar precej, saj so od skupaj 512 prašičev kupili 408 prašičev.
BREŽICE: Na sobotnem tedenskem sejmu prašičev v Brežicah so rejci pripeljali 596 prašičev, starih do tri mesece, in 31 prašičev, starih nad tri mesece. Prvih so prodali 435 po 19 dinarjev kilogram žive teže, drugih pa 23 po 14 do 15 dinarjev kilogram žive teže.
Novo mesto se je spet prebilo na naš vrh
Vodstvo Metlike je bilo kratkotrajno, omejeno le na leto 1972. Novo mesto je po enoletni prekinitvi spet zamenjalo metliško občino na lestvici narodnega dohodka na prebivalca, ki je zaenkrat še najbolj oprijemljivo merilo gospodarske razvitosti posameznega območja. Republiški statistični zavod je te dni — poldrugi mesec prej kot lani — objavil podatke o
Še en obraz Novega mesta
narodnem dohodku na prebivalca v letu 1973. Med 60 slovenskimi občinami se je Novo mesto s 26.573 dinarji uvrstilo na 15. mesto. Leta 1972 je bilo na 22. mestu, leto poprej pa na 18. Med občine, ki imajo nad-poprečen slovenski narodni dohodek (nad 24.769 din na prebivalca) se je od devetih občin naše širše pokrajine uvr-
Kmetijski kotiček
j
Manjka miligram kobalta.,\
Kmetijska rastlina, ki je vzgojena (selekcionirana) tako, da več rodi, je ponavadi tudi bolj občutljiva, bolj natančna za ?skrbo. Tudi v živalskem svetu je tako. Molznice, ki več dajejo, nuenzivne mesne pasme; ki hitreje priraščajo, imajo tudi večje zahteve do rejca. Pomen rudninskih snovi in vitaminov se zveča.
V zimskem času, ki prihaja, mora biti rejec še posebno pazljiv. Četudi je vse poletje živina jedla z vitamini bogato hrano, v svojem organizmu vitaminov nima na zalogi in se kaj lahko Pojavijo motnje, če jo krmi s slabo krmo. Najnevarnejše je Pomanjkanje vitamina A, ki je potreben za zdravo rast in plodnost. Posledice pomanjkanja tega vitamina so lahko katastrofalne: jalovost, neješčnost, splošno hiranje. Ob slabi krmi je nujno pokladati mineralno vitaminske mešanice.
Izmed vitaminov je nadalje treba opozoriti še na vitamin D. Ta je v tesni zvezi z razmerjem fosforja in kalcija v krmi. V naših razmerah ponavadi fosforja primanjkuje; neustrezno r^zmerje, ki tako nastane, lahko delno ublaži dobra oskrba z yitaminom D. Će je premalo fosforja in vitamina D, lahko žival 2t>oli za kostolomnico in rahitičnostjo. Prvo je nadloga živali, ki dosti dajejo, drugo pa predvsem nadloga mladičev.
Raziskovalci so razpredli že precej skrivnosti v preskrbi živali 1 rudninskimi snovmi. Razvozlali so že pomen in nujno prisotnost sledovnih elementov, vendar ne še vseh. Ugotovili so na Primer tudi, da mora govedo dobiti v dnevnem obroku tisočinko grama kobalta, ki je eden od sledovnih elementov. Če tega v krmi ni, je žival obsojena na propast.
škoda, ki jo trpi naša živinoreja zaradi pomanjkanja rudninskih snovi v krmi, je težko izmerljiva, vsekakor pa ogromna, '-do tako je, da strokovnjaki ocenjujejo, da je škoda zaradi potenj v oskrbi z rudninami večja kot zaradi katerekoli druge Živalske bolezni. Toliko bolj je zato priporočljivo, da rejci skrbijo za celovito prehrano živali.
Inž. M. L.
stila samo še Metlika. Š 25.578 din je pristala na 20. mestu, kar je eno mesto slabše kot v letu 1972 in za šest mest boljše kot leta 1971.
Preostale naše občine niso bistveno spremenile svojega položaja. Na 31. mesto se je z 21.788 din uvrstila občina Kočevje, ki je bila leto poprej na 34. mestu. Sledi ji občina Krško z 20.757 din, na 39. mestu je Ribnica s 17.016 din, na 45. Brežice s 14.863 din, na 46. pa Sevnica s 14.601 din, ki je lani spet zaostala za brežiško občino.
Čeprav sta črnomaljska in trebanjska občina, ki po zakonu o pospeševanju manj razvitih območij spadata v klub enajstih manj razvitih, lani precej napredovali, sta še vedno na repu republiške razpredelnice. Črnomelj je s 13.891 din na 49. mestu, Trebnje pa z 12.759 din na 54., kar je celo eno mesto nižje kot "v letu 1972 in 1971.
Seveda so vsi ti podatki pre,-cej relativni, saj ne upoštevajo vsakodnevne selitve delovne sile, ki ni majhna.
M. L.
Sodobni vrvohodec
Lakota ni nujna
Lakota, za katero tako ali drugače trpi 700 milijonov zemljanov v 32 deželah sveta, ni neizbežna. Pridelovalne možnosti (pomislimo samo na naše), so daleč večje, kot pa so potrebe človeštva. Toda kako jih
izkoristiti, kako spremeniti obstoječe odnose v svetu presitih in lačnih, to se zdi komajda uresničljiva naloga. V neki neobjavljeni ameriški študiji je celo rečeno, da je pot, po kateri bi prišlo žito do želodcev lačnih ljudi, tako strahovito zapletena, da je povsem nepraktična.
Nedavna konferenca o prehrani v Rimu je razgrnila bistvo lakote in nakazala rešitev iz nje, ni pa prinesla zanesljivega jamstva, da se bo človeštvo zares otreslo tega zla. Bogati del sveta naravnost razsipno ravna z žitom. V ZDA in Kanadi porabijo na leto na prebivalca 1000 kg žita, toda samo kakih 70 kg v obliki kruha, pretežni del pa pokrmijo živini.
V	obliki živinske krme porabijo več žita, kot ga pojedo vsi Kitajci in Indijci skupaj.
Ker pa se ZDA, pa tudi Kanada bojijo, da bi prevelik pridelek ne zbil svetovne cene žita, plačujejo farmarjem, da ne zasejejo preveč ži-. ta. Na ta način so zmanjšali obseja-na polja kar za eno tretjino. Če bi obsejali toliko polj kot pred leti, bi pridelali najmanj 90 milijonov ton žita več, to pa je toliko, kot ga bo deželam v razvoju primanjkovalo 1985. leta. (Po Ekonomski politiki)
Enotna B. krajina
Za Metliko in Črnomelj oziroma njune predstavnike v raznih organih in službah nikakor ni mogoče reči, da so si bili kakorkoli v laseh, pa tudi ne tega, da jih je vezalo posebno prijateljstvo.
Oktobra sta se v Metliki sešla politična aktiva obeh občinskih skup- ► ščin in poudarila potrebo po boljšem sodelovanju in izmenjavi izkušenj med obema občinama v isti pokrajini. Zlasti je tako sodelovanje potrebno takrat, kadar gre za stvari, ki zadevajo obe občini. Do boljšega sodelovanja naj. bi v bodoče prišlo med družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, podjetij in zavodi, šolami itd. Na sestanku so se dogovorili že za konkretne primere in oblike sodelovanja na posameznih področjih. Predvsem gre za inšpekcijske službe, boljše stike na kulturnem področju, v socialnem skrbstvu in zdravstvenem varstvu, v borčevskih zadevah, pri vzgoji in izobraževanju, pri vprašanjih sodišča, zemljiške knjige in sodnike za prekrške.
Gotovo jfc bil sestanek potreben in je sodelovanje med tako majhnima občinama na jugu Slovenije nujno. Bela krajina je geografsko za-
okrožena celota, zato mora kot taka nastopati tudi navzven, posebno pri
Tudi v gospodarstvu več sodelovanja
načrtovanju nadaljnjega gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja. Kot celota se bo Bela krajina tudi laže vključevala v programe drugih občin, republik in pokrajin.
L. R.
Ne mimo kupcev
November je postal mesec slovenskih potrošnikov, glavni nosilec vseh akcij proti zapiranju tržišča in za zaščito kvalitete tržne ponudbe pa bodo od zdaj naprej sveti potrošnikov, katerih naloga ni povezovati proizvajalce, posrednike in potrošnike samo v trgovini, ampak tudi na vseh drugim področjih družbenih dejavnosti.
Sveti potrošnikov se v okviru delovnega programa zavzemajo najprej za varstvo interesov delovnih ljudi in potrošnikov hkrati pri vseh oblikah zadovoljevanja njihovih življenjskih potreb. To dosegajo najlažje tako, da zbirajo in ocenjujejo pripombe in pritožbe potrošnikov v zvezi z nepravilnostmi pri oskrbi s potrošnimi dobrinami. Problemi se rešujejo neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali posredno z nadzornimi službami in po delegatski poti.
čeva beseda
Dalje: sveti potrošnikov razpravljajo in sodelujejo z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen ali z inšpekcijami, katerim dajejo lahko tudi pobude za skupne akcije. Se naprej je delovanje svetov potrošnikov usmerjeno tudi na sodelovanje pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnike in interese delavcev v združenem delu.	D.	R.
RIBNICA : VSAK PO SVOJE
Gospodarstvo v občini se mora pogovarjati in dogovarjati o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o drugih izplačilih. Tako so menili na nedavni seji ribniškega zbora združenega dela. Tako bi preprečili nekatera neskladja, ki delajo hudo kri med zaposlenimi. Ponekod namreč izplačujejo „ozimnico41, drugod ne. Ponekod je regres za . dopust večji, drugod manjši itd. Posebno očitne so razlike med domačimi TOZD in OZD ter obrati, katerih sedež OZD oziroma TOZD je izven občine.
r«*ed«to
•••
Če imaš enoletne načrte, sej zrno. Če so desetletni, posadi drevo. Če so za sto let, izobražuj ljudstvo. Če boš enkrat sejal zrno, boš enkrat žel. Če boš zasadil drevo, boš desetkrat užival letino. Če pa boš izobrazil ljudstvo, boš sto let užival sadove.
26 stoletij je preživela ta kitajska modrost, da je zdaj, v novi dobi, zablestela bolj kot kdaj. Živimo v stoletju znanosti, raziskovanja, izumov, tehničnih izboljšav. Kamen modrijanov, ki so ga tako vneto iskali'srednjeveški alkimisti, da bi ga spremenili v zlato, najdejo sodobni izumitelji tako rekoč vsak dan. Znanje, izumi so postali pomembnejše od surovin; kdor razpolaga z njimi, ima v rokah silno gospodarsko moč.
Sej znanje!
Tega se zavedata razviti Zahod in Vzhod. Združene države Amerike dobijo s prodajo licenc desetkrat toliko dolarjev, kot jim same porabijo za nakup. V Sovjetski zvezi prijavijo vsako leto
120.000	patentov. Zvezna republika Nemčija ima registriranih čez milijon nova-torjev samo v letu 1972. Itd. Izum je postal blago, ki se kupuje in prodaja...
Naša bera je več kot skromna. V zadnjih letih je v Jugoslaviji prijavljenih nekako 900 izumov na leto, a še od tega se jih registrira le približno 150. Že dalj časa je znano, da nas v izumiteljstvu prekašajo vse razvite in srednje razvite dežele.
Vendar se stvari bistveno ne premaknejo na boljše. Izumiteljstvu že tako nenaklonjeno okolje v preteklosti so samoupravni sporazumi o delitvi osebnega dohodka še utesnili Izumitelju enostavno ni mogoče izplačati ustrezne nagrade neglede na to, če njegov izum prinaša gospodarstvu velik denarni prihranek.
Seveda ni denar vse. Toda tudi moralnih priznanj ni dovolj. Koliko izumiteljev je dobilo medaljo dela ali red zaslug? V našem tisku le semtertja piše o kakem izumitelju, pa še takrat ga prikazujejo kot zanesenega čudaka. V takih razmerah žal ne more biti drugače: capljamo za drugimi v škodo našega celotnega razvoja.
M. LEGAN
Z revolucionarno...
(Nadaljevanje s 1. str.)
mimo dela, ustvarjanje privilegijev itd. V takjh razmerah so se morale spremeniti tudi delovne metode sindikatov; bolj je bilo treba izhajati iz članstva, braniti neposrednega proizvajalca, odsevati njegove težnje in potrebe. Sindikalna organizacija se je vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko prenovila. Uveden je bil delegatski sistem. Še nikoli v povojni zgodovini ni bilo v sindikalnih vodstvih toliko delavcev iz neposredne proizvodnje, žensk in mladine.
Ko je govoril o prihodnjih nalogah, je poudaril zlasti samoupravno konstituiranje na osnovi nove ustave, ki daje delavcu pravico, da odloča o ustvarjenem dohodku in s tem o svojem materialnem in družbenem položaju. Ker v nekaterih delovnih organizacijah delajo to prepočasi, brez prave zavzetosti, je naglasil, da so pomisleki in bojazen odveč. Dokler bodo temeljne organizacije združenega dela takšne, da v njih delavci z dolžnostjo dobrega gospodaija ne bodo ustvarjali dohodka, ga delili in združevali, toliko časa ne bodo nosilci gospodarjenja in odločanja.
„Tu je vsako razpravljanje odveč in zato je iudi vsak kompromis, ki jih ponekod že sklepajo oziroma dopuščajo, naperjen proti razrednim interesom delavcev. Naš sicer nedo-končen boj proti odtujevanju dohodka, proti nenehnemu povečanju družbenih obveznosti, ki bremene gospodarstvo, prizadevanja za nov odnos med delovno organizacijo, banko ali trgovino, je potreben, saj pomeni vračanje odtujene akumulacije v delovno organizacijo."
Daljši govor je imel na sindikalnem kongresu tudi France Popit, predsednik CK ZKS. Naglasil je, da morajo sindikati delovati in biti organizirani tako, da bodo izražali interese celotnega delavskega razreda, da se bodo dogovaijali in dosegli kar največjo mero enotnosti in solidarnosti. Komunisti so še posebej dolžni delovati v tej smeri, saj bodo tako največ prispevali k utrjevanju samoupravnega socialističnega sistema. Opozoril je tudi na izreden pomen izobraževanja in znanja, brez katerega se neoiganizirana, podložna množica ne more dvigniti v gospodarja.
France Popit je poudaril tudi, da se morajo komunisti dosledno zavzemati za to, da bo samo delo podlaga za delitev dohodkov in osebnih dohodkov in da se je treba zavzemati za tak sistem, ki bo spodbujal delovno vnemo, storilnost, dobro gospodarjenje. Brez trdega ustvarjalnega dela ni mogoče uresničiti vizije naše družbe, materialno in duhovno bogatejše za vsakega delovnega človeka.
V	razpravi, ki je potekala v štirih komisijah, je sodelovala množica delegatov. Odkrite, jasne, odločne delavske besede so pokazale, kako živi naš delavec, kakšni problemi ga
25 LET MERCATORJA
Mercator-TOZD Trgopromet Kočevje je 9. novembra svečano proslavil 25-letnico obstoja. Na proslavi, ki je bila v domu Jožeta Seška, so govorili direktor TOZD Trgopromet Jože Berlan, predsednik DS Drago Pavuna in generalni direktor Mercatorja Adi Osterc.
KOMITE O INTEGRACIJAH
Komite občinske konference ZK v Brežicah je na seji 8. novembra obravnaval povezovanje v gostinski in turistični dejavnosti, v kovinski industriji, prevozništvu, šolstvu in trgovini v občini in v Posavju. Del razprave so posvetili predlogu izvršnega sveta za pripravo referenduma, s katerim naj bi občani izglasovali samoprispevek za modernizacijo občinskih cest v prihodnjih petih letih. Predlagali so, naj bi bil referendum 19. januarja prihodnje leto, če se bo zanj odločila občinska skupščina.
tarejo. „Zainteresirani smo, da v resnici zaživi duh nove ustave, da delo dobi pravo veljavo.“ Mnogi, zlasti mladi ljudje so govorili o stanovanjskih težavah ter zahtevali, da je treba storiti vse, da bo družbena akcija kar najbolj uspešna. Zelo mnogo pripomb je veljalo kongresnim sklepom o produktivnosti in dohodku, samoupravnih odnosih pri razporejanju in delitvi dohodkov ter nalog sindikatov v izgrajevanju družbenoekonomskega sistema. Razprava je' pokazala, da se delovni ljudje zavedajo svojih dolžnosti in odgovornosti, da zrelo razmišljajo o svojem novem položaju. To hkrati obeta, da bodo kongresni sklepi, ki so jih v dolgotrajni predkongresni aktivnosti zelo temeljito pripravili, osnova vsakodnevnega ravnanja v sindikalnem delovanju.	m. LEGAN
MOKRONOŠKAŠOLA NEPOPRAVLJIVA
Pred kratkim si je staro mokronosko šolo ogledal strokovni sodelavec republiške izobraževalne skupnosti inž. Milivoj Lapuh. Ob ogledu dotrajane stavbe je ta strokovnjak za šolske zgradbe kar na kraju samem izračunal, da bi številna popravila stala več kot na novo zgrajeni kvadratni meter šolskega prostora.
Doslej so nameravali šolsko stavbo popraviti v sklopu večjega načrta dozidave prizidka.
SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV
Že tretje leto deluje pri Šolskem kmetijskem centru na Grmu v Novem mestu aktiv mladih zadružnikov, ki se kot podmladek Kmetijske zadruge in kot del nove organizacije ZSMS v zimskih mesecih vključuje v šolo. Fantje in dekleta zimarjev ter .mladinci in mladinke grmske šole so poslušali že več zanimivih predavanj, sodelovali so na kvizu znanja o kmetijstvu in se udeležili več ekskurzij.
Letos je aktiv začel delati z novimi močmi. Aktiv šteje 42 članov in je vključen v novo mladinsko organizacijo ZSMS na grmski kmetijski šoli. Na svojem prvem letošnjem izletu so obiskali Slovenske gorice in aktivu mladih zadružnikov iz Križevcev pri Ljutomeru vrnili obisk. Skupaj z domačini so si ogledali tovarno penečih vin v Gornji Radgoni.
M. TRATAR
Trije obiski političnih delavcev
Šetinc, Ribičič in Godec so pretekli teden obiskali Kočevsko
V preteklem tednu so obiskali Kočevsko sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, za zaključek pa še sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana Ivan Godec.
Franc Šetinc je predaval o aktualnih nalogah ZK 5. novembra na seminarju za člane vodstev organov ZK v Kočevju, nato pa je odgovarjal na vprašanja slušateljev, ki so se nanašala predvsem na prizadevanja za gospodarsko trdnost in varčevanje, informiranje, vero in klerikalizem, uresničevanje ustave, izobraževanje, delovanje ZK in drugo.
Popoldne si je ogledal dela pri posodabljanju ceste Livold-Brod, zvečer pa je prisostvoval sestanku osnovne organizacije ZK v Vasi-Fari.
Komunisti so Franca Šetinca seznanili z izumiranjem Kolpske doline, saj število šolarjev na tem območju iz leta v leto pada, in z željo, da bi to območje dobilo kakšen proizvodni obrat. Tako bi dobilo nekaj ljudi kruh doma in izseljevanje oziroma izumiranje doline bi se zaustavilo. Prav v ta namen so izvedli na tem območju anketo o razpoložljivih delovnih močeh, se pravi ljudeh, ki bi se želeli zaposliti v domačem kraju. Franc Šetinc jim je odgovoril, da bo tej dolini cesta gotovo marsikaj prinesla. Poudaril je tudi, da je treba
razvoj posameznih krajev načrtovati v razvojnih programih krajevnih skupnostih in občine.
Predsednik Mitja Ribičič je 6. novembra zvečer govoril na Jasnici slušateljem tretjega dvomesečnega političnega tečaja za sindikalne in mladinske delavce iz vse “-Slovenije o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih doma in v svetu. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev. Predavanja in razgovora so se udeležili tudi vodilni družbeno-političn: delavci iz kočevske in ribniške občine.
Sekretar Ivan Godec pa se je 7. novembra udeležil sestanka aktiva komunistov delavcev občine Kočevje. V razpravi je poudaril, da bo aktiv .tembolj uspešen, čimbolj bo ne le ugotavljal probleme, ampak tudi kazal možne rešitve.
Stopnja prispevka ostane enaka
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva: ni razlogov za znižanje
Na 6. redni seji skupščine skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki je bila v Novem mestu 7. novembra, so delegati ponovno razpravljali o poslovanju skupnosti v obdobju januar - september, ki izkazuje po opravljeni analizi primanjkljaj. Temu je vzrok tudi, da je skupnost prevzela v skrb nekatere obveznosti, ki jih je prej financirala republika ali občina.
Čeprav so dohodki po devetih mesecih poslovanja presegli samoupravno dogovorjena sredstva — vzrok temu je povečana rast družbenega proizvoda na Dolenjskem — je skupščina menila, da ni razlogov za zmanjšanje stopnje prispevkov. Sklenili so tudi, da z novo oceno dohodkov in izdatkov sklep utemeljijo.
V	nadaljevanju seje so se delegati seznanili s predlogi novih zakonov in nalogami skupnosti za izvedbo teh predlogov. Ugotovili so, da tako predlog zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti nista ‘povsem takšna, kot bi želeli. V razpravi so izrazili bojazen, da bo ustanavljanje skupnosti po občinah prineslo nevarnost neenakega zdravstvenega varstva, ter poudarili, da splošne akte skupno-
sti potrjuje občinska skupščina, ne pa samo izvršni svet.
V	razpravi o izvajanju programa avtomatske obdelave receptov v SR Sloveniji je bilo izrečenih več pripomb, ki so opozorile na nekatere težave, ki jih AOR prinaša v delo v lekarnah
in ambulantah. Sklenili so, da bodo posvetili več pozornosti izpisovanju receptov, da ne bo tehničnih težav na elektronskih strojih, obenem pa bodo od službe AOR zahtevali večjo ažurnost.
MiM
Krško: v petih letih 500 na novo zaposlenih
To zahteva trgovine, vrtec, šole in še kaj
Ponedeljkova seja delegacij vseh treh zborov krške občinske skupščine je bila kljub obsežnemu dnevnemu redu nenavadno kratka. Poročila o gospodarskih gibanjih v prvem polletju in številke o nekaterih kazalcih gospodarstva v devetih mesecih niso vzbudili prave razprave in obveljala je ugotovitev, da so doseženi rezultati kljub inflaciji sorazmerno ugodni.
Veliko delegatov pa je govorilo o trgovski mreži, ki v občini še ni tako razvita, kot bi morala biti. Opozarjali so, da ji primanjkuje predvsem večje izbire, da čas poslovanja ni povsod primeren, tako da mora mar-sikak zaposleni po nakupili proti Brežicam ali dlje do Zagreba. Pa vendar se tudi trgovina razvija, saj bo podjetju Preskrba, kot jc dejal na
seji njen delegat, vložilo v preureditve in nove gradnje okoli 10 milijonov dinarjev.
To, kar bodo lahko naredili s temi sredstvi, nikakor ne bo dovolj za prihodnjih pet let. V tem času namreč pričakujejo v Krški občini izdatne naložbe.
Skupaj z novo elektrarno bodo vse novosti prinesle v Krško tudi okoli 500 do 600 novih delovnih mest, kar pomeni hkrati vsaj trikrat toliko novih prebivalcev. In prav zato se je treba na vse to temeljito pripraviti z graditvijo vrtcev, vsaj ene nove šole, rekreacijskih, kulturnih in drugih objektov. Za omenjene potrebe bodo morali zagotoviti precejšen denarni delež investitorji načrtovanih novosti. Na to so še posebej opozorili na ponedeljkovi seji in ponovno postavili v ospredje vprašanje kadrov.
Z. ŠEBFK
France Popit:
■ *11 1 1
Vir neupravičenih razlik
Hkrati se morate bojevati tudi proti stališčem posameznikov, ki vse razlike med dohodki organizacij združenega dela pripisujejo izključno delovnemu prispevku delavcev v teh organizacijah, čeprav izvirajo tudi iz ražičnih pogojev za delo in ustvarjanje dohodka. Prav zaradi takšne delitve nastajajo ekonomsko neutemeljene in neupravičene socialne razlike. Takšna delitev lahko pripelje le do privatiziranja družbenih sredstev, ki* naj bi sicer krepila materialno podlago združenega dela. Sindikati in še zlasti komunisti v njih se morate bojevati za odnose enakopravnosti in solidarnosti delavcev, ki ustrezajo družbeni naravi dela in družbeni lastnini. Določene razlike v osebnih dohodkih delavcev, zasnovane na prispevku v skupnem delu, morajo biti podlaga za uresničevanje skupnih interesov, ne pa za ustvarjanje osebnih privilegijev enih delavcev na račun drugih. Še zlasti pomembni za uveljavitev vašega vpliva v družbi sta neposredna udeležba in odgovornost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
(Predsednik CK ZKS na VIII. kongresu Zveze sindikatov
Slovenije)
dr. Borislav Šefer
Ne bo leto zategovanja pasu
Če bi skušali naš gospodarski položaj v letu 1974 oceniti na ustaljen način, bi morali reči: dobro je. Tudi v analizah mednarodnega sklada, OECD in drugih mednarodnih organizacij so nas pozitivno ocenili. Poglejmo sestavne dele teh stališč: ves svet je v recesiji, pri nas pa proizvodnja raste. Raste tudi zaposlenost, saj zaposlujemo tudi tiste delavce, ki se vračajo iz tujine. Res je, da imamo primanjkljaj, nismo resneje okrnili naših deviznih rezerv, povečali pa smo blagovne rezerve". Povečali smo tudi standard, stanovanjsko izgradnjo, znatna sredstva smo vložili tudi v družbeni standard. Mislim, da nam prihodnjega leta ni treba imenovati „leto zategovanja pasu“. Zategovanje pasu bi namreč hkrati lahko pomenilo tudi omejevanje proizvodnje. Zagotoviti moramo ustrezno stopnjo rasti realnih osebnih dohodkov, ta stopnja pa lahko in tudi mora temeljiti le na povečani proizvodnji in produktivnosti. Zato bi dejal, da ne gre toliko za varčevanje, kot pa za boj proti neracionalni potrošnji, ki ne koristi nikomur.
(Podpredsednik ZIS v intervjuju za beograjski ,,NIN“)
Mika Špiljak:
Socialna izkaznica delavca
Najprej moramo jasno povedati, da vse pravice izhajajo iz dela. To načelo smo namreč v dosedanji socialni politiki vse pregosto zanemarjali. Tako seje dogajalo, da smo v preteklosti ščitili tisto, kar je bilo treba, pa tudi tisto, česar ni bilo treba. Dejstvo je namreč, da smo v preteklosti vso socialno politiko, naj že gre za otroške dodatke, stanovanjska vprašanja ali katerakoli druga vprašanja, gradili tako rekoč na enem samem kriteriju — najnižjem osebnem dohodku, ne da bi se ob tem sploh vprašali, zakaj tako nizek dohodek. Mislim, da morata zato postati izhodišče naše socialne politike delo in zaščita dela, nato pa šele skrb za tiste, ki so tako ali drugače ogroženi. To pa tudi pomeni, da moramo natančno odgovoriti na vprašanje, v čem so posamezniki ogroženi. Čimprej bi morali priti do tako imenovane socialne izkaznice slehernega ‘delavca. Gre za vprašanje, kot denimo, kolikšen je njegov osebni dohodek, ali ima stanovanje, ali ima zemljo, koliko družinskih članov je zaposlenih, ali prejema še kakšne druge dohodke itd. Ko so namreč v nekaterih organizacijah združenega dela poiskali odgovore na vsa ta vprašanja, so prišli do povsem nove predstave o socialni strukturi delavcev.
(Predsednik jugoslovanskih sindikatov ob pripravah na sindikalni kongres)_____________________________ .
Bolj kot kdaj prej je prav danes pomembna ekonomičnost vozila Renault 12 TL. Zelo elastičen motor ima dve prednosti: štedi gori vo in ima dolgo življenjsko dobo. Renault 12 TL se prišteva k hitrejšim vozilom. 1289 ccm, 54 KM, pri normalnih razmerah pora ba goriva le 8,5 I na 100 km
AVTOMOBIL,
KI DRŽI KORAK S ČASOM
NOVA - ZNIZANA CENA fco tovarna Novo mesto: za zasebnike	69.634 din
za podjetja	66.400 din
DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU
\a m
RENAULT12TL
IflDUS TRI JR mOTOPniN VOZIL novo MESTO
Obrnite se na poslovalnici IMV:
- LJUBLJANA, Titova 172a, tel. 061/343-485
- NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Kuharski tečaj?
Tudi majhne stvari so lahko velike za
nas
Vnovič: »Pisec knjige oproščen krivde«
Pripomba Antona Ožbolta k pojasnilu republiškega JT - Milan Kosec se je pritožil zaradi oprostilne
sodbe okrožnega sodišča Ljubljana
Z bolečino v srcu opazujem mlade družine, ki se jim sreča zruši prav na domačem štedilniku. Vsa cena žene, gospodinje, pade ob slabo založeni mizi. Namesto pohvalnih besed pa je družina deležna prepirov in uničujočega sovraštva.
Zgaran obraz človeka nam mora biti v vsem v dokaz, da smo na tem področju potrebni temeljite preobrazbe. Bomo to preobrazbo dosegli, če desetletja ne bomo organizirali niti skromnega kuharskega tečaja? Imamo tovarne najmodernejše gospodinjske opreme, ki jim je gotovo do tega, da bi seznanile bodoče gospodinje s svojimi stroji. Te tovarne je treba zainteresirati za to vrsto izobraževanja in prav gotovo bi sodelovale po svojih močeh pri financiranju tečajev, strokovnem usposabljanju gospodinj in ne nazadnje pri opremljanju takih kuhinj, ki bi služile tečajnicam.
Seveda, nekdo bi moral nesebično narediti prvi korak!
IVAN ŠKOFLJANEC,
„STRAHOVI" NA ODRU
s Novomeški gledališčniki se nameravajo v tej sezoni prej predstaviti svojemu občinstvu kot v minuli sezoni, ko so imeli premiero šele ob koncu pomladi. Tokrat bodo na °dru poskusili srečo z Ibsenovo dra-ni° »,Strahovi". Prve vaje pod vodstvom Rika Urha, ki bo tudi tokrat režiral, so se že začele.
PRELOČANI ŽALUJEMO
V	torek, 29. oktobra, smo se Poslovili od 88-letnega Jožeta Starešiniča s Preloke. Bil je zelo priljubljen in poznan med ljudmi bližnje in daljne okolice. Spoštovali in poznali smo ga ne samo kot očeta igralca Movenskega gledališča v Trstu — Maneta Starešiniča, ampak tudi zato, ker je vsakomur rad pomagal. Jo-ze je dolga leta delal v ameriških rudnikih in se s pokojnino vrnil do-It\ov k otrokom. Nikoli ni nikomur °drekel pomoči in velikodušno je POmagal tudi preloškemu gasilskemu društvu, ko je potrebovalo denar.
Zaradi njegovih vrlin bo še dolgo ostal v našem spominu.
Za Preločane VERICA STIPANOVIC
Spoštovani tovariš urednik!
V zadnji številki Dolenjskega lista od 7. novembra 1974 sem na 5. strani bral pojasnilo javnega tožilstva SRS o kazenski zadevi majorja bivše jugoslovanske vojske Milana Kosca iz Ljubljane.
Miro Šercer se je res štiri mesece javljal temu uradu in dvigal podporo, pri tem pa se je izdajal za poročnika Ljuba Šercerja. Tako je kril brata,-ki je že 3. julija 1941 odšel v partizane, kjer je bil komandant. Tudi 12. novembra 1941 je Miro, kot je dokazal, uspešno opravil v tem uradu, saj ga Italijani niso prepoznali. Toda v tem uradu sta službovala tudi major bivše jugoslovanske vojske Milan Kosec, ki je bil v funkciji delegata za bivše oficirje, in bivši poročnik Božidar Barle. Preden je Miro zapustil Bramov urad, je k njemu pristopil Božidar Berle in ga vprašal, zakaj prihaja Ljubo. Miro pa mu je odvrnil, da je Ljubo bolan in ne more. Zato se je potem jezil italijanski major Bramo in že 13. novembra 1941 ukazal Milanu Koscu, naj gre po po*očnika Ljuba Šercerja. Kosec je pojasnil, da sc je Ljubo upiral tako doma, nato pa je hotel ponovno še v avtomobilu zvedeti od Kosca, kaj hočejo Italijani od njega. Dejal je, da mu je on, Kosec, ponovno dal častno oficirsko besedo, da nočejo nič drugega, kot da sc prepričajo. Dodal je še, da ni vedel, kaj se bo zgodilo s Šercerjem, in da ga je italijanski major Bramo izrabil.
Ne dvomim o vernosti pojasnila javnega tožilstva SRS, vendar zadeva ni dovolj jasno prikazana, pa tudi Milan Kosec je pred okrožnim sodiščem v Ljubljani povedal malo drugače.
Ivan Šercer, oče narodnega heroja poročnika Ljuba Šercerja, je napisal prijavo 21. maja 1945 zoper Milana Kosca in Barleta. Pristojnemu organu SRS jo je vročil proti potrditvi z žigom in podpisom 22. maja 1945. Potem ni Šerceijevih nihče več poklical niti jih ni obvestil, kako je s postopkom zoper ovadena.
Milan Kosec je pobegnil čez mejo v tujino. General Rado Pehaček je bil tedaj vodja naše vojne misije. Povedal mi je, da je Kosca repariral in da ga ni imel na seznamu vojnih zločincev. Potem je Kosec v zaporu odsedel karanteno kakor vsak drug begunec, ki se je vrnil, nakar je bil izpuščen,
Sam Milan Kosec je to potrdil letos pred okrožnim sodiščem v Ljubljani in dejal, da zaradi Šerccrja ni bil nikdar zaslišan niti preganjan, pač pa le zaradi bega čez mejo. Verjetno se pojasnilo tožilstva nanaša na to, ne pa na postopek v zvezi z ovadbo Šercerja, zakaj skoraj nemogoče je, da bi Kosec na to pozabil.
Ko sem iskal Koščev in Barletov sodni spis, sem se obrnil tudi na Vrhovno sodišče, katerega sodnik Hinko Kužnik mi je spis pomagal iskati. Z njim sem bil tudi na javnem tožilstvu SRS in na okrožnem sodišču Ljubljana, kjer smo pregledali sodne knjige do konca leta 1948, našli pa nismo nobenega spisa o tem niti ne navedbe Koščevega in Barle-tovega imena in priimka.
Ni bil moj namen preganjati Milana Kosca in Barleta, pač pa spoznati verne vire za mojo knjigo „Šercerje-va bojna pot“. Kar sem zapisal v knjigi (najmanj to), je dokazano z dokumentiranimi viri in štirimi še živečimi pričami, ki so videle, ko je Kosec odpeljal Šercerja. To pa je priznal tudi sam Milan Kosec na glavni obravnavi 7. oktobra letos pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pojasnil je, da se je italijanski major Bramo (bil je obveščevalni oficir) zelo jezil, ko je zvedel, da se ne prihaja Ljubo Šercer javljat in dvigat podporo, ampak da to dela njegov brat Miro.
S tem pa je tudi Kosec sam potrdil vse, kar je napisano v knjigi „Šercerjeva bojna pot“, in podrl izjave vidnih ljudi^ v katerih je rečeno, da ni res, da bi Kosec odpeljal Šercerja Italijanom, pač pa da je šel k Italijanom Ljubo Šercer sam iz usmiljenja do svojih staršev, ki niso imeli od česa živeti. Te izjave pa postavljajo v dokaj čudno luč narodnega heroja Ljuba Šercerja in ne odgovarjajo resnici. Zato jih tudi ni moglo okrožno sodišče upoštevati in upam, da jih ne bo moglo upoštevati tudi vrhovno sodišče, na katerega se je Milan Kosec, ko je izgubil pravdo, pritožil.
V	pritožbi na vrhovno sodišče z dne 17. oktobra letos Milan Kosec, ki ga zastopa odvetnica Ljuba Pren-nerjeva, postavlja v dokaj čudno in zgodovinsko zgrešeno luč posamezne dogodke iz NOV ter nekatere prvoborce in aktiviste Osvobodilne fronte.
Tako trdi, da je bil napad na Lož (19. oktobra 1941), ki ga je vodil Ljubo Šercer, polomija, čeprav so
ODMEVI NA ČLANKE ODMEVI NA ČLANKE ODMEVI NA
Varčevanje nosi razočaranje
To so besede razočaranega varčevalca
£ zanimanjem sem prebral v Dolenjskem listu v rubriki Vre-dno je zapisati članek o dnevu varčevanja. Toda kot dolgoletni vQrčevalec predlagam, da naslov članka v bodoče spremenite v •>pan razočaranja in žalosti varčevalcev". Govori se namreč etlo, dela pa drugo. Govorimo o stabilizaciji, imamo pa inflacijo.
ed mesecem dni sem na telečji poslušal pogovor o tem, a Se z inflacijo dobro živi. Čez nekaj dni je napovedovalec to ponovil, pristavil pa je še vpra-7^/e, na čigav način se dobro ž*vi. Mnogo jih je na račun in-ftocije obogatelo, a mnogo tudi osirotelo. panes skromen, priden, var-fjiv in pošten človek nič ne ve-1° in nima kot varčevalec nobe-?.e zoščite. Tisti, ki so obogate-l> imajo luksuzno opremljene >>gradove" in avtomobile, ki jih jnajo ie za razvedrilo, saj stanu-nedaleč od delovnega esta. Dobili so posojilo na po-ojilo in /ih bodo vrnili popol-j^na oskubene, morda samo sčico od nekdanje vrednosti.
o je bogatenje na tuj račun, a račun varčevalcev! ye bi imel otroke, bi raje vi-,e‘> da bi imeli gada v rokah bot nranilno knjižico. Saj ne, da ' varčevalci z vlogami hoteli j*®/ veliko pridobiti, a vložena oe<*nost vlog bi nam le lahko tala. Pri 0beh devalvacijah so
vest socializma!
nam nekaj povrnili, zdaj pa prav nič!
Želim, da moje pismo objavite podpisano z ,, Varčevalec", ne pod pravim imenom, ker me je sram, da sem tako neumen, da kljub toliko izkušnjam še varčujem.
VARČEVALEC
STAROSTNA POKOJNINA
Sem v starosti, ko bi po zakonu o starostni kmečki pokojnini že bil upravičen, da jo prejemam, pa so mi jo odklonili. Kmetijo sem predal nasledniku in je ne obdelujem več, toda ker je bodisi sedanji gospodar ali gospodinja v službi, mi pokojnina ne pripada. Zakaj to? Od tega, da hodi zet v službo, nimam nič. Pokojnino potrebujem prav tako kot oni pre-užitkarji, ki jo dobivajo, a imajo nekaj malega še zemlje. Je prav, da zakon tako določa?
C.	M.
Zdole
»Zdaj nas bo varčevalo še več...«
Tovariš urednik,
iskreno se Vam zahvaljujemo za članek v Dolenjskem listu, ki ste ga objavili 31. oktobra pod naslovom „KORAK V ŽIVLJENJE". S posebnim navdušenjem smo prebrali to reportažo, v kateri ste znali s pravimi besedami opisati delo in namen varčevanja v šolski hranilnici. Prepričane smo, da bo zdaj še več učencev varčevalo v naši mali banki.
Morda vas bodo zanimale tudi novice iz hranilnice: število varčevalcev smo že podvojili. Pred nekaj dnevi je dobil vsak varčevalec kemični svinčnik DBH Novo mesto. V varčevanje smo vključili tudi učence drugih razredov. 29. novembra bo dobil vsak učenec prvih razredov ob sprejemu v pionirski odred hranilno knjižico z začetno vlogo 10 novih dinarjev in bo tako postal naš varčevalec.
Želimo, da bi nas kmalu spet obiskali, me pa se bomo potrudile, da bomo pripravile gradivo za nov članek.
Lep pozdrav od ,male banke " na
uslužbenk
osnovni Soli „jvrij
DA LMA TIN" V KRŠKEM
DOSLEDNO O KAPACITETAH
Dolenjski list v številki z
10.	oktobra v komentarju o rasti cen prinaša misel, da je v sedanji inflaciji veliko skrito za, kot piše, lepimi frazami o „dvojnih kapacitetah“ v katerih pogosto vidi težnjo za monopolom in odrejanje cen na račun tretjega.
Na drugem prostoru pa list spominja bralca na to, kar je pisal pred 20 leti. Slučajno ali ne, tudi takrat je bila tema - rast cen. Tistega, 1954. leta, je list videl vzroke dviganja cen v nezadostnih kapacitetah in v pomanjkljivem tekmovanju.
(Iz zadnje številke EKONOMSKE POLITIKE, BEOGRAD)
bili partizani tri četrt ure v Ložu in pobili po italijanskih podatkih 29 italijanskih vojakov ter jih 18 oziroma 24 ranili, ujeli komandanta Loža kapetana Antonia Pivotija, tri podoficirje in tri vojake. Sam italijanski general Mario Robotti temu napadu pripisuje pravo mojstrovino in je dejal, da je bil do potankosti preštudiran, načrtovan, odlično pripravljen in izveden, za kar so v dokaz italijanski arhivski viri. V pritožbi pa Milan Kosec s svojo zastopnico trdi, da je bil narodni heroj Ljubo Šercer dezerter.
Za Mira Šercerja, rezervnega polkovnika JLA, ki je štiri mesece kril svojega brata Ljuba, bil 14. novembra 1941 aretiran, bil obsojen na leto dni ječe, ki jo je prestajal v Italiji, pa pravi M. Kosec v pritožbi, da je bil obsojen kot kriminalec.
Za narodnega heroja Stanka Semiča-Dakija, ki je videl Kosca z avtomobilom, ko je prišel po Šercerja, kljub lastnemu, Koščevemu priznanju, da je šel po Šercerja z avtomobilom, trdi, da je Daki vseveden in da „ ... ima pa tudi zelo živahno
GOVORILNE URE ZA STARŠE NA NOVOMEŠKI GIMNAZIJI
Letos se bodo starši gimnazijcev lahko pomenili z učitelji svojih otrok ob četrtkih od
15.30	do 17.00, in sicer 21. nov.,- 19. de., 9. jan., 27. febr., 27. marca, 24. apr., 22. maja in
5.	junija.
D.	Modic Koštialova 36 Novo mesto
fantazijo in hodi za pričo kadarkoli in komerkoli . ..“
Za znana partizana, nosilca spomenice 1941, Jožeta in Janeza Ne-doga, si je dovolil zapisati v pritožbi na vrhovno sodišče med drugim tudi naslednje: „Nedogi so zlasti veliki aktivisti po 5. maju 1945, dočim za poprejšnji ča$, saj zasebni tožilec, odnosno njegova zastopnica ni od njih kot pomembnih članov OF ali celo UDV nič slišala.14
Z vsem tem je tožeča stranka močno zadihala na svoja pljuča in se zelo oddaljila od vernih zapisov v moji knjigi „Šercerjeva bojna pot“, ki se nanašajo nanjo in jih celo sama priznava. Ob tem izbruhu in pljunkih na posamezne pomembne dogodke iz NOB in zaslužne partizanske tovariše, prvoborce, pa sem znova prišel do spoznanja, kako nujno je hitreje zbirati gradivo iz NOB, ga preverjati in verno pisati, dokler so poleg arhivskih še živi viri, da nam ne bodo te trpke zgodovine pisah tako, kot se je izkazala ta tožeča stranka.
TONE OŽBOLT
Vrtnice za slikarja
Znani slovenski slikar Božidar Jakac je letos praznoval svoj 75. rojstni dan. Slavil je v rodnem Novem mestu, kjer so mu odprli tudi razstavo. Od sosedove deklice, katere oče je hišnik v muzeju in galeriji, sem zvedela, da bo za slavnostni dan Jakac prišel v Novo mesto. Potem mi je razložila, da ji je očka naročil, naj zbere pet deklic, ki bi darovale šopke slikarju, nastopajočima glasbenikoma, operni pevki in Jakčevi ženi. Skupaj sva obvestili prijateljice.
Nekaj pred 16. uro smo se zbrale pred muzejem Marjetka, Helenca, Polonca, moja sestra in jaz. Hišnik nas je poklical v dvorano, polno ljudi, kjer nam je prof. Janko Jarc razdelil vrtnice.
Po uvodnem govoru sem s prijateljico odšla do prve vrste, kjer sta sedela Božidar Jakac in njegova žena. Pri izročenju šopka vrtnic slikarju sem imela malo treme. Vse se mi je zdelo tako slavnostno.
Vesela sem, da sem lahko darovala šopek priljubljenemu slikarju.
ANICA SMOLE OŠ Katja Rupena Novo mesto
Obnavljamo tradicijo udarništva
Na pobudo šolske skupnosti na gimnaziji so v sredo učenci betonirali pločnik ob šoli do novega vhoda v garderobo. Pri udarniškem delu je sodelovalo 17 gimnazijcev. Njim se imamo zahvaliti, da je dostop do garderob čistejši in da je v garderobah manj umazanije.
Naslednji dan je okrog 70
srednješolcev iz gimnazije, ekonomskega in administrativnega centra ter centra za poklicno izobraževanje obiralo koruzo na poljih Kmetijske zadruge in pomagalo zmanjšati škodo, povzročeno z dolgotrajnim deževjem. Tako akcijo bo treba prihodnjih bolje pripraviti.
D. M.
Zavarovalnica Sava iz Novega mesta je kmetom, ki imajo zavarovano živino, kupila orodje za rezanje parkljev, porodne vrvi in trokar. Tako si bodo kmetje v nujnih a bolj enostavnih primerih lahko kar sami pomagali. Treba bi bilo samo še, da se dobro pouče o ravnanju s podarjeno opremo. Na sliki: prva ekipa pri rezanju parkljev na domačiji v okolici Mirne peči. (Foto: Pungerčar)
*
Zalostinka za medvedkom Brundom
Lahko bi bil še živ in bi privabljal turiste motelu, ki ima zgubo
Medvedka Brunda ni več, umorili so ga lovci. Tedaj je kar bruhnilo nezadovoljstvo. Vsi, ki so ga kdaj videli, hranili ali slišali o njem, so ga imeli zelo radi. Kaj ga ne bi, saj je bil letos naj-večja naravna zanimivost Kočevja in okolice.
Veliko lepega so nekateri z njim doživeli, videli, ali o njem slišali ali brali. Povsod so govorili o njem. Ce-
lo	od daleč so prihajali ljubitelji narave in živali, da bi ga videli. Menda še nobeno leto ni bila planinska koča ob Jelenovem studencu tako obiskana kakor letos, zakaj vsi smo vedeli, da tam nekje v bližini biva medvedek Brundo in se med drevjem priziblje iz gozda, brž ko začuti ljudi ali melodijo Vebletove harmonike. Pricapljal je na jaso in h koči, hlačal okoli miz, vohljal za ostanki jedi in prosil, da bi mu še kaj dali. In dobrotniki ga niso nikdar razočarali.
Kdo ve, kako se je začela medvedkova usoda. Morda se je zgubil materi medvedki, potem pa taval plah in lačen po samotnem gozdu.
V	bližini ljudi pa je vedno našel kaj jedače. Sprva jih je spoznaval od daleč. Nič mu niso hoteli, zato se jim je pozneje pazljivo bližal. Videl je, da mu nastavljajo jedi. Nazadnje je odhlačal kar mednje in jemal jestvine več ali manj iz rok. Še vedno pa
je bil nezaupljiv in je skrbel, da je imel prostost vsaj za hrbtom.
Ko je zadihala hladna, deževna jesen, je bilo v gori in ob planinski koči pri Jelenovem studencu vedno manj ljudi, ki so ga poleti hranili. Zato je odšel za njimi v dolino, kjer mu je v temni noči, ko je bilo v Podgorski ulici že vse mirno in so ljudje spali, prijetno zadišalo iz shrambe. Ugotavljajo, da medvedji nos odkrije pojedino tudi na nekaj sto metrov. Raztrgal je mrežo in zelezel skoz okno v shrambo ter se najedel. To pa je bilo zanj usodno, saj so ga že pri prvi tatvini obsodili na najhujšo kazen. Kdo ve, kako bi bilo pozneje z njim. Želeli bi, da bi bil vedno tako prikupen in zabaven. Toda na to sc ni dobro preveč zanašati, saj izhaja medved iz rodu največje zveri v Evropi. Mi bi se morda še dolgo tolažili, da ne bo napadel. Vprašanje pa je, če se to res ne bi zgodilo. Kaj bi bilo, če bi šla gospodinja v shrambo, ko se je tam gostil. Nič slabega sluteč, bi odprla vrata, Brundo pa bi morda hušknil mimo nje v stanovanje. In kaj bi bilo, če bi v poznejših letih koga raztigal in umoril? Tedaj bi vsi dvignili hrup proti lovcem, ki bi morali nositi odgovornost zanj.
Naj bo kakorkoli že, je le res, da je medvedek Brundo našel veliko prijateljev med mladimi in starimi
občani, ki se zdai zgražajo nad lovci in upleniteljem. Ce je uplenitelj res tako delal, kot je zapisano v protestu podmladka Društva za varstvo živali, objavljenem v Dolenjskem listu 7. novembra, se kot lovec protestu pridružujem.
Morda pa le ne bi bilo treba ustreliti medvedka Brunda in nam bi bil lahko še dolga leta v prijetno in poučno zabavo. Naša lepa gorata Kočevska je znana po vsej Evropi tudi po medvedih, divjadi in dobrih lovcih. Ko prihajajo ljudje od daleč, jim nimamo, razen muzeja in spomenika, kaj pokazati. V muzeju je le skromen lovski oddelek.
Kaj pa Turistično društvo, gostinstvo in Motel Jasnica? Ali ne bi bilo prav, da bi bili kaj ukrenili, da bi Brundo še živel? V gozdiču za motelom na Jasnici bi mu z majhnimi stroški zgradili ograjen bivak z brlogom. Ostankov hrane zanj bi bilo dovoli. Pomislimo, koliko mlajših in starejših gostov bi jim privabil! Vsakdo bi tam zaradi njega prisedel in kaj potrošil. Njim bi bil v korist, nam pa v prijetno počutje.
Pravijo, da se je pojavil spet na pol udomačen medvedek nekje južno od Kočevja. Morda se bodo odločili zanj, da bi ga imeli namesto Brunda, za katerim morda žaluje več ljudi, kot bi jih, če bi zgubili dobrega župana.
LOVEC
DOLENJSKI LIST
Dolenjski list: kako pišemo?
Iz pogovora članov uredniškega odbora in komunistov ČZP Dolenjski list z družbenopolitičnima delavcema Maro in Bogdanom Osolnikom
Pred dnevi sta bila gosta v uredništvu Dolenjskega lista znana družbenopolitična delavca Bogdan Osolnik in Mara Rupena-Osolnikova. Z novinarji uredništva in s komunisti ČZP Dolenjski list sta se pogovarjala o delu časopisa p.o X. kongresu ZKJ ter o težavah in rednem delu Dolenjskega li: sta. Po magnetofonskem zapisu je pogovor pripravil za objavo Jože SpUchal.
30.000 IZVODOV
Gosta sta najprej želela izvedeti nekaj splošnih podatkov o časopisu, o njegovem obsegu, nakladi in usmeritvi. Dolenjski list kljub lanski izdatni podražitvi skoraj ni izgubil naročnikov: njegova naklada okrog
30.000	izvodov je še vedno največja v Jugoslaviji med vsemi pokrajinskimi časopisi. Lani ustanovljeno podjetje sorazmerno dobro gospodari; svoje dohodke ustvarja predvsem z naročnino, z oglasi in s proizvodnjo tehničnega oddelka, tako da podjetje dela brez bančnih. kreditov. Resen problem, ki onemogoča dobro delo, pa predstavljajo prostori, ki so pretesni, povrh vsega pa je Mercator, v katerega prostorih dela Dolenjski list, odpovedal gostoljubje s sodno odpovedjo.
Novi prostori so torej nujnost za nemoteno delo v prihodnje, ob tem pa bi lahko začeli temeljiteje razmišljati o ustanovitvi Dolenjskega informativnega centra, ki bi združil ne le Dolenjski list, pač pa tudi radijsko in televizijsko dopisništvo in tudi novomeško tiskarstvo.
V	treh delovnih enotah dela 39 delavcev, novinarjev pa je 9. Časopis sam potrebuje takoj še tri novinarje, ki pa jih ni mogoče nikjer dobiti, prav tako štipendira 2 študenta na VŠPN in enega na filozofski fakulteti.
Zadnje čase so ustavna dopolnila in močno vrenje ter preobrazba v družbi postavili pred list velike zahteve, ki Uh časopis vse teže izpolnjuje. Časopis bi moral odražati vse razvejeno samoupravljanje, moral bi znati nakazovati rešitve, moral bi tvorno poseči v družbeno doga: janje — nedvomno bolj kot kdaj doslej, ko je bil pretežno registrator dogodkov.
Gotovo je želja uredniškega odbora, pa tudi izdajateljskega sveta informativno-politični list, ki pa kajpak ne sme ostati brez stika z bralci. Zato mora Dolenjski list poročati o vsem, pri tem pa ne sme ostati le zapisovalec. Uredništvo meni, da je našlo pametno mejo med info-rmativno-političnim delom in vzgojno-izobraževalnim ter zabavnim z uvedbo priloge, ki izhaja vsakih 14 dni.
Kljub temu je Dolenjski list vedno znova nezadovoljen sam s seboj: velika zahteva je, da bi bil časopis zavestni del družbe in korak pred njo. Kljub temu da nima posebnih materialnih problemov, ni možnosti, da bi povečal obseg. Manjka namreč ljudi, ki bi z veseljem delali v novinarstvu. Tako je naravnost nerazumljivo, da je list ob obsežnejših in pomembnejših nalogah ostal s tremi ljudmi manj kot pred leti, po drugi strani pa je letos izdal za 29 odstotkov več strani kot lani (povečanje gre zlasti na račun P in oglasov).
Gostoma so novinarji povedali, da se bore za samostojnost delovanja, ker menijo, da le tako lahko delajo odgovorno, hkrati pa so poudarili, da se ponekod še vedno srečujejo s težavami, kot je na primer zapiranje virov informacij; zato je delo še težje. „Pogosto nam očitajo, da znamo dobro pisati drobne stvari in nepolitično problematiko; razpeti smo med tržno blago, v kar postavlja položaj tudi politični tisk, in med politično poslanstvo, ki pa bi moralo imeti na trgu posebne ugod-
nosti/4 so poudarili novinarji, preden so Bogdana Osolnika zaprosili, naj kot dolgoletni politični delavec, novinar in urednik pove svoje mnenje.
ODLIKA: ŽIV IN INFORMATIVEN
„Naj najprej kot bralec izrečem pohvalo, ki ni le moja in kar dokazuje tudi vaša naklada. List je informativen, pisan živo in razumljivo. Tudi zelo težke teme obravnava na poljuden način, na primer volitve, ustavo in podobno. Da piše kratno, zgoščeno in razumljivo, se mi zdi njegova pomembna odlika,“ je dejal Bogdan Osolnik, potem pa je dejal: ,»Mislim, da poseben pogovor o vašem novinarskem delu po X. kongresu ni potreben, ker je očitno, da v vsakdanjem delu dobro uresničujete zamisli kongresa.
Ko pravim, da pišete kratko in zgoščeno in da je to važna odlika Dolenjskega lista, ne gre pozabljati na poglobljenost. Kajpak bo tudi ob poglobljenem pisanju potrebno upoštevati zahtevo po pisanju za okolje, v katerem list dela. Izkušnje, kijih imate, boste lahko s pridom izkoriščali.
Dvomi, kijih imate, so nujni, prav tako vaša kritičnost in nezadovoljstvo z lastnim delom. Po vseh redakcijah/ v katerih sem delal, je bilo vedno tako. V naravi novinarskega dela je, da vedno znova ugotavljaš, da bi se dalo to in ono narediti še boljše. Vzrok za nezadovoljstvo pa ni samo v naravi poklica, pač pa tudi v razvoju naše družbe. V času, ko se vse razvija, tudi novinar ne more biti le uslužbenec za pisalno mizo. Mislim pa, da kljub kritičnosti nimate razloga, da bi bili nezadovoljni s seboj. Sodim, da gre za zdravo ustvarjalnost, ki je vedno potrebna, če naj dčlo uspe.
POISKATI PRAVO POT
Kako torej najprej? Pri branju Dolenjskega lista imam tudi jaz večkrat občutek, da ste v precepu: po eni strani hočete list narediti privlačnejši ž zanimivostmi, po drugi hočete biti informativno politični.
Sodim, da bo tudi vnaprej
potreben kompromis med tema
dvema odločitvama.	D
K&-
zumljivo je, da morate poročati
o	vsem: o nesrečah in kronikah in sestankih prav tako kot o temah, ki so trajnejše in zahtevajo poglobljeno delo.
Mislim, da velja razmišljati v dveh smereh. O poglobljenem pisanju v smeri političnega in samoupravnega razvoja in o poglobljenem pisanju v smislu kul-turno-pplitičnega in vzgojnega dela.
V	poglobljenem pisanju o izgrajevanju samoupravnih odnosov in razvijanju delegatskega sistema me moti, ker se v Jugoslaviji obnašamo, kot da smo šele zdaj uvideli potrebnost informiranja. In kaj smo storili? Malo ustvarjalnega, izdali smo le nekaj novih biltenov. To me moti; kaj nismo informiranja priznali z odločitvijo za samoupravno socialistično pot? Dobro se spominjam, da sem pred 15 leti na nekem mednarodnem simpoziju govoril o informiranju kot o integralnem delu
samoupravljanja! Smo v obdobju, ko bi se morali boriti za nov odnos do informacije. To ni zgolj naloga SZDL, to je tudi naloga skupščin in vse družbe sploh.
Kako naj Dolenjski list poglobljeno piše o samoupravljanju? Mislim, da ne smete posnemati zgleda velikih listov in objavljati načelnih govorov. Kdor jih želi brati, jih bo našel tam. Vi morate spremljati samoupravljanje v bazi, težave, skozi katere se prebija. Dovolj dela imate za angažiran pristop. Znano vam je, da so se največja novinarska imena proslavila z angažiranostjo. Kako uveljaviti angažiranost? Smisel vidim v tem, da novinar ne caplja za sklepi političnih forumov, pač pa da je samostojen v iskanju. Ta samostojnost je nedvomno na liniji sprememb v iskanju nove družbe. V procesu iskanja bodo gotovo pozitivni in negativni primeri. Prav ob konkretnih primerih lahko največ naredite. Uveljavljanju neposredne demokracije velja posvetiti čim več prostora.
TUDI KULTURNI VZVOD
Naj spregovorim še o kul-tumo-političnem kompleksu vprašanj. Morda gledam preveč osebno, a zdi se mi, da bi moral biti Dolenjski list tudi pomemben kulturni faktor na Dolenjskem. Ti kraji so v velikem ekonomskem vzponu, ki pa ga ne spremlja enakovreden kulturni razvoj. Za primer naj vzamem Novo mesto, ki je bilo pred vojno kulturno pomembnejše kot danes. Morebiti se zdaj novi ljudje še niso stopili z mestom, tudi večja privatizacija nedvomno nasprotuj tem težnjam. Vseeno pa sem prepričan, da bi moralo Novo mesto bolj izžarevati svoj kulturni vpliv v ta prostor.
Zal mi je, da ne morejo izhajati Dolenjski razgledi. (Ze prej je uredništvo seznanilo gosta s težavami Razgledov. Novomeška kulturna skupnost namreč ni pripravljena podpirati Razgledov, čeprav ima letos v primerjavi z lanskim letom dvakrat toliko denarja. Po drugi
r
mmi	wm
Bogdan Osolnik
Več bi lahko naredili tudi z iskanjem zunanjih sodelavcev, čeprav vzame to veliko časa in dela. Vendar bi zunanji sodelavci list obogatili in taka pot je tudi pravilna v stremljenju za podružbljanje občil! Mislim, da bi vam olajšalo delo tudi programiranje na daljši čas. Vračam se tudi na primer nagrajevanja. Povedali ste, da imate pri vas sistem,nagrajevanja po učinku. Uporabil bom Komunistov primer, kjer je bila bolje nagrajevana množičnost, kjer se je izkazalo, da kaže delati več, pa manj poglobljeno. Nekaj podobnega sem videl tudi pri Delu, kjer so med prvimi tisti, ki največ naredijo, in ne tisti, ki delajo najbolj tehtno. To ni prav, ta problem se že dolgo vleče skozi naše liste.
KOLEKTIVNI ORGANIZATOR IN INFORMATOR
Od ZK in SZDL lahko zahtevate, naj priptavi pogovor o informiranju. Če se je predsedstvo zvezne skupščine temu problemu posvetilo trikrat ali štirikrat, bodo tako storili tudi pri vas.
Leninova karakterizacija časopisa, ki je kolektivni organizator in mobilizator, se v praksi potrjuje. List je lahko mobilizator s svojimi akcijami. Na beograjskem radiu mi je zelo všeč oddaja o zbiranju knjig za oddaljene občine. Radio je sprožil spodbudno akcijo, s katero so oddaljene in manj razvite občine prišle do 'številnih prepotrebnih knjig.
strani pa so nekatere manjše občine podprle predlog o izdaji Razgledov.) Če samo pomislim, kaj na Slovenskem izhaja in kaj dobi celo družbeno dotacijo .
Če pa Razgledov že ne morete izdajati, bi se lahko priloga usmerila v to. Pritegniti bi veljalo krog sodelavcev, ki niso v Novem mestu, pa so Dolenjci. Sodim, da bi ne odrekli sodelovanja.
Iniciativa o objavi sestavkov
o	gradovih in usodah je zelo koristna. Podobnih tem pa je še več, tudi iz bližnje preteklosti, iz NOB in iz povojnega časa. ^
Vprašanje, ki se tudi tu zastavlja je: ali clati bralcu več s pomočjo zanimivosti ali z bolj poglobljenimi sestavki. Sam se bolj ogrevam za drugo. Ne vem, če bodo bralci zaradi mode segli po listu. Priloga bi naj bila bolj enovita, bolj usmerjena na kulturna dogajanja, zgodovino, spodbuja naj kulturno tvornost! Prostor, ki ga daje priloga, naj bi izpolnili s kultumo-politično vsebino. Razumljivo je, da bodo morali biti prispevki pisani za ljudi, ki so jim namenjeni. Poskrbeti bo treba tudi za kulturno razvedrilo: ne vem, če so najboljše črtice tipa vestern, ki se težko vklopijo v naš okus. Zelo dobro je, da ste pobrskali po Trdinovih notesih in še po čem drugem. V takem delu lahko najdete še obilo zanimivosti.
NOVO MESTO - SREDIŠČE
Še ena smer je, za katero sodim, da ji velja poglobljen pri-
stop. Novo mesto je v perspektivnem načrtu središče Dolenjske. To, kar je bilo včasih skoraj pregrešno reči, se zdaj prizna kot razvojna ocena. Nemogoče si je predstavljati, da bi vsaka komuna imela svojo bolnišnico, svoje šole. Večja povezanost na Dolenjskem se bo uveljavila, s tem pa gotovo tudi večja vloga Jalovega mesta. Vrsta problemov: urbanizem, kultura, zdravstvo, da naštejem le nekatere, bo prav tako zahtevala poglobljen pristop.
Vsa pohvala in vse priznanje za dosedanje delo! Tudi sedanji nivo Dolenjskega lista ni nezadovoljiv. V iskanju perspektiv pa bi bil za poglobljenost v iskanju samoupravnih odnosov, v kultumo-politični vlogi lista in pri gledanju v prihodnost dolenjskega razvoja.
Pogoj za to pa je rešitev osnovnih težav. Kadarkoli sem pripravljen tudi sam sodelovati pri reševanju, ali v ZK ali .v SZDL. To gotovo ni vaše vprašanje, to je dolenjsko vprašanje. Nedvomno že zdaj dajemo za informiranje velika sredstva. Vprašanje je le, če jih najbolj smotrno delimo. Vsi vemo, kaj Dolenjski list pomeni Dolenjski
—	torej tudi ukrepajmo tako.
Naj še enkrat omenim Dolenjske razglede. Vsi faktorji bi se morali zavzeti zanje! Če se ponašamo z ekonomskim razvojem, zakaj ne bi našega ponosa razvijali tudi s kulturnimi vrednotami? Poglejte Trebnje! Ta mala občina z nekaj podjetji uspeva s svojim likovnim samo-rastništvom. Na ta način in v dolenjskih okvirih bi kazalo reševati Dolenjske razglede.
Sicer pa se mi zdi kot tip časopisa Dolenjski list idealen informativno-političen, priloga pa naj bo dodatek splošni informaciji.
ČASOPIS NI OGLASNA DESKA
Spodbujam tudi pogum! Kar ste pogumno napisali, mije bilo všeč in s tem pridobivate na ugledu. Prizadet sem bil, ko so v Prištini pred leti na novinarskem kongresu presodili, češ da naj bo list tribuna. Saj ne more
biti oglasna deska, saj ni ne de-narja^ne prostora za to! Informativno, angažirano in kulturno poglobljeno pisanje - to so tri bistvene stvari za razvoj. *
Pod besedo poglobljeno ne mislim razširjenega, dolgoveznega pisanja. Mislim na težnjo po poglobljenosti v skladu s sedanjim načinom pisanja Dolenjskega lista. Informacije namreč pri nas prav zato preredko pridejo do ljudi, ker imamo pravo devalvacijo besed.
Hlastanje sedanje potrošnike družbe za dobrinami gotovo ni za poglobljeno pisanje, vendar sem prepričan, da bomo tudi to obdobje prerasli, ko bomo pisah poglobljeno, toda konkretno in zanimivo. V svetu bulvarski tisk propada, poglobljeno pisanje postaja vse bolj iskano. Poglejte Le Monde, ki je bil padel že na 40.000 izvodov, pa se je njegova naklada spet podeseterila. In to je poglobljen politični časopis za bralca, ki potrebuje evropsko informacijo.
Če pravite, da ste nezadovoljni, da bi se dalo delati boljše, in če trdite, koliko dela imate in kako pomembne naloge - naj vam povem, da sem vedno garal, kadar sem bil v novinarstvu. < Med vojno, veste, kako je bilo, po vojni sem bil dopisnik na Koroškem v ilegali, na radiu Jugoslavija sem bil v času Kominforma. Iz časov, ko sem bil urednik Komunista, pa naj povem le to: takrat smo hoteli Komunista razširiti in za dve-minutni oglas na televiziji smo morali plačati skoraj 400 tisočakov. In danes? Pravijo, da s televizije dve uri pred izidom že čakajo, da bodo lahko zvečer poročali o tem, kaj je novega v novem Komunistu. To po svoje tudi priča o družbeni klimi do novinarstva ...“
Mara Rupena - Osolnik pa je ob koncu poudarila: „Zavedajte se, da ima Dolenjski list znatno več bralcev kot naročnikov. Mislim, da s svojimi problemi lahko seznanjate tudi Dolenjce, ki so danes v Ljubljani in drugje. Teh ni malo. Ne bo odveč, če jih boste seznanili s svojo problematiko, oni pa vas bodo tudi seznanili z novicami s svojega področja. Za pomoč pri iskanju zunanjih sodelavcev v Ljubljani in tudi drugje pa sem vam vedno na voljo.“
Časopisno založniško podjetje Novo mesto
DOLENJSKI LIST
OBJAVLJA prosta delovna mesta:
1. NOVINARJA - REPORTERJA •
2. NOVINARJA - dopisnika za Belo krajino
POGOJI: visoka, višja ali srednja izobrazba. Možnost zaposlitve tudi za pripravnika.
3. KOREKTORJA STAVKA
POGOJI: dokončana gimnazija ali druga srednja šola.
Za vsa razpisana delovna mesta velja dvomesečno poskusno delo.
PONAVLJAMO
razpis
1 ŠTIPENDIJE na upravno-administrativni šoli
Prošnjo za štipendijo je treba obvezno vložiti na obrazcu 1,65 DZS, priložiti pa ji je treba: prepis zadnjega šol. spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, mnenje šole in potrdilo o vpisu v šolo. — Potrdilo o dohodkih staršev se mora nanašati na leto 1973, druge podrobnosti pa so razvidne iz navodil za izpolnitev obrazca. — Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli učenci z boljšim tučnim uspehom in slabšim materialnim položajem..
RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST velja do zasedbe, prošnje za podelitev štipendije pa sprejema ČZP Dolenjski list, odbor za medsebojne odnose, NOVO MESTO, p. p. 33 — do 28. novembra 1974.
Teden otroka smo v vsemi lepimi besedami na posebej sklicanih sestankih pustili za seboj in prehajamo v obdobje, ko bo treba začeti prenašati vse izrečene zamisli v prakso. Na Dolenjskem in v Posavju otroško varstvo caplja precej daleč za ostalim razvojem. Izjema je morda le Metlika. V vseh štirih dolenjskih občinah v Posavju smo v zadnjih letih zgradili več tovarn, hiše rastejo kot gobe po dežju, avtomobilov je povsod toliko, da je na cestah gneča, zaposlenost prebivalstva in standard rasteta — otroško varstvo pa bi z današnjimi zmogljivostmi zadovoljilo potrebe izpred petih let...
Ne gre prezreti, da smo tudi na področju otroškega varstva zelo napredovah, saj ni občine, da ne bi v zadnjih letih odprla vsaj enega sodobno urejenega vrtca. Žal je vse to premalo! Septembra letos je na tem območju ostalo več kot tisoč otrok brez varstva.
In ne le to: tudi igrišč nimamo. Otrokom ostaja-torej cesta! Da je res tako, pričajo podatki iz več občin.
Brežice: »Na začetku poti«
Ivan Tomše, podpredsednik izvršnega sveta pri občinski skupščini Brežice in načelnik za družbene službe, je stanje otroškega varstva v domači občini ocenil tako:
»Osrednja otroškovarstvena ustanova je v Brežicah in ima 172 otrok v starosti od dveh let dalje. Razen te so vrtci ali oddelki otroškega varstva še v Cerkljah, v Dobovi in Artičah. Skupno je v vsej občini zajetih v otroško varstvo 242 otrok ali okrog 11 0(jst. vseh. Potrebe so veliko večje. Več prostora bi morali-imeti predvsem v Dobovi m Brežicah, medtem ko se Bizeljsko: poteguje za začetek organiziranega varstva.
Pritisk staršev za sprejem otrok v vrtec je zlasti v Brežicah nud. Letos septembra je tolo vpisanih kot ,,nujno“ 110 sprejeli pa so jih lahko 40. Veliko malčkov so morali odkloniti tudi v Dobovi.
. Glede igrišč smo prav na ničli. Celo v Brežicah igrišča ni, niti pri vrtcu. Ob novem vrtcu !)* m šoli so planirana igrišča, naročeni so projekti, sredstva so že delno zagotovljena, vendar se ^Se to vleče in otroci nimajo kam. Krajevne skupnosti razmišljajo o postavitvi več zasil-
nin igrišč.
. Imamo program o izgradnji ln adaptaciji prostorov za osnovno Šolstvo in otroško varstvo v občini, ki ga bo skupščina v kratkem obravnavala in prejela. V tem programu je »etos predviden začetek gradnje vrtca na Bizeljskem, v letu 1975 Pa bi predvidoma odpravili še
i	težave v Dobovi in povečali zmogljivosti otroškovarstvenc ustanove v Brežicah.“
Črnomelj: »Skoro 400 jih čaka«
»»Samo 6,4 odstotka vseh tih °lSkih otrok imamo zajest vu°.r8anizirano otroško var-vo. ‘ je uvodoma poudaril Jo-e ^trmec, podpredsednik izvr-uega sveta občinske skupščine načelnik za druge službe.
l^^fnomelj ima nov vrtec za *-0 otrok, od tega 20 mest za ojenčke, v Semiču je oddelek a 20 otrok, drugih varstvenih
M111
J llml
cev, v katerih je skupno 569 otrok, zunaj pa so varstvene ustanove ali oddelki še v Škocjanu, kjer je 14 otrok, v Žužemberku 33 otrok, v Šentjerneju 70 otrok, v Straži 40 otrok.
O	igriščih se vsako leto ob tednu otroka veliko govori, potem pa malo naredi. Dejstvo je, da niti Novo mesto, ki je doživelo tak industrijski in splošen razcvet, nima niti enega urejenega igrišča za otroke.
Start v leto 1975 bo pri nas, odvisen predvsem od denaija. Žužemberk hoče nov vrtec, ker dela zdaj varstvena ustanova v zares neprimernih prostorih. S pomočjo tamkajšnje ISKRE bodo v kratkem oskrbeli prve podatke in lokacijo, potem se lahko začnejo pripravljalna dela za gradnjo. Za potrebe Novega mesta bi potem ostalo približno
20.000	din, seveda pa s tem denarjem nikakor ne bomo mogli zadovoljiti najnujnejših potreb. Svet za otroško varstvo predlaga., naj bi z akcijo po delovnih kolektivih zbrali potrebna sredstva, da bi v prihodnjem letu tudi v mestu pridobili več prostora za otroke.“
ustanov v občini ni, imamo pa okrog 7.000 predšolskih otrok. Potrebe po vrtcu se kažejo na Vinici, v Semiču, v obeh krajih, kjer je industrija, najhuje pa je v Črnomlju. Ob letošnjem vpisu je v mestu samem in bližnji okolici ostalo skoro 400 otrok doma, čeprav bi bili varstva zelo potrebni.
Igrišča ne premoremo v vsej občini. To je problem, ki bi ga morali po mojem obravnavati v sklopu stanovanjske izgradnje. Trenutno gradijo nov vrtec v Semiču, v katerem bo prostora za nekaj več kot 70 otrok in bo maja 1975 dograjen. V planu je povečanje zmogljivosti vrtca v Črnomlju, potem pride na vrsto Vinica.“
Krško: »Moramo naprej...«
Krškem, zatem pa v Senovem, kjer je vedno več zaposlenih žena. Leskovec in Krško sta predvidena za gradnjo v letu 197-5.
Igrišč za otroke nimamo, pač pa smo tudi glede tega začeli akcijo v vseh večjih krajih. Nastala bodo vaška igrišča, v mestih pa bomo za začetek urejali vsaj dvorišča v blokovskih naseljih. Pri tem so pripravljeni sodelovati in pomagati tudi člani DPM, mladina in druge organizacije. “
Novo mesto: »Huje ne more biti«
Metlika: edina izjema
„Ne bi rada doživela še enega takega septembra, kot je bil letošnji. Starši so jokali, grozili, mi pa jim nismo mogli pomagati," je izjavila Kristina Plut, vodja osrednje vzgojnovarstvene ustanove v Novem mestu, ki pa dobro pozna tudi razmere v vsej občini.
„Trenutno je v mestu samem 400 otrok brez varstva. Imamo mnogo premalo prostora za 'vse interesente. V mestu je 5 vrt-
Trebnje: »Več kot polno«
Da imajo v trebanjski občini v$ega 107 otrok v organiziranem varstvu, je med drugim povedal Roman Ogrin, predsednik temeljne izobraževalne skupnosti, in dodal:
„Vzgojnovarstvena ustanova v Trebnjem ima nove prostore in ugodne delovne možnosti, v njej pa je 86 otrok. Oddelka za varstvo sta še na Mirni in v Mokronogu, vendar so tam mnogo bolj skromni. Stiska se kaže povsod, posebno pa v •Trebnjem in na Mirni. Letos so bili' sicer v glavnem sprejeti vsi otroci, interesenti za varstvo, prihodnje leto pa bodo morali bržkone prošnje zavračati in
napraviti izbor najbolj potrebnih. Nujno je povečevati zmogljivosti za otroško varstvo. Tega se dobro zavedamo. Vložili smo že prošnjo za posojilo, da bi zgradili šolo na Mirni do II. faze, zraven pa tudi prostore za otroško varstvo. Ko bodo finančne zadeve urejene, bomo gradnjo začeli. Tudi v Mokronogu je planiran vrtec v novih prostorih pri novi šoli. Kdaj bo to uresničeno, zaenkrat še ni mogoče reči. Povsod pa pogrešajo starši varstvo za dojenčke, ki ga še nimamo.“
Sevnica: »Širiti prostor«
Tudi v sevniški občini je tako, da so letos vzeli pod streho vse otroke, ki so varstva nujno potrebni, vendar na račun stiske v posameznih starostnih skupinah. V njih je več otrok, kot jih določajo normativi. Kot je povedala upravnica vzgojnovarstvene ustanove v Sevnici Hermina Simončič, imajo zdaj v vsej občini vrtce na štirih krajih. V Sevnici so trije: novi vrtec in stari vrtec v mestu ter oddelek v Šmarju, razen tega pa vzgojnovarstveni oddelek v Krmelju.
Ker je že zdaj med zaposlenimi polovica žena in zaposlenost ženske delovne sile še narašča, je tudi vedno več zanimanja za varstvo. Vsega skupaj je v Sevnici 178 otrok v vrtcih in 25 v jaslih, v Krmelju pa imajo v vrtcu 16 otrok. Urejenih igrišč ni. Pri novem sevniškem vrtcu so že začeli urejati prostor, ker pa bodo stavbo dograjevali in potrebujejo gradbeni delavci prostor, so urejanje igrišča zaenkrat opustili.
Tovarišica Simončičeva pravi: „Najbolj potrebujemo vsaj v Sevnici 25 novih mest za varstvo dojenčkov. V Krmelju je predvidena gradnja novih prostorov, v Boštanju smo šolo dobili, prostorov za vrtec pa ne, kot je bilo prvotno domenjeno. Obstaja predlog, naj bi v stari šolski stavbi uredili prostore za otroško varstvo. Potreba po vrtcu pa se kaže tudi v Loki. Ko bo v Sevnici zgrajena šola do II. faze (morala bi biti že letos), bomo pridobili 4 prostore in okrog 80 do 90 novih mest za varstvo otrok.“
Iz vsega, kar so poznavalci razmer na področju otroškega varstva v posameznih občinah povedali, sledi, da . je v vseh vrtcih stiska, kričeča primera pomanjkanja prostora pa sta v Novem mestu in Črnomlju. Stanje poznamo, načrtov je veliko, akcije za pridobivanje prostora v vzgojnovarstvenih ustanovah so v teku. Upravičeno torej pričakujemo, da bomo v tednu otroka za leto 1975 lahko poročali o bistvenih spremembah.
TEKST IN FOTOGRAFIJE: RIA BAČER
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHii
Rezika Pirc, predsednica Društva prijateljev mladine, spremlja problematiko otroškega varstva že vrsto let. Sedanje razmere je opisala tako:
„Ob letošnjem tednu otroka smo zastavili širšo organizirano akcijo, da bi otroško varstvo bistveno premaknili naprej. Akcijski program je dolg in menim, da je zdaj zelo ugodna družbena klima, da v tem uspemo. Imamo nov vrtec v Brestanici, v katererp je 62 otrok, Kostanjevica ima 40 mest v vrtcu, v Krškem je zajetih v varstvo 139 otrok, v oddelku v Leskovcu jih je 30 in na Senovem 93 otrok v vrtcu. Najhujše pomanjkanje prostora je v
Kot je povedala Branka Hofman, vodja otroškovarstvene ustanove v Metliki, ki je tudi' edina v občini,.trenutno ni brez varstva dosti interesentov. Imajo pa v vrtcu 137 otrok namesto 120 in od tega 26 dojenčkov. Vrtec je več kot zaseden, nujne primere rešujejo tako, da otrok^ vzamejo, toda samo vsak drugi teden, kakor imajo starši delovno izmeno. Na podeželju zaenkrat ni večjih potreb po organiziranem varstvu za predšolske otroke, težava pa je z igrišči. Nikjer ni nobenega, niti v mestu niti ne pri novem vrtcu. Načrti za igrišče so šele naročeni, računajo pa, da bodo hkrati z igriščem za otroke iz vrtca zgradili tudi igrišče za otroke iz sosednjih blokov.
In nadaljnji načrti? V petih letih naj bi dozidali dve igralnici pri sedanjem vrtcu, če bo seveda denar.
Koliko v petletki?
I
' Primerjava med številom zaposlenih žensk in številom otrok v vzgojnovarstvenih zavodih | kaže, kako močno zaostajamo za potrebami po prostorih za otroško varstvo, posebno v večjih industrijskih središčih. Koliko se je spremenilo v zadnjih petih letih, pokaže tabela	§
(republiški podatki):
i
Občina:	Število	Število	Število	Število
	zaposlenih	zaposlenih	otrok	otrok
	žensk	žensk	v vrtcih	v vrtcih
	leta 1969	leta 1973	leta 1969	leta 1973
Brežice	1.350	1.944	79	231
Črnomelj	1.339	1.735	49	137
Metlika	1.086	1.432	34	120
Krško	1.569	1.865	163	299
Novo mesto	6.054'	8.265	292 ,	748
Trebnje	784	1.072	' 49	110
Sevnica	1.577	1.916	85	176
	13.759	18.229	751	1.821
irimiiimiiiiiiiimimiiiiiimiimimimiiiiiimiiimimimiiimimiiimimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiii
DOLENJSKI LIST
to je zlato pivo!
« 4® ph a •
Ml •
TBH 140 Bantam
ZLATA
PRAVILA
ŽIVLJENJA
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam pripravljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnfcoljubno doživljanje sveta okrog sebe.
Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču.
Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ,
KI NIKDAR NE RAZOČARA.
Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 100.- din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov:
Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana.
--------------NAROČILNICA------------------------------—
Naročam obvezno
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA
podpisani.
(ime in priimek)
Naročnino bom poravnal
Natančen naslov.
4
Zaposlen pri ....
po povzetju.
Podpis...............................  Datum
Iz kristalno čiste pohorske studenčnice, ječmenovega sladu in izbranega hmelja smo zvarili pivo, na katerega smo ponosni.
To je pivo, ki je za svoj izjemno bogat in poln okus z usklajeno prijetno grenkobo prejelo zlato medaljo MONDE SELECTION DE LA OUALITE 1974 v Bruxellesu.
To je zares ZLATO PIVO. Za tiste, ki vedo kaj je dobro pivo.
EXPORT PILS — po izvirnem receptu naše pivovarne.
HP TALIŠ, Maribor.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 V.
Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat, če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni.
Arije rimskih solistov v Kočevju
Umetniki opere iz Rima peli kočevskim srednješolcem
DRUŠTVA DOBILA DENAR
Občinski svet ZKPO v Novem mestu je nedavno izplačal dotacijo kultumo-prosvetnim društvom v občini. Prek pošte je šlo v razne kraje 330.000 din. S tem je v celoti izpolnjena obvezno«! do društev za leto 1974. S-	kaj	denarja prihranil
^ za ^.ujnejše akcije, ki bi se jih lotila društva se v tem letu.
NASTOP GODCEV
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Novem mestu je začela sprejemati prijave za nastop ljudskih godcev in zabavnih ansamblov iz novomeške občine. Ansambli naj bi se Predstavili občinstvu v drugi polovici novembra, godci pa prihodnji mesec.
Pevski zbor?
Člani metliškega društva upokojencev so v letošnjem letu zelo delavni. Tako so pred kratkim v kinodvorani pripravili koncert, na katerem so nastopili pevci zbora društva upokojencev iz Novega mesta, ki mu dirigira prof. Franc Milek. Takoj po uspelem srečanju so se nekateri metliški upokojenci večkrat zbrali ter pogovarjali, da bi bilo prav, ko bi tudi v njihovem mestu zaživel upokojenski pevski zbor. Na ta način bi delo v klubu močno popestrili, tistim svojim elanom, ki radi pojejo, pa bi omogočili redne vaje. Razen tega bi lahko v mestu dobili dober pevski zbor, ki bi nastopal ob raznih priložnostih °li pa ob praznikih obiskoval Posamezne krajevne skupnosti Za sedaj je ostalo le pri Pogovorih in pa predlogu nekaterih upokojencev, ki ljubijo lepo petje. Prav gotovo je, da bi bilo močno koristno, ko bi v našem mestu zaživel tak zbor.
J. P.
6. novembra ob 17. uri so v gimnazijski dvorani v Kočevju solisti rimske Opere: Teresa Ča-ponetti (sopran), Montalvo Be-Iari (tenor), Guido Caputo (bariton) in Giusepe Sore (spremljevalec na klavirju) priredili koncert za učence Centra poklicnih šol Kočevje.
Dvorano je napolnilo zlasti mlado občinstvo, ki se je tokrat srečala z glasbo, ki navdušuje že vrsto genera-
RAZSTAVA HINKA SMREKARJA V SEVNICI
Minuli četrtek so v galeriji na sev-niškem gradu odprli v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane razstavo slovenskega slikarja Hinka Smrekarja. Višja kustodinja Polonca Vrhunc je ob otvoritvi razstave, ki spada v vrsto številnih prireditev v. čast sevniškega občinskega praznika, spregovorila o umetniku, ki je bil kot talec 1. 1942 ustreljen v gramozni jami. V sevniški galeriji je razstavljenih 45 njegovih del. Ne manjka pa niti karikatur ter prikazov političnih in kulturnih dogodkov. Po otvoritvi razstave je bil v Lutrovi kleti koncert Koroškega akademskega okteta. Razstaya bo odprta do 1. decembra.
A. Ž.
Sandi Leskovec: PISMO, les, 1974 — Avtor je doma z Mirne, letos pa je prvič sodeloval na taborskem srečanju v Trebnjem.
VSAK METER „PRAZGODO-1NA“? _ iz slovenskih tal je bilo v° Okopanih že toliko zgodo-wsko in arheološko vrednih pred-metov, da so morali pred njimi sneti Klobuk z glave celo najhujši arhe-oski „sladokusci41 mednarodnega ovesa. Arheoloških izkopavanj je
irr!° d° zdaj že toliko, da bi lahko
u"eJi vsak meter slovenske zemlje za j>nah^jališče“ prazgodovine. V času, o°i v.^ovem mestu še vedno vabi na gled arheološka razstava „Novo esto v antiki", poročajo iz drugih ovenskih krajev o novih izkopa-anjih |n odkritjih. Na Rifniku pri "tjurju (območje Kozjanskega) so he°iogj od leta 1957 do zdaj od-1 mnogo dragocenih dokazov živ-
Stan
1972
f Jarm: PROTEST, les,
ljenja in kulture tja od 9. stoletja pred našim štetjem dalje. Zanimivo je, da je precej bogato najdb tako imenovano halstatsko obdobje, po katerem je na primer zaslovelo Novo mesto.
MAROLTOVCEM EVROPSKA NAGRADA - Dragoceno mednarodno priznanje - evropsko nagrado za ljudsko umetnost, ki jo podeljuje’ nemška ustanova FVS iz Hamburga - so letos prisodili tudi akademski folklorni skupini „France Marolt“ iz Ljubljane. Pripomniti velja, da je ta skupina ob svoji nedavni 25-letnici izdala tudi prvo gramofonsko ploščo s pristnimi melodijami ljudskih plesov iz vseh slovenskih pokrajin, med drugim kajpak tudi iz Bele krajine.
JUBILEJ BIBLIOTEKARJEV -25-letnico ustanovitve praznuje letos tudi Zveza društev bibliotekarjev Jugoslavije. Ob proslavljanju 200-letnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je imel izvršni odbor te zveze v slovenski prestolnici slavnostno sejo, ki jo je vodila prva predsednica zveze Milica Prodanovič. Republiškim in pokrajinskim društvom, narodnim in univerzitetnim knjižnicam, odboru za knjigo pri ZKPO Jugoslavije in številnim zaslužnim knjižničarjem iz vse države so podelili častne diplome za uspešno delo.
MIHELIČ TUDI Z DOLENJSKIM NAVDIHOM - V ljubljanski Mali galeriji bo mesec dni odprta razstava slikarskih del našega znanega umetnika Franceta Miheliča. Med številnimi delije več takih, za katere je dobil Mihelič navdih med svojimi bivanji na Dolenjskem - med Krko in Gorjanci.
VEČ MARKSISTIČNE LITERATURE - Letošnji mednarodni knjižni sejem v Beogradu je postre-*gel tudi z večjim številom del marksistične literature, ki so izšla v zadnjem času pri nas. S prevodi klasikov marksizma in drugimi tovrstnimi deli so se predstavile zlasti hrvaške in srbske založbe.
cij. Popularne operne arije, napolitanski napevi in španske pesmi so s svojimi razgibanimi melodijami in različnimi ritmi tudi pri nas vzdramili čustva, nas popeljale v nov umetniški svet in med mnogimi porodili željo, da bi tudi sami bili umetniki.
Vsi ne znamo lepo slikati, ne znamo skladati melodij, ne znamo lepo peti - lahko pa s poslušanjem in doživljanjem različnih umetnosti bogatimo svojo duševnost. Italijanski umetniki so nam s svojo zelo dobro interpretacijo približali melodije, ki so toliko različne tistim, ki jih poslušamo v disko klubih ali na drugih prireditvah za mlade, na katerih razpravljamo o progresivnosti različnih ansamblov, o popularnosti pevcev, o komercialnosti, o popu, o rocku in drugemu.
S koncerta smo odhajali zadovoljni in s spoznanjem, da se glasba
Govorimo o bralnih značkah, knjigah in nagradah, hkrati pa se zavedamo, da gre zgolj za širjenje dobre literature med mladi rod. Zadnji podatki kažejo, da j& branje za značke zajelo že več kot 40 odstotkov slovenskih osnovnošolcev. Takoj je treba reči, da ta dobra pobuda, ki jo je dal pred petnajstimi leti pisatelj Leopold Suhodolčan, žal, še ni
Bere naj vsa mladina!
prišla do vse šolske mladine, da o delavski in kmečki ne govorimo. Zlasti je med značkarji še vse premalo srednješolcev: od gimnazij jih sodeluje le pet in pri tem je Kočevje spet častna izjema med tovrstnimi dolenjskimi šolskimi zavodi. Če hkrati vemo, da je šla ta lepa akcija poleg vsega mimo vrste strokovnih in poklicnih šol, s širjenjem dobre knjige med mlade prav gotovo še ne moremo biti zadovoljni.
O tem, naj bi podobno kot v osnovnih šolah spodbujali branje in širjenje dobre literature tudi na šolah srednje stopnje, je bilo slišati že več komentarjev in tudi spodbud. Naj poudarimo, da so se za uvedbo bralne značke na gimnazijah in njih sorodnih srednjih šolah na Dolenjskem zazveli tudi na jesenskem občnem zboru novomeške podružnice Slavističnega društva v Kostanjevici. Koliko so zalegli vsi ti pozivi, da je branje nujno spodbujati tudi še med odraščajočo mladino, še ni znano. Bržkone pa bi bil letošnji mesec knjige najprimernejši čas, ko bi lahko napravili korak naprej tudi na tem področju. Vse to je pravzaprav odvisno zgolj od osebne pripravljenosti in zavzetosti posameznikov, v šolah so to kajpak učitelji, in kakršenkoli izgovor na višjo silo ali pomanjkanje denarja tu ne „zadene žebljice v glavico". Seveda je zlasti potreben korak v zavesti, da so vzgojitelji zares pripravljeni povesti mladino v svet literature brez vnaprejšnjih denarnih zahtevkov.
J. JUST
ne da klasificirati na staro in moderno, na glasbo za stare im mlade, ampak le na dobro in slabo. Vsaka dobra glasba, kakršna je bila tudi ta, ki smo jo poslušali, pa nas plemeniti in polni zakladnico sveta lepote.
KS
Za »Majorjem«  še razstava
Rado Meglič tokrat kot zanimiv krajinar
_50-letni Rado Meglič, predmetni učitelj na osnovni šoli v Kočevju, je že večkrat opozoril nase. Pred dvema letoma smo gledali njegovo televizijsko igro „Major, ustreljeni boste". Od minulega petka dalje so v Likovnem salonu razstavljene njegove krajine. Pokroviteljica razstave je DU Jože Šeško, ki praznuje letos 15-letnico obstoja in katere sodelavec je tudi Meglič.
Kot je zapisal akademski slikar Tomaž Kvas, je Rado Meglič izredno marljiv likovnik, ki je sposoben v enih samih šolskih počitnicah ustvariti nad 30 pokrajinskih vedut in tihožitij. Sedanja razstava v Likovnem salonu obsega izbor njegovih tovrstnih del. Njegova posebna odlika je arhitektonska trdnost motivov, ki jih prenaša na likovno ploskev.
Meglič je hkrati eden redkih amaterjev, ki jim je vzorništvo tuje. Zanima ga vse, kar vidi. Neredko se v njegovi sliki „zaustavi" tudi podrobnost, kakršne celo fotoka-mera ne ujame. Njegove vedute iz domačega, kočevskega okolja so tako prepričljive, da imajo malone že dokumentarično vrednost.
JUBILEJ, KI NE SME MIMO NAS:
Dvestoletnica NUK
islarodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani »ustanovila« Marija Terezija
Leta 1774 je izdala cesarica Marija Terezija dekret, ki je zahteval, da se popiše po požaru „preostali del knjižnice razpuščenega jezuitskega samostana v Ljubljani in se dodeli ljubljanskemu liceju za javno uporabo
Kot je znano, se je iz teh „ostankov“ razvila velika, osrednja slovenska knjižnična ustanova - Narodna in univerzitetna knjižnica in prejšnji teden so se začele
Do zdaj so že priredili koncert in razstavo srednje-' veških rokopisov ter umetnih slovenskih mojstrov iz 17. in 18. stoletja, na pročelju knjižnice pa so odkrili spominsko ploščo „velikanu učenosti“, Matiji Čopu. „Ta mož kot nemara najbolj kulturno razgledan Slovenec la-
osrednje slovesnosti ob 200-letnici NUK, ki tako šteje objavo dekreta Marije Terezije za svoje' rojstno leto.
Vloga te ustanove je za slovenski kulturni razvoj neprecenljiva. Med NOB je bila med drugim zatočišče za ilegalni tisk in ilegalce OF. Ves čas pa je bila vir informacij za slehernega Slovenca, ki bi hotel biti poučen o snovanju človekovega duha - predvsem o 'slovenskem snovanju.
V ljubljanski NUK so zbrane številne knjižne in rokopisne dragocenosti.
hko pravilno simbolizira tudi pokroviteljstvo nad ustanovo, kakršna je Narodna in univerzitetna knjižnica,“ je ob odkritju poudaril Josip Vidmar, predsednik SAZU.
Od sive davnine do strojnice
V letu dni se je semiška muzejska zbirka povečala in obogatila
V stari se miški šoli, zidani leta 1838, je krajevna muzejska zbirka. Za lanski krajevni praznik Semiča jo je ob pomoči Iskre z Vrtače in krajevne skupnosti uredil in odprl Belokranjski muzej iz Metlike. Zbirko so v letu dni povečali z novimi eksponati. Dopolnjujejo jo iz dneva v dan. Številnim oddelkom, ki z razstavljenimi predmeti in dokumenti izpričujejo čas in življenje Semiča od najstarejših dob do danes, se bo prihodnje leto pridružil še vinarski oddelek.
Zbirka je pregledno urejena, predmeti dobro ohranjeni in dokumentirani, tako da se lahko tudi nepoznavalec pouči o „Semiču in okolici skozi stoletja". Takoj je treba reči, da hrani ta muzejska zbirka predmete, ki so bili ali so še v rabi predvsem v Beli krajini, zato se obiskovalcu ob vstopu v ta kulturni hram ponudi tudi zanimiva paša za oči. Kot zatrjuje ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular, ima veliko zaslug za to muzejsko bogastvo domačin Lojze Kočevar, vnet zbiralec redkih in odsluženih predmetov po belokranjskih vaseh.
Pa se pomudimo še v sleherni od sob, kjer je muzejsko blago semiške
zbirke razstavljeno! Arheološki oddelek, če začnemo z njim, premore grenekatero dragoceno najdenino iz Strekljevca, kjer se bodo izkopavanja nadaljevala tudi prihodnje leto. Nadalje je videti zelo dobro oluanjen grb semiških gospodov, ki mu sledijo podobe starih belokranjskih gradov: Strniševega dvorca na Vrtači, Smuka, Pungarta in Krupe.
Za daljši čas se je treba ustaviti pri zgodovini Semiča, ki je imel nekdaj hranilnico, posojilnico, vodovod in druge pridobitve, ki jih drugi kraji niso premogli. Bogata je dokumentacija o gradnji belokranjske železnice z znanim semiškim predorom. Arhivskih listin je nemajhno število.
Dokumenti o društvenem življenju v Semiču in okoliških krajih so številni, vendar oddelek še dopolnjujejo. Zelo razvito trško življenje v tem kraju dokazujejo skrinje,
posode, svečniki. Ohranjen je mlinček za mletje barv domačega podobarja. Etnološki oddelek s predmeti iz kmečkih hiš (lonci, kozice, skled-niki) tudi še ni dopolnjen.
Zgodovini NOB na semiškem območju je odmerjen vtčj; nrostor. Poleg obširne dokumentacije o ji, žrtvah in drugem zavzemajo častno mesto narodna heroja Jože Mihelčič in Milkar Sobar-Nataša ter vsi štirje semiški spomeničarji. Ta del zbirke izpopolnjuje tudi najrazličnejše orožje, ki se je ohranilo v teh tridesetih letih.
Velja poudariti, da nastaja v Semiču zanimiv muzej, v katerem bodo sčasoma skranjene vse kulturnozgodovinske, etnološke in druge dragotine kraja in njegovega območja pod Smukom.
' I. ZORAN
A
Navdušen zbiralec muzejskih primerkov Lojze Kočevar in prof. Jože Dular na enem številnih obhodov po prostorih semiške muzejske zbirke.
|H‘«l;u;OŠki
itoticck
O VZDRZEVANJU DISCIPLINE v ŠOLI
Najvažnejše je, da doseže učitelj delovno usmeritev razreda; čim bolj bodo učenci zaposleni, aktivni, tem redkeje bodo nastopili problemi discipline ...
Če pride v razredu do nemira, ga moramo obravnavati kot oviro na poti do skupnega cilja, ne pa kot osebni napad na učitelja.
Če že pride do resnejših prekrškov, jih seveda ne bomo spregledali, prav tako pa jim ne bomo posvetili preveč pozornosti. Kaj ni škoda učne ure, če polovico časa porabimo za govorjenje o prekršku? Poudarek pouka mora biti na delu in nalogah, ne pa na obravnavi prekrškov.
C. Razdevšek-Pučko v Prosvetnem delavcu 1974, št. 16
NA ČEM NAJ TEMELJI ŠOLSKA DISCIPLINA
Socialistična, demokratična šola pa ne vzgaja več poslušnega delavca in kmeta, pač pa samostojnega, polnopravnega, kritičnega samoupravljavca, ki se svojih učiteljev ne boji, pač pa jim priznava avtoriteto, ker ugotavlja, da več vedo; Ki je discipliniran ne le zato, ker se boji sankcij, ampak v začetku tudi, kasneje pa predvsem zato, ker ugotavlja, daje disciplinirano vedenje pogoj za uspešno delo.
Ista avtorica
OB ČIM MANJ KAZNIH - ČIM VEČ USPEHOV!
Povsem upravičen je stari izrek, da je tisti vzgojitelj najboljši, ki ob najmanjši rabi kazni doseza največje vzgojne uspehe.
Gustav Šilih: Vzgoja naših otrok, str. 86
Mladina v Krškem ne miruje
Za mladinski klub so mladi v Krškem opravili več kot 500 ur
Kaj vse so zmožni napraviti mladinci, če je prava pobuda in veliko dobre volje! O vsem tem nam je govoril sekretar Zveze mladine v krški občini, ki je v začetku tega meseca prepustil svoje mesto novemu mladincu. Rajko Drstvenšek je v času svojega delovanja dal pobudo za marsikatero mladinsko akcijo, ki ne bo tako kmalu zatonila v pozabo.
„Zadnje čase smo v krški občini res naredili veliko koristnega. Mladinci so se odrezali kot še nikoli. Naš največji uspeh je mladinski klub, ki smo ga odprli pred kratkim. Mladinci so se dobro izkazali, saj so pri
OD MATTERHORNA DO MT. BLANCA
Planinci novomeške gimnazije so za jutri, 17. novembra, ob 17. uri pripravili zanimivo predavanje Marjana Jenka. O poti od Matterhor-na do Mt. Blanca, ki so ga prvič osvojili leta 1865, bo Jenko govoril v gimnaziji.
ureditvi kluba veliko pomagali. Opravili so več kot petsto prostovoljnih ur. Klub je za krško mladino velika pridobitev, saj prej nismo imeli prostora za razne koristne aktivnosti, pa tudi za zabavo in ples ga ni bilo. Seveda pa klub ni vse, kar smo naredili. Ustanovili smo tudi konferenco mladih delavcev. To je bilo nujno potrebno, saj smo opažali, da ni pravega sodelovanja mladincev, ki delajo v proizvodnji. Med drugim naj še omenim, da imamo tesne stike z garnizijo v Cerknem ter da sodelujemo tudi z mladinci iz Susedgrada. In še ena akcija je, ki je ne smemo pozabiti, to ie akcija obiranja sadja. Izvedli smo jo že v začetku jeseni.“
Televizija je strup
V krški Papirkonfekciji je zaposlenih precej mladih delavcev in vajencev. Na vprašanje, kaj bi moralo podjetje narediti, da bi mladi radi prihajali na delo in da bi še več naredili, kot že naredijo, so nekateri med njimi odgovorili:
VINKO MLAKAR, knjigotiskar: „Če mladi v podjetju kaj pogrešamo, je to predvsem prostor, kjer bi se lahko zbirali pred delom, se pogovorili o športnih rezultatih, odigrali partijo šaha. Morda ne bi bilo slabo, ko bi imeli tudi knjižnico, kjer bi si lahko sposojali'dobre knjige."
BLANKA REGALI, knjigovezi-nja: „Sele pred kratkim sem se zaposlila, tako da za sedaj ne pogrešam prav nič. Ker smo v našem oddelku predvsem mladi, se odlično razumemo.**
VIKTOR JEVŠEK, pomožni delavec: „Na delo se vozim iz Pleterij in skoraj vedno pridem na delo malo pred začetkom dela. Tu mi je kar všeč. Že sedmi mesec delam, v tem času pa sem pogrešal predvsem organizirano športno društvo. Prav bi bilo, ko bi mladi dobili svoj prostor, '
kjer bi morda igrali namizni tenis. Mizico imamo, postavili pa je še nismo.“
IGOR JESENŠEK, knjigo tiskarski vajenec: „Iz Brestanice sem, zato se na delo vozim. Kot mnogi drugi tudi jaz pogrešam mladinsko klubsko sobo, kjer bi se zbirali, morda gledali dobre televizijske oddaje ali poslušali gramofon. Da bi se mladi še bolj med seboj spoznali, bi morda kar pri nas priredili ples.“
MAKS RICHLY, tehnični vodja podjetja: „Ne razumem, zakaj današnja mladina ni več tako povezana, kot smo bili nekoč mi. Ni več tistih mladinskih brigad, kjer smo delali, se spoznavali in učili. Mislim, da je televizija za današnjo mladino strup. Po cele .dneve sedijo pred njo. Ne rečem, če gledajo dobre oddaje, toda takih ni veliko. Mislim pa, da bi morali za mlade poskrbeti predvsem v podjetjih. Pri nas bi morda nastavili dobrega mentorja, ki bi delo mladih poživil. Vem, da imamo mizico za namizni tenis, vendar je mladi ne uporabljajo. Morda bi le začeli z njo? “
T o je povedal Rajko, ki je v svojem petletnem delovanju res veliko pripomogel k uspehom krških mladincev. Mi jim želimo, da bi bilo tudi v bodoče tako, saj, kakor pravijo, na mladih raste svet.
BOŠTJAN KRŽE
KRMILNICE ZA PTICE
Člani podmladka Društva za zaščito živali na osnovni šoli Kočevje bodo te dni pričeli izdelovati ptičje krmilnice, ki jih morajo čimprej nadomestiti po parkih in v okolici šole, da se bodo ptički še pred zimo nanje privadili. Pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje bodo tudi letos prosili za ptičjo krmo.
V. I.
NOVO MESTO:
00 ZSMS CENTER
Izhajajoč iz statutarnega načela, da se ustanavljajo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine povsod tam, kjer živijo in delajo mladi, je iniciativni odbor za ustanovitve osnovnih organizacij pri OK ZSMS Novo mesto v sredo, 13. novembra, v prostorih male dvorane na Glavnem trgu ustanovil 00 ZSMS center, v kateri bo delovalo okoli 120 mladih.
ČRNOMELJ : NOVO VODSTVO
Prejšnji petek so imeli gimnazijci v Črnomlju letno konferenco mladinske organizacije ZSMS. Na njej so ocenili dosedanje delo in ugotovili, da je bilo lanskoletno delo mladinske organizacije dokaj uspešno. Dijaki so delali v več krožkih in dosegli nekaj lepih uspehov, razen tega pa so se pobratili z mladinskim aktivom gimnazije iz Duge Rese. Na konferenci so se pogovorili, da bodo poslej bolj sodelovali tudi z novomeško gimnazijo.
Razveseljivo je, ker so letos začeli delovati tudi astronomski, literarni, strelski in biološki krožek; lc-ta je že pritegnil precej dijakov. Kot kaže, pa bo letos mladinski aktiv na gimnaziji zaživel kot še nikoli doslej, saj ga bo vodila prizadevna mlada družbenopolitična delavka Verica Stipanovič. (J. Tomšič)
Mladinski klub bo zaživel
V Metliki so mladi svoj prostor zanemarjali K delu bodo pritegnili delavsko mladino
■KAKO ŽIVIMO?-
0 kostanju
Sezona kostanja se je v glavnem že končala. Letos ga je bilo, kot že dolgo ne. Ljudje so hodili v gozdove z velikimi vrečami in tudi s koši. Posebno veliko kostanja je bilo v belokranjskih gozdovih, točneje v bližini Otovca, kamor ga hodijo nabirat ljudje iz vseh krajev Dolenjske.
JOŽETA BOHORJA sem srečal na železniški postaji v Črnomlju. Star je dvanajst let. Letos nabira kostanj sam. O prvem nabiranju mije povedal:
„Vsa leta doslej smo nabirali kostanj vsi v družini, letos pa je ata rekel, da sem dovolj star, da grem lahko sam v gozd. Nabiranje me .veseli, saj sem v^s dan na svežem zraku. Poleg kostanja je v gozdu še toliko zanimivih stvari, o katerih smo govorili že v šoli. Tako mi je čas z opazovanjem gozda in nabiranjem kostanja prav hitro minil in še sam nisem vedel, kdaj je bila vreča polna. Domov sem potem kar težko nesel, saj je bilo v vreči več kot dvajset kilogramov kostanja.
Pravo veselje pa je bilo poslušati, ko je navdušeno pripovedoval o nabiranju. Lepo bi bilo, ko bi bili vsi pionirji tako pridni. Ob tem sem se spomnil, kako sem sam nabiral kostanj, ko sem hodil v osnovno šolo. Tovariš nas je med telovadbo peljal v gozd, ki je bil od šole oddaljen le kakih sto metrov. Tam smo nabirali kostanj, pa tudi druge gozdne sadeže. Združili smo prijetno s koristnim, saj smo med telovadbo spoznali tudi prirodo, kot se v knjigah ne da opisati.
Medtem ko v marsikaterem mestu mladi pogrešajo svoje prostore, pa se Metličani srečujejo z drugačno težavo. Svoj prostor imajo, toda mladi ga ne izkoriščajo dovolj.
Zato so se v nedeljo, 10. novembra, o tem pogovorili na mladinskem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 40 mladink in mladincev. Poudarili so, da je najprej potrebno poiskati človeka, ki bo za klub res dobro skrbel. Do sedaj so zamenjali že tri vodstva kluba, odslej pa bo zanj skrbel honorarni nameščenec Rudi Hrastar. Z dobrim programom, ki ga bodo sestavili še te dni, bodo poskušali v mladinske prostore pritegniti pred-
EKIPNO: PIONIRJI SEVNICE
Vpočastitev krajevnega praznika so prizadevni telesnokultumi delavci v sevniški občini pripravili pionirsko tekmovanje v krosu in košarki.
Na krosu Jančija Mevžlja je med 30 tekmovalci prepričljivo zmagal Kukec (Tržišče), za njim sta bila Hren (Šentjanž) in Martinšek iz Sevnice. Pri dekletih je prva pritekla na cilj Pod-logaijeva iz Šentjanža, za njo pa Pečnikova in Udovčeva iz Krmelja.
V telovadnici osnovne šole Milana Majcna v Šentjanžu pa so se pomerili košarkarji in košarkarice. Med pionirji je zmagala ekipa Sevnice, naslednja mesta so si razdelili igralci Krmelja, Šentjanža in Tržišča. Pri pionirkah sta nastopili samo dve ekipi. Vrsta Sevnice je premagala ekipo Šentjanža. Turnir je pokazal, da se tudi podeželski otroci zanimajo za košarko, mnogi med njimi pa so že sedaj dobri igralci, ki bi pod skrbnim vodstvom lahko dobro napredovali.
B. DEBELAK
vsem delavsko mladino, ki se do sedaj ni znala ali pa ni hotela vključiti v delo ostalih mladih Metličanov.
Čudna
zabava
Ni še dolgo tega, kar se je v Semiču v novem hotelu skupina mladih fantov in deklet iz Gradca zabavala na neprimeren način. Prava zabava se je zanje začela šele takrat, ko je nekdo iz skupine vrgel na tla kozarec. Tudi drugi iz njegove skupine niso hoteli za njim zaostajati Kozarcev pa niso metali samo po tleh, pač pa tudi po dvorani. Nato je s polnima kozarcema vstal od mize že pijan parček in še napotil na plesišče. Med plesom sta pijačo popila, kozarce pa s krikom na vso moč vrgla ob tla. Marsikdo se je seveda prestrašil in tudi smejali so se, toda samo ob eni mizi. ..
Tak način zabave ni najbolj posrečen. Zgražali so se predvsem starejši, in ne zaradi svojih muh. Zato ni čudno, če še mnogokrat slišimo: „Joj, ta današnja mladina, ko bi bili mi v njihovih letih, bi se znali drugače zabavati.“ Pri tem pa je žalostno, da dobijo ljudje mnenje o današnji mladini samo zaradi nekaterih mladih, ki se ne znajo primemo obnašati. In kadar mladi predlagajo,. da bi s pomočjo starejših v kakšnem kraju zgradili ali dobili mladinski klub, naletijo na gluha ušesa. Odrasli se namreč upravičeno bojijo, da bodo vse - razbili.
K.
Dražja gradbena zemljišča
Podražitev za 30 odstotkov
Stanovanjsko podjetje Kočevje je predlagalo, naj bi dosedanjo ceno komunalno urejenega zemljišča zvišali iz približno 88 din za kvadratni meter na 114,61 din. Izvršni svet je predlog v glavnem potrdil, saj je nova cena 112,61 din. V tej ceni so razen zemlje vračunani še stroški za ureditev ceste, kanalizacije in vodovoda, ne pa stroški za vodni priključek za vsako hišo in napeljava elektrike. Kalkulacija je izdelana za novo naselje ob Mah ovni ški cesti, veljala pa bo tudi za druga območja.
Vse to pomeni, da bo nepopolno-ma urejeno zemljišče za posamezno zasebno hišo veljalo okoli 70.000 din (7 starih milijonov), popolnoma urejeno pa okoli 90.000 din. Člani sveta so ob sprejemu cene poudalili, da se zavedajo, da je v primerjavi z drugimi kraji še nizka in da kljub temu z njenim sprejemom onemogočajo ljudem z nizkimi in srednjimi osebnimi dohodki, da bi si zgradili na mestnem območju hišo. Kaže, da se bo zaradi podražitve marsikdo raje odločil za gradnjo na podeželju, kjer bo zemljišče cenejše, zato pa ne bo komunalno urejeno, se pravi, da
b o brez vode, elektrike, ceste in kanalizacije.
Srnjaček v Rinži
3. novembra okrog enajste ure je Drago Premrl iz Podgorske 31 v Kočevju opazil, da velik ovčjak preganja mladega srnjaka, Jci je bežal naravnost proti Rinži. Ko je pritekel do reke, je brez premisleka skočil vanjo in zaplaval na drugi breg, na nogometno igrišče. Pes se je ustrašil vode in ni skočil za srnjačkom.
Psa so nato ljudje pregnali, srnjaček pa je priplaval na breg pri tribuni na nogometnem igrišču, kjer ga je čakalo novo neljubo presenečenje. Prav takrat je bila namreč na sporedu nogometna tekma, na kateri ni manjkalo gledalcev in vsi bi srnjačka radi ujeli. Kot prej pred psom, tako je zdaj pred ljudmi skočil v Rinžo. Imel pa je smolo: zapletel se je v korenine in bi verjetno utonil, če ga ne bi rešil Drago Premrl, ki mu je prišel na pomoč s čolnom.
Prestrašeno in prezeblo žival je osušil in nato zaprl v svinjak, kjer ji je dal hrane, vendar se je prestrašena žival ni niti dotaknila.
Popoldne je poklical lovca Jožeta Škodo, ki je srnjačka pregledal in ugotovil, da se pri begu ni poškodoval. Spuščal se je že mrak, ko sta odprla vrata svinjaka in srnjaček jo je naglo ubral v goščavo, v prostost.
F. BRUS
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št* I v Evropi PGP
GRADNJA ŽALEC
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre žene in mame
ALBINCE KUMELJ
in Praproč
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali, ji prinesli cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto. Iskrena hvala za podarjene vence podjetju Gorjanci in Novolesu Straža.
Žalujoči: mož Slavko, hčerka Slavka, sin Slavko, mama, sestra in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše duge mame, stare mame, sestre in tete
EMILIJE BEG roj. Blatnik
roj. Blatnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja. Posebna zahvala dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pomagali, kolektivom Novomontaže, Kovinarju in sodelavcem RTV servisa iz Novega mesta. - Lepa hvala kaplanu za obred.
Sinova Milan in Pavle z družinama v imenu vsega, sorodstva Gor. Sušice, Novo mesto, Graz, Ljubljana, Dobindol
V	SPOMIN
Dne 4. novembra letos je minilo 6 mesecev odkar nas je »* cvetoči mladosti moral zapustiti naš sin
MILOŠ Ž1BERT iz Novega mesta '
Najprisrčnejc se zahvaljujemo vsem tistim, ki prižigate svečke in poklanjate rožice na Potoku „Pod smreko", kjer je stopal z zadnjimi koraki. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki tudi na njegovem milem zadnjem domu v Šmihelu poklanjate rože in svečke s tem, da se ga še vedno spominjate, ker nam bo vsem ostal v lepem in trajnem spominu do groba.
Neutolažljiva mamica Mimi, oče Jože, sestri Jožica z družino, Marina in brat Božidar
ZAHVALA
Ob izgubi mojega ljubega moža, našega očeta in starega očeta
HERMANA BIESKEGA
iz Koblarjev
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, in sosedom za pomoč. Hvala za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje, društvu upokojencev, rudarski godbi iz Kočevja za žalo-stinke. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu iz Stare cerkve za oiganizacijo pogreba, za stražo in govornikom za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat srčna hvala.
Žalujoča: žena Jožefa, Herman z družino in Ernest
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, tašče
AMALIJE KRNC
Glušič
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Posebno zahvalo duhovnikoma iz Šentruperta, pevcem iz Mokronoga, članom PGD Veliki Cirnik, vsem sosedom, ki so nam pomagali ob nesreči.
Žalujoči: hčerke z družinami in drugo sorodstvo Veliki Cimik, 5. novembra 1974
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ROMŠEK
iz Velike Lahinje 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala darovalcem cvetja, še posebno kolektivu Viatorja, sinovim sodelavcem iz Belta, predsedniku ZZB NOV in duhovniku za obred.
Žalujoči: sinova Jože in Janez z družinama ter drugi sorodniki
namizni tenis
»Beti« v Jaršah zmagala
V III. kolu v prvi moški republiški ligi v namiznem tenisu, v kateri igra deset ekip, so novomeški igralci gostovali pri vodilni ekipi na lestvici, kranjskem Triglavu. Kljub dobri igri so Novomeščani prvenstveno srečanje izgubili 5:2. Sedaj so z eno zmago na sedmem mestu.
V petek pa so v Novem mestu gostovali igralci Lendave in prvenstveno srečanje zasluženo dobili s 5:0. Turk, Somrak in Kapš so dobro igrali in prav v vsaki partiji bi lahko zmagali tudi oni. Toda Novo-nieščanom se pozna, da popolnoma nič ne trenirajo. Že večkrat so prosili ravnateljstvo osnovne šole »Katja Rupena“, da bi jim vsaj enkrat na teden dovolilo trenirati v njihovi telovadnici, a so vedno naleteli na nerazumevanje. Sedaj pomeni vsako prvenstveno srečanje za Novo-nieščane tudi - trening. To se je videlo tudi v zadnjem prvenstvenem srečanju, ki so ga gladko izgubili, čeprav bi ga le z malo bolj točno igro pri zaključnih udarcih lahko dobili.
Sodražica neporažena
Tudi v II. republiški ligi so ekipe Uigrale 3. kolo. Moštvo Sodražice
r ------------------------
V drugo ligo?
Rokometaši Ribnice, ki so se pred kratkim preimenovali v >>Inles“, nastopajo v prvi republiški rokometni ligi že šest let. Letos so osvojili naslov najboljše jelenske ekipe. V moštvu letošnjih jesenskih prvakov igra že petnajst let Toni Andoljšek. Je izredno dobro in zanesljivo levo Krilo, ki svojim tovarišem med tekmo neutrudno in odlično podaja. Kaj pravi Toni o sebi in svoji ekipi:
se je doma pomerilo z vrsto Jescnic in prvenstveni dvoboj brez težav zaključilo v svojo korist. Rezultat je bil 5:2. Tako so igralci Sodražice po 3. kolu razen druge ekipe Olimpije in kranjske Save edini neporaženi in so s tremi zaporednimi zmagami med 10 ekipami na tretjem mestu.
BETI VODI
Za igralce metliške Beti, za katero nastopajo M. Kovačič, Uhl, Hauptman in D. Pezelj, je bila vrsta Jarš preslaba. Tako so Metličani prvenstveno tekmo 3. slovenske lige v gosteh dobili brez težav s 5:2.
rokomet
..Rokomet igram že od 13. leta, sedaj pa poteka pet let, odkar so mi tovariši zaupali kapitanski trak. Razen tega, da nastopam 23 prvo moštvo „Inlesa“, treni^ ram pionirsko ekipo. Letos so jnoji varovanci v republiki osvo-četrto mesto. Zaenkrat jih lahko pohvalim. Če bodo vadili tudi v naprej tako marljivo, bo-*no imeli že čez nekaj let v Ribnici odlične igralce. Resje, da so n^e „snubili44. Ko smo v Ljublja-ni igrali z našo reprezentanco, ki ^ je pripravljala za olimpiado, •ne je Živkovič, vratar in trener .J AP44, povabil v njihovo ekipo. Jasno je, da sem sicer laskavo Ponudbo odklonil. Ali se bomo uvrstili v drugo zvezno rokometno ligo? Upamo, da se nam bo to letos uresničilo. Našo eki-P° sta okrepila Šilc in Radič, domači rokometaši so dobri, ima-mo odličnega trenerja, torej ima-mo letos zelo lepe možnosti, da * uvrstimo naprej.44
M. GLAVONJIČ
Kegljanje:
Prvi D. Bratož
V Mimi peči je bilo odigrano drugo kolo prvenstva KD Novo ^esto. Doseženi so bili dobri puhati, saj so mnogi igralci dosegli svoje osebne rekorde. v*stni red po prvem kolu se je P^cej spremenil in veliko igralcev je v drugem kolu razočara-
Posebno ogorčena je bila borba Prvo mesto, ker je Bratož v dru-'n kolu slabo igral in si je zagoto-1 prvo mesto šele z zadnjim me-Končni vrstni red:
»v • .Bratož (Železničar) 1632, 2. x ^ik (Železničar) 1631, 3. Klobu-Voteks) 1617, 4. Novljan (M. irj' 1609, 5. Zupančič (Novoteks) 6. Hrovat (Pionir) 1585, 7. enič (Novoteks) 1570, 8. Dravi-(\1 Novoteks) 1568, 9. Barbič t<>. \ > 1560, 10. Dravinec (Novo-1V*») 1559, 11. Barbič (Lukna) in 12. Košmerl (Iskra) 1556. če nPr.ayUalni odbor je bil prcsene-Prv'’ ^	udeležba zelo dobra,
tič' tr'^e Pasirani bodo prejeli praksa darila, ki so jih prispevali No-cks, Labod in Industrija obutve.
D. B.
DOBOVA — JESENSKI PRVAK
Rokometni klub Dobova je z nekaj zaporednimi zmagami - v zadnjem kolu je zmagal v Dupljah 21:14 - dosegel enega največjih uspehov sploh, postal je jesenski prvak ljubljanske conske lige. Za tako uvrstitev so poleg trenerja in igralca Boga Doberška zaslužni še Levičar, Tomše, Bosina, Arh, Ostre-lič, Deržič, Urek, Vascer, Novak in Ogorevc. Lepo uvrstitev so dosegle tudi naše ostale ekipe, tako Krško, Novo mesto in Brežice, ki so pod samim vrhom.
OLIMPIJA - KRŠKO 23:22
V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so rokometaši Krškega gostovah pri ljubljanski Olimpiji. Krčanom se pozna, da so po številnih napornih tekmah že precej utrujeni, zato so tudi v Ljubljani klonili. Domači rokometaši so zasluženo zmagali z zadetkom prednosti.(I. S.)
PREHODNI POKAL CELJANOM
Na tradicionalnem rokometnem turnirju v Sevnici so se pomerile ekipe Celja, Šoštanja, trboveljskegafRu-darja in Sevnice. V odsotnosti Medveščaka je zanesljivo zmagala vrsta Celja, ki je v finalu premagala domače rokometaše s 23:15. Drugo mesto so osvojili Sevničani, tretje igralci Rudarja in četrto Šoštanja. Na tem turnirju se je od dolgoletnega aktivnega igranja poslovil domači vratar Sirk, ki se je tudi tokrat izkazal z odlično obrambo. Celjani so osvojili prehodni pokal, ostale ekipe pa so dobile v spomin plakete. (E.
R.)
RIBNICA — Letos so začele tekmovati v dolenjski rokometni ligi tudi dekleta. Zmagale so igralke Ribnice. Slede: Grosuplje, Gradišče in Sodražica. Dekleta so prikazala dober rokomet. (M. G.)
V soboto in nedeljo je bilo na Loki v Novem mestu na kegljišču „Goijancev“ dolenjsko prvenstvo za posameznike, na katerem so kegljači dosegli dobre rezultate. Na slila: igralec se mora pred vsakim metom dobro zbrati.
Dolenjska revija kegljačev
Zmagal Bratož - V soboto in nedeljo na Loki republiška revija - 23. in 24. novembra v Čateških Toplicah medrepubliško srečanje
V počastitev dneva republike je bila v soboto in nedeljo na Loki na kegljišču „Goijancev“ v Novem mestu odigrana revija Dolenjskih kegljačev.
Nastopilo je kar 62 tekmovalcev, ki so se izkazali z dobrimi rezultati, doseženimi na kegljišču, ki ne omo-
SEVNICA: 1. PARTIZAN
Kegljaškega tekmovanja moških ekip na avtomatskem kegljišču v Kolodvorski restavraciji v Sevnici so se udeležile ekipe Sevnice, Metalne iz Krmelja in Partizana. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila članska ekipa sevniškega Partizana, ki je podrla 5857 kegljev. Med posamezniki je bil najboljši v 200 metih Glavan s 782 podrtimi keglji, drugi je bil Plazar (763), tretje mesto pa sta si razdelila Levičar in Švab s 749 podrtimi keglji.
E. RAUTER PRESKAR PRVAK
V Ljubljani je bilo prejšnji teden republiško prvenstvo v karateju za člane in mladince. Na letošnjem srečanju najboljših republiških karateistov so z uspehom nastopili tudi Krčani. Tako je pri mladincih v kategoriji modrih pasov prepričljivo zmagal Marjan Preskar, ki je naštopil tudi v kategoriji zelenih pasov in osvojil še tretje mesto.
Pri članih je nastopal Jože Graj-žer; v kategoriji modrih pasov je bil tretji, prav tako tudi v kategoriji zelenih pasov.
Tako so Krčani tudi z letošnjega prvenstva prinesli republiški naslov, kar je za mladi in prizadevni krški kolektiv prav gotovo spodbudno.
I. S.
goča najboljših dosežkoy. Boj za prvo mesto je bil izredno hud in se vse do zadnjega meta ni vedelo, kdo bo prvi.
Rezultati: 1. Bratož (Železničar) 845 (nov rekord; do sedaj gaje imel Vesel z 841 podrtimi keglji), 2. Hren (Krka) 837, 3. Krušič (Krka) 836, 4. Planinc (Krško) 820, 5. Bogovič (Krško) 819, 6. Klobučar (Novoteks) 815, 7. Rožič (Krka) 814, 8. A. Mohorič (Železničar) 810, 9. Novljan (Mirna peč) 808, 10. do 11. Karpluk (Krka) in Vidmar (Trebnje) 804 kegljev.
Prvoplasirani igralec je dobil v last lep pokal. Organizatorji so revijo dolenjskih kegljačev odlično pripravili. Škoda, da so avtomati na kegljišču zelo slabi; vsekakor jih bo potrebno
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Zaradi slabega jesenskega vremena bodo letošnje delavske športne igre zaključene šele prihodnje dni, ko bodo na slavnostni prireditvi podelili pokale in priznanja. Med zadnjimi so zaključili tekmovanje v malem nogometu, kjer je sodelovalo kar 17 ekip, največ v zadnjih desetih letih. V finale se je uvrstilo šest ekip, ki so se zvrstile takole: 1. Remontni zavod Bregana, 2. Tovarna pohištva Brežice, 3. ŽG PPV Dobova, 4. vojna pošta Cerklje, 5. Posavje Brežice, 6. Slovin. Najboljši strelec v sklepnem delu je bil Dobrina z 10 zadetki, slede Veble, Smiljanovič in Cvetkovič.
odbojka
Za Krko nov par prvenstvenih točk
Igralke Kočevja so v II. SOL prepričljivo premagale vodilni Kamnik
Igralci odbojke iz Novega mesta so gostovali na Jesenicah in tekmo gladko izgubili, saj so Jeseničani odlično zaigrali. Igralke novomeške Krke so doma še enkrat zmagale, pomembno zmago pa so doživele igralke Kočevja, ko so v prvenstveni tekmi druge slovenske lige odpravile vodilne v ligi.
KRKA - BRANIK
JESENICE - NOVO MESTO
3:0 (3, 7,9)
Že rezultat pove vse: na tekmi z eno najboljših slovenskih ekip, ki je bila v pičli uri odigrana v soboto zvečer, so Novomeščani imeli povsem podrejeno vlogo. Odpovedal je zlasti sprejem servisa, zato ni bilo mogoče dobro zaigrati v napadu.
Hitra igra Jeseničanov pa je goste zmedla tudi v obrambi, tako da so kaj neučinkovito blokirali. V 7. kolu se bo Novo mesto doma pomerilo z Branikom; to je priložnost, da usvuji prvi par točk, saj mariborski klub ni to, kar je bil nekdaj. Nasploh imajo Novomeščani v drugi polovici ligaškega tekmovanja lažje nasprotnike kar daje več priložnosti za uspeh.
M. L.
3:0
Prvenstveno srečanje prve slovenske odbojkarske lige med ekipama domače Krke in mariborskega Branika si je ogledalo le 20 navijačev, ki pa niso videli lepe tekme. Domače igralke so bile namreč kar za razred boljše. Še najbolje priča o tem zadnji set, v katerem so slabe gostje osvojile eno samo točko.
KRKA:	Rajer,	Forte,	Pilić-,
Fabjančič, Fila, Adamčič, Boh in Zevnik.
KOČEVJE - KAMNIK 3:1
V prvenstveni tekmi druge slovenske odbojkarske lige sta se pomerili vodilna ekipa iz Kamnika in domače igralke. Okoli 50 gledalcev je bučno navijalo za domačo ekipo, v kateri je bila najboljša mladinska reprezentantka Levstkova. Tokrat je dobro zaigrala tudi Benkovičeva.
Z. F.
PRVO MESTO ZA CELJANE
Občinska strelska zveza Sevnico je prejšnji teden pripravila tekmovanje v streljanju .z malokalibrsko puško na 50 metrov. Na novem strelišču na Radni so se pomerile ekipe iz Celja, Zaboka, Trbovlja, Zagorja, Hrastnika, Laškega in Sevnice. Med 31 tekmovalci je zmagal Celjan Jager, najboljši Sevničan Murn pa se je uvrstil na 12. mesto.
E. R.
LEVIČAR PRVI
Svoj prispevek k praznovanju letošnjega občinskega praznika'so prispevali tudi šahisti, ki so organizirali občinsko hitropotezno prvenstvo posameznikov. Turnir je bil izredno močan, saj so se ga udeležili najboljši igralci iz Krmelja, Radeč in Sevnice. Za osvojeno prvo mesto je Levičar prejel lep pokal. Drugi je bil Šribar, tretje mesto pa so si razdelili Blas, Maurer in Prosenik.
VODI A. DALMACIJA
V Mirni peči je bilo odigrano prvo kolo prvenstva za ženske v disciplini 2 X 100 lučajev. Sodelovalo je 16 kegljalk, ki so sc uspešno borile. Po prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
1. A. Dalmacija (Iskra) 394, 2. S. Antič (Pionir) 371, 3. P. Koprivnik (Novoteks) 370, 4. V. Sofranov (Pionir) 368, 5. A. Oražen (Pionir) 326, 6. M. Zupančič (Pionir) 360.
do druge sobote, ko bo na Loki republiška revija kegljačev, na kateri bodo nastopili tudi Dolenjci, popraviti. V reprezentanco Dolenjske se je namreč uvrstilo prvih šest kegljačev z Dolenjske revije.
B. D.
KO BI IMELI SVOJ PROSTOR
ŠŠD GLOBOKO je na nedavnem občnem zboru pregledalo dosedanje delo, ki ga je oviralo predvsem pomanjkanje igrišča, medtem ko imajo telesno vzgojo jeseni in pozimi v preurejenem prosvetnem domu. V prihodnje se bodo zato zavzemali, da bi čimprej dobili prostor za igrišče, da bodo lahko igrali tudi rokomet, košarko in odbojko, na ob-' čnem zboru pa so sprejeli tudi nov pravilnik in se sklenili vključevati v vse športne igre.
MIRO STERŽAJ V NOVEM MESTU
Na kegljišču Gorjancev na Loki v Novem mestu bo 16. in 17. novembra revija osmih pokrajinskih reprezentanc v disciplini 6 x 200 lučajev. Skupno bo sodelovalo 48 kegljačev. Med igralci bodo vsi najboljši kegljači, ki so obenem tudi jedro državne reprezentance. Med njimi bo tudi dolga leta najboljši kegljač Miro Steržaj. Ob njem se bodo borili še Turk, Česen, Farkaš, Kačič, Žnidaršič, Mlakar, Janša, Belcijan itd. Revija se igra v počastitev dneva republike. Prvih šest posameznikov se obenem plasira v republiško reprezentanco, ki bo dne 23. in 24. 11. igrala v Čatežu na reviji v zveznem merilu. Novemu mestu se torej po toliko letih obe ta ^ prava kegljaška poslastica. Ravno tako bo gotovo dosežen nov rekord kegljišča, ki bo verjetno prvič presegel 900 kegljev. Izvršni odbor revije je že zagotovil za prve tri posameznike in rekorderja lepe praktične nagrade.
B. D.
Prireditelji TRIM akcije „Kolo - zdravo telo“ minulo soboto v Sevnici so bili prijetno presenečeni nad odzivom občanov ob prvi akciji: na kolo do Pijavškega in nazaj je sedlo kar 232 udeležencev! Najstarejši je imel 66 let, najmlajši pa desetkrat manj. Na koncu so izžrebali kartončke in razdelili za 3.000 dinaijev nagrad, prispevek pokroviteljev Jutranjke, Lisce in telesne kulturne skupnosti. (Foto: Železnik)
RIBNICA — 11. kolo v dolenjski rokometni ligi ni prineslo presenečenj. Favoriti so prepričljivo zmagali v vseh srečanjih, največ golov pa so zopet dosegli igralci Šmarja. Prvo je moštvo Šmarja, na zadnjem mestu pa so še neizkušeni igralci Ponikev. Rezultati predzadnjega kola: Semič Šentjernej 22:19, Črnomelj — Krka 30:13, Dobrepolje - Višnja gora 17:19, Ribnica — Ponikve 30:19, Kočevje - Grosuplje 21:16, Šmarje SAP Cerklje 34:15 in Sodražica — Gradišče 20:19. Vrstni red: Šmarje SAP, Črnomelj, Sodražica, Kočevje, Ribnica, Semič, Gradišče, • Višnja gora, Šentjernej, Grosuplje, Krka, Cerklje, Dobrepolje in Ponikve. (M. G.)
RADEČE - V počastitev krajevnega praznika so šahisti v Radečah organizirali hitropotezni turnir v šahu, na katerem je nastopilo kar 30 šahistov iz okoliških krajev. Po predtekmovanjih je .v finalu zanesljivo zmagal Rudi Blas, ki je zbral 9 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Gvido Šorli z 8 točkami, na tretje Šibilja (6,5), na četrto Maurer (5 točk) itd. Na tem šahovskem srečanju so lep uspeh dosegli šahisti iz Sevnice, ki so osvojili 1., 3. in 4. mesto. (B. D.)
KRMELJ - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za mesec november je zmagal inž. Šribar, ki je zbral 8 točk. Z njim so se uvrstili: Prosenik 6,5; Pogačnik 5,5; Debelak in Markovič 4 točke in drugi. V skupni uvrstitvi sedaj vodi Rudi Blas. (B. D.)
KOČEVJE - V okviru sindikalnih športnih iger so se prejšnji teden pomerile tri sindikalne rokometne ekipe, in sicer dve vrsti Itasa in vrsta iz Kemične tovarne. Zmagala je prva ekipa Itasa, ki je brez težav premagala oba nasprotnika, drugo in tretje mesto pa sta si ostali ekipi razdelili. Najboljši strelec je bil Ivan Žerjav, ki je dosegel 22 golov. Tekme so vodili: Kovačič, Mesojedec in Adlešič (Z. F.)
LESKOVEC - V zanimivem rokometnem srečanju sta se pomerili vrsti starih in mladih. Zasluženo so zmagali mladi, pri katerih so dobro zaigrah Voglar, Starc in Šribar. Pri veteranih je najbolje igral Cesar. Tekma se je končala z 21:23. (L. Š.)
nogomet
ELAN - IHAN 1:0
Po izenačeni in lepi igri so domači nogometaši zabeležili v ljubljanski podzvezni nogometni ligi še eno zmago. Edini zadetek je dosegel Bučar.
M. G.
BELA KRAJINA - KOČEVJE 2:1
Igralci Bele krajine še kar naprej oalično igrajo. Tokrat so pred domačimi gledalci zanesljivo odpravili vrsto Kočevja, ki je sprva vodila, to pa je bilo tudi vse, kar so gostje pokazali. Gole so dosegli Kozes, Karin in Granda.
MG.
INDUPLATI - RIBNICA
2:0
Ribničani so zasluženo izgubili. Verjetno je bilo napačno, ko so v obrambo potegnili Stamenkoviča, v napad pa potegnili Kojiča. Ta napaka se utegne Ribničanom še maščevati.
M. G.
BREŽICE - OLIMP 2:0
V zadnjem kolu celjske nogometne podzveze so Brežičani dosegli zasluženo zmago, oba zadetka pa Jevtič. Ob koncu jesenskega dela so tako Brežičani pristali v gornjem delu lestvice.
KAJ, KJE, KDO?
V 7. kolu slovanske odbojkarske lige se bodo Novomeščani doma pomerili z vrsto Branika, ki je v štirih srečanjih doživela kar tri zmage. Potemtakem čaka Novomeščane težko delo. Dekleta Krke gredo k prvo-uvrščenim igralkam Gabeija, ki do sedaj še niso izgubile niti enega srečanja. Igralke Kočevja, ki so v nadaljevanju II. slovenske odbojkarske lige pred domačimi gledalci prijetno presenetile, pa bodo poskušale osvojiti nov par točk pri igralkah Bohinja, ki do sedaj še niso niti
enkrat zmagale.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
]	LICITACIJA!	|
Komisija za nabavo in prodajo osnovnih sredstev pri KMETIJSKI ZADRUGI ČRNOMELJ
prodaja na javni dražbi
AVTOMOBIL TAM 5000, LETNIK 1967; IZKLICNA CENA JE 18.000,00 din.
i
Licitacija bo v ponedeljek, 18. novembra 1974 ob 8. uri, pri g mehanični delavnici Kmetijske zadruge Črnomelj.
Interesenti so dolžni pred licitacijo položiti 10-odst. varščino | £ od izklicne cene.
razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA.
Pogoji:
1. dveletna administrativna šola,
2. zaželena tudi ekonomska šola.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu oziroma dogovoru.
Stanovanja ni. Interesenti naj oddajo pismene prijave v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu na naslov: Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost, Črnomelj, Kolodvorska 8.
Ž -----------------
4 XXX\>\^XXXXX\>>XXXVVSXXXVV.XXX\.'V\X\.VS.\>>XVVXV>XVJ^XVS>X\>XXXW\.XXX\X\>X\>>X\XXXXXXS.XXX> <
Poteptam B»i pred 20 leti
Konec nerodnostim
NEREDNOSTI, ki so bile pogost pojav v podjetju vse do letos, so prenehale po zaslugi večjega uveljavljanja družbenega upravljanja ter večje zavesti delavstva, ki je spoznalo, da je napredek in boljše življenje v njegovih rokah. Lep primer za to je rudnik Kanižarica, kjer so se stvari tako zaostrile, da je bilo potrebno razpustiti delavski svet in postaviti prisilno upravo. Napredek v zadnjih mesecih je pokazal, da je bil ta ukrep koristen. Storilnost se je v rudniku visoko dvignila in letos bodo prvič po vojni presegli letni plan.
V ŽUŽEMBERKU so minulo nedeljo gostovali jeseniški že-lezarji. Žužemberčani so sicer znani kot zelo muzikalični ljudje in ljubitelji lepe domače pesmi, a so jih to pot Dvorjani in okoličani dal v koš, kajti domačini so prav počasi polnili dvorano. Čeprav okolje ni bilo prav primemo za koncert, so se pevci potrudili in navdušili poslušalce.
OKOLI ŠESTE ure se je pojavilo nizko nad Tribučami čudno letalo. Po zatrditvi očividcev je bilo brez kril in je spuščalo za seboj šope isker. Trdijo, da ni bilo slišati hrumenja motorjev, ampak samo neki šumeč glas. Nekateri so videli ta leteči predmet kot svetel meteor, kije spreminjal barvo. Naj bo to ali ono, res je, da je odvrglo šope listkov v madžarskem jeziku z nekakimi dvanajstimi točkami. Ker ljudje ne razumejo tega jezika, so jih odnesli na občino.
NA LEP jesenski dan v preteklem tednu so se dijaki nižje gimnazije v Dolenjskih Toplicah, polni veselega razpoloženja in radovednega pričakovanja, kakšen bo njihov prvi športni dan, odpravili na pohod. Vse tekmovanje je potekalo živahno. Ob koncu iger je bil zbor vseh dijakov in iz mladih grl je sredi jesenske narave trikrat zaoril zdravo. Veselih in zdravih lic so se mladi tekmovalci razšli s sklepom, da bodo še radi tekmovali.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. novembra 1954)
posmumu
SLEDE MOŠKIM — Novi statistični podatki o alkoholizmu na Švedskem so morda presenetili tujce, Švedov pa gotovo ne, če drži, da je že vsak deseti Šved kroničen pijanec: Toda tudi Švedinje niso kar tako. Po načelu enakopravnosti love moške tudi na tem žalostnem področju. Ugotovljeno je, daje med alkoholiki že cela tretjina žensk. Pitje postaja nekakšna moda v vseh slojih. Vendar tega ne počnejo javno, kot je v navadi pri nas, ampak lepo skrito za stenami domov.
ZASEBNO DREVO - Zasebna lastnina je v ZDA sveta stvar. Jerryju Abbotu in Michaelu Martinu pa je uspelo združiti željo po vrnitvi k naravi in po zasebni lastnini. Pričela sta dajati v najem posamezna drevesa. Najemniki plačujejo za drevo 1500 do 1900 dinarjev in lahko po mili volji obirajo sadeže, se hlade v senci, plezajo po vejah, skratka, uživajo zasebno naravo. Oba moža pa imata od domislice že lep kupček denarja: morda za nakup gozda.
JIH NE MOTI - Francoski jezikoslovci trdijo, da je besedni zaklad žensk precej siromašnejši od besednega zaklada moških. Res, da to trdijo strokovnjaki na osnovi znan-’ stvenih raziskav, toda vsak povprečen zakonski mož ve iz izkustev, da to ne bo držalo.
PESNIŠKI ZAJTRK - Princ Henrik, mož danske kraljice, ima svojevrstno zabavo. Vsako jutro pripravi k zajtrku za svojo ljubljeno ženo pesem, ki jo je spesnil ponoči. Ker pesniški princ teh pesmi noče objaviti, lahko upravičeno sumimo, da gre morda za najmodernejšo poezijo - v. obliki kuharskih receptov.
MRTVA PLOČEVINA - Tudi v Ameriki so začeli ljudje bolj premišljeno trošiti. Avtomobili ne gredo več tako dobro v prodajo, starih pa se skušajo čim prej znebiti. Tako nastajajo nova pokopališča avtomobilov. Najde pa se tudi kakšen tak lastnik, kot je bil neki duhoviti Američan, ki je na svoj zapuščeni avtomobil zapisal: „Tu počiva naš dragi avto, ki je umrl od žeje.“
ŠE JE ĆAS - Angleži pri vabljenju turistov ne delajo na slepo. Dobro vedo, kaj morajo posameznim turistom ponuditi. In tako vabijo Američane z geslom: „Obiščite Veliko Britanijo - dokler je še čas!“ Zabrenkali so na struno ameriške strasti, da vlačijo domov razne predmete, od starih plemiških dvorcev do mostov.
NAGLAS - Libanonske trebušne plesalke so začele stavkati v znak protesta, ker jim posel odžirajo evropska dekleta. Arabke trdijo, da Evropejke ne znajo migati s trebuhom tako, kot zahteva ta plemenita stara umetnost, in da je njihov trebušni ples edini pravi in zvest tradiciji. Toda direktorji hotelov in barov menijo drugače. Pravijo, da Evropejke res plešejo trebušne plese malo drugače, toda da je prav „ta tuji naglas" zanimiv. Pa ne, da tudi govorijo s trebuhom?
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Neki osobenek zruval kavljo
(Kako globoko) gredo korenine. Neki osobenek v Šmihelu je s posebno pazljivostjo izruval korenino podzemeljske kolerabe (kavlje), ki je merila celi meter in 55 centimetrov, ki je bila tedaj nad eden meter in pol globoko! Iz tega se lahko razvidi, kako globoko se naše rastline vkoreničijo, če je zemlja dosti močna. Iz tega se pa lahko učimo, da je zemljo povsod, kjer je le mogoče, globokeje obdelovati, če hočemo povekšati dosedanje pridelke. Tako je to.
(V Novem mestu) so napravili predstavo s petjem, šaljivo igro „Čigava je žena? “ in pa tombolo. Kakor po navadi so tudi sedaj rešili pridni pomočniki svojo nalogo prav dobro. Pevcev se nam je videlo nekoliko manj kakor prejšnje leto, ali peli so izborno. Tombola je v spodnje prostore rokodelske hiše z lepimi dobitki privabila precejšnje število igralcev, izmed katerih so bili vsaj „Srečni“ zadovoljni. Sicer pa opomnim, da je bila predstava manj obiskana, kakor po navadi poprej, dasi je društvo pričako-
valo veče udeležbe, ker ima veče prostore, lepši oder in radi letošnjega prizidavanja in predela-vanja krvavo potrebuje prihodke.
(O g e n j.) V nedeljo je pogorela na Gorenji Straži hiša z vsem živežem in hišno opravo. Škoda se ceni na 880 goldinarjev. Zopet se je otrok igral z žveplenkami. Pazite, pazite!
(Slavoloki.) Jako dobro in praktično misel so imeli nedavno meščani v Leedsu na Angleškem, ko jih je obiskal vojvoda Jorški. Postavili so tri krasne slavoloke, ki so bili okolu stojala iz lesa in železa izdelani iz kruha, to je iz kakih 6000 hlebcev. Ko je vojvoda odšel, so mestni reveži pojedli slavoloke in je ostalo le drobno stojalo.
(Na vseh) svetnikov dan polupodne je umrl ruski car v Livadiji. Te dni so ga prepeljali v Moskvd.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 5. novembra 1894)
Smrt se umika
število smrti zaradi srčnih bolezni upada
Ameriški statistični center za ljudsko zdravje je presenetil medicinske strokovnjake z objavo novih podatkov analize o srčnih in žilnih obolenjih. V strokovnem svetu je prevladovalo mišljenje, da bolezni srca in ožilja upravičeno nosijo naziv „zlo modernega življenja “ in da stalno naraščajo. Izčrpna analiza smrti prebivalstva ZDA in njenih vzrokov, s katero so zajeli obdobje od leta 1950 do 1969, je pokazala, da je število smrti zaradi srčnih bolezni močno upadlo. Leta 1950 jih je od 100.000 Američanov umrlo zaradi srčnih obolenj kar 356, devetnajst let kasneje, ko bi po splošnem mnenju moralo biti število večje, pa samo še 262. Torej povsem nasproten podatek.
Analiza je presenetila toliko bolj, ker zaenkrat še ne rajdejo pravih vzrokov za upad. Strokovnjaki že dolgo tavijajo v številnih raz-vah kardiovaskularnih obolenj, da so le-ta posledica načina življenja industrijske družbe. Res, da je medicina napredovala in dosegla lepe uspehe pri zdravljenju srčiiOi bolezni, vendar po mnenju nekaterih ni njena zasluga za upad smrtnosti srčnih bolni-
•rž imajo še najbolj iti, ki menijo, da je ičane lastno življenje prestrašilo in da so začeli malo bolj zdravo živeti. Bolj pazijo na prehrano, v modo so prišla kolesa, kar je prepotrebno za večno sedečega Američana, in posel ni več edino, čemur se posvečajo z vso strastjo in predanostjo.
Ne manjka pa tudi strokovnjakov, ki menijo, da zdravstvena prosvetljenost in skrb za zdravo življenje nista nikdar bili in nista še zdaj last-nost Američanov in da gre zasluga zgolj in samo medicini.
Med drugimi risbami so odkrili tudi to, ki po mnenju strokovnjakov predstavlja načrtno zamisel za kroglične ležaje.
Živel je za sedanjost
Na letošnjem frankfurtskem sejmu knjig je med vsemi razstavljenimi deli vzbudilo največ pozornosti delo avtorja, ki je umrl že pred štirimi stoletji in pol — slavnega slikarja, genialnega izumitelja in tehnika Leonarda da Vincija. Na sejmu so razstavili obsežno izdajo njegovih zapisov, ki so jih odkrili nedolgo tega.
Odkritju je botrovalo golo naključje. Raziskovalec španske zgodovine Jules Piccus, sicer Američan po rodu, je iskal med redkimi rokopisi madridske narodne knjižnice stare španske balade, dobil pa je v roke liste, za katere se ni vedelo, kateremu avtorju pripadajo. Piccus je vse zapiske prefotografiral in jih poslal svojemu znancu Ladislavu RetijU, ki je po izčrpnem raziskovanju in preveijanju prišel do zaključka, da pripadajo zapiski Leonadru da Vinciju.
S temi novoodkritimi zapiski se je seznam načrtov, ki so se porodili v mislih velikega Italijana veliko prezgodaj, močno povečal. Že do sedaj so bili znani številni načrti za stroje in naprave, ki jih je človek lahko izdelal šele v novejšem času, zdaj pa je ugotovljeno, da je Vinci načrtoval tudi raketna vozila, sestavljena iz več stopenj, da je na papirju zamislil strojnico, ki so jo izdelali šele po drugi svetovni vojni, da je s svinčnikom v roki sanjaril o velikem mostu čez Bospor, preko katerega zdaj šele eno leto vozijo avtomobili. Ponovno so se potrdile besede slavnega psihoanalitika, ki je o Leonardu da Vinciju zapisal, da se je „prezgodaj prebudil v te-mi .
H
mm
Slabi posli
Zdaj ni več tistih časov, ko smo se ves teden pripravljali na martinovanje, ko se mošt krsti v vino. Ta praznik je meni še posebej pri srcu, kajti že botri so mi ob rojstvu izbrali pravega patrona, Martina, kajti prav rad se ustavljam v krčmah in si poplaknem grlo ali pa privežem dušo s poličem pijače, preden se odpravim na pot.
Vse kaže, da bo letos in še vnaprej bolj žalostno. Nekaj 'so krive ujme, saj vreme kar naprej nagaja, še bolj pa, ker se ljudje, zlasti pa vozniki, boje piti. Tudi sam si privoščim vedno manj pijače. A ko bi bilo po moji volji, bi jo popil malo vedro, vendar ne morem. Naj se z delom še tako naprezam, vedno manj je novcev, pa še tisti imajo vsak dan manj veljave. Niti pokojnine nimam, da bi lahko v miru užival kruh in sol.
Zavoljo tega kaj hitro izginem iz vsake krčme, kajti ne bi rad, da bi me krčmar metal na cesto, ako mu ne bi imel s čim plačevati. Saj bo-
jim se nikogar ne, le v zobe se ljudem brez potrebe ne smem dati.
Ko sem spraševal naokoli za delom in zaslužkom, so mi svetovali: „Ti bi bil dober za nočnega čuvaja, saj ga je nekdaj imela vsaka večja vas. Poglej, Žabarjevemu Pe-petu so sneli vsa štiri kolesa z naloženega voza. Pa tudi drugod marsikaj čez noč zmanjka.'1
Drugi doda: „Bolje bi storil, ako bi varoval tiste otroke, za katere starši ne skrbijo. Noč ima svojo moč, zato takrat lazijo naokoli, kradejo in nihče, jih ne strahuje. Še v zavode za poboljšanje jih ne vzamejo, ker ni prostora in kvarijo še ostalo de-co. “
„Veste kaj? Ponujate mi take posle, ki jih nihče ne mara. Saj bi se mi vsi smejali, ako bi to sprejel. Kar poglejte, koliko je izšolanih ljudi raje v Ljubljani brez dela, kot da bi šli v manjša mesta ali vasi delat! Tudi za velike novce ne.44
MARTIN KRPAN
Tovarna kot darilo
Prodal tovarno, denar pa razdelil delavcem
Angleško javnost je močno presenetila odločitev bogatega Douglasa McMinna iz mesta Chescama blizu Londona. McMinn je namreč tovarno gos-, podinjskih aparatov in pribora, ki je bila v njegovi lasti, podaril delavcem, zaposlenim v tej tovarni. Vsi zaposleni so tako postali enakopravni lastniki to; vame, oziroma so dobili vsi enak delež od izkupička za prodano tovarno.	;	.
Na številne komentarje to vprašanja McMinn, ki se je kljub škotskemu priimku izkazal drugače, kot bi od Škotov pričakovali, odgovarja, da s tem svojim
Rešitev prejšnje križanke
■	■	■	H	MBA	E		r—	ir			sr	—
	%	1		A	s	A	Ki	L	O	A	A	A
ff	E			N	A	v	s;.	o	P	L		M
	ti			A	L	i	BG ■jtt	št	L	A	m	A
	te			L	A	0	K	O		Ji	S,'	
	B	1		1	M	N	A	s		i	T	A
r&	E	■v IV	A	Z.	A,	er	V	JO	ZJ	n	i	K
ETo	!&	A	R.	A	ST	Jt	A	V	£	sr	K-	U
	H	K	M	u«	D	J	_L	i	U2L BB.	L	J	T
ECa	|k1	N	o	s?	X		l	N	D	£	N	~
[s	ItI	A	N	K	0	S	*	A	Sl	A	D	A
Kr	lAJ	11	D	A	JEL			“	C*	R	A	S
(Ne)resnice z napeko
Devetmesečno poslovanje je pokazilo (pokazalo) pravo pot.
Knjižnicam so priporočili, naj obogatijo svoje fonde s spodobnimi (sodobnimi) knjigami.
Nora (nova) pot bo imela predvsem rekreativen pomen.
Pomanjkanje mučiteljev (učiteljev) postaja vse bolj pereče.
,3rez pranja (branja) ne boste napredovali/1 je bila huda učiteljica.
Nabral: J. JUST
DL
CENT
TROJANSKI
JUNAK
VOJAŠKI
KURIR
• GEN. SEKRETAR ZN '
SLOVN.
POJEM
DL MANGAN
DL
SPOMINSKO
OOUKDVA-
DAUINO-
MER
100 M2 .
OLIKA
ŠPANSKO
mm.
AZ.REKA
ODLIKO-
VANJE
VERGILOVA
PESNITEV
VELIKAN
DEL EL STROJA
rorai
.SREDSTVO,
A
0
OGRAJA
UE
'ORTUGl
CENCI.1A
OHRID
POROČILO
GLASBILO
SREDOZEM.
GRM
SELIŠKAR
ROMUN.
RENAULT
G
ŽIME
IMPRE-
SIJA
OBVODNA
RASTLINA
KOSITER
£
BUDIM-
PEŠTANSKI
STADION
šv£t6pis.
mi
Aa
o
T
GR.CRKA
GEOM.
POJEM
PRITOK
SEINE
VI INF LSI
NEON
Ni
t
PREGOVOR
E
\L
CEROV
GOZD
NEKDANJA
RUSKA
ZADRUGA
C'
100
S
0
BERIT£
OL
KRADLJI-
VEC
T
A
T
Bogataš, ki je prodal tovarno, izkupiček pa razdelil med de* lavce in dobrodelna društva.
dejanjem želi pomagati delav' * cem. Spoznal je, da so delavci v nepravičnem položaju in da j6 skrajni čas, da se nekaj nared* za pravičnejšo razdelitev dobrin. Ker sam ni politik ali socialni reformator, je temu spoznanju pač ustrezno ukrenil v tisti meri, ki mu je bila doseglj*' va.
„Rad imam ljudi, nadvse pa tiste, ki delajo,“ pravi „čudaški" Anglež. Te njegove izjavt niso besede miselnega človeko; ljuba. McMinn je na svoji kož* trdo izkusil, kaj se pravi delati, zato tudi zna ceniti delovnega človeka. Od mladih nog je trd° delal, saj je začel tako rekoč iz niča. Sprva je prodajal razglednice po trgih, potem si je kupil tovornjak in s celodnevnih delom počasi povečal svoj kapi' tal, ki je resnično zrasel saiflp po zaslugi njegove pridnosti' Toda kot je sam dejal, ni se mi* zdelo prav, da večji del dobič; ka, ki so ga v tovarni ustvaril' vsi delavci skupaj, odide v nj®‘ gov žep. In tako seje odločil z3 dejanje, ki je osupnilo ves Otok'
Njegovo dejanje seveda ne b° rešilo vprašanja nepravične raZ' delitve dobrin v Angliji. Je osamljeno, pa vendar kaže, tudi v svetu brezobzirnega „businessa“ vstaja misel o pra' vičnejši družbi. Prav zato pa j? primer vreden, da ga zabeleži' mo.
giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiji
| Baloni niso za staro šaro (
| Veliki baloni pridobivajo veljavo - V načrtih so gradnje zračnih orja- | kov, ki lahko ponesejo tudi po 400 ton tovora - Poceni
Ni dolgo tega, ko so ljudje še mislili, da so baloni in zepelini samo romantika preteklosti. Letala in rakete so na videz porinili ogromne balone v ozadje in vse je kazalo, da bodo res imeli svoje mesto samo še v muzejih letalstva. Toda zgodovina gre drugače.
Baloni v vseh svojih izvedbah, kot dirižabli in zepelini, so doživeli svoj razcvet ob koncu 18. stoletja in so se razvijali vse do časa med obema vojnama, ko se je zgodilo več hudih nesreč z baloni. To je za dolgo časa zavrlo njihovo uveljavljanje. Po drugi svetovni vojni pa se je položaj spremenil. Tehniki so iznašli nove pogonske motorje, odlične plastične
folije, pa tudi tehnika navigacije se je z razvojem elektronike močno izboljšala; vse to pa je zopet prineslo na svetovno nebo velike balone. Njihove prednosti pred letali so dokajšnje, predvsem pa gre za to, da potrebujejo zelo malo prostora za vzletanje in pristajanje, da lahko ponesejo z malo stroškov veliko tovora, ki ni primeren za letala, in kar je najvaž-
V načrtih strokovnjakov iz Sovjetske zveze so takile zračni orjaki, ki bodo nekakšne leteče shrambe goriva in drugih potrebnih stvari.
nejše: ne onesnažujejo zraka niti pol toliko kot velika reaktivna letala.
V vseh vodilnih industrijskih državah se teh prednosti dobro zavedajo. V ZDA, Sovjetski zvezi, Japonski, ZR Nemčiji in Franciji nastajajo načrti o ogromnih balonih, ki bi prenašali tovor na kratkih razdaljah, pa tudi v medkontinentalnem prometu. V pripravi so gradnje velikanov, dolgih po 400 metrov, ki bodo lahko do 3 tisoč kilometrov daleč ponesli tudi po 400 ton tovora. V Ameriki pripravljajo balon za prevoz potnikov, ki bo lahko ponesel 500 ljudi s hitrostjo da 300 kilometrov na uro.
Toda po mnenju velike večine strokovnjakov prava bodočnost balonov ni toliko v prometu kot v drugih dejavnostih. Predvsem bi jih uporabljali za dviganje in nameščanje stebrov za daljnovode, stolpov za vrtanje nafte, pobiranje poljskih pridelkov, 'za geološke raziskave in kot spremljevalne leteče shrambe znanstvenih ekspedicij.
Vsekakor pester program uporabe, katerega uresničitev bomo videli že tudi mi.
U|iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^
Odkritje v Turkmeniji
Sovjetski arheologi so na sledi novi kulturi
Med izkopavanjem ostankov prastarega mesteca Alta-depe v Turkmeniji se je sovjetskim arheologom posrečilo senzacionalno odkritje, ki je takoj razvnelo znanstvenike in drugo javnost: na sled so prišli civilizaciji, ki je obstajala od konca tretjega do začetka drugega tisočletja pred našim štetjem.
Kot so ugotovili na podlagi izkopanin in drugih arheoloških in kulturno-zgodovinskih izsledkov, je prebivalstvo tega pradavnega naselja vzdrževalo tesne trgovske in kulturne stike z drugimi ljudstvi prapra-davnine. Tako se je Alta-depa npr. s slonovo kostjo oskrbovala iz doline reke Inda na indijski podcelini. Ostanki stavb - kultni stopniščasti stolpi — pa kažejo, da je v tem prastarem mestecu na ozemlju današnje Sovjetske zveze prevladovala arhitektura, podobna sumerijskim in babilonskim piramidam in svetiščem.
Sicer pa se je kultura v Alta-depi razvijala na podlagi domačih izkušenj in tokov, ki so pljuskah vanjo. Arheologe so presenetili mojstrsko oblikovani kovinski izdelki ter prav tako razvito juvelirstvo. Nenavadnih izdelkov, ki vzbujajo pozornost in občudovanje, je veliko, narejeni so iz čistega zlata, ahata, lazurita in drugih dragih kamnov.
Kot so pričakovali, so izkopali največ najrazličnejše keramike, ki arheologom in kulturnim zgodovinarjem sicer ponuja vselej neizčrpno temo za razprave. Glinastih posod najrazličnejših oblik so izkopali precej. Na visoko stopnjo civilizacije pa je arheologe opozoril tudi predmet, še najbolj podoben mestnemu pečatu.
Izkopavanja se nadaljujejo, znanstveniki pa računajo, da bodo lahko postregli s še kakšnim presenetljivim odkritjem.
S
g
c?
9
19. V marsikakšni rezideO^^ Že prebivala naša junaka, a tako lepo, tako	bilo	nikjer kot
prav tu, na Glavnem trgu. Ka* * smukala plemenita zakonca med izrezlja?’1 jl^hištvom svojega dvorca, kako so jima pristajaj . ,7*Je, čipkaste bluze, telovniki, vezena krila! Portret1	taka, našopirjena kot purmana, dvomi sl»kar*	sta plemenita
zakonca podobo na steno, se	vanjo in kar nista
mogla veijeti, da se njun prap^	v tem trenutku
sprehaja po hlevu, oblečen v smrdljivo tlačansko raše-vino.
Tudi na parketu cesaijevega doma ni drselo našima junakoma. Celo dvomim spletkam sta bila kos, pa o tem pozneje! Omenimo naj bežno le slučaj grofa Helebarde! Možak je bil vse do prihoda Paradižnika na Dunaj cesarjev ljubljenec in gaje silho prizadelo, daje drug zasedel njegovo mesto. In zaklel se je grof, da spodnese „pritepenca44 ob prvi priložnosti.
Pustimo zdaj te turobne zadeve in se iotimo vedrejših zadevščin! Dunaj je bil v teh dneh ves na nogah. Veliko slavje se j: obetalo: vsakoletni viteški turnir. Krojači so hiteli krojiti nove toalete, bojevniki so drgnili svoje oklepe s smirkovim papinem, meščani so šteli dneve . ..
„Kdo neki zmaga letos? ‘4 so se spraševali eni in drugi.
„Grof Helebarda, kdo drug!44 se je glasil odgovor.
1/4 VIAI0R.I02D BELA KRAJINA r/l VAM PRIPOROČA:
,SMUK" V SEMIČU, kjer nudimo
I OBIŠČITE PENZION I naslednje posebnosti:
I -SEMIŠKO POJEDINO I -BELOKRANJSKO CVRTJE
I — PRISTNO SEMIŠKO BELO VINO in druge specialitete VSAKO SOBOTO PLES!
PROSTA DELOVNA MESTA!
TRGOVSKO PODJETJE „SEVNICA" p. o.
Odbor za medsebojna razmerja
Objavljamo ponovno
prosto delovno mesto
#
1. POSLOVODJE NOVE POSLOVALNICE „AVTOMA-TERIAL" SEVNICA.
2. POSLOVODJE POSLOVALNICE NA STUDENCU PRI SEVNICI.
Poleg splošnih pogojev za sprejem pričakujemo od kandidatov poslovodsko šolo z najmanj 3-letno prakso pod 1.) tehnične stroke, pod 2.) mešane stroke.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev na naslov: Trgovsko podjetje Sevnica, Sevnica, Glavni trg 25, v roku 10 dni po objavi. Stanovanje po dogovoru.
JAVNA DRAŽBA
Kmetijska zemljiška skupnost občine Črnomelj razpisuje
v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti v Črnomlju, Zadružna cesta št. 6,
javno dražbo spodaj navedenih zemljišč, ki so družbena lastnina: za 18. november 1974 ob 8. uri.
a) Pare. št. 308/2, stavbišče brez stavbe, v naravi travnik v velikosti 36 m2, in pare. št. 2050, travnik v velikosti 882 m2, vse pod k. o. Maverlen.
Izklicna cena je 4.590,00 din.
b) Pare. št. 1917, pašnik v velikosti 865 m2 v k. o. Vinji vrh. Izklicna cena je din 6.920,00.
Kupci bodo morali položiti pred pričetkom javne dražbe varščino v višini 30 % izklicne cene.
Zdražitelj nosi poleg kupnine tudi vse ostale stroške in prometni davek ter pripadajoči del oglasnih stroškov.
PROSTO DELOVNO MESTO
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA LEKARNE NOVO MESTO
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SNAŽILKE
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima smisel za red in čistočo v zdravstvenem zavodu.
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 30 dni.
Kandidati za objavljeno delovno mesto lahko vložijo prijavo v roku '15 dni po objavi pri Lekarni Novo mesto — odbor za medsebojna razmerja.
T/ VXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\.X\XX\XXXXXXXXXXXV<e*JvXV«NNNXXVS.XX'J
i	i
1 „SLOVENIJALES—STILLES' g tovarna stilnega pohištva
2 SEVNICA
OBJAVLJA prosto delovno mesto KUHARICE
j Pogoji: KV KUHARICA z najmanj 2 letoma delovnih ^ izkušenj v stroki.
^ Objava prostega delovnega mesta velja 10 dni po objavi.
^ Kandidatke naj svoje vloge pošljejo na naslov delovne organi- | ^ zacije.
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxv*sxv^xxx'l
£XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>^XXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\S*C\.XXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXVVXXXXX\XV
I „NOVOTEHNA",
trgovsko podjetje na debelo in drobno,
Novo mesto, Glavni trg 11
objavlja prosto delovno mesto
- PRODAJALCA ZA POSLOVALNICO V METLIKI
! POGOJI: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: KV prodajalec železninsko—tehnične Ž stroke
i
Poskusno delo je 1 mesec.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 25. 11. 1974.
POTA
IN STiVf
Dežurni
poročajo
OSUMLJENA TATVINE - Preiskovalni sodnik je odredil pripor za 24-letno Marijo Trlep, ki se klati iz kraja v kraj in je osumljena tatvine na našem območju. Ženska je brez stalnega bivališča in brez dela.
BREZDELNEŽ RAZGRAJAL -8. novembra zvečer so novomeške miličnike poklicali v gostilno Pavlin v Mačkovcu, od koder so morali odpeljati 36-letnega razgrajača Rudija Oštirja. Možak nima ne stalnega bivališča ne zaposlitve, pač pa se je opil in delal nered. Moral bo še pred sodnika za prekrške.
ROGOVILIL PO SEMIČU - 11. novembra ponoči so semiški miličniki pridržali do iztreznitve 26-let-nega Antona Šilca iz Vranovičev, ker je vinjen razgrajal v kraju in motil javni red in mir.
GROZIL DRUŽINI - 4. novembra zvečer so miličniki iz Metlike postavili na hladno Redžepa Feli-ča iz Metlike. Najprej se je opil, ko pa je prikolovratil domov, je začel razgrajati. Grozil je družini in motil tudi nočni počitek sosedov. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
KRADLI IN POLILI VINO - V noči na 5. november je bilo vlomljeno v klet Matilde Kos v Jablanu. Iz hleva so vlomilci odnesli 12 kur, v kleti pa so si postregli z vinom iz 130-litrskega soda. Precej so spili, še več pa razlili, tako da je uničenega okrog 100 litrov pridelka. Tisto noč so zmikavti odnesli tudi iz kumika Jožeta Kosa v isti vasi 18 kokoši. Sosed je slišal kokodakanje, prižgal luč pred hišo, potem se je zaslisal strel. Kaže, da je bila na delu ista skupina kot pred dnevi na Muha-berju.
SOSEDJE KLICALI POMOČ -Novomeški miličniki so 7. novembra zvečer pridržali do iztreznitve Ištvana Juhasa iz Novega mesta. Juhas je opit tako razgrajal v svojem stanovanju, da so sosedje poklicali miličniško pomoč. Vročo glavo sije razgrajač pohladil v prostorih za pridržanje, kazen pa ga čaka pred sodnikom za prekrške.
POBEGLEGA SO DOBILI
11. novembra dopoldne so sevniški miličniki izsledili na Bučki 32-letnega Edija Hudorovca, doma iz Žabja-ka pri Novem mestu, za katerim je bila razpisana tiralica. Hudorovac se je dalj časa skrival, išče ga zagrebško sodišče, osumljen pa je več kaznivih dejanj.
Šmarnica neti sovraštvo
Če se vinjeni dajejo zaradi zemlje, pride tudi do tega, da sin dvigne roko nad lastno mater in da ta svojim nagaja
Usmiljenje tudi škoduje
O Ilerjevih z Male Cika ve smo pisali že pred leti, ko je priletna gospodinja iskala pomoč pri zdravniku zaradi poškodb, prizadejanih od lastnega sina in snahe. Pred kratkim je novomeško občinsko sodišče krivca kaznovalo.
Kar je Marija Iler z Male Cikave 6 prestala v lastni hiši že pred leti, je razvidno samo iz bolniškega lista.
Sodišče je tokrat obravnavalo dva pretepa: 28. decembra 1972 je Stanislav Iler z nogami, obut v težke čevlje, večkrat brcnil mater, da je dobila udarnine po prsnem košu.
Njegova žena Štefanija pa je 27. septembra 1971 z leseno grebljico udarila taščo in jo laže poškodovala.
Izkazalo se je, da sta zakonca Iler res nekajkrat pretepla lastno mater, kar je grdo, da grje že ne more biti, vendar pa .. . Ilerjeva imata tri otroke, garata na posestvu, zapisano pa je vse na mater. Ta je začela že pro-
dajati zemljo; kadar je doma, odnaša pridelke in nič ne obljubi, komu bo grunt dala. Vrh vsega je lastnica Ilerjeva še podvržena pijači in prepirljive sorte. Skratka: k nevzdržnemu stanju v domači hiši je po mnenju sodišča precej pripomogla tudi sama.
Snaha in sin sta se na sodišču jokala, obžalovala, povedala pa tudi, kako je do tega prišlo, da sta se tako spozabila. Štefanija Iler je rekla: „Takrat, ko sem jo z grebljico, se mi je kar zavrtelo od jeze. Zamesila sem testo za kruh in ga hotela dati v peč, mati pa so se vinjeni postavili pred peč in niso pustili speči kruha. Zra-
Če ne govoriš resnice...
Zaradi krive ovadbe in krivega pričanja na sodišču sta bila dva obsojena na zaporno kazen
Sodišča so že tako in tako preobremenjena z delom, pa se pojavljajo še izmišljene zadeve. Kam bi pa prišli, če bi vsak pred sodiščem, pozvan k govorjenju resnice, trosil laži in pravljice za otroke! Pa se je to zgodilo: Ivan Žagar in Ivan Pavlič, oba Novomeščana, sta si to privoščila.
ven so me še zmerjali z vsemi izrazi. Takrat sem jo z grebljico ...“
Tudi hči prizadete llerjeve, ki ne živi doma, je izpovedala, da je z materjo težko in da je po njenem veliko kriva pijača. Pije mati in včasih tudi sin, potem sta si hitro v laseh.
Senat, ki mu je predsedovala Cveta Matjašič, je Stanislavu Ilerju prisodil 1 mesec zapora (kazen je pogojna), Štefki Iler pa so izrekli sodni opomin. Upoštevati je treba tudi, da je kaznivo dejanje časovno odmaknjeno. Sodba še ni pravnomočna.
SPET KRAJA NA VLAKU
V noči na 11. november sta z brzovlaka, ki se je ustavljal v Krškem, skočila dva moška, na katera so miličniki čakali. Kljub temu da sta bežala, so ju ujeli in odpeljali v pripor. Bilo pa je tako:
Dva zdomca, ki sta spala in se vračala z dela v tujini, sta imela pri sebi večjo vsoto denarja, 23-letni Selak Begič iz Bos. Gradiške in 19-letni Ivica Harambašić iz okolice Karlovca, oba tudi zdomca, pa sta jima ukradla 3.000 šilingov in 800 dinarjev. Ko sta oškodovanca krajo opazila, sta pri Sevnici začela klicati na pomoč, potem so obvestili krške miličnike, da so čakali pri vlaku. Ne zaman: pri obeh tatovih, prijetih v Krškem, so našli večjo vsoto tuje valute. Pojasniti bosta morala, od kod denar.
17. januaija letos je Ivan Pavlič, vzdrževalec strojev v tovarni NOVOTEKS, prijavil miličnikom, da mu je nekdo med vožnjo z avtom vrgel kamen v vetrobransko steklo in povzročil škodo. Drugi dan je to zatrjeval in prepričljivo pripovedoval še pristojnim organom. Ivan Žagar, pečar pri zasebnem obrtniku in Pavličev prijatelj, pa je kot priča zatrjeval, da se je to res zgodilo.
Pa se ni! Izkazalo se je, daje Pavlič med vožnjo zadel pešca Antona Špehka, ki je padel na avto in razbil steklo, po nesreči pa je avtomobilist pobegnil. Bil je namreč vinjen. Da bi to prikril in morda še kaj iztisnil od zavarovalnice, si je izmislil lepo zgodbico . ..
Ko so ugotovili, da sta oba lagala, ju je sodišče obsodilo.
RDEČI KAL:	PO STRMINI
NAVZDOL - 9. novembra popoldne je Avgust Pribanič iz Občic vozil z avtom od Rdečega kala proti Vrbovcu. V ovinku pa je avto zaneslo na bankino, od tam pa po strmini navzdol. Sopotnik Rudi Pahinger je skočil iz avtomobila, voznik pa je dobil le nekaj odrgnin. Gmotno škodo cenijo jia 7.000 din.
KANIŽARICA: PEŠEC POŠKODOVAN - Črnomaljec Miroslav Šneler je 9. novembra zvečer vozil z avtom v smeri Kanižarice in pred seboj opazil pešca Josipa Štuklja iz Kanižarice. Pešec je zaslišal avto za seboj in se obrnil, takrat pa je izgubil ravnotežje, zaneslo ga je proti sredi ceste in je padel na avto, pri tem pa udaril v prednje vetrobransko steklo. Štukelj se je poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico.
v
Ivan Pavlič bo zaradi krive ovadbe dva meseca ^sedel", njegov prijatelj Ivan Žagar pa bo imel 4 mesece v zaporu čas premišljati, kako ga je polomil. Sodba še ni pravnomočna.
Berite
»Dolenjski list«
Pri Jezeru, na zloglasnem odseku smrti na cesti Ljubljana-Zagreb, čaka neprevidne šoferje nova past: obvoz po stranski cesti preko Trebnjega, ker most pri Ponikvah popravljajo. Med Karteljevim in Trebnjim je torej potrebna še posebna previdnost. (Foto: R. Bačer)
*
*
S
S
!
j
*
O <Vnedc|
mmm
Nezakonski otrok lahko na dva načina naknadno dobi status zakonskega otroka: če sklenejo starši zakonsko zvezo ali če otroka razglasi za zakonskega pristojno sodišče. Prvi način določa, da morajo starši, zlasti oče, priznati očetovstvo pred matičarjem ali v javnem postopku, pri čemer mora k priznanju dati soglasje tudi otrokova mati. Ta postopek lahko opravijo roditelji ob poroki, lahko pa tudi prej ali kasneje.
V primeru, da mati ne da soglasja k priznanju očetovstva v roku enega meseca, lahko oseba, ki se smatra za očeta, v treh letih vloži tožbo, da očetovstvo dokaže. Pozakonjenje pa nastopi s sklenitvijo zakonske zveze roditeljev nezakonskega otroku, ne glede na to, če je zakon veljaven ali poničen.
Pozakonjenja otroka na. osnovi priznanja očetovstva ni mogoče preklicati in tak otrok dobi vse pravice, ki gredo sicer otrokom, rojenim v zakonu.
Ločitev ali razveljavitev zakonske zveze v nobenem primeru ne vplivata na pozakonjenje otroka. Izjema je le primer, če pride do razvelja-
osporavanega očetovstva v matično knjigo.
Drugi način pozakonjenja otroka (s sklepom sodišča) pride v poštev samo v dveh primerih: če so se hoteli starši poročiti, pa jim je to preprečila smrt enega od njiju ali pa duševna bolezen. V obeh primerih lahko poda zahtevek na sodišču eden od roditeljev ali pa otrok.
Kako pozakonimo otroka
vi tv e priznanja očetovstva. Pozakonjenje nezakonskega otroka z naknadno sklenitvijo zakonske zveze med roditeljema lahko osporava oseba, ki se smatra za očeta. Prizadeti mora vložiti tožbo proti osebi, ki je otroka priznala za svojega, in proti materi, ki je dala soglasje k priznanju očetovstva. Za take primere je pristojno okrožno sodišče, čas za vložitev tožbe pa je leto dni po vpisu
Sodišče lahko v posebnem postopku razglasi, da je bil otrok rojen v zakonu pod naslednjimi pogoji: če je ugotovljen oče nezakonskega otroka in če je ugotovljena namera, da so se hoteli starši nezakonskega otroka poročiti, pa jim je to preprečila smrt ali duševna bolezen. Potem se pozakonjenje vpiše v matično knjigo rojstev.
Piše sodnik M.
S
NA DELUJE TAT
V Novem mestu in okolici ugotavljajo gospodinje, da večkrat zmanjka perilo, ki se suši na vrvi za hišo. Tako j<j prejšnji teden čez noč izginilo Ani Rajčevič iz Bršlina kar za 480 din posteljnega perila.
ŠE VEDNO VLOMČKI
Prejšnji teden je bilo spet vlomljeno v dva vikenda pri Čatežu. Ljubljančan M. Z. je imel že drugi vlomilski obisk, pri katerem je bil ob več predmetov, orodje, hrano in pijačo. Tokrat so mu naredili za 2.000 din škode. Pri sosedu J. P. iz Zagreba pa so, kot kaže, vlomilci le prespali in vse premetali.
JEZEN VRGEL BLAGAJNO
V noči na 5. november je bilo vlomljeno v restavracijo motela na Čatežu. Iz kleti se je vlomilec splazil v točilnico, kjer ie odpiral predale in iskal denar. Blagajno, ki je bila prazna, je verjetno iz jeze vrgel na tla in jo poškodoval. Naredil je za 3.000 din škode, odnesel pa je le nekaj vinjaka.
TRAKTORIST JE IZSILJEVAL
5. novembra dopoldne je Franc Kozole iz Viher v domači vasi zapeljal neregistriran traktor iz stranske na prednostno cesto, ne da bi pogledal, Če je pot prosta. Tako je vanj trčil avtomobilist Damjan Seme iz Žalne. Škode je za 3.000 din.
§
*
5
5
V mesecu boja proti alkoholizmu nam prihajajo pod roke žalostni podatki: pri nas (in v svetu) je med odraslim prebivalstvom okrog 20. odst. alkoholikov, v Sloveniji pa je med alkoholiki kar 35 odst. mladincev in mladink. Alkoholizem je na uničujočem pohodu! Kako bi se mu morali postaviti v bran, so povedali:
DR. ANTON KVASIČ, vodja medobčinskega dispanzerja v Novem mestu, ki vključuje tudi enoto za alkoholike:	„Vsa
družba, od Zveze komunistov do Rdečega križa, bi morala v enotno akcijo proti alkoholizmu zavedajoč se, da je to nevarna bolezen. Potrebno bi bilo več tovrstne vzgoje v šolah. Predla,-gamo uvedbo novega predmeta od 8. razreda osnovne šole da^e, in sicer alkohologija. Sadni sokovi naj bi bili prosti občinskega davka, zdravljenje alkoholikov pa naj bi bilo sestavni del zdravstvenega varstva občanov. Že zasvojene z alkoholom bi morali zdraviti bodisi v dispanzerju ali bolnišnici, potem pa vsaj 10 let v klubu za zdravljenje alkoholikov. Pri vsem tem, posebno pa v družini alkoholika, ne smejo imeti nobenega ,usmiljenja*. Alkoholik namreč pije, dokler lahko izsiljuje okolico in družbo.“
ZOFIJA KRALJ, višja medicinska sestra v novomeškem dispanzerju za alkoholike: „Važno je alkoholika čimprej prepričati, da se zdravi, zdraviti pa tudi druge družinske člane. Statistika namreč kaže, da izhajajo alkoholiki v večini primerov iz družin, kjer so že imeli pijance. Najslabše je, da doživljamo to, kako nekateri zasmehujejo zdravljenega alkoholika, pijanca pa vsak pusti pri miru in se mu celo smili. “
ANICA JANKO, socialna delavka v Centru za socialno delo v Novem mestu: „Zaradi alkoholizma trpi vse več družin. Akcija za zatiranje tega zla bi morala iti v dveh smereh: preventiva s strani družbe kot celote in zdravljenje teh, ki so že zapisani alkoholu. Predvsem v delovnih organizacijah bi morali več narediti. Z alkoholikom se začnejo ukvarjati takrat, ko je pred odpustom iz službe. Takrat je prepozno ...“ R. B.
Dr. Anton Kvasič
Zofija Kralj
Anica Janko
r/l
7.
TREBNJE: PODRL ŽENSKO -4. novembra dopoldne je šla proti železniški postaji domačinka Marija Pevc. Za njo jc pripeljal mopedist, ji potrobil, nakar se je ona hotela umakniti na levi rob, vendar jo je mopedist zadel in podrl. Pevčevo so odpeljali v bolnišnico, ugotovili pa so, da ima le lažje poškodbe.
ROSALNICE: ZARADI HITROSTI ČEZ JAREK - 4. novembra popoldne je Martin Slane iz Rosal-nic vozil z dostavnim avtom proti Metliki, zaradi prehitre vožnje pa ga je med potjo zaneslo s ceste čez jarek na travnik. Škode je za 2.500 din.
NOVO MESTO: TRK V KANDI-JI - Novomeščan Jože Pelko je 4. novembra zvečer pripeljal z 'avtom po prednostni Trdinovi cesti, s Kristanove pa je pripeljal avtomobilist Slavko Drobnič iz Novega mesta. Trčila sta in imata za 5.000 din škode.
NOVO MESTO: NI UPOŠTEVALA PREDNOSTI - 5. novembra popoldne je Anica Cvetko iz Smo-lenjc vasi zavijala z avtom proti Žabji vasi in zaprla pot osebnemu avtomobilu, ki ga je po prednostni cesti od Gotne vasi pripeljal Novomeščan Vedram Magnik. Avtomobila sta trčila, nato je avto Cvetkove odbilo, da jc trčil Še v osebni avto Ivana Moharja iz Novega mesta, ki je obstal ob desnem robu ceste. Mo-harjeva sopotnica Lučka Mohar seje laže poškodovala, gmotno škodo pa cenijo na 8.500 din.
- KANDIJA: TRČENJE V KRIŽIŠČU - 6. novembra zvečer je Dušan Dežman iz Drče vozi! osebni avto proti Partizanski cesti, naproti pa je pripeljal z avtom Jože Tomič iz Loke pri Straži. V križišču sta vozili trčili, tako da je škode za 7.000 din.
JEZERO - KEKSI Na CESTI -7. novembra ponoči jc Vojvodinec Milorad Gligorijević vozil tovornjak proti Ljubljani in prepozno zaviral, kjer je zaradi popravila mostu cesta zaprta za ves promet. Tovornjak je zaneslo, ga zasukalo v obratno smer, nato pa sc je še prevrnil na bok. Zaboji s keksi, ki so bili na tovornjaku, so se odprli in piškoti so se razsuli po cesti. Gmotne škode je za 7.000 din.
PODTURN: TRČIL V DROG -Adam Oreščanin iz Dol. Toplic je 8. novembra zvečer vozil neregistriran osebni avto proti Podturnu, pri Selih pa je avto zaneslo čez bankino v telefonski drog. Pri trčenju je bilo za 5.000 din škode.
OTOČEC:	PREHITEVAL	PO
DESNI - 8. novembra popoldne je Novomeščan Dušan Kump zavijal s tovornjakom z glavne ceste in pred tem vključil smerni kazalec. Za njim je vozil osebni avto Ljubljančan Janez Debevc, ki je hotel tovornjak prehiteti po desni, tako sta trčila. Gmotno škodo cenijo na 4.000 din.
TUdi na cesti smo ljudje...
Pešce smo z novim zakonom o varnosti cestnega prometa bolj zaščitili. Prav je tako, toda najdejo se ljudje, ki to zaščito izkoriščajo. Bilo je na Martinovo v Trebnjem, ko so skozi kraj tako rekoč v koloni vozili tovornjaki, osebni avtomobili in še mopedisti ter kolesarji v lokalnem prometu.
Za pešce je zdaj, v času obvoza in gostega prometa, res nevarno in tudi nerodno prečkati cesto. Kolona vozil se je torej pomikala čez trg in pred občino je neki fičko ustavil, da so šli pešci čez zebro. Za njim so ustavili tudi vsi drugi. Avtomobili so nato spet vozili, ob cesti pa so spet čakali ljudje na prehod. Med njimi je bil možak, ki je očitno slavil Martina. V rokah je nosil otroka v zeleni kapi. Ker so šli trije mimo, ne da bi takoj ustavili (tudi na zebri še ni nihče stal), je razjarjeni moški stopil na cesto in brcnil v avto beneške registracije. Italijan za volanom se je zdrznil, potem pa jo je naglo ubral v ljubljansko smer. Morda bo doma pripovedoval, kako pri nas „pešci brcajo “ v italijanske avtomobile. Kaj radi namreč iz muhe naredijo slona, posplošijo, pa so nevšečnosti tu. Zaradi enega vinjenega pešca!	i
ipaapaii
!
§ Ukrepi niso bili zaman g
Jadran Šnidaršič: »Ukrepe, ki jih je predlagala ZK, v Novolesu sproti preverjamo«
„Sprotno obravnavanje in ocenjevanje gospodarskega stanja v podjetju je ena osrednjih nalog 00 ZK v Novolesu. Posebno skrbno pretresemo poslovanje ob polletju. Tako je bilo tudi letos in od takrat so tudi ukrepi, ki jih izvajamo že več mesecev,“ pravi sekretar Jadran Šnidaršič.
BK
Jadran Šnidaršič
Kako je sploh prišlo do teh ukrepov? Šnidaršič poseže v bistvo: „Ob analizi polletnega obračuna smo ugotavljali, da bremenijo naše gospodarjenje hude težave. Podražile so se surovine, reprodukcijski materiali, dodatni prispevki so grozili, da bodo globoko zarezali v dohodek. Poleg tega je bilanca pokazala prevelike stroške. Sklicali smo razširjeno sejo sekretariata osnovne organizacije, podrobneje osvetlili problematiko .in predlagali akcijski prđgram. Naloge smo zajeli v več točkah. “
„Morda bi navedli le najpomembnejše? “
„Sklenili smo povečati proizvodnjo, s čimer bi že delno krili večje stroške. Menili smo, daje nujno izčrpati vse možne notranje re-
zerve. Ukrepi so se nanašali na zmanjšanje zalog materialov, zmanjšanje splošne porabe, zmanjšanje zalog izdelkov in podobno, hkrati pa smo se odločili temeljiteje informirati tudi kolektiv. Vse TOZD naj bi poiskale oblike obveščanja, ki jim najbolj ustrezajo.
Razširjena seja 00 ZK -navzoči sta bili tudi vodstvi sindikata in mladinska aktiva — je sklepe sekretariata in predlagane ukrepe potrdila. Na tej seji smo si tudi razdelili odgovornost £ tem, da je najtežja politična naloga prišla na ramena komunistov. Z gospodarskim stanjem in ukrepi so bili takoj zatem seznanjeni vsi delavci po TOZD. Kolektiv je ukrepe sprejel z odobravanjem/4 ,,Kako delujejo ukrepi? “ „Uresničevanje sklepov in ukrepov smo preverili septembra na skupni seji sekretariata 00 ZK in poslovnega odbora podjetja. Ugotovili smo, da sklepi niso ostali na papirju. Poslovanje se je izboljšalo, zaloge so se zmanjšale, prodaja povečala. Bilanca se je občutno izboljšala, kar je pokazal tudi devetmesečni obračun, o katerem bomo v kratkem spregovorili. Računamo, da bomo do konca leta uresničili vse glavne ukrepe.“
„Kako pa je s srednjeročnim razvojnim načrtom No-volesa? “
„Ob obravnavi 9-meseč-nega gospodarjenja bomo sprejeli tudi gospodarski načrt za leto 1975. Le-tabo temelj za politično delo naše osnovne organizacije prihodnje leto. Program srednjeročnega razvoja Novolesa izdelujejo strokovne službe in bo sprejet do konca leta 1974 “
I. ZORAN
I
*
*
*
*
I
*
*
*
\
*
S
S
S
*
MINI ANKETA:
Zadnji dan oktobra je bil svetovni dan varčevanja, ob tem pa je prišel tudi dan, ki nas je soočil z dejstvom, da je dinar v primeri s tujimi valutami manj vreden kar za sedem odstotkov. Premiki v tujem in našem gospodarstvu so vzročno povezani, zato tudi inflacija ne gre mimo nas, ampak beli glave mnogim, ki si prizadevajo za stabilnost tako gospodarstva kot tudi dinarja. Kakšni so uspehi, je razvidno na mnogih mestih, nas pa je zanimalo, kaj menijo o dinarju in varčevanju občani:
E
dinarju
V novomegd občini je v vrtcih le 726 predšolskih otfok: 569 jih je v Novem mestu, 157 pa v Skocianu. Žužemberku. Sentierripin in Straži N« Hl^ni Jo	    .	. r i .
Škocjanu, Žužemberku, Šentjerneju in Straži. Na dlani je, da razvoj otroškega varstva zaostaja — če bi hoteli ustreči željam staršem, bi morali takoj odpreti nekaj vrtcev. Najhuje je spet v Novem mestu, kjer je trenutno brez varstva več kot 400 otrok. Upanja, da se bo stanje kmalu popravilo, ni veliko saj bomo prihodnje leto dobili le še vrtec na Drski. Posnetek kaže otroke, ki so imeli srečo da so iim starši preskrbeli varstvo. (Foto: S. Mikulan)
Naloga dneva: koga kandidirati
V novomeški občini že znana prva imena, ki se bodo pojavila na glasovalnih listkih v začetku decembra: tedaj bodo v TOZD in KS izvolili po dve splošni delegacij za nove samoupravne interesne skupnosti
V novomeški občini bodo letos volitve delegatov in delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti med 1. in 8. decembrom. Tako predvideva rokovnik, ki gaje izdelala volilna komisija pri občinski konferenci Socialistične zveze. Kandidacijske konference so se začele 8., končane pa morajo biti do 20. novembra.
Decembra bodo občani volili delegate in delegacije za dve vrsti interesnih skupnosti: za področje negospodarstva in področje gospodarstva. V prvo vrsto sodijo: TIS, kulturna skupnost, skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja, skupnost otroškega varstva in druge. V drugo vrsto pa: stanovanjska, komunalna, vodna, eneigetska in podobne skupnosti (posebnega družbenega pomena).
Volitve bodo podobne spomladanskim, kar pomeni, da bodo zaposleni oddajali svoje glasove na dveh mestih - v TOZD oz. OZD in v krajevnih skupnostih, nezaposleni oz. kmetje, upokojenci, gospodinje in
Za odstotki rasti so tudi sence
Občinski komite ZK v Novem mestu razpravljal o polletnem gospodarjenju in uresničevanju sklepov 10. seje predsedstva CK ZKS
Številke, ki kažejo gospodarsko in še posebej industrijsko rast Novomeške občine od enega do drugega tromesečja, ne morejo biti ‘zključno merilo za napredek ali nazadovanje. Prava podoba se Pokaže, ko ob odstotkih porasta ugotovimo tudi, kako se stanje ujema z resolucijami in drugimi dokumenti. Kdor pretrese tudi to stran, pa nima pravega razloga za zadovoljstvo.
Na to so opozorili tudi člani kvidnosti in s tem v zvezi naj-°bčinskega komiteja ZK prejš-nji teden, ko so razčlenjevali Polletno gospodarsko poslovanje. V razpravi so pokazali na ^sto črnih točk oz. pomanjklji-v°sti. Menili so, da bi bila ocena Sospodarjenja bistveno družna, če bi jo lahko naslonili na razvojne programe. Takih Pfogramov pa nima niti občina ^ti večje število gospodarskih klovnih organizacij.
Ob tehtanju dosežkov in pomanjkljivosti je komite ugoto-VlJ> da je potrebno v občini Ufesničiti nemalo tako imeno-Vanih strateških nalog. Zlasti je nujno odpraviti žarišča neli-
drugi pa samo v krajevnih skupnostih.
Skupščine interesnih skupnosti naj bi bile dvodomne, sestavljene iz doma proizvajalcev storitev in iz doma porabnikov. Združeno delo naj bi vanje poslalo 25 delegatov, s tem da bi pošiljali po enega delegata na vsakih 1.200 zaposlenih. Vse krajevne skupnosti skupaj pa bi imele 15 delegatov.
Sprejeto je tudi načelo, naj bi imela vsaka krajevna skupnost in TOZD z več kot 30 zaposlenimi tri delegacije: skupščinsko (izvoljena že spomladi), delegacijo za skupnosti za področje negospodarstva in delegacijo za skupnosti za področje gospodarstva.
ĆDVZEM KRVI -V ŠENTJERNEJU!
Organizacija Rdečega križa iz Novega mesta obvešča občane, da akcija odvzema krvi dne 19. novembra ne bo v Novem ^Šentjerneju
mestu, ampak v
prej urediti dolžniško-upniška razmerja. Nato morajo priti na vrsto najrazličnejše druge neskladnosti in pomanjkljivosti. Po mnenju komiteja vse to ne bo izvedljivo brez politične akcije.
S svojimi sklepi je komite zadolžil vse komuniste v občini. Do konca novembra naj bi vse organizacije ZK sprejele ocene, kako „počediti vsaka svoj pro-stor“, in sklepe, iz katerih bi bilo razvidno uresničevanje nalog, ki jih je v Sloveniji zastavilo predsedstvo CK na 10. seji. V tej akciji naj bi komunisti predvsem vzeli pod lupo uresničevanje ustavnih načel, investicijsko politiko, razvojne programe delovnih organizacij in podobno, s stališči pa naj bi potem seznanili vse delavce.
Komunisti v občinskem izvršnem svetu naj bi vsa ta vprašanja osvetlili za občino, pri čemer naj bi še posebej obravnavali naloge v zvezi z občinskim razvojnim programom.
Svoje naloge naj bi zgostili na papirju tudi komunisti občinske, skupščine, kar še posebej vel/a za komuniste zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Komunisti v Dolenjski banki in hranilnici bi morali v tem času pripraviti analizo dosedanje dejavnosti, poslovne usmerjenosti perspektivnih nalog, vendar vse v smislu tesnejšega povezovanja z Ljubljansko banko. Sam komite sije dal poleg vsega še nalogo oceniti integracijske procese v občini.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
ŠE JUTRI ZA PRIJAVE
Pri občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu bodo do jutri zbirali prijave za dvomesečni politični tečaj za sindikalne delavce, ki se bo začel 2. decembra v motelu Jasnica pri Kočevju. Takoj za tem se bo začel naslednji tečaj, za katerega pa se je treba ‘prijaviti do 10. februarja prihodnje leto.
SPET POL MILIJONA VEČ
Oktobra se je sklad za gradnjo šol v novomeški občini povečal za približno pol milijona dinarjev, nekaj več kot 435.000 din je vplačalo trinajst krajevnih skupnosti, drugo pa delovne in druge organizacije. Krajevna skupnost Novo mesto je zbrala oktobra 275.093 din, druge KS pa: Šentjernej 33.780, Prečna 1.930, Brusnice 7.890, Žužemberk 19.849, Stopiče 8.359, Orehovica 2.549, Straža 33.973, Birčna vas 3.777, Bučna vas 5.962, Gabrje 2.014, Dolenjske loplice 30.326 in Otočec 10.282 din.
NOVO MESTO:
V zgornjem domu
Po narodnem dohodku na prebivalca na 15. mestu v Sloveniji
Narodni dohodek na prebivalca v novomeški občini raste iz leta v leto in je že lep čas nad slovenskim povprečjem. Uradni statistični podatki kažejo, da je dosegel narodni dohodek na prebivalca v tej občini lani 26.573 dinaijev. S tem se je Novo mesto uvrstilo v zgornji dom — na 15. mesto med šestdesetimi slovenskimi občinami. Za Novim mestom so po narodnem dohodku zaostale vse občine dolenjske regije (Metlika 25.578, Črnomelj 13.891, Trebnje 12.759) in tudi druge občine širše Dolenjske in Posavja (Kočevje 21.788, Krško 20.757, Ribnica 17.016, Brežice 14.863, Sevnica 14.601).
Po celotnem narodnem dohodku pa je bilo Novo mesto v letu 1973 z 1,35 milijarde dinaijev na 5. mestu v Sloveniji. Pred njim so bile ljubljanske občine z 9,64 milijarde dinarjev Maribor 4,74 milijarde, Kranj — 1,79 in Nova Gorica — 1,56 milijarde. Naj povemo, da šteje novomeška občina zdaj že okoli 50.000 prebivalcev, zaposlenih pa ima približno 19.000 ljudi, s čimer se uvršča med občine z najbolj zaposlenim prebivalstvom.
L Z.
Po evidenci občinske konference SZDL so do konca prejšnjega tedna opravili evidentiranje možnih delegatov v štirih krajevnih skupnostih in šestnajstih TOZD oziroma OZD. V krajevnih skupnostih so za negospodarske skupnosti evidentirah 32 in za gospodarske 35 ljudi, od tega 13 žensk. V podjetjih pa so za prvo skupino interesnih skupnosti evidentirali 119, za drugo pa 108 ljudi. Med evidentiranimi v delovnih organizacijah je 134 žensk. Kajpak z evidentiranjem v občini niso tako v zamudi, kot kažejo te številke. Treba je vedeti, da se poročila počasi rojevajo, prav tako pa tudi mine precej časa, preden prispejo na zbirno mesto.
I. ZORAN
Božo KOPINA, delavec pri Petrolu: „Inflacija je stvar drugih, zavedam pa se, da bi lahko vsi prispevali svoje trdnejše gospodarstvo in zmanjšanje inflacije. Varčevanje je eden takih načinov, za varčevanje pa moraš kaj imeti. Sam že gledam, da dam na stran kakšen dinar za morebitni večji nakup.“
Rajko ŠARMAN, študent ekonomije: „Ljudje varčujejo z namenom, da bodo lahko kaj večjega kupili, nikakor pa ne zaradi denarja samega. Tu nastopi inflacija, manjšanje vrednosti denarja, ki ljudi odbija od namenskega varčevanja, kajti vsakdo kmalu občuti, da mu večje vsote v banki kar kopnijo. So pač taki časi, da več trošimo, kot naredimo. Osebno me inflacija ne prizadeva, če seveda odmislimo rast cen.“
Tončka HODNIK, čistilka: „Padci dinarja se poznajo vsem, to pa se ne da popraviti z varčevanjem, saj varčevati ni mogoče. Cene grejo gor, plače pa stojijo na mestu. Lani sem z enako plačo kot letos še nekako shajala, letos pa ostane malo za nakupe. Kdo slabo gospodari, ne morem vedeti, precej pa vplivajo vojne, slabe letine, poplave itd.“
Jože SENIČAR, poslovodja pri Novotehni: „Inflacija je tako rekoč svetovni problem, zato tudi naš. Mi vse preveč samo govorimo, kaj je treba storiti. Morda je namensko varčevanje res primerna oblika za omiljeva-nje inflacije, toda pri varčevanju bi morali biti disciplinirani vsi, kajti posameznik ne pomeni dosti.“
D. R.
Drugi val vselitev
Ključe solidarnostnih stanovanj bo dobilo še 46 družin - Prihodnje leto manj stanovanj
Na Ragovski ulici v Novem mestu se še niso dobro naučili obračati ključe v stanovanjih, ki jih je dodelil solidarnostni sklad, pa je že tu napoved za drugi val vselitev: sredi novembra bodo izročili ključe novih solidarnostnih stanovanj še 46 družinam — najpotrebnejšim s prioritetne liste. Hkrati pa bo do konca leta vseljivih 47 stanovanj za upokojence v blokih, ki jih s sofinanciranjem solidarnostnega sklada dokončujejo na Drski.
Tako bo letos v Novem mestu
zgrajenih in vseljenih okoli 160 stanovanj, s tem pa se bo spisek upnikov na družbena stanovanja le skrajšal, ne pa tudi izničil. Računajo, da bodo nekaj primerov uredili s tako imenovanimi stanovanjskimi zamenjavami, to pa je tudi vse, kar letos še lahko napravijo.
Oči mnogih čakajočih so uprte v leto 1975, ko se bo solidarnostna graditev nadaljevala. Že zdaj pa je treba reči, da ne bo denarja, da bi sezidali toliko stanovanj kot letos. Predvidevajo, da bi mogli v Novem mestu zgraditi prihodnje leto 52 stanovanj, po nekaj stanovanj pa tudi v Straži, Žužemberku in Šentjerneju, kjer bo solidarnostni sklad poiskal sofinancerje.
Novomeška kronika
DOBER USPEH
15
V minulem šolskem letu je osnovnih šol v novomeški občini obiskovalo 7.653 učencev. Popravne izpite je imelo 431 učencev, 287 učencev pa razreda ni izdelalo.
ŠE ENKRAT - MOST - Mostje še enkrat upravičeno gost v „Novomeški kroniki". Že več kot teden dni je na njem več manjših udrtin, ki grozijo, da se bo tam zopet zgodila huda nesreča. Prav bi bilo, ko bi delavci odslej bolj pogosto skrbeli za most.
DIMNIKAR IN GOSPODINJE -Novomeške gospodinje se pritožujejo nad dimnikarsko službo, obenem se zavedajo, da se za ta poklic mladi ne zanimajo in da je dimnikarjev premalo. Zato se vedno, kadar zagledajo mojstra v črnem, brž primejo za gumb in si zaželijo - dimnikarja«!
V MESTU KONĆNO SEMAFOR? - Skoraj dva dni so delavci prekopavali križišče pri Industriji obutve, zato so se mnogi občani razveselili, ker so mislili, da bodo v tem križišču končno postavili semafor. Kljub temu da so jarek že zasuli, obč-.ni še vedno upajo, da bodo semaforji le pričeli mežikati.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo samo 58 krvodajalcev. V pisarni Rdečega križa pravijo, da bi morah aktivisti Rdečega križa po tovarnah in šolah krvodajalstvo bolj propagirati.
SMRT: Umrla je Marija Golob, gospodinja iz Birčne vasi 18, v 67. letu starosti.
TRŽNICA - V petek je na tržnici ponujalo svoje pridelke bolj malo branjevk, kljub temu pa se cene niso bistveno spremenile. Na trgu so tokrat ponujale največ jabolka in krompir, na strani prodajalcev kiča pa so branjevke kupovale predvsem tekstilne izdelke. Cene: jabolka po 3 do 7 dinarjev kilogram, krompir po 1,40 do 2,20 din, hruške po 8 do 10 din, česen po 4 do 6 din, banane po 8 do 10 din, čebula po 5 din in cvetlični med po 28 do 30 dinaijev kilogram.
Strati medila: JOŽICA TEPPEY
Makadamske ceste so kakor sod brez dna. Kar nasujejo nanje danes, se jutri ne pozna več. Letos so jih uničevali pogosti poletni nalivi, še večjo škodo pa povzroča dolgotrajno jesensko deževje. Pritisk občanov za modernizacijo cest je vsak dan močnejši. Vzdrževanje je zelo drago, zlasti ker so vse te ceste preobremenjene. Asfalt je potemtakem edini izhod.
Občinska skupščina je aprila letos sprejela petletni program modernizacije občinskih cest, za kar bi potrebovali nekaj nad 55 milijonov dinarjev. Delegati pa so v razpravi o njem izrazili še dodatne želje, med drugim tudi nujno potrebo po novem mostu čez Krko v Cerkljah.
Ta programje uresničljiv edinole s samoprispevkom. Na ta način bi se v obdobju 11>75 1979 zbralo okoli 33,4 milijona dinarjev. Za preostalo vsoto predlaga izvršni svet sklenitev družbenega dogovora z delovnimi organizacijami za prispevek tisoč dinarjev na zaposlenega in
za prispevek od avtobusov in tovornih vozil, l astniki osebnih vozil pa naj bi plačevali cestnino v višini 50-odstotne takse.
Tudi /. obrtniki bi občinska skupščina podpisala družbeni dogovor, po katerem bo višina prispevka odvisna od njihovega čistega dohodka.
Za kmete so predvideni letni zneski, in ne odstotki, ki so jih plačevali doslej. Zavezanci z do sto dinarjev katastrskega dohodka bodo oproščeni samoprispevka, od te meje dalje pa so predvideni različni zneski za vsako obdavčitveno skupino.
Zaposleni naj bi plačevali za ceste 1 odstotek od osebnega dohodka in upokojenci 1 odst. od pokojnine, če ta presega tisoč dinarjev mesečno. To so samo predlogi odločitve so v rokah občanov.
J. TKPPEV
PLAČILO PO USPEHIH
Buldožer pripravlja cesto v Pišecah
Taborniški
jubilej
Slavje v Brežicah
V soboto, 16. novembra ob 16*. uri, bo taborniški odred Matije Gubca iz 'Brežic s svojima četama v Cerkljah in na Bizeljskem slavil petnajsto obletnico obstoja. Na jubilejno srečanje v domu JLA so vabljeni tudi starši in vsi prijatelji tabornikov.
To bo priložnost za pogled nazaj, za obuditev spomina na uspehe te organizacije, ki so se zvrstili v poldrugem desetletju njenega delovanja. Znova bo ovrednotena vloga te mladinske organizacije, tako pomembne za vzgojo mladih. Čeravno si želimo taborniški podmladek na vseh šolah, je spodbudno že to, da so na Bizeljskem in v Cerkljah ustanovili taborniški četi, ki delata zelo dobro. Čebelice z Bizeljskega so letos na republiškem tekmovanju medvedkov in čebelic na Pokljuki zasedle prvo mesto, to pa je najlepše priznanjfrza njihovo delo.
INTEGRACIJE V POSAVJU
Medobčinski svet ZKS Posavje je za včeraj sklical posvetovanje s sekretarji občinskih konferenc ZKS, s predsedniki občinskih skupščin in predsedniki njihovih izvršnih svetov na čateškem motelu. Na dnevnem redu je bil razgovor o integracijah v gospodarstvu in na področju negospodarstva.
Tekmovanje je že ustaljena oblika dela Društev prijateljev mladine v brežiški občini. Vsako leto enkrat oceni občinska zveza njihovo dejavnost. Pri popolnih osnovnih šolah je doseglo letos društvo Artiče 1869 točk in sc tako povzpelo na prvo mesto. Druge so Brežice s 1670 točkami, tretja Dobova s 1597 točkami. Sledijo jim: Globoko 1218 točk, Cerklje 1170, Pišece 1158, Bizeljsko 1131 in Velika Dolina 1010 točk.
Med društvi s podružničnih šol so rezultati taki: Kapele 1039, Mrzlava vas 982, Bušeča vas 970 in Skopice 445 točk. Zb izredne dosežke so dodelili po 50 točk Dobovi in Kapelam, 100 točk Cerkljam, 300 točk pa Skopicam in Stari vasi. Vrednost točke je 1,10 dinarja. '
D. V.
Koruzna žetev na prostornih poljih brežiške Agrarie še ni končana. Stroj koruzo potrga, žlička in zruži in tovornjaki odvažajo z njive čisto zrnje. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
POBUDA IZ TOVARNI;. Delavci Tovarne pohištva v Brežicah so sc zavzeli za učinkovito pomoč prebivalcem v tistih vaseh brežiške občine, ki jih je prizadela poplava. To velja zlasti za občane, ki jim je voda zalila stanovanjske prostore. Delegacija iz tovarne je zato še posebej opozorila občinsko skupščino, da ob zbiranju pomoči za druga območja ne bi pozabili na prizadete ljudi doma.
KOCA ZA CESTE? Zbori občinske skupščine bodo 26. II. sklepali o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev cestne samoupravne skupnosti. V odbor so bili predlagani Rudi Arnšek (SAP). Darko Jelčič (Agrana), Vinko Jurkas (obč. konferenca, SZDL), Ivan Knez (Gozdno gospodarstvo Brežice), Anton Kostanjšek (Prevoz), Prane Kranjc (Salonit obrat Globoko), Anton Vogrinc (SInvin), Ivan Cizelj (KS Pišece) in Ivan Leskovec (KS Jesenice na Dolenjskem).
„POSAVJE" ZA STANOVANJA.
Delavski svet trgovsk«»-gostinskig«
podjetja Posavje se je odločil za graditev sest stanovanjskega Moka. Do zdaj so dodcljavati posojila graditeljem individualnih stanovanjskih hiš, z gradnjo družbenih stanovanj pa bodo rešili še tiste nujne primere, ki pri posojilih niso prišli v poštev.
ZA POMOČ PROSIJO. Pri turi stičnem skladu so zaprosili za finančno pomoč člani turističnega društva z Velike Doline. Soudeležbo želijo dobiti za ureditev okolja v središču vasi in ob kulturnem domu. Kraj želijo razviti kot zimsko turistično središče. Za začetek so si zamislili smučarsko vlečnico, ki naj bi privabila Zagrebčane na tamkajšnje idealne smučarske terene.
NARAŠČAJA PRIMANJKUJE.
Ribniška družina iz Brežic se je doslej uspešno uvrščala na najboljša mesta na tekmovanjih. I rije člani so med desetimi najboljšimi v republiki, prav tako pa tudi trije mladinci Z njihovim prestopom v članske vrste pa ho mladinska vrsta oslabljena. če jim ne bo uspelo dohiti novega podmladka.
ZA STANOVANJA JE DENAR
V občinskem solidarnostnem skladu se je doslej nateklo 9,8 milijona dinarjev za graditev novih stanovanj. K temu moramo prišteti še 4.4 milijona dinarjev, ki so na voljo za družbena in individualna stanovanja pri banki. Trenutno čaka na stanovanjc blizu 200 občanov, l.clos bodo zgradili v Brežicah 25 stanovanj, za prihodnje leto pa jih planirajo 40. prav tako iz solidarnostnega sklada.
O DELAVSKIH PROGAH S PREDSTAVNIKI SAP
Občinski sindikalni svet sklicuje za danes sestanek direktorov IO/.I) in predsednikov osnovnih organizacij iz Industrije motornih vozil. Jutranjke in Tovarne pohištva iz Brežic ter konfekcije Beti iz Dobove S predstavniki brežiške enoto podjetja SAP se bodo dogovarjali o uvedbi delavskih t>rog za zaposlene iz prej naštetih delovnih organizacij.
Nikoli ne veš, kdaj boš sam med tistimi, ki bodo potrebovali tujo kri. ^ane/* zdravemu občanu v krški občini ponuja priložnost, da izkaže svojo humanost
Brestanica: streha za grad
Podpisana pogodba o obnovi gradu * Ali so v gradu tudi še neodkrite freske?
obč^C*
Tisti, ki so si že vrsto let prizadevali, da brestaniškega gradu ne bi doletela usoda podobnih objektov, so se sedaj oddahnili. Pred dnevi so namreč podpisali dokončno pogodbo o obnovi in prekritju strehe ter o postavitvi novih žlebov, tako . da bo poslopje varno vsaj pred dežjem. Denar za dela so že zbrali, prispevali pa so jih občinska in republiška kulturna skupnost, sklad za negospodarske naložbe pri občinski skupščini, nekaj pa so ga imeli se iz prejšnih let. Obnova bo po pogodbi zaključena najkasneje do 15. maja prihodnjega leta.
V tako zaščitenem grajskem poslopju bo lažje uresničeval pomembne načrte tudi najpomembnejši „stanovalec" - Muzej slovenskih izgnancev. Ustanova, katere vloge ni treba posebej poudarjati, namerava sedanjo zbirko še razširiti. Dr. Tone Ferenc, ..oče“ muzeja, ima že gradivo o izgnancih drugih evropskih narodov, ki naj bi ga še pred julijem prihodnjega leta postavili v doslej praznem prostoru. Istočasno naj bi sedanji vodič po muzejski zbirki dopolnili in ga natisnili tudi v nekaterih tujih jezikih. Pa še eno zamisel o razširitvi nameravajo uresničiti: slej ko prej naj bi v istem grajskem nadstropju prikazali gradove iz brestaniške in daljne okolice.
Brestaniški grad. ki ga že sedaj obiskujejo številni gostje, bo morda
kaj kmalu še privlačnejši. Komisija ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo, ki je pred nedavnim obiskala grad. meni, da se pod dvoriščnim ometorn skrivajo morda treske.
Z. Sebek
:u“	V*.
vrstijo v ^ skli^LeiJ
konference, ^
ne orgaTJj^uj . ruobc^/ bodo zbrali f ^v “ v J
ca. v	*onf?V£
bo kandidacij^ boII),
sr
kandidate u tudi Prjl0b^ skupnostL r ^nalnj pogovor ?iudj predvseio kj tarejo lju°J y lju.
«
DANES V KOSTANJEVICI MEDOBČINSKI SVET SZDL
Za današnji posvet medobčinskega sveta SZDL Posavje v Kostanjevici je napovedana razprava o politiki dolgoročnega razvoja Jugoslavije, o izhodiščih za pripravo družbenega plana razvoja Slovenije do 1980. leta ter o zasnovah regionalnega prostorskega razvoja SR Slovenije. Uvodno besedo bo imel direktor Inštituta za regionalno ekonomiko Hrmin Križičnik. o prostorskem razvoju Slovenije pa bo spregovoril direktor brežiškega Kegiona inž. Karl l ilip-čič.
Na posvetovanje so vabljeni predstavniki večjih delovnih organizacij, občinskih skupščin, interesnih skupnosti in medobčinskih družbenopolitičnih organov.
SREČANJE S ŠTUDFNTI V KOSTANJEVICI
Predstavniki gospodarstva. občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij i/ krške občine se bodo v soboto, l(i. novembra, sestali s Študenti iz domače občine. Do takrat bodo v delovnih organizacijah že pregledali seznam študentov, v katerem bo zapisano, kaj kdo študira, v katerem letniku je in če prejema štipendijo. oz če želi dobiti zaposlitev doma. Pogovor bo tako laže stekel Predstavniki organizacij se bodo razvrstili po panogah in sc dogovarjali s študenti tiste sttoko. za katero so zainteresirani V	J
Teče, teče rdeča J - zate, zameji
jesenska krvodai^
do b?
poldne, v
Pred vrati je
  — b»
Prihodnji teden. 21. in 22. noveW*“; V u***
krške občine poravnali svoj letošnji akcije nihče več ne dvomi. DoscdaAJ saj tudi doslej pozivi Rdečega kriz3	ust^'j
ena redkih občin, ki si je za primer :0 želi se rezervo, s presegom letošnjega plana P ^	^
V junijski akciji so zabele- UTet^^ %S^Cl žili 882 odvzemov krvi.
Prostovoljcev se je sicer odzvalo -963. vendar so jih 81 odklonili. Letni plan predvideva 1 258 odvzemov, torej jih manjka še 356.
Delovne organizacije so dobile točen pregled nad tem. kolikšna je njihova obveznost glede na število zaposlenih. koliko 4dmcev & je junija že odzvalo in koliko darovalcev pričakujejo v novembrski akciji. Občinski odbor RK je s takim seznamom olajšal delo sindikatom. samoupravnim organom in aktivistom RK
Na Senovem bo odvzem km 21. novembra od šeste
'h
nih jo «
krvodajalk 'vf vfj sji čujeio v «2, voied f
“2SS>u
KRŠKE
POS VA\ l .11 NI ROKI Predsedstvo občinskega odbora ZB NOV je na mirnih soji sklenilo* da bodo imeli letno delovno konferenco ob koncu prihodnjega meseca. Hkrati so se Odločili, da morajo konference po krajevnih organizacijah pričeti v začetku prihodnjega leta in jih povsod zaključiti najkasneje 15. marca.
DVA NASTOPA	„Trio l.o-
renc“. naš priznam komorni glasbeni ansambel, ic minuli četrtek dva-kiat nastopil v koncertni dvorani krške glasbene šole. Popoldne 1e igral članom združenja (»lasbcne mladine, zvečer pa je koncertiral . odraslim poslušalcem.
KM Al L KONEC	l etošnje
tckmo\anje športnikov v okviru ob«? inskih delavskih iger sc je žal zavleklo. Kljuh mani ugodnemu vri menu pa so člani komisije za spor. in rekreacijo pri občinskem sindika nem svetu odločili, da še ta mesec
f*Vipo tpkmni^in v mqlcm nogometu.
NE r°p(ladr°v<!if»v'11; &£ p°svctl1 J, ga
.laipšč^a-datKe val. ‘^ irii.
krški n1 ‘, v Afr
dcnt??v
(a
p
Studil" j"
0bčim sok denih
tu Pri. ico^ utiP ■
'zobl Jm sej* Ustan°vn
renči
Da ali ne za asfaltne ceste?
Zbrati šest milijard starih dinarjev za brežiško občino ne bo šala
SINDIKAT O CESTAH
Delegati H kongresa /ve/e sindi knlov Slovenije bodo danes miomu tali predsedstvo občinskega sveta v UrcAuah o poteku m »klopnih dogovorili kongiesa	,
BREŽIŠKE VESTI
S^>tS®taa'kra.
•(^° bi) POSlej u':"*®
SlsS^^i
f^S^SRS’
skl
KV L.^ase Ldd določ
ijPVembrn 1974
Ponekod cepijo politično akcijo ob pripravah na volitve delegatov za interesne skupnosti le na nekatere od njih, pri občinski konferenci SZDL v Trebnjem se zavzemajo za to, da zastavijo ob teh volitvah vse, da ne bi kasneje ponovno klicali volivcev na volišča.
Čeprav je že to delo zahtevno, predvsem zato, ker gre za prvič, so, kot nam je povedala predsednica občinske konference SZDL Ivanka Pavlin, temu pridružili tudi preoblikovanje same Socialistične zveze po novih določilih, zato so v večini krajev že oblikovali pododbore. Republiški osnutek statuta SZDL je komaj izšel, v trebanjski občini ga že spravljajo v življenje.
V Trebnjem se zavzemajo za dvoje interesnih skupnosti: v vsaki krajevnih skupnosti in delovni organizaciji. Po krajevnih skupnostih naj bi bifo v eni skupščini po 20 delegatov, v delovnih organizacijah pa po 27. Zbori porabnikov bodo ver-
SKRB ZA DRUŽBENO ' USPOSABLJANJE
Minuli petek se je v Trebnjem sestalo 90 aktivistov na seminarju, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL za vse tiste, ki bodo izpeljali volivni postopek za volitve v samoupravne interesne skupnosti.
Na seji občinske konference ZK 4. novembra so sprejeli tudi program občinske politične šole kot posebne oblike družbenega usposabljanja samouprav-ljalcev in občanov, ki bo olajšala tudi nadaljnjo šolanje najboljših slušateljev na srednjijjo-litični šoli v Novem mestu. Sola bo trajala 48 ur; razen predavanj so predvidene tudi seminarske ure in preizkus znanja. Šola bo na kraju izdajala tudi spričevala.
jetno številnejši,šteli bodo tudi po 47 delegatov. Zbori dajalcev denarja bodo imeli najbrž različno število delegatov.
Vzporedno teče oblikovanje zborov delegatov po krajevnih skupnostih in sprejemanje statutov krajevnih skupnosti. Obilica dela je onemogočila začetek seminarja za delegate občinske skupščine, tako da bodo seminarje po različnih krajih lahko pripravili šele decembra.
Do takrat bodo program prilagodili tudi drugim, vključili bodo nova vodstva organizacij SZDL. Zavzemajo se tudi za sodelovanje krajevnih skupnosti pri raznih nalogah; k temu jih bodo marsikje vodile tudi kadrovske težave. Na zborih občanov so obravnavali tudi, za kaj naj bi v posameznih krajevnih skupnostih porabili denar od samoprispevka, ki je bil predviden za vse kraje. S to obravn vo so dosegli, da se je preko SZ JL s predvideno delitvijo tega denarja seznanilo čim več občanov.
A.ŽELEZNIK
Presežkov ne bo!
Posamezne skupnosti se otepajo s težavami
V začetku leta je teklo dogovarjanje o tako imenovani splošni in skupni porabi. Leto se nagiba h kraju, zato delavce zanima, kako je z dosedanjim denarjem. V republiki ugotavljajo, da je dotok denaija nad dogo-voijeno ravnijo. Kot kažejo razmere v trebanjski občini, bi morali za kritje vseh potreb proti koncu leta stopnje celo zvišati, vendar tega izvršni svet občinske skupščine vseeno ne predlaga.
Temeljna izobraževalna skupnost izvaja vrsto akcij, ki niso v republiškem programu izobraževanja (ena takih je tudi šola v naravi, izvajajo pa še 8 drugih akcij), so pa dobrodošle in med starši priljubljene. To pa velja 1.198.600 dinarjev več! Nekaj so prihranili z dobro organizacijo dopolnilnega pouka in interesnih dejavnosti, kontrolo, nad izvajanjem ur dopolnilnega pouka ipd. To pomeni, da so tudi prosvetni delavci občine prispevali svoj delež. Po mnenju slovenskih sindikatov bi morali povečati osebne dohodke, za to pa ni bilo možnosti. Nasploh pri-
manjkuje (po načrtu dohodkov) nad milijon dinarjev. Če ne bodo dobili denarja iz republiškega solidarnostnega sklada, bo treba, kot pravijo pri temeljni izobraževalni skupnosti, povečati stopnjo za izobraževanje, sicer učiteljem ne bodo mogli izplačati decembrskih osebnih dohodkov.
Komisija za otroško varstvo je opravila vse naloge, ki si jih je zadala za letos. Opozarjajo na potrebo ocene diferenciranih oskrbnin v vrtcih, saj imajo še lanske cene, že sedaj pa velja poprečna oskrbnina 480 dinarjev. Starši prav gotovo povečanja ne bi prenesli, zato bo treba o tem še posebej spregovoriti na občinski skupščini.
Kulturna skupnost ima velike težave zaradi neprimernih domov, zato so ves preostali denar namenili za ta dela. Tudi temeljna telesno kulturna skupnost računa, da bo po odobreni stopnji zbrala celo manj denarja, kot so načrtovali. Tako bi potrebovali še 210.000 dinarjev. Zadnje tri mesece pa se ne bo nateklo toliko, zato bodo imeli že tako dovolj težav, kaj še da bi zniževali stopnjo. Poročila interesnih skupnosti bodo obravnavali delegati občinske skupščine na današnji seji.
Zaradi težav pri zbiranju denarja za gradnjo nove DANINE destilacije se je začetek dela zavlekel. Vseeno pa so del naprav postavili, tako da so lahko odkupili precejšnje količine dolenjskega sadja (na sliki). V tovarni zagotavljajo, da bodo v prihodnjih letih lahko odkupili in predelali vse tržne viške sadja v pokrajini.
105 ŠTIPENDISTOV?
9. septembra je bil izpolnjen pogoj o podpisu posebnega sporazuma o štipendijski politiki. Doslej je bilo imenovanih 20 delegatov, v komisijo podpisnikov. Nista jih imenovala le še TRIMO in mirenska IMV. Po razpisu je vložilo prošnje za štipendije 88 študentov, dijakov in učencev v gospodarstvu. Ker nekatere vloge niso bile popolne, so naredili izračun le za 73 štipendij. K temu številu je treba dodati še dosedanje štipendiste občinskega Sklada Jožeta Slaka—Silva. Ob tem so ugotovili, da bodo to število štipendij v tekočem letu zmogli, če jih ne bodo izplačevali tudi med počitnicami. Ker bodo slednjič odstranjene ovire zakonske narave glede izplačevanja tega denaija v sklad iz tekočega dohodka gospodarskih organizacij, v kratkem pa bodo izvoljeni tudi ustrezni organi komisije, bodo štipendisti slednjič le prišli do že težko pričakovanega denarja.
IZ KRAJA V KRAJ
TREBNJE: PROMETNO VOZLIŠČE - V minulem tednu je stekel promet z avtomobilsko ceste skozi mesto tako, da se bo ognil viadukta pri Ponikvah, ki so ga slednjič le pričeli popravljati. Predtem so razširili križišče na Baragovem trgu, zgradili nove priključke na avtomobilsko cesto, okrnili so tudi parkirišče pred stavbo občinske uprave, kjer se bodo na polovici tega prostora ustavljali avtobusi za smer proti Ljubljani. Težke prometne razmere v mestu terjajo discilpino vseh udeležencev prometa, viadukt pa naj bi popravili do 15. decembra.
PREMOREJO PLES - V Putni-kovem penzionu v Trebnjem je redno ob sobotah zabava s plesom, kjer igrajo Veseli Zasavci. Z manjšo vstopnino so se otresli največjih vsiljivcev, kraj pa ima vsaj to zabavo, saj druge glasbe kot iz glasbenih skrinj v preostalih gostinskih objektih ni.
ASFALT NA POL POTI? - Vse kaže, da se asfaltni trak letos še ne bo približal Veliki Loki, čeprav so
cestarji pred nedavnim potegnili spet nekaj desetin metrov bliže. Imajo slabo vreme, preveč pa se jim, kot kaže, niti ne mudi.
ŠENTRUPERT: ŠE NI SPRAVE MED GASILCI — V letošnjem poletju je GD Šentrupert na precej nenavaden način izključilo iz svojih vrst nad 26 let aktivno gasilko Malči Kostevc iz Straže. Čeprav se je Kos-tevčeva pritožila - zadevo je obravnavala že občinska gasilska zveza -V Šentrupertu zadeve še niso razčistili. V gasilstvu je tako malo ljudi, posebno žensk, da je vsakega člana, posebno če je izšolan, škoda, zato bi bila sprava najboljša pot.
ABONMAJEV NI ZARADI DVORANE - Čeprav je prizadevni odbor temeljne kulturne skupnosti in drugih organizacij izpeljal letos vrsto prireditev, tudi uspel kulturni teden, letos spet niso mogli uresničiti predvidenih abonmajskih gledaliških predstav, ker v celi občini za to ni primerne dvorane! Pripravljajo načrte za dvorano, ki bi imela vsai 300 sedežev.
JO tj
o s hpredsedstva CK ZKS Franc Šetinc se je že večkrat mudil med krmeljskimi oto, ko se je ob sevniškem občinskem prazniku udeležil polaganja temeljnega
o^^el!skZVTrt dvoran°t ^ naj bi delavcem zagotovila boljše delovne pogoje k&iijA ■* e TOZD Metalne seznanili z načrti tega kolektiva. Na sliki: ob ogledu e
so ga makete.
^statut KS v vsako hišo
^oupravi bo delavnih 130 ljudi, nihče z več kot eno dolžnostjo
“siavo k°’ kot vse kaže* sprejela nov statut, ga 5^’ Pred ostalimi krajevnimi skupnostmi v obla sam ° 113 kandidacijskem zboru, kjer bodo govo-°upravne interesne skupnosti 16. in 17. no-
sveta dejal, da na svoie
„ elanov. Daz*li. da je
ne
- -dno Mnenja
Po-v kraju
?r* svetu
i še
iv
K
go
ej°
te
skup-
i določila
^ Rti evilnimPri0iu to
^ fikcijami
»»V lV* s I °d0 ; jc iz-S\Sbije nado-Afu \^J>boJ:Avtobus *KvSice n Jske 5o-
>	®adbc
V^ij' *&adhi obz'dja * *
/V
[^^"POSTOP >. hS v w/azne
a
toPitudi
so, da bo v raznih organih preko SZDL, samoupravne interesne skupnosti, raznih komisij itd. imelo funkcije okrog 130 ljudi, pri tem pa kadrujejo tako skrbno, da občanov ne bodo obremenjevali z več kot eno zadolžitvijo.
A.ŽELEZNIK
TUDI MLADI SO USPEŠNI
Po vseh treh krajevnih organizacijah SZDL, na Loki, Bregu in Razborju, vodijo organizacije mlajši, prizadevni ljudje. Že na razširjeni seji koordinacijskega odbora SZDL v mesecu oktobru so imeli evidentiranih 49 občanov, v ' nadaljnjem postopku pa še 61. Celotna delegacija interesnih skupnosti naj bi štela 11 članov. Na predvidenih zborih občanov konec tedna bodo obravnavali še poročilo temeljne delegacije občinske skupščine, odločili pa so se pojasnjevati tudi novi statut SZDL.
PRIPRAVE NA VOLITVE BREZ TEŽAV
Pri občinski konferenci SZDL ugotavljajo, da priprave na volitve delegatov samoupravnih interesnih skupnosti v občini uspešno potekajo. Do sredine minulega tedna je bilo evidentiranih 1.100 občanov. Posebno razveseljivo je, da tečejo priprave v krajevnih skupnostih brez posebne pomoči iz občinskega središča.
PABERKI
vrhunskih skunin ustvarjajo vse širši krog obiskovalcev. Sčasoma bo verjetno ta objekt dobil dovolj močan električni priključek, da bodo lahko vključili termoakumulacijske peči, ki naj bi tudi ščitile freske. Obiskovalcev bi bilo verjetno še več, če bi bil dostop za pešce za mostom urejen. Nasploh bi bilo prijetnejše, če bi bila osvetljena tudi okolica.
SAMO DA SO LAHKO ZVOZILI - Vaščani Okroglic so vložili nad 1.000 delovnih ur v delo na cesti proti Bregu, loška krajevna skupnost pa tudi dosti denarja. Ko so sc predstavniki krajevne skupnosti obrnili po pomoč tudi na sevniški Kmetijski kombinat, ki je tod v gozdu ustvaril precejšen golosek, niso naleteli na razumevanje. Boljše razumevanje imajo na drugih poteh, koder vozi gozuno gospodarstvo. Seveda te poti ne bi bilo, če ne bi zanjo skrbeli vaščani.
Le za stran?
Milan Jančič iz Sevnice je, kot pravi, še edini preostali čevljar z obrtjo na tem bregu Save vse od Trbovelj do Senovega.
„Ali nas hočejo uničiti ali kaj? “ - dostikrat potoži, čeprav pri tem ne pomisli na davkarijo, ki v sevniški občini, kot sam ugotavlja, razume težave te obrti. „V glavnem ni več dobiti marsičesa, kar mora čevljar kupiti, da lahko popravlja obutev. Že od februarja, na primer ni rebrastih gumijastih podplatov, ki jih še posebno potrebujeta delavec in kmet. Pravijo, da jih je kranjska „Sava“ nehala delati, češ da se ne splača. Vse kaže, da so se v obutveni industriji zarotili, da uničijo vse, čevlji pa bi bili le za stran. To pa je ob današnjih cenah obutve pretežko breme za večino ljudi, zlasti za številnejše družine, ker je obutev draga. Na nekaterih ženskih škornjih se zbije peta tudi že v 14 dneh. Naj tak drag čevelj zavržejo, če ni koga, ki bi ga popravil? “
Kot pravi je bilo lažje, ko je sevniško Trgovsko podjetje še imelo trgovino s čevljarskimi potrebščinami. Sedaj pa izgubi vsaj en dan s potovanjem v Celje ali Ljubljano. „Se sreča, daje Konus blizu, čeprav nimajo juhtne (mastnega usnja za gojzerice). Vrsta služb, od milice do vojaštva in gozdarjev, potrebuje rebraste gumijaste podplate, ne vem, kako shajajo ti. Mi pa smo prešibki, da bi kdo čul za naše potre-be!“
Kako je sploh z bodočnostjo te obrti? Mojster Jančič že 16 let ni videl nikogar, ki bi se rad učil vleči dreto. „To je tak kruh, da ga tudi spodobno preživljati ne bi mogel. To je drobno in zamudno delo. Veliko moraš narediti, če hočeš živeti^ sodi o svojem delu. A. Z..
MILAN JANČIČ
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
Tudi programi KS skozi SZDL
DOLENJSKI LIST
V minulih dneh so se zvrstili zbori občanov v krajevnih skupnostih
Najprej ugotoviti stanje
Mujni so boljši stiki med proizvodnjo in šolo, ker obema manjka kadra -Šole imajo še vrsto drugih težav
Konec oktobra so se v Črnomlju sestali predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti ter obeh občinskih zborov. Razpravljali so o obrti, o predlogu samoupravnega sporazuma temeljne skupnosti socialnega skrbstva in o izobraževanju. Vzgoji in izobraževanju so posvetili največ pozornosti.
Na priporočilo izvršnega sve-a so glede izobraževanja spreje-i več sklepov. Šole imajo veliko ežav zaradi nezadovoljive ka-irovske zasedbe. Take proble-ne pa imajo tudi nekatera jodjetja in druge organizacije združenega dela, zato so skleni-i, da bodo v bodoče šole isnierjaJe učence v določene >oklice, seveda v skladu z njihovimi nagnjenji. Delovne organizacije bodo šolam dostavljale >rograme potreb po kadrih, nedtem ko bodo politiko ismerjanja učencev v pedagoški >oklic vodile šole skupno s cadrovsko komisijo pri TIS.
Na seji so sklenili, da mora )iti na vseh šolah uvedeno po-ialjšano bivanje otrok, proučili >a bodo tudi možnosti in potre->e po odprtju varstvenih oddel-
kov na šolah. Ugotavljajo namreč, da so mnogi učenci zaradi prezaposlenosti staršev po končanem pouku brez nadzorstva. Varstveni oddelki bi bili potreb-
SEDEM VAŽNIH TOČK
Za sredo, 20. novembra, je v Črnomlju sklicana skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali poročilo o delu samoupravnih interesnih skupnosti ter predlog delovnega programa teh za leto 1975, razpravljali bodo o razvoju domače občine in izhodiščih za sestavo družbenega plana v naslednjem petletnem obdobju. Na dnevnem redu je še predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne zdravstvene skupnosti, podelitev priznavalnin borcem NOV in volitve ter imenovanja.
Sosed naj pozna soseda
Na kandidacijskih konferencah po terenu bodo govorili tudi o reorganizaciji Socialistične zveze
V soboto in nedeljo, 16. in 17. novembra, bodo v vseh krajevnih organizacijah SZDL v črnomaljski občini kandidacijske konference.
Občani bodo ob tej priložnosti »prejeli kandidatne liste za delegate krajevnih skupnosti, razpravljali pa bodo tudi o delu interesnih skupnosti v letošnjem letu in se pogo-/arjali o reorganizaciji Socialistične jveze v občini. Razen tega bo tekla azprava o osnutku statuta SZDL Slovenije.
Predlog za reorganizacijo SZDL majema misel, naj bi v vsaki krajevni skupnosti delovala konferenca SZDL, ki bi združevala podružnice krajevne konferenco SZDL (sedanje krajevne organizacije). To velja posebno za večje krajevne skupnosti, la področju katerih deluje več organizacij SZDL, pa med njimi doslej ni 5ilo prave povezave.
Na prittfer: na semiškem končuje zdaj 7 krajevnih organizacij SZDL, ki so vezane samo na občinsko konferenco, med seboj pa imajo malo ali pa nobenih stikov. Novi način organiziranosti naj bi zlasti odpravil take pomanjkljivosti, da bo delo na posameznih krajevnih območjih bolje usklađeno. S tem bo tudi zagotovljen večji uspeh.
ni posebno za učence nižjih razredov osnovnih šol. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo pa TIS v Črnomlju analizira tudi možnost za organiziranje celodnevnega bivanja učencev v šolali. Pedagoški delavci sodijo, da bi se z uvedbo celodnevnega bivanja učni uspeh na osnovnih šolali bistveno izboljšal.'
Male šole naj bi v prihodnje prešle na celoletno delo, šole pa bodo morale smotrno reševati tudi prostorsko stisko, kabinetni pouk, stanovanjske težave itd. Ena najvažnejših nalog vseh šol v bodoče pa je poglobiti idejnost vzgojno-izobraževalne-ga dela s tem, da bodo prosvetni delavci bolj zavzeto in na vseh mestih posredovali mladini marksistično miselnost.
LADKA PETRIČ
Nič odlašanja
'Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Črnomlju so 8. novembra izrecno poudarili, da je treba s hitrim, vendar premišljenim delom uresničevati zastavljene naloge. Tako so obravnavali akcijski program s področja kmetijstva, o katerem je razpravljala nedavna občinska konferenca ZKS. Tokrat so se dogovorili za konkretne naloge in čas, v katerem morajo biti opravljene, nanašajo pa se na domačo zadrugo in Gozdno gospodarstvo. Prav tako so govorili o nalogah, ki čakajo predvsem komuniste v teh organizacijah združenega dela.
' Komite je skušal oceniti tudi razmere v črnomaljskem zdravstvenem domu, obravnavali pa so še sklepe, sprejete na seminarju za sekretarje občinskih komitejev, in se dogovorili, kako jih bodo čimprej prenesli v življenje.
Ho -
BOSTE DALI KRI?
26. novembra bo za črnomaljske občane prostovoljna krvodajalska akcija na novomeški transfuzijski postaji. Krvodajalce bo odpeljal na odvzem krvi poseben avtobus s postajališča pred gradom, odhod pa bo ob 6.30. Občani, ki so pripravljeni sodelovati v akciji humanosti, naj se prijavijo v pisarni občinskega odbora RK, lahko pa pridejo tudi kar na zborio mesto ob odhodu.
VEČ SREDNJIH ŠOL?
Zaradi razširitve centra srednjih ol z novimi oddelki je v črno-naljski občini potrebna dobra ka-irovska analiza, da bi zbrali potrebe jo kadrih, obenem pa je potrebno Panirati tudi število predavateljev. £a analizo potreb po kadrih bo poskrbel izvršni svet občinske skupščine, center srednjih šol pa bo pripra-/il plan potreb po učiteljstvu, tako Ja bo mogoče razpisati delovna mesta in zastaviti štipendijsko politiko.
Na Čardaku med tovarno BETI, za vrtcem in pred naseljem novih hiš so že vidni obrisi bodočega novega zdravstvenega doma v Črnomlju. Gradnjo je prevzelo domače podjetje BEGRAD in občani se zanjo živo zanimajo. Novi zdravstveni dom namreč vsi težko čakajo. (Foto: Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
RAČKE - Marsikatero prometno :medo so že naredile račke, ki so jih ovci naselili pod mostom v Črno-nlju. Račke so že napol udomačene n se sprehajajo po cesti kar se da .vobodno. Avtomobilisti in ostali /ozniki motornih vozil pa preklinja-o, ker morajo zaradi njih čakati tuli po deset minut.
CESTA - Cesta proti Staremu rgu je tako slaba, da je po njej z vtom skoraj nemogoče priti brez .gumi defekta**. Kje so odgovorni in akaj nič ne ukrenejo, saj je cesta elo potrebna? Po njej se vozi mno-:o delavcev vsak dan v službo.
TRŽNICA - Črnomaljska tržnica e v veselje mnogih gospodinj zadnje
čase zelo dobro založena. Tudi cene niso previsoke, prodajalci pa se pohvalijo s kar dobro prodajo. Upajmo, da bo tudi v bodoče tako.
KEMIČNA ČISTILNICA - V Črnomlju se veliko govori, da bodo zaprli edino kemično čistilnico. Gospodinje se že zdaj sprašujejo, kam bodo nosile čistit obleke, saj ima čistilnica toliko dela, da komaj ustreže vsem strankam.
ULICA - Prizadeti občani iz Loke se sprašujejo, koliko časa bodo morali še hoditi po poti nad Lahinjo, ki je tako zanemarjena, da po njej nista mogoča niti promet z vozili niti hoja.
KAR ŠE IN ŠE ...
Da nekateri mladi Črno-maljčani med kinopredstovarni delajo hrup, na glas dajejo pripombe in sploh motijo gledalce, je že stara stvar. Z objestnim obnašanjem res dosežejo namen: vzbudijo pozornost pri ljudeh. Upajmo, da jo bodo enkrat vzbudili tudi pri pristojnih za čuvanje javnega reda in miru ...
ŽIVAHNO NA TERENU
Začelo se je obdobje intenzivnega družbenopolitičnega dela na vsein območju črnomaljske občine. Sem sodijo tudi sestanki političnih aktivov v vseh krajevnih skupnostih, ki so se zvrstili 9. in 10. novembra, obravnavali pa so predvsem priprave na volitve.
Ne dovolite nepokritih investicij!
Tako so poudarili na 5. seji OK ZKS v Metliki, na kateri je bil tudi član sekretariata Ludvik Golob - Delavska kontrola ne dela najbolje
V četrtek, 7. novembra, so imeli v Metliki 5. sejo občinske konference ZKS. Seji so prisostvovali tudi dijaki tekstilne poklicne šole Beti, ki so poslušali razlaganja in debate v okviru novega predmeta „samoupravljanje in temelji marksizma44.
V razpravi so ugotovili, da morajo biti člani, organizacije, aktivi in vodstva ZK bolj delavni. Potruditi se morajo pri organiziranju konkretnih oblik pomoči odgovornim nosilcem samoupravnega organiziranja. Poudarili so, da morajo komunisti v podjetjih poskrbeti, da ne bomo samo govorili, temveč dejansko dosegli, da bo produktivnost večja. Delavci morajo imeti večji vpliv pri investicijah. Poslušati je treba delavčeve nasvete in jih upoštevati. Tam, kjer investicije ne bi bile pokrite, je treba preprečiti nadaljnje delo.
Več besedi so namenili tudi kadrovski politiki, saj je znano, da v metliški občini primanjkuje strokovno in družbenopolitično usposobljenih kadrov. Potrebno je čimprej normalizirati pogoje za delovanje univerze. Spregovorili so tudi o uresničevanju samoupravnih odnosov v KS in samoupravnih skupnosti; tudi na tem področju bo odslej potrebno več delati. Ob novi organiziranosti KS, o katerem se bodo občani odločili v teh dneh na javnih razpravah, bo potrebno paziti na organizirano družbenopolitično delo, ki bo moralo biti precej bolj na-
NOVA KADROVSKA KOMISIJA
Konec oktobra je imelo predsedstvo OK ZSM Metlika redni sestanek predsedstva, na katerem so se pogovarjali, da bi morala imeti njihova mladinska organizacija tudi predsednika. Po pogovoru so izvolili kadrovsko komisijo, v kateri so naslednji mladinci: Toni Štefanič, Marjana Bele, Jože Matekovič, Mirjana Vrli-, nič in Jože Nemanič.
ENODNEVNI SEMINAR
Na 5. seji občinske konference ZKS so se ob nalogah organizacij in vodstev ZK dogovorili, da bodo morali pripraviti enodnevni seminar za sekretarje aktivov, svetov in osnovnih organizacij, kjer se bodo o nalogah, ki so si jih zastavili, še enkrat natančno pogovorili in se dogovorili o izvajanju.
Blaž in zemlja
„Poglejte: danes 10 dinarjev še za dobro malico ne zadostuje! Tako zanjo porabim vsak mesec 700 dinarjev. Ker živiva z ženo pri mojih starših, moram nekaj od plače primakniti tudi materi. Nato pridejo na vrsto hrana, obleka, elektrika. Tudi brez dobrega časopisa človek ne more. Še dobro, da zaenkrat nimava otrok. Če bi bili, ne vem kako bi živeli. Res zaslužim 1950 dinarjev, toda to je za naju premalo. Delam na cesti. Če pada dež, je osebni dohodek enak, če sije sonce, prav tako. Mislim, da bi morali za nas, ki delamo v tako težkih delovnih razmerah, bolje poskrbeti. Sedaj se bojimo, da čez zimo za nas ne bo dela. Kakšno plačo bomo dobivali potem? Ne upam si pomisliti! Edino kar me pri mojem delu veseli, je trdno in iskreno prijateljstvo in nesebična pomoč tovarišev, kadar jo potrebuješ. Za nas ni važno, ali je človek Hrvat, Slovenec ali Bosanec, najvažnejše je, da je pošten in priden delavec . . .“
Tako je pripovedoval Blaž Blažina, delavec metliškega transportno gradbenega podjetja. V njem dela že pet let. Doma je iz osem kilometrov oddaljenega Kamanja na hrvaški strani. Tam, tako pravi Blažf je življenje težko. Doma imajo nekaj zemljejtoda dela na njej dan-1 dai\es nihče ne ceni. In tako odhajajo, predvsem mladi, ki si poiščejo zaslužek v mestih. Vasi pa umirajo. Umirale bodo toliko časa, dokler bodo pri nas kmetijstvo tako slabo cenili. Blažje pustil in še vedno pušča na zemlji veliko svojega dela. Takrat, kadar bodo delo kmetov začeli ceniti, bo postal kmet. Pa čeprav si je med delom pridobil naziv pol-kvalificiranega delavca.
Blaž Blažina: Pri nas dela na kmetijah ne cenijo dovolj. Zato mladi odhajamo, toda na kmete se še vedno radi vračamo . . .
črtovano. Postavlja se tudi vprašanje financiranja dela KS in prostorov za delovanje, saj je znano, da so dosedanje KS delale v nemogočih prostorih.
In kako je z delavsko kontrolo? V glavnem se še vsepovsod „lovi“. Nekateri člani občinske konference so predlagali, da bi morali za člane
delavske kontrole pripraviti tečaje ali seminarje, kajti delavci ne vedo, kako naj začno to odgovorno delo.
Na konferenci so spregovorili še o programu idejnopolitičnega usposabljanja komunistov in ga z manjšimi popravki sprejeli, nato pa razpravljali o sklepu o načinu izvolitve in trajanju mandata aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, kajti o delu v teh aktivih ni bilo veliko slišati. Po vsej verjetnosti bo v aktivu okoli 20 članov.
JANEZ PEZELJ
V središču Metlike so delavci TCP prejšnji teden urejali okolico blokov. Na sliki: delavci popravljajo pločnike (Foto: J. Pezelj)
Premalo stanovanj
V Metliki bi morala podjetja reševati stanovanjsko problematiko skupaj - V Kometu 65 prosilcev
V metliškem Kometu je zaposlenih okoli 380 delavcev. V glavnem prevladujejo mladi, zato je razumljivo, da se v podjetju pojavlja predvsem vprašanje, kako odpraviti stanovanjske težave.
Ker se veliko delavcev vozi, je sindikalna organizacija v podjetju pripravila anketo, s pomočjo katere naj bi ugotovila želje delavcev po stanovanjih. Okoli 65 delavcev in delavk je v anketi odgovorilo, da bi stanovanje potrebovali takoj. Mnoge med njimi je zanimalo, kaj je z metliškim samskim domom, o katerem so med delavci že dalj časa krožile govorice. Prav gotovo bi bil samski dom za metliško občino velika pridobitev.
Albina Toševska, ki je govorila o stanovanjskih težavah v podjetju, je povedala med drugim, da je zaradi delavcev vozačev v tovarni težko sklicevati sestanke ali pripraviti ljudi do tega, da bi se še kako drugače udejstvovali. Če bi imeli svoje
stanovanje v Metliki, bi bilo popolnoma drugače.
O stanovanjski problematiki v podjetju je na enem izmed zadnjih sestankov razpravljal tudi odbor za medsebojna delavska razmerja. Na sestanku so se dogovorili, da mora odbor sestaviti natančen delovni program, v katerem mora računati predvsem na družbena stanovanja. Do sedaj so namreč dajali v podjetju veliko denarja predvsem za individualne gradnje. Prav tako mora odbor propagirati namensko varčevanje za stanovanja, kajti v tem primeru si bodo delavci lahko pomagali še s stanovanjskimi krediti.
Toševska je spregovorila še o zamisli in predlogu mladih delavcev. Ti predlagajo, da bi morala metliška podjetja stanovanjske težave reševati skupaj. Sedaj posamezna podjetja rešujejo pereče probleme zase. Tako nesistematično in drobnjakarsko reševanje stanovanjske politike ne bo prineslo velikih uspehov.
SPREHOD P0 METLIKI
PREDAVANJE	ZA
S TARŠE - Prejšnji četrtek je pripravil otroški vrtec v prostorih poklicne šole Beti predavanje za starše predšolskih otrok. O otrokovi igri in igračah v predšolski dobi je predavala profesorica Irena Levičnik, vodja področja predšolske vzgoje pri Zavodu za šolstvo SRS. S predavanjem so bili starši zelo zadovoljni.
DISCO BUBNJARCI - Mladina v vasi Bubnjarci na oni strani Kolpe je uredila v eni izmed vaških hiš disco klub, ki ga v velikem številu obiskujejo tudi mladi iz naše občine, kljub temu da imajo v stari šoli svoj klub,
metliški tednik
kjer pa aktivnost nikakor ne more zaživeti, kot bi želeli.
INICIATIVNI ODBOR - Ustanovljen je bil iniciativni odbor pripravo praznovanja občinskega praznika in dneva republike. V pri' hodnjih dneh bo več športnih in kulturnih prireditev posvečenih tc' ma dvema praznikoma.
OKOLICA BLOKOV - Okrog novih blokov je precej blata, neurejene so ceste, parki. Zato je bilo tolj; ko lepše videti delavce, ki so pričeli urejati tudi ta del mesta.
Udeležena seminarja so s posebno pozornostjo spremljali predavanje sekretarja IK CK ZKS Franca Šetinca. (Foto: J. Primc)
Komuniste oborožujejo z znanjem
Predavala sta jim Franc Šetinc in Ludvik Golob
Seminar za člane občinske konference ZK, sekretaije organizacij in aktivov ZK ter predsednike komisij pri komiteju je bil 5. novembra v Kočevju. Na njem je najprej predaval sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc, ki je udeležence seznanil s trenutnim mednarodnim položajem in nalogami komunistov v sedanjem obdobju.
Po predavanju je bila razprava v štirih skupinah, in sicer za Področje idejne in akcijske enotnosti članstva ZK, za politiko gospodarske utrditve, za jf uresničevanje ustave v TOZD in KS ter v skupini za izobraževanje komunistov. Povsod so bile razprave zelo živahne, na dodatna vprašanja udeležencev seminarja je odgovarjal sekretar Prane Šetinc.
Popoldne je predaval o statutih ZK Slovenije in ZK Jugoslavije Ludvik Golob, ki je bil pred leti tudi sekretar občinskega
komiteja ZK v Kočevju. Tudi o tej temi je bila živahna razprava.
Na programu tega-seminarja je še en dan predavanj, vendar datum še ni točno določen. Ta
dan predavanj je namenjen le sekretarjem organizacij in aktivov ZK, obravnavali pa bi metode in oblike političnega dela v ZK. Predvideni predavatelji za to temo so Zdravko Troha, Ksenija Antončič in Peter Sobar.
Seminarje organiziral komite občinske konference ZK Kočevje v sodelovanju z delavsko univerzo Kočevje.
J. P.
Nova pospeševalna služba
Pred podpisom družbenega dogovora
PEVCI IMA PLAN
Moški pevski zbor iz Stare cerkve, ki trenutno šteje 18 članov, ima redne vaje vsak četrtek v domači osnovni šoli. V zimskih mesecih pa bodo imeli vaje v kočevski gimnaziji. Med člani zbora je namreč polovica pevcev iz Kočevja. V zbor vabijo še druge, predvsem mlade, ki imajo smisel in veselje do petja. Zbor se je kočevskemu občinstvu že nekajkrat' predstavil.	x/ <
V________________________Ib
Družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe v „Kočevski regiji“ je pripravil Kmetijski zavod Ljubljana. Podpisniki tega dogovora naj bi bili Združeno •KGP Kočevje, in sicer TOZD Kooperacija in TOZD Gozdarska kooperacija kmetijske zadruge Ribnica, Velike Lašče in Dobrepolje, Ljubljanske mlekarne, Zadružna zveza SRS in občinske skupščine Kočevje, Ribnica, Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje.
Trajna naloga pospeševalne' službe bo prizadevanje za čim boljše kmetovanje na tem območju. Pospeševalci bodo zaposleni pri Kmetijskem zavodu v Ljubljani.
Med razpravo v Kočevju je bilo izrečeno prepričanje, da je ustanovitev take službe povsem v redu. Opozorili pa so, da se verjetno nekaterim za to območje ne bo zdel primeren izraz ,Kočevska regija“ in da bi ga bilo treba spremeniti, če bodo tako željo in zahtevo izrazili drugi podpisniki sporazuma.
DROBNE IZ KOČEVJA
LOVSKA RAZSTVA - Lovska ^eza Kočevje bo prireaua v mali korani doma telesne kulture lovsko razstavo. Otvoritev bo 15. novembra p 15. uri. Razstavljene bodo lovske trofeje in odličja zanje, diplome, podatki o delu kočevskih lovskih dru-in slikovni material. Filateli-^jčno društvo Kočevje pa bo razstavo zbirko znamk „Lovsko živalo-sl?vje na znamkah14. Razstava bo za-n,miva in poučna zlasti za šolsko Nadino.
N kako opremiti telovadnico - Boris Gregorka, nekdanji p®ner svetovnega prvaka Mira Cerar-|a> ki je sedaj strokovni svetovalec *°yamc športne opreme Elan, bo Prišel v Kočevje na posvet o opremi clovadnice pri bodočem zaprtem azenu. Pogovarjal se bo s člani kopije za gradnjo pokritega bazena krajevni skupnosti Kočevje-
KNAJSTICA - Na športni stavi je ekdo iz Kočevja zadel enajstico. >°bitnik še ni znan, a mu vendar ,cstitamo. V 15. kolu Športne stave £ bilo v Jugoslaviji le 8 dvanajstič, j.ajstic pa kar 275, od tega v Slovenj.1 11. Dobitek za enajstico je •‘»9 din.
preobremenjeni - Sestanki
^nih organizacij so v Kočevju tako Jr^gosti, da pridejo nekateri z več .Unkcijami v zadrego, kam naj bi šli, 0 prejmejo kar tri vabila za se-J^ke, ki so isti dan in uro. Vedno
•	J”° se nagibali k temu, da bi imeli
amezniki čim manj zadolžitev in
® bi jih v redu opravljali, samo-jPravljanie pa naj bi zajelo čim večji °g občanov. Očitno nam to ne
uspe. Eni so z družbenim delom preobremenjeni, drugi pa imajo več časa za kritiziranje.
OBRAČUN PLAČNIKOM - Cas je za sestavljanje delovnih programov in proračunov za organizacije in društva za leto 1975. Prvo leto, ki je poteklo po novem načinu financiranja, je zaključeno. Prav bi bilo, da bi objavili, koliko denarja se je.nabralo v posameznih skladih in kako je bil razdeljen, oziroma kaj je bilo za ta denar narejenega. Za leto 1975 naj bi dobile organizacije in društva denar na osnovi letošnjih dosežkov oziroma uspehov. Pri tem pa ne bi smeli upoštevati samo potrošnje denarja, temveč tudi, kaj je bilo narejenega brezplačno (ljubiteljsko oziroma amatersko).
— Kako si ti predstavljaš kmetijsko pospeševalno službo, ki bo delala za vso zahodno Dolenjsko, pospeševalci pa bodo v službi v Ljubljani?
— Nekako tako kot kravo, ki bi imela gobec v zahodni Dolenjski, molzli pa bi jo v Ljubljani.
KOČEVSKE NOVICE
46(1321) ★★ 14. novembra 1974
SKUPNE INSPEKCIJE?
Svet dolenjskih občin je obvestil občini Kočevje in Ribnica, da bodo njihove medobčinske inšpekcijske službe prenehale delati za njuno območje. Občini Kočevje in Ribnica se zdaj dogovarjata, da bi ustanovili te službe za območje obeh občin. Po dosedanjem predlogu naj bi občina Kočevje imela delovno, tržno, veterinarsko in sanitarno inšpekcijo, občina Ribnica pa gradbeno, urbanistično in kmetijsko. Dogovoriti se morajo, kako bodo skupne inšpekcijske službe tudi financirali.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V	oktobru na območju matičnega urada Kočevje ni bilo rojstev. -Poročilo se je 5 parov. - Umrli so: Frančiška Bremec, gospodinja iz Zajčjega polja 5, stara 67 let; Valentin Resman, invalidski upokojenec iz Borovca 10, star 54 let; Frančiška Lavrič, družinska upokojenka iz Mozlja 5, stara 86 let; Marija Košo-rog, družinska upokojenka iz Koblarjev 16, stara 52 let, in Martin Bauer (starejši), upokojenec iz Kočevja, Trata XIV št. 4.
ZAČASNO ODLOŽENO .
Izvršni svet občine Kočevje je začasno odložil sklepanje o predlogu stanovanjske zadruge „Mestni log“ o znižanju cene za zemljišče, ker je-to zemljišče za gradnjo izredno težavno.
• ZA DENAR ALI ZA SVOJ INTERES
Na zadnji seji izvršnega sveta < občinske skupščine Kočevje so razpravljali najprej o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva, o varčevanju, ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in podobnem. Član sveta Ivan Arko je med živahno razpravo dejal tudi:
- Delegatski sistem je razvejen. Vsak nekaj tuhta. To pa je'drago!
Predsednik IS A lojz Petek pa ga je ,,dopolnil":
- Seveda je drago, če
vsak tuhta za denar, ne pa
.zaradi interesov ljudi. v *
Kako bolje gospodariti?
Direktor INLESA Mirko Anzeljc o gospodarjenju
Poročali smo že, da je bila razprava o gospodarjenju v ribniški občini v prvem polletju letos zelo živahna in da je bila še posebno zanimiva razprava direktorja INLESA Mirka Anzeljca. Dal je nekaj predlogov, kako še izboljšati gospodarjenje
MED LJUBLJANO IN NOVIM MESTOM
Pred kratkim je bil v Ribnici razgovor med predstavniki družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta ter skupnosti zavodov za zaposlovanje iz Novega mesta in Ljubljane o tem, če bo občina Ribnica v bodoče še član novomeške skupnosti za zaposlovanje ali pa se bo pridružila ljubljanski. Za priključitev k Ljubljani govori več dejstev. Predvsem so občina Ribnica in vse družbenopolitične organizacije tako ali drugače vključene v ljubljansko regijo. Dokončno bodo to vprašanje predvidoma rešili do konca leta.
SPOMLADI SLIKANJE PLJUČ
Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica so med drugim tudi razpravljali o fluorografskih akcijah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Zajele bodo približno 7.000 ljudi. Take akcije so zelo potrebne, saj običajno vsakokrat odkrijejo nove bolnike. Pravočasno odkrita bolezen pa pomeni že pol uspeha pri zdravljenju.
VOLITVE V SIS
V	minulih dneh so v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih (sindikati in SZDL, skupno s KS) evidentirali možne kandidate za delegate delegacij samourpavnih interesnih skupnosti (SIS). Nedavno se je sestala tudi volilna komisija pri občinski konferenci SZDL, kjer so razpravljali o možnih kandidatih za vodilna mesta v organih samoupravnih interesnih skupnosti. Med ljudmi je velik interes za bližnje volitve SIS.
v	posameznih delovnih organizacijah in s tem tudi v občini;
„Zmanjševati je treba zaloge, kar vpliva na likvidnost (plačilno zmožnost), rentabilnost in ustvarja možnost za nove investicije. Če imamo denar (poslovnega sklada) vezan v zalogah, potem ga nimamo za nakupe novih strojev, orodij in za gradnje.
Pametna kadrovska politika je spet eden glavnih pogojev za dobro gospodarjenje! Pogosto se da več, ceneje ali bolje narediti brez(novih investicij, ampak le s pametnim izkoriščanjem tistega, kar že imamo. Za to se moramo prizadevati za boljši kadrovski sestav v naših delovnih organizacijah.
Integracije (združevanja) zaradi jasnih ciljev so koristne, škodljivo pa je združevanje zaradi mode ali trenutnih slabih gospodarskih pokazovalcev.
Tudi splošno varčevanje je zelo pomembno, vendar ne le varčevanje pri pisarniškem papirju ali reprezentanci, ampak predvsem z osnovnimi surovinami oziroma materialom. V INLESU je razmerje med materialnimi stroški in osebnimi dohodki približno 90:10. Vsak odstotek privarčevanega materiala pomeni 200.000 din več ostanka dohodka. Za 5,5 odstotka manjši materialni stroški bi pomenili na primer pri nas lahko za polovico večje osebne dohodke.
Vendar za delovno organizacijo ni spodbudno le, da varčuje samo ona, treba je varčevati tudi pri splošni porabi. Ni namreč prav, če pogodbene in zakonske obveznosti naraščajo občutno hitreje kot sredstva, ki ostanejo delovni organizaciji. Oboje bi moralo skladno nara-ščati.“
J. PRIMC
Zgubljeno kmetijstvo
Rešiti kmetijstvo ali uvažati kmetijske pridelke Kmet dela brez počitka
„Pridelovanje hrane je koristno za vse ljudi, vendar kmetujemo za zgubo. Cena umetnih gnojil, krmil in drugega reprodukcijskega materiala raste, cena pridelkov in živine pa pada,“ je povedal v razpravi na nedavni seji zbora združenega dela občine Ribnica delegat kmetov Jože Dejak.
„Če bi pustil kmetijo in delal pri mešalcu, bi lepo zaslužil. Ker sem kmet, pa životarim.
delati. Jaz pa moram delati, če živina v hlevu muka.
Vse to govori, da kmetje nismo enakopravni z ostalimi občani in delovnimi ljudmi. Imamo veliko dolžnosti in malo pravic, kar ni prav in tudi koristno ni za družbo. Nekaj let bo še šlo, dokler še živimo stari, ki smo vajeni težkega dela. Kaj bo pa potem, ko bomo pomrli? Mladih kmetov ni in vse kmetijske pridelke bo treba uvažati.4!
J. PRIMC
NEUVRŠČENI INLES
Največja delovna organizacija v ribniški občini INLES se kljub ponudbam še vedno ni odločila, da bi tesneje sodelovala, oziroma se združila s to ali ono sorodno gospodarsko skupino. „ Vodimo politiko neuvrščenosti, “ pravijo InlesovcL
Trenutno menijo, da je najpomembnejše tesnejše sodelovanje z gozdarstvom, predvsem CG Kočevje. Točna oblikai tega sodelovanja še ni znana, vsebina pa naj bi bila: da bi bil INLES trajno preskrbljen z lesom, GG pa bi imel blizu lesno industrijo.
Vendar je imel INLES tudi precej stikov z raznimi skupinami slovenske lesne industrije. Razmišljanja še niso rodila sadov. INLES je pripravljen na sodelovanje oziroma združevanje pod takimi pogoji, da bi se združen hitreje razvijal, da bi imeli člani kolektiva večjo socialno varnost, delovna organizacija pa večjo ekonomsko (gospodarsko) varnost, da bi bolje, uspešneje in ceneje organizirali prodajo, nabavo, finance, razvoj, dolgoročno načrtovanje itd.
Kolektiv INLES, kot kaže, res preudarno in počasi izbira partnerja za sodelovanje oziroma združevanje. To je še posebno razumljivo tudi zato, ker je bil pred okoli 10 leti že združen s kočevskim LIK, pa se je „poroka“ razmeroma hitro razdrla. Kdor se je enkrat prenaglil, je drugič previdnejši. Vendar je treba kljub vsemu temu le upoštevati tudi izkušnje po svetu, ki pravijo, da predolgo odlašanje ni koristno. Kdor namreč pristopi v združenje zadnji, mora gotovo svoje interese uskladiti z interesi večine, ne pa večina z njim.
J. PRIMC
HOTEL SE NI DONOSEN
Ribnica je dobila svoj prvi hotel, za katerega so vsi govorili, da je občini potreben, trgovsko-gostinsko podjetje „Jelka“ pa bo zaradi njega še okoli dve leti „glava bolela“. Promet je namreč še premajhen, večji pa bo, ko bo posodobljena cesta Kočevje-Delnice. Med urejanjem so se dela podražila od načrtovanih
3,5	milijona dinarjev skoraj za 7 milijonov, kar tudi vpliva na ne-donosnost.
»Dolenjski list«
0RTNEŠKI POROČEVALEC
Jože Dejak: „Prepričan sem, da bodo vsi pošteni delavci, uslužbenci in politiki gotovo potegnili z nami, kmeti, da v naši družbi ne bo krivic in neenakopravnih ljudi.“ (Foto: J. Primc)
Uskladiti bi morali cene, pa tudi izenačiti kmete pri pokojninskem in starostnem zavarovanju. Kmet namreč plača svoje zavarovanje, potem pa še zavarovanje tistim, katerih blago kupuje, ker imajo oni pač v blagu vkalkulirano tudi svoje zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. To velja tudi za primere, če kmet kupi meso, ki ga je mesar naradtf iz njegove krave.
Star sem in hodim po injekcije. Pa mi je zdravnik rekel, da ne bom zdrav, če ne bom nehal
DAN MRTVIH - Na dan mrtvih se je ob lepem, sončnem popoldnevu zbralo na pokopališču v Velikih Pojanah več ljudi, kot jih šteje vas, saj so z vseh strani prišli prijatelji in sorodniki pokojnih, da se poklonijo njihovemu spominu. Pokopališče je bilo polno lepega cvetja in plapolajočih svečk. Po opravljenem obredu in odpetih žalostinkah so si obiskovalci ogledovali lepo urejene grobove in se pomenkovali o svojih dragih, o davnih časih in o vseh tistih, ki so darovali življenja za naš boljši današnji dan. Nekaj pa je manjkalo. Med vaškimi fanti in možmi je več dobrih pevcev in zakaj ne biza to priložnost zapeli kakšno primerno pesem?
KOSTANJA DOVOLJ - V Gregoriji so lepi in bogati nasadi domačega kostanja. To sicer ni maroni, vendar je kar lep. Nabiralec, bodi pošten!' Naberi si ga le za domačo potrebo, pa bo kostanja za vse dovolj. Za prodajo pa naj ostane lastnikom gozdov. Narava je radodarna. Jemljimo njene darove pametno!
ZADNJI IZLET - V soboto, 30. novembra, bomo obiskali Trst, slovensko občino Dolino pri Trstu in se poklonili žrtvam na Bazovici.
Odhod iz Ribnice bo ob 5. uri, iz Sodražice pa ob 5.30. Cena prevoza bo 70 din in to samo na veljavne osebne potne liste. Prijave sprejemajo do 25. novembra v trafikah v Ribnici in Sodražici. Pravočasno si podaljšajte potne liste, da ne bo na meji sitnosti. Izlet, ki bo zadnji letošnji, organizira komisija za rekreacijo pri Društvu upokojencev v Ribnici. Na izlet vabimo tudi nečlane.
občan
vprašuje
TOP*
{ V/ fmadved odgovarja
— Po čem sklepaš, da bo potrebno še precej izobraževalnih predavanj za naše delegate?
- Ker je oni dan neki delegat rekel „senzacija44 tani, kjer je očitno nameraval lepo po tuje reči „sanacija".
REŠETO
'•■V- ’
Stran uredil: JOŽE PBIMC
DOLENJSKI LIST
19
KOČEVSKE N0UI6E * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
Delavci državniki
„Prišel bo čas, ko bo vsaka kuharica odločala o državnih zadevah,“ je dejal Lenin.
Prav zdaj po sprejemu nove ustave se začenja pri nas obdobje, ki naj bi sprostilo vse ustvarjalne sile delovnih ljudi in občanov ter nam prineslo blaginjo.'
DeloVni ljudje in občani pozdravljajo ta napredek v samoupravljanju in se skušajo čimbolj učinkovito in koristno vključiti vanj. Že na začetku pa ugotavljajo, da jim manjka znanja. Tako so ugotovili tudi na zadnjem sestanku aktiva komunistov delavcev v Kočevju.
Razveseljivo je, da so delavci prišli do tega spoznanja in s tem potrdili, da res žele čim tvomeje sodelovati v samoupravljanju. Žalostno pa je, da vse naše delovne organizacije, izobraževalne ustanove (od osnovne šole dalje) in politične organizacije znajo sestaviti le lepe izobraževalne programe, znanje pa vseeno ne pride do delavca.
Predavanja, seminarji, tečaji in šole za delavce so prepogosto natrpani s stvarmi, ki niso najbolj pomembne. Znanje je posredovano delavcem na preveč zapleten način. Na predavanjih se premalo poslužujejo primerov iz vsakdanjega življenja, nazornih prikazov itd. Razen tega je treba pridobljeno znanje utrjevati in dopolnjevati.
Že dostikrat sem zapisal, da mora vsak delavec vedeti, kako se ustvarja in deli dohodek v delovni organizaciji. To mu je treba nazorno in poljudno prikazati, če že ne vsak mesec (za svojo delovno organizacijo) pa vsaj na 3 mesece. To je najboljše izobraževanje.
\	J. PRIMC
E
Pomagati Kozjanskemu
Povedati, kako je zbrani denar porabljen
Na nedavnem sestanku kočevskih direktorjev so med drugim razpravljali tudi o novi solidarnostni akciji za Kozjansko. Ugotovili so, da je prva akcija v občini dobro uspela, pri drugi pa ponekod prihaja do zapletljajev. Tako je bil na primer predlog za novo akcijo zavrnjen kar v treh obratih LIK. Delovni ljudje zahtevajo namreč ) pred uvedbo nove akcije poročilo, kako je bil porabljen prispevek iz prve akcije. Podobno so delovni ljudje in občani zahtevali pojasnila o porabljenem starem samoprispevku, preden so se odločili za novega. Delovni ljudje se namreč boje, da bi bili njihovi prispevki porabljeni nenamensko.
29. oktobra smo se učenci 8. razredov osnovne šole Kočevje pogovaijali z načelnikom oddelka za narodno obrambo Bogom Abrahamsbergom o vpisu učencev v vojaške šole. Dogovorili smo se, da se bomo še sestali in se seznanili z učnimi programi vojaških šol, si ogledali njihove dijaške domove, zavrteli nam bodo vojaške filme in nas obiskali v šoli. O življenju in delu v vojaških šolah se bomo pogovorili tudi s starši. Za učence višjih razredov osemletke bo organiziran obrambni krožek. (Foto: Jure Podržaj)
Direktor Komunale Vinko Zajc je poudaril, da je Kozjansko tako revno, da bi bilo še brez potresa potrebno širše družbene pomoči. Vendar je treba vsem, ki prispevajo, „natočiti čistega vina“. Nekateri, ki so bili medtem na Kozjanskem, so menili, da pomoč ni
Poslušnemu kazen, neposlušnemu nagrado
Če bomo še naprej tako delali, ne bomo nikoli imeli trdnega gospodarstva
Ob bližnji analizi 9-mesečnega poslovanja gospodarstva v občini Kočevje bo posvečena še posebna pozornost investiticijam in likvidnosti. To bo tudi začetek uresničevanja nalog, ki jih je dobil izvršni svet (IS) občine na osnovi sklepov 14. seje komiteja občinske konference, ki se nanašajo predvsem na utrjevanje gospodarstva. Tako so sklenili na zadnji seji IS.
ZA PRIHODNJO SEJO
Občinska skupščina Kočevje bo la prihodnji seji, ki bo predvidoma e v novembru, med drugim razpravljala in sklepala o spremembi občin-Jcega proračuna o izhodiščih za jednjeročni program razvoja obči-le, o programu dela izvršnega sveta, » analizi gospodarjenja v prvih deve-ih mesecih leta in o poročilu dydrovoda.
NI PROSTORA ZA VSE
i
Med pionirji osnovne šole Ko-:evje je letos zelo veliko zanimanje a šah. Učitelj Jve Stanič, ki že več ■et načrtno poučuje igranje šaha, je go jesen zbral tako veliko število »»čeneev iz 1. in 2. razreda, da se le s težavo spravijo v klubsko šahovsko »bo v domu telesne kulture, kjer majo šahovski pouk vsak petek ob 15. uri.
V. I.
Na osnovi sklepov komiteja bi moral med drugim občinski IS do 15. novembra sprejeti načrt za uresničevanje gospodarske stabilizacije, do 15. decembra pa morajo biti sprejeti programi varčevanja. Člani IS so menili, da je bolje izdelati dober program, pa čeprav nekoliko počasneje, kot slab oziroma površen, pa do roka.
Prispevek stabilizaciji bodo tudi čimbolj stvarno izdelana izhodišča za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja občine, ki bodo usklajena s sklepi partijskih vodstev.
Pripravili bodo tudi analizo programov samoupravnih interesnih skupnosti (SIS). Pri tem si bodo prizadevali, da bodo splošno in skupno porabo obdržali v dogovorjenih mejah, se pravi, da bo nekoliko zaostajala za rastjo družbenega proizvoda.
V	razpravi so bile prikazane nekatere slabosti, ki bodo gotovo škodile prizadevanjem stabilizacije, če jih ne bi strogo odpravljali. Ena takih je gotovo dejstvo, da še nihče ni bil kaznovan zaradi nepokrit ih investicij (in sploh pretiranega trošenja), pač pa se je dogajalo, da je bil celo pohvaljen, oziroma je dobival nagrade. Kdor se je vseh
KOLIKO ZA BORCE?
Sklad za borce bo imel letos skupno 596.085,85 din dohodkov in izdatkov. Za priznavalnine bo porabljenih 548.600 din, za enkratne pomoči 15.000 din, prispevek za zdravstveno varstvo bo znašal 29.300 din, stroški poslovanja sklada pa bodo predvidoma 3.085*85 din.
sklepov in priporočil držal, pa je vedno potegnil krajši konec. V posameznih SIS se kažejo
težnje, da bi imele več upravnega aparata kot doslej. Nevarnost je, da bo zacvetela birokracija. Interesna skupnost pa pomeni združevanje interesov ljudi, se pravi, da naj bi ti ljudje za uresničevanje svojih interesov naredili tudi kaj prostovoljno. Skratka: iskati je treba take rešitve, ki bodo ob najmanjših
stroških dajale kar najboljše rezultate. Ne bi smeli ponoviti napake, ki je bila storjena z ustanavljanjem stanovanjskih podjetij, ki so malo naredila (vsaj takega, za kar so bila ustanovljena), a so porabila za to veliko denarja.
J. P.
dovolj učinkovita, ker prepogosto ni načrtov, gradbenih dovoljenj, denaija itd.
Direktor TOZD NAMA Jože Žagar je sporočil, da je kolektiv NAME že prispeval zaslužek dveh delovnih dni. Hkrati je opozoril, da je tudi v kočevski občini, predvsem v Kolpski dolini, velika revščina in da se ■ domačije že kar brez potresa rušijo.
Direktorjem je bilo zagotovljeno, da bodo dana v časopisih in preko RTV podrobnejša pojasnila o vseh teh zadevah.
ASFALT IN POKOPALIŠČE
Člani krajevne skupnosti Mozelj pri Kočevju skrbno urejajo vas in njeno okolico. Sami so veliko pripomogli pri asfaltiranju ceste skozi vas, trenutno pa urejajo vaško pokopališče.
V. I.
Varčevati in utrjevati gospodarstvo
Komunisti delavci o nalogah v sedanjem obdobju in o svojem delu
Na sestanku aktiva komunistov delavcev, ki je bil 7. novembra, so razpravljali predvsem o svojem dosedanjem delu in nalogah komunistov v sedanjem obdobju.
O svojem dosedanjem delu so menili, da je bilo v glavnem uspešno, da jim za še učinkovitejše delo manjka znanja, kritizirali pa so slabo udeležbo članov aktiva na prav tem sestanku in neaktivnost sicer redkih članov aktiva. Zato so sklenili, da bodo za boljše delo izvolili sekretariat aktiva, da bodo sprejeli pro-
*	gram izobraževanja in da bodo pregledali delavnost članov aktiva, nedelavne člane pa predlagali za razrešitev članstva v aktivu.
Sprejet je bil tudi predlog, da bi aktiv delavcev tesneje sodeloval s krajevnimi skupnostmi, TOZD,'sindikatom, SZDL in občinskimi organi. Posamezne predstavnike organov, organizacij, KS in TOZD bodo v bodoče vabili tudi na svoje seje, da se bodo lahko podrobneje seznanjali z zadevami, o katerih razpravljajo, a jim niso dovolj znane.
Med razpravo o nalogah komunistov v sedanjem obdobju, sc pravi predvsem pri utrjevanju gospodarstva in varčevanju, so zahtevali, da je treba odkriti in kaznovati tiste, ki se ne drže sprejetih dogovorov in sklepov. Opozorili pa so, da morajo biti komunisti o vseh dogajanjih v TOZD in OZD hitro in pravilno obveščeni, sicer ne morejo učinkovito sodelovati pri prizadevanjih za utrditev gospodarstva. V razpravi se je pokazalo, da je ponekod informiranje slabše (LIK), drugod pa dobro (TOZD Draga). Končno so sklenili, da se bo vsak član aktiva vključil v
prizadevanja za stabilizacijo in varčevanje v svoji TOZD.*
Na zaključku sestanka je član izvršnega sveta občinske skupščine Stane Potisck odgovarjal članom aktiva na vprašanja, ki so jih zastavi-
li	na prejšnjem sestanku, nanašala pa so se na asfaltiranje cest in oskrbo Oneka z vodo. Denar za vodovod za Onek je zagotovljen in vodovod je treba čimprej zgraditi, po možnosti še letos, če bo lepo vreme. V zvezi z. asfaltiranjem cest je podal tudi natančne podatke. Zal pa ni imel podatkov o asfaltiranju oziroma popravilu asfalta na odseku ceste Kočevje--Stara cerkev. Zato so sklenili, da
H/lalo ljudi za veliko delegacij
Zato bodo v krajevnih skupnostih volili enotne 10-članske delegacije za vseh 5 SIS - SIS razpolagajo z ogromno denarja, o porabi katerega bodo zdaj odločali delovni ljudje in občani preko delegatov
Na posvetu predsednikov krajevnih skupnosti (KS) in krajevnih organizacij SZDL kočevske občine, ki je - bil 6. novembra, so razpravljali o pripravah na volitve v samoupravne interesne skupnosti (SIS).
Odločili so se, da bodo zbori SIS za področje zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva „dvodomni", se pravi, da jih bosta sestavljala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. „Enodomna" zbora pa bosta imela SIS za področje socialnega skrbstva in kulture.
Zbori bodo šteli v načelu po 25 delegatov, zbori izvajalcev pa 10 do 15.
Okvirno je določeno, da bo imelo vseh 17 KS v zboru 8 delegatskih mest, ostali (TOZD in drugi) pa 16 delegatskih mest.
Volitve članov delegacij bodo 5. decembra v TOZD, 8. decembra pa v KS oziroma splošne volitve. Za vseh 5 SIS bodo v vsaki KS izvolili enotno al3, 10-člansko delegacijo. Ta sklep so utemeljili s tem, da ni ljudi, da bi izvolili za vsako SIS 5-člansko delegacijo, da je tako bolj preprosto in da posebne razmere v za vsako SIS 5-clansko delegacijo, da je tako bolj preprosto in da postane razmere v občini govore v prid taki odločitvi.
Samostojne delegacije bodo imele le KS Kočevje, Draga in Kočevska Reka. Ostale KS se bodo združevale v konferenco delegacij, ki bo volila delegata za sejo zbora. Konference delegacij se bodo sestajale po območjih.
Na sestanku so imeli jnisotni razne pripombe. Največ se jih je nanašalo na ugotovitev, da bodo imele manjše KS težave s kadri, saj so najboljše in najsposobnejše že izvolili v delegacije KS oziroma zho; ra KS občinske skupščine, pa tudi za občinska vodstva organizacij.
Poudarili so tudi, da posamezne SIS razpolagajo z veliko denarja in da je treba zagotoviti, da bo ta denar tudi pametno porabljen. Pratf zaradi tega je potrebna posebna pozornost pri volitvi članov delegacij, delegatov in kasneje predsednika posamezne SIS oziroma njegovega namestnika, pa tudi organov družbene kontrole.
J. P-
OB 15-LETNICI DU J02E ŠEŠKO KOČEVJE
Znanje je najboljši zaklad
Onemogočiti vse, ki se boje izobraženih delavcev
Ob obletnici ustanovitve DU Jože Šeško “ (JŠ) Kočevje smo fe o njeni 15-letni dejavnosti in. todočih nalogah pogovaijali z Grektoijem Petrom Šobarjem ti vodjem centra za šolanje za-►oslenih Danilom Škuljem. Po-edala sta:
„DU je izobraževalna organiza-nja, ki vzgaja in izobražuje odrasle n doraščajočo mladino. Da bi DU 5im uspešnejše vzgajala in izobraže-/ala, se njena dejavnost neprestano prilagaja potrebam delovnih in drugih organizacij ter občanov.
V	prvem obdobju delovanja De-avske univerze (DU) je bilo pogrebno predvsem razvijati interese za izobraževanje, s svojim delom prispevati k uveljavljanju izobraževanja odraslih ter k njegovemu ustreznemu družbenemu vrednotenju.
Izobraževanje odraslih postaja sestavni del vseh naših prizadevanj, da bi delovni ljudje postali resnični nosilci našega napredka.
V	zadnjem času je DU Jože Šeško Kočevje na področju družbenega izobraževanja usmerila svojo dejavnost predvsem na množično usposabljanje samoupravljalccv s seminarji. Ža večino teh seminarjev DU sama pripravlja programe. Na področju družbenega izobraževanja je za letos predvidenih 1.200 pedagoških ur.
Glede na to, da se pri izobraževanju odraslih lahko najhitreje prilagajajo programi resničnim potrebam slušateljev in s tem tudi odzivom potreb delovnih organizacij, je naša DU razvila bogato dejavnost na področju izobraževanja v oddelkih srednjih šol za odrasle. Studijska središča (matične šole) za te šole so v Ljubljani, slušatelji pa poslušajo predavanja in opravljajo izpite v glav-
nem v Kočevju v okviru študijskih skupin. Predavanja so v popoldanskem oziroma večernem času. Za letos je v teh študijskih skupinah predvidenih 3.400 pedagoških ur. Število študijskih skupin narašča iz leta v leto. Tako bodo v izobraževalni sezoni 1974/75 delovale študijske skupine naslednjih srednjih šol: dveletne administrativne šole (v okviru Šolskega centra za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani), dveletne srednje komercialne šđle in poslovodske šole (v okviru Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani), ekonomske srednje šole (v okviru ESS v Ljubljani), tehniške srednje šole za strojno stroko po skrajšanem programu za kandidate s končano ustrezno poklicno šolo (v okviru TSS za strojno stroko v Ljubljani), tehniške srednje šole za lesno stroko po skrajšanem programu za kandidate s končano poklicno lesno Šolo (v okviru TSS za lesarstvo v Ljubljani) ter delovodske elektrotehniške šole za jaki in šibki tok (v okviru Tehniške elektro šole v Ljubljani). V vse te študijske skupine je vključeno okrog 300 slušateljev.
Brez znanja ni samoupravljanja
Naša DU skuša delovnim organizacijam in posameznikom nuditi tu-
di strokovno pomoč z organizacijo raznih tečajev in seminarjev iz dodatnih znanj, ki so potrebna zaradi zahtev delovnega mesta, niso pa vezana na šolsko spričevalo (splošno in strokovno izobraževanje). Tako organizira tečaje iz strojepisja in knjigovodstva, o psihologiji prodaje, tečaje tujih jezikov po sodobnih metodah v sodelovanju z DU Cene Stupar iz Ljubljane (angleškega, nemškega in italijanskega jezika) in dru-ge.
V sestavu naše DU deluje tudi osnovna šola za odrasle, ki izdaja splošno veljavna spričevala. Namenjena je predvsem občanom, ki si iz kakršnihkoli razlogov niso pridobili popolne osnovne izobrazbe v redni šoli in so stari najmanj 17 let.
Od 1. septembra 1972 dalje deluje pri naši DU tudi poklicna šola za prodajalce za mešano stroko, dislocirani oddelek šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani, kot redna oblika šolskega dela.
V osnovni šoli za odrasle ter v poklicni šoli za prodajalec je za letos predvidenih 2.600 pedagoških ur. Tako ima naša DU za letos predvidenih blizu 8.000 pedagoških ur, od katerih je večji del že realizirala.
Tudi DU se mora v smislu ustave organizirati tako, da bo program zavoda odraz zadovoljevanja potreb delavcev. Omenimo naj samo ugoto-
vitev na seminarju za vodstva organizacij ZK v občini, kjer je sodeloval
7
/" .
Peter Šobar, direktor DU Jože Šeško Kočevje: „Ko združujemo interese za zadovoljevanje skupnih potreb, ne smemo pozabiti, da moramo samoupravno združiti tudi denar za zadovoljevanje teh interesov. Pri tem pa moramo uskladiti želje in možnosti./4 (Foto: F. Brus)
bodo na prihodnjo sejo povabili predstavnika Cestnega podjetja Novo mesto, da jim bo odgovoril na to vprašanje in še na nekatera druga.
Dobili so tudi odgovor na vprašanje v zvezi s plačevanjem članarine, vendar z njim še niso bili popolnoma zadovoljni.
J. P.
tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc:
,Zveza komunistov v občini se mora zavzemati za to, da bo delavska univerza, ki lahko opravlja sistematično in trajno izobraževalno dejavnost, imela take pogoje, da bo svoj obstoj v celoti upravičila.*
Zaključek je vsekakor rezultat ugotovitev, da lahko razvijamo samoupravne odnose in s tem zago-tovimo napredek družbe, kjer naj bi delavski razred neposredno in samostojno izvrševal svojo oblast le, čc bodo delavci razpolagali s primernim strokovnim in družbeno-poli; tičnim (samoupravnim) znanjem.“
V	razgovoru je bilo poudarjeno, da mora biti kratkoročni in dolgoročni program dela delavske univerze Jože Šeško Kočevje sprejet v delovnih kolektivih. Pri njegovem sprejemanju pa morajo biti pazljive predvsem vse politične organizacije v delovnih organizacijah, da ne bi tehnokratski in birokratski elementi, ki sc boje izobraženih delavcev, imeli pri sprejemanju glavno besedo. Zavedati se moramo, daje denar, naložen v znanju, dolgoročna investicija.
PROSTA DELOVNA MESTA
PODJETJE DOMINVEST, NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 8
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. EKONOMIST-PROGRAMER '
2. ANALITIK-PROGRAMER
3. DVA GRADBENA TEHNIKA
4. REFERENT ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji:
pod 1: visoka izobrazba ekonomske smeri,
pod 2: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
pod 3: dokončana srednja šola gradbene smeri,
pod 4: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri in
3 oz. 6 let delovnih izkušenj.
Ostali pogoji po sporazumnem dogovoru.
Kandidati za objavljena prosta delovna mesta naj ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov podjetja.
Vse informacije lahko interesenti dobijo pri splošni službi Podjetja.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Sevnica
ponovno razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA OTROŠKEGA VRTCA „CICIBAN" SEVNICA
Pogoji: na razpis se lahko prijavijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje po 13. in 28. členu zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki imajo moralno-politične kvalitete ter vsaj 5 let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgojno--izobraževalnem delu. Prijavi je potrebno priložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju navedenih pogojev. Rok za prijavo je 30 dni po objavi razpisa.
Osnovna šola v Metliki
razpisuje za delo v otroškem vrtcu prosto delovno mesto
MEDICINSKE SESTRE PEDIATRIČNE SMERI za nedoločen čas.
Preizkusno delo 3 mesece.
Prijave sprejema ravnateljstvo šole 8 dni po objavi razpisa.
pravi naslov za denarne zadeve
ker smo naše poslovne enote
prek terminalov povezali
z našim elektronskim računskim centrom,
poslujemo še hitreje,učinkoviteje in zanesljiveje;
zdaj imamo se več Časa,
da prisluhnemo vsaki vaši želji
ljubljanska banka
■ " ""
PROSTO DELOVNO MESTO!
Delovna skupnost
TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SEVNICA
razpisuje delovno mesto ŠOFERJA AVTOBUSA NA BLANCI za nedoločen čas
Pogoji: šola za voznike motornih vozil z opravljenim izpitom D kategorije in najmanj dveletna praksa.
Osebni dohodki po sporazumu o delitvi dohodka in oseb- -nega dohodka.
Stanovanja na Blanci ni.
Prijave pošljite v roku 15 dni po dnevu objave razpisa na TIS Sevnica, Heroja Maroka 17.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za razpis delavcev v Kmetijski zadrugi Trebnje
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta:
1. DIREKTORJA ZADRUGE (REELEKCIJA)
2. VODJA KOMERCIALE (REELEKCIJA)
3. VODJA KMETIJSKE IN KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE TER TRGOVSKE DEJAVNOSTI (REELEKCIJA)
4. VODJA MESARSKE ENOTE (REELEKCIJA)
Pogoji:
pod tč. 1: visokošolska izobrazba agronomske smeri ali ekonomske smeri in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih;
pod tč. 2: visokošolska izobrazba s 5-letno prakso ali višja šolska izobrazba z 8-letno prakso samostojnega dela v komerciali;
pod tč. 3: visokošolska izobrazba kmetijske stroke in najmanj 2-letna praksa v proizvodnji ali srednja šola kmetijske smeri z najmanj 10-letno prakso;
pod tč. 4: izobrazba VK delavca s 3-letno prakso samostojnega dela v stroki.
Kandidati za navedena delovna mesta morajo imeti moralno -politične kvalifikacije.
Prijave pošljite do 30. novembra 1974 komisiji za razpis delavcev pri Kmetijski zadrugi Trebnje.
f	I	“N
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3/11, telefon 21-319; 21-640
Občane in delovne organizacije obveščamo, da bo v decembru in januarju
VPISOVANJE V ŠOLE ZA ODRASLE
I.
V 1. LETNIK DELOVODSKE ŠOLE naslednjih strok: -STROJNE
- AVTOMEHANSKE
- LESNE
-ELEKTRO
Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali poklicno šolo navedene stroke in triletno delovno dobo v isti stroki. Šolanje traja 2 leti oziroma 4 semestre. Pouk je v popoldanskem času. V vsak oddelek bomo sprejeli po 30 kandidatov. Interesenti naj do 2. decembra t. I. pošljejo na naš naslov prošnjo, kolkovano z 2 din državne takse, s prilogami: spričevalo o dokončani poklicni šoli, izpisek iz matične knjige in potrdilo o triletni delovni dobi v stroki. Redni pouk bomo pričeli 1. februarja 1975, v decembru in januarju pa bo pripravljalni seminar.
II.
V 6., 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Šolanje za en razred traja pet mesecev. Pouk je vsak dan, razen ob sobotah, v popoldanskem času. Interesenti naj do 6. januarja 1975 pošljejo na naš naslov prošnjo, kolkovano z
2 din državne takse, s prilogama: zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige. Pouk bomo pričeli 1. februarja 1975.
III.
TEČAJI ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA PO AV METODI
Program je razdeljen na pet stopenj. Vsaka stopnja obsega 100 učnih ur v enem semestru. Pouk je dvakrat na teden po
3 učne ure v popoldanskem času. Pouk bomo pričeli 1. februarja 1975. Prijave sprejemamo do 6. januarja 1975.
v__________________________________________________J
ŠOLSKI CENTER KRŠKO
PONOVNO RAZPISUJE naslednji prosti delovni mesti:
1. RAČUNOVODJA,
2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA.
Kandidati za obe delovni mesti morajo imeti ustrezno srednjo izobrazbo in nekaj let prakse v ustrezni stroki.
Pismeno prijavo, spričevalo o ustrezni izobrazbi ter kratek življenjepis naj pošljejo kandidati na naslov: Šolski center, Krško, Hočevarjev trg 1, in to v 15 dneh po objavi razpisa.
bssssbs
Četrtek, 14. novembra - Lovrenc Petek, 15. novembra - Leopold Sobota, 16. novembra - Otmar Nedelja, 17. novembra - Elizabeta Ponedeljek, 18. novembra - Roman Torek, 19. novembra - Izak Sreda, 20. novembra - Edmund Četrtek, 21. novembra - Marija
LUNINE MENE
21. novembra ob 23.39 uri - prvi krajec
BREŽICE:	15.	in 16.	11.
ameriški barvni film „Trdnjava smrti1'. 17. in 18. 11. ameriški barvni film „Bukanjerosti44. 19. in 20. 11. španski barvni film „Ljubila sem goljufa44.
ČRNOMELJ: 17. 11. angleški barvni film „Kraljica za tisoč dni44.
STANOVANJA
IŠČEM sobo v Novem mestu. Enkrat na teden lahko pomagam pri pospravljanju stanovanja. Naslov
. v upravi lista (2633/74).
BRAT in sestra iščeta po možnosti opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (2639/74).
MLAD ZAKONSKI par išče opremljeno ali neopremljeno sobo ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (2646/74).
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, najraje Nad mlini, vzamem v najem ali odkupim. (Delno gotovina, ostalo z odplačevanjem za čas 6 let). Vse drugo po dogovoru. Telefon 21-227.
OGREVANO sobo oddam dekletu, ki bi delno pazila na štiriletno deklico. like Vaštetove 8, Novo mesto.
ODDAM sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice s posebnim vhodom. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (2677/74).
Motorna vozila
PRODAM dvoosni traktor Pasquali 18 KS, skoraj nov, z ugodnimi pogoji. Pavla Ban, Pesje 17, 68270 Krško.
UGODNO prodam rabljenega fička. Naslov v upravi lista (2653/74).
PRODAM nov mini dvoosni traktor s priključki, primeren za vrtnarje in majhna posestva. Prikolica nosilnosti 500 kg, kosa - širina grebena 90 cm, plug, osipalnik in okopalnik. Ponudbe pod „CENA
18.000,00“.
SPACKA 1966, dobro ohranjenega, registriranega do julija 75, prodam. Milan Pavlič, Roje, Šentjernej.
PRODAM FIAT 750, letnik 1971. Anton Ban, Ragovska 7, Novo mesto.
PRODAM zastavo 1300, prevoženih
•	11.000 km ali zamenjam za zasta-
vo 750. Volčičeva 24, Novo mesto.
UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1971. Kapevski, Nad mlini 43, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1971.. Jože Vene, Žvabovo 3, Šentjernej.
UGODNO PRODAM osebni avto Zastava 1300, letnik 1968, v voznem stanju. Informacije dobite na naslovu: Mikič, Novo mesto, Jerebova 16/11..
PRODAM renault R 8, letnik 1970. Marjan Seničar, Smolenja vas 33, Novo mesto.
ZARADI ODHODA na odsluženje vojaškega roka nuino prodam NSU prinz 1200, letnik 1970, dobro ohranjen. Dnevi ogleda petek popoldne, sobota in nedelja dopoldne. Volčičeva 66, Novo mesto.
PRODAM traktor Agria, 20 KS, s priključki, malo rabljen, ali zamenjam za Fejguson 35 KM. Avgust Resnik, Anže 4, Brestanica.
PRODAM
UGODNO prodam 13 in 15-colski
G mi voz. Bulc, Jurčkova pot 73, ubijana.
UGĆDNO prodam dolgo belo poročno obleko z dolgim belim plaščem, obrobljenim s hermelinom. Naslov v upravi lista (2550/74).
VIBRACIJSKO MIZO, primerno za betonažo robnikov in stebrov za vinograde, prodam. -Informacije na telefon (068) 71-098.
20. 11. ameriški barvni film „Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš44.
KOSTANJEVICA: 17. 11. francoski barvni film „Bulvar Ruma44.
KRŠKO: 16. in 17. 11. italijanski barvni film „Churchillovi leopardi, 20. 11. francoski barvni film „Zaklad na vrhu nebotičnika44.
METLIKA: 15. do 17. 11. ameriški film „Stan in Olio uboga brata44, od 20. do 21. 11. ameriški barvni film „Catch 2244.
MIRNA: 16. in 17. 11. „Vohunka Darling Lili44.
NOVO MESTO: od 16. do 18.
11.	ameriški barvni film „Dvoboj44, od 19. do 21. 11. angleške barvni film „Orel v kletki44.
RIBNICA: 16. in 17. 11. ameriški barvni film „Rdeči gusar44.
SEVNICA: 16. in 17. 11. „Nekoč je bil malopridnež.44 20. 11 angleški film „Do poslednje kaplje krvi44.
ŠENTJERNEJ: 26. in 27. 11. „Blažen med ženami44.
TREBNJE: 16. in 17. 11: ameriški barvni kavbojski film „El Con-dor44. 20. 1 1. poljski barvni vojni film „Vesterplate44.
ŠPORTNI otroški voziček, rdeč, znamke Tribuna, odlično ohranjen, prodam. Telefon (068)71-098.
PRODAM malo rabljeno harmoniko Melodija-Violeta I, 80-basno. Naslov v upravi lista (2645/74).
PRODAM sedežno garnituro in črno-beli televizor Panorama. Jež, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 22-757.
PRODAM spalnico z jogi vložki za
5.000.00 din. Ogled 14., 15. in 18. novembra od 15. do 17. ure. Artač, (pri Špelku), Irča vas 65, Novo mesto.
UGODNO prodam spalnico. Kapevski, Kettejev drevored 49, Novo mesto.
UGODNO prodam malo rabljena lepa nemška oblačila in obutev za deklice v starosti od 7 do 10 let. Naslov v upravi lista (2662/74).
PRODAM spalnico, mahagonij, za
3.000.00 din. Ogled po 15. uri. Šnideršič, Straža 86.
UGODNO prodam televizor Čajevec in 4000 kom. betonske strešne opeke. Jože Vajdič, Brestanica 142.
PRODAM sadike sadnih dreves na vegetativnih podlagah. Stane Prešeren, Lobetova 42, (Žabja vas) Novo mesto.
PRODAM vinograd in nekaj travnika v Spodnjem Lakencu pri Mokronogu. Naslov v upravi lista (2631/74).
PRODAM vinograd v Novi gori. Sončna lega, primerno za vikend,
' dostop z avtomobilom. Alojz Pavček, Podgora 14, 68351 Straža.
PRODAM 14 arov vinograda v Kali-ševcu s hramom in vsem inventarjem, primerno za vikend. Elektrika v bližini (15 m). Dostop možen z avtomobili. Jože Borko, Reštanj 38, Senovo.
PRODAM vikend na Brezovici 18, Šmarješke Toplice. Bogomir Erjavec, Svabičeva 15, Ljubljana.
PRODAM enodružinsko hišo z gospodarskim poslopjem in enim hektarjem zemlje, na sončni legi, primerno za vikend, na Ledini pri Sevnici. Elektrika, voda, prevoz z avtomobili. Oglasite se na naslov: Anton Impcrl, Cesta na grad 27, Sevnica.
POSEST
SLOVENIJA PROMET - TOZD FILIALA LJUBLJANA, sek. nepremičnin, Ljubljana, Miklošičeva 20, telefon 314-296:
Hiša, 3-sobno stanovanje, komfortno, 1955, vseljiva, garaža, 1000 m2 vrta, pri Dolenjskih Toplicah,
280.000 din.
Posestvo - hiša, 1958, gospodarsko poslopje, zemlje 9000 m2, vse takoj vseljivo, Velika Loka-Čatež, 307.000 din.
Hiša - 4 sobna komfortna, vseljiva, Velika Loka-Catež, 200.000 din.
Hiša, stara, vseljiva, pri Ribnici na Dol., 120.000 din.
Hiša 5 in 1/2-sobna, 1965, garaža, lep vrt, centralno ogrevana, takoj vseljiva, Litija, 565.000 din.
Hiša, 4-sobna, komfortna, z garažo, takoj vseljiva, Dobrepolje,
230.000 din. V prodaji imamo še več drugih nepremičnin v Ljubljani in drugih krajih. Informacije dobe kupci v naši pisarni od 7. do
12.	ure.
RAZNO
ALOJZ ZAJC, Sušice nad Dol. Toplicami, izdeluje in prodaja strešno opeko. Nekaj opeke .na zalogi. Oglasite se na naslov: Alojz Zajc, Na žago 1, Novo
mesto. Prevoz zagotovi Alojz Zajc mlajši.
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
NAŠLA sem žensko uro. Dobite jo pri Anici Šmid, Trdinova 5 A, Novo mesto.
17. NOVEMBRA bo praznoval 50-letnico svojega življenja ŠTEFAN FIFOLT iz Soteske. Še mnogo zdravih let med svojimi dragimi mu želijo: žena Marica, hčerke Brigita, Vera in Marjana z družino.
DRAGEMU sinu in bratu IVANU BRULCU, .ki služi vojaški rok v Murski Soboti, ^želijo za 19. rojstni dan vse najlepše mama, ati in sestra z družino.
DRAGEMU STANETU AVSCU iz Kota pri Semiču pošiljamo za 50-letnico iskrene čestitke in tople želje za dobro zdravje in osebno srečo. Hkrati čestitamo za rojstni dan tudi Zdenki. Žena Danica, hči Zdenka, starši in drugo sorodstvo.
LJUBIM staršem DRAGI IN DUŠANU R USTJI iz Novega mesta želijo ob 25-letnici zakona še veliko veliko srečnih skupnih let otroci: Nataša, Drago z ženo, Marija z družino in Igor.
DRAGEMU očetu, dedku in pradedku FRANCU PODRŽAJU iz Panove vasi pri Grosupljem želijo za njegov 82. rojstni jubilejni dan veliko sreče in zdravja in še mnogo zdravili in zadovoljnih let med nami. Hčerka Tončka, sinova Francelj in Jože z družinama. Čestitki se pridružujeta vnukinji Betka in Milena z družinama ter vsi Medletovi.
&
assmnn
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
NIKOLAJA CRNICA
iz Bednja št. 13
se zahvaljujemo sosedom in ostalim vaščanom za nudeno pomoč in izraze sožalja ter vsem, ki so ga spre-milina njegovi zadnji poti.
Žalujoči:	žena, sinovi in
hčere z družinami
Ob nenadomestljivi izgubi naš< drage žene, mame, stare mame sestre in tete
JOŽEFE STARIČ, roj. JUDEŽ iz Bogneče vasi pri Trebelnem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vaščanom za njihovo nesebično pomoč, dr. Anteju Munetiču in dr. Vilfanovi za njun trud ter zdravstvenemu osebju splošne bolnice Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Šentruperta za opravljeni obred in poslovilne besede, kolektivom Dane, Presada in TGO Mirna pa za podarjene vence in izrečeno sožalje.
Žalujoči:	mož Janez in
otroci z družinami ter drugo sorodstvo Bogneča vas, dne 7. novembra 1974
Nenadoma nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE MARINČIČ
iz Škemljevca
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Še posebno pa se zahvaljujemo kolektivu Delikatese KZ Krka Novo mesto in gasilskemu društvu iz Suhoija.
Žalujoči: žena Rozalija, sino-
vi	Jože, Marko in Branko ter sestri Marija in Anica z družinama.
Škemljevec, 5. novembra'1974
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA KAMBIČA
iz Gradnika 7 pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, podjetjema IMV-obrat Suhor in Iskri Semič za podarjene vence in cvetje ter izraze sožalja. Hvala vsem sosedom in znancem, ki ste našega očeta spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo sc tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Jože, hčerki Lojzka in Micka z družinami in hčerka Anica
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše mame, stare mame in prababice
IVANKE BAHOR
iz Loke pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njefli zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi društvu upokojencev, godbi in duhovniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so ji krajšali dneve v času bolezni ter vsem, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat vsem skupaj hvala. Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, prababice
KATARINE VUKŠINIČ
roj. KLEMENČIČ iz Božakovega pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za pismena ali ustna sožalja in vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo kolektivu bolnice Kranj, osnovni šoli Valentina Vodnika iz Zg. Šiške, zdravniku iz Metlike za nesebično pomoč in lajšanje bolečin, pevcem za žalostinke in duhovščini za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
MARIJE JCNEZ
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovane vence in cvetje TOZD Gozdarstvu Crmošnjice, tovarni zdravil Krka Novo mesto, Gorjancem Straža, župnišču Dol. Toplice, vsem zdravnikom in osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Šebeniku in družini Vidic, ki sta nam pomagala v hudih trenutkih in nam nudila vso pomoč.
Žalujoči: mož Franc, hči Darinka, Franc, Vesna in Stanko ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila draga žena iq ljuba mamica ter hčerka
ANICA KORASA
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom, prijateljem in sosedom, kolektivu KZSZ.Novo mesto, osnovni šoli Grm, gimnaziji, zdravnikom novomeške bolnišnice ter duhovščini. Prav lepa hvala dr. Janezu Janžekoviču za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, sinova Sandi in Jurček, mama, brata Slavko in Franci z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre
MARIJE ŽIVIČ
Bojsno 43
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in ostalim za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Šribarju in dr. Sušinu za pomoč v.času bolezni. Zahvaljujemo sc vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala.
Žalujoči: mama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
6.	novembra smo*se na šmihelskem pokopališču za vedno poslovili od naše skrbne in zlate žene, mame, babice, tete in tašče
MARIJE GOLOB
roj. VESEL iz Birčne vasi št. 18
Zahvaljujemo se vsem, ki sojo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in njen prerani grob zasuli s cvetjem, ki ga je v svojem življenju tako zelo ljubila. Iskrena zahvala vsem, ki so ji v kratki in težki bolezni lajšali trpljenje, nam pa izrazili ob njenem slovesu besede sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, kolektivu SGP Pionir, duhovniku za opravljeni obred, sosedom in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Lenka, Anica in Ivica z družinami, sestra Fani, brat Dominik z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strička
JANEZA KASTELICA
iz Velikega Cerovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo inž. Komunalnega podjetja Juliju Kavšku za poslovilne besede pri odprtem grobu enako župniku za za obred in poslovilne besede. Najlepša hvala za podarjene vence Komunalnemu podjetju, tovarni Labod Novo mesto, sorodstvu in gasilcem s Suhorja, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Ivan, hčerki Marija in Darinka z družino, brata Jože in Tone z družinama, sestra Micka z družino ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič .
UREDNIŠKI ODBOR:, Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Tcppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinaijev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9 OGLASI: l*cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od-28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	n
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK. v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
22
DOLENJSKI LIST
§t. 4C (1321) - 14. novembra 1974
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 14. novembra:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo Stopnjo
-	Slovenci na Koroškem pod pritiskom nacizma. 10.15 Po Talijinih Poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za neše goste iz 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.45 Vrtiljak.
17.20	Iz domačega opernega arhiva.
18.35	Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 23.05 Literarni nokturno.
PETEK, 15. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska 50la *za nižjo stopnjo - Kako so se rastline pripravile za zimo. 11.00 “oročila - Turistični napotki za na-
*	goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dragan Henzak: Mare-uea v sadnem vrtu. 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo ^aro .. - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak44. 18.15 Signali. 19.40 Minute z Alpskim kvintetom. 19.50 Lahko ?°č, otroci! 20.00 Besede in zvoki
12	logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA,	16. NOVEMBRA:
°-10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik trobel: Poročilo o obsegu letošnje-
8a semenarjenja s priporočili. 12.40 9° bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 Vrtiljak. 19.40 Minute z ansamblom Dorka Škober-neta. 19.50 Lahko noč, otroci!
21.30 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 17. NOVEMBRA: "•07 Radijska igra za otroke -Marko Fran kič: „Tramvaj pravljica . 9.05 Še pomnite, tovariši. ..
10.05	Koncert iz naših krajev. 11.00 " “°ročila - Turistični napotki za na-^ goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Na-?* Poslušalci čestitajo in pozdravljajo- 14.05 - 18.00 Nedeljsko popoldne. 18.03 Radijska igra - Vlado Vukmirovič: „Polnočni ekspres44.
19.40	Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 18. NOVEM-“RA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 j^an svet pravljic in zgodb. 11.00 “oročila - Turistični napotki za nase goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Erjavec: Mlečnost lisastih krav v naših in tujih Iejskih okoliših. 12.40 Pihalne |odbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši po-^»ušalci čestitajo in pozdravljajo.
•45 „Vrtiljak44. 19.40 Minute z ^samblom Mihe Dovžana. 19.50
Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 19. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Dražgoška bitka. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti -inž. Marjan Lipoglavšek: Izdelava bukovega prostominskega lesa.
12.40	Po domače. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro.
15.45 „Vrtiljak44 18.05 V torek na svidenje! 19.40 Minute z ansamblom Silvestra Mihelčiča 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 20. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Miklavc:	Poljedelsko
pospeševanje v severozahodni Sloveniji. 12.30 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45 „Loto vrtiljak44. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko
RADIO BRE2ICE
ČETRTEK -	14. novembra:
16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB 1630 -
17.00 - Aktualnost tedna, obvestila in reklame 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA — 16. novembra: 16.00
- 16.30 - Malo za vas - nekaj za vse 16.30 — 17.00 - Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja
17.00 - 17.30 - KRONIKA, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše 17.30 -
18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA -	17. novembra:
10.00 - 11.00 - Koncert iz naših krajev - iz Brežic 11.00 - 12.30 -Domače zanimivosti - Kakšne učno-vzgojne uspehe smo v brežiški občini dosegali v preteklem šolskem letu - Za naše kmetovalce: ing-. Alojz Muster - Breskve na novi podlagi - Poročilo z zasedanja vseh zborov skupščine občine Krško -obvestila, reklame in spored kinematografov 12.30 - 15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK - 19. novembra: 16.00
- 16.30 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Toneta Žagarja, Pbročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici 16.30 - 17.00 — Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00
- Mladi za mlade
noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. .
ČETRTEK, 21. NOVEMBRA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Na rižiščih v delti Iravadija. 10.05 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lea Milharčič: Kakšen pomen ima varstvo rastlin glede na človekovo okolje? 12.40 S pihalnimi godbami.
13.30 Priporočajo vam... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak44. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.30 Majda "Sepe, naš nocojšni gost.
RADIO SEVNICA
Nedelja, 17. novembra: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.30 minute s slovenskimi popevkami - 11.45 nedeljski intervju - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 14.30 zaključek programa
Sreda, 20. novembra: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -
16.45 kotiček za šoferje - Jesen za volanom - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17.40 mladinska oddaja - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moramo in kaj moremo - 18.00 Zaključek programa
Sobota, 23. novembra: - 16.00 sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del -
16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 14. NOVEMBRA:
8.10 TV v šoli (Zg) — 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) -	16.30	Madžarski	TVD
(Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) -
17.35 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj-) — 18.20 Svet v vojni — serijski dokumentarni film (Lj) -
19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucović - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.20 Četrtkovi razgledi (Lj) -- 21.50 J. Haydn:	Godalni kvartet, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj).
PETEK, 15. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina
- ponovitev (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) — 17.20 Veseli tobogan: Slovenske Konjice - II. del (Lj) — 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Pevski tabor Šentvid - I. del (Lj) -
18.35 Mozaik (Lj) — 18.40 Električni štedilnik (Lj) - 18.50 Dosežki svetovne znanosti: Mars ni več skrivnost (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -19.55 Propagandna reportaža (Lj) -
20.00	3-2-1 (Lj) - 20.10 Toplina tvojih rok - celovečerni film (Lj) —‘
21.30 TV kažipot (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 16. NOVEMBRA:
9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) — 13.25 Nogomet Proleter: Vardar - prenos (do 15.15) (Bg, Lj) •- v odmoru Propagandna oddaja 17.45 Trboveljski oktet -narodna glasba (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) -
18.25 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Človek ne jezi se (Zg) — 20.30 Moda za vas — barvna oddaja (Lj)* - 20.40 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Onkraj maščevanja - barvni film (Lj)
- ... TV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 17. NOVEMBRA:
9.25 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj). 10.15 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Živlenje v gibanju, barvna filma (Lj). 11.10 Poročila (Lj). 11.15
Ljudje in zemlja (do 12.15) (Lj). Nedeljsko popoldne: Mladi za mlade, Ptujski festival - IV. del, Za konec tedna. 16.40 Košarka Partizan : Zadar - prenos (Bgd, Lj), v odmoru Moda za vas (Lj). 18.10 Vidocq -serijski barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19,55 3—2—1 (Lj). 20.00 M. Božič: Človek in pol — barvna TV nadaljevanka (Zg). 21.05 Branlčevo
-	I. del iz serije Karavana (Lj).
21.35	Športni pregled (Sa). 22.10 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 17.35 E. Majaron: V znamenju dvojčkov -
II..	del (Lj). 17.55 Objomik (Lj).
18.10 Od zore do mraka (Lj). 18.40 Razvijanje družbene zavesti in socialne vrednosti (Marksizem) (Lj).
19.10 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj).
19.30	TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1	(Lj). 20.05 I. Kušan:
Prihopati - drama TV Zagreb (Lj).
20.50	Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj).	21.00 Kulturne
diagonale (Lj).	21.30 Mozaik
kratkega filma: Claus Dibiasi -barvni film (Lj). 21.55 TV dnevnik (Li).
TOREK, 19. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg).	17.40	F.
Forstnerič: Kruh (Li), 17.55 TV obzornik (Lj). 18.10 Življenje v gibanju, barvni film (Lj). 18.35 Mozaik (Lj). 18.40 Ne prezrite: Pomorski muzej - Piran (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.05 Mi med seboj (Lj). 20.55 Propagandna oddaja (Lj). 21.05 T. Hardy: Mračni Jude
- barvna TV nadaljevanka (Lj).
21.50	TV dnevnik (Lj).
SREDA, 20. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 15.25 TV v šoli: Glasbeni pouk, Otroški vrtec (Beograd). 17.20 Zgodba o deklici Margareti - barvni film (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Oportunisti -reportaža TV Beograd (Lj). 18.35 Mozaik (Lj). 18.40 Mladi za mlade
- Trezna presoja - barvna oddaja (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj).
19.20	Cikcak (Lj).	19.30	TV
dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj).
20.05	Skrivni dosje - film (Lj).
21.40	Propagandna oddaja (Lj).
21.45	TV dnevnik (Lj). 22.00 Namizni tenis Jugoslavija : Japonska
- posnetek srečanja v Beogradu (Lj).	,
ČETRTEK, 21. NOVEMBRA:
8.10	TV v šoli (do 9.35) (Zg). 9.50 Kongres Zveze mladine Jugoslavije
- prenos (Bg). 14.30 Francoščina (do 15.30) (Bg). 16.45 Košarka Borac : Radnički — prenos iz Čačka (Bgd, Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj).
19.30	TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.10 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič - TV nadaljevanka (Lj). 20.55 Kam in kako na oddih (Lj). 21.05 Četrtkovi razgledi:	Domov (Lj).	21.35
Miniature:	Lebič:	Korant (Lj).
21.50	TV dnevnik (Lj).
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici rodile: Josipa Šmajgl iz Rada-kovega — Liljano, Metka Gasior iz Zupeče vasi - Mojco, Nada Bašima-movič iz Drenja - Denis, Karolina Štefanič iz Mrtvic - Polono, Danica Jaklenec iz Rakovega Potoka -dečka, Ana Gošek iz Dovškega -Jožeta, Jana Gramc iz Kamenca — Roberta, Marija Štrbulec iz Miha-lovca - Sonjo, Rozalija Kovačič iz Loč - dečka, Marijana Rešetar iz Laduča - Vedrana, Marija Libenšek iz Artič - deklico, Baerbel Predanič iz Krškega - deklico, Marija Bjelič iz Brežic - dečka, Slavica Lubšina iz Krške vasi - dečka, Milena Hervol iz Župelevca - Milenka, Pavla Koretič iz Boštanja - Franca, Marija Bratanič iz Bukoška -dečka, Bariča Prosenik iz Jesenic na Dol. — deklico, Jožefa Klenovšek iz Sevnice - dečka. ČESTITAMO!
BR.KRONIKA NESREČ
Pretekh teden so se ponesrečili in iskali pomoči v naši bolnišnici: Gizič Drago iz Podvrha je padel na cesti in si poškodoval L nogo; Kerin Alojz, sin delavca iz Selc pri Leskovcu si je pri zid. delu poškodoval prst na roki; Škaler Franc, šofer iz Brežic je v službenem času padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo; Bogolin Anton delavec iz Breg ' pri Leskovcu je padel z motorjem in si poškodoval obraz; Radej Martin, transportni delavec iz Reštanja je na poti v službo padel z motorjem in si poškodoval levo nogo; Strelec Jožefa, soc. podpiranka iz Pleterij je padla iz postelje in si poškodovala prsni koš; Sluga Antonija, gospodinja iz Mosteca si je s strojem za ličkanje koruze poškodovala levo roko; Bizjak Majda, hči skladiščnika iz Ribnice se je poparila po obeh rokah in telesu.
inDUSTRIJR m□ T□ RnIH VOZIL novo fTlESTD
inDUSTRI JR mOTORniH VOZIL nOVOfflESTO
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo
ivo pirkovič:
o svobodni republiki pod gorjanci bi njenem kirovskem junaku piparju bakšetu
18
^ V gostem grmovju kakih dvesto metrov proti jošići so partizani našli skrit osebni avtomobil, so ga bili legisti še junija ukradli upokojenemu JfJŽeniiju Jožetu Langeiju, graščaku naPogancih. ^J°že Rakoše, Gabrje, 13. nov. 1956.)
Kdo sta bili žrtvi, ki so ju legisti v naglici zad-J1 trenutek pred begom ubili in zagrebli, ne bo j?Jorž nikoli znano. Misliti je treba na tri jetnike, vjj je Čukajne-Džuro zjutraj prejšnji dan še j upi žive pri St. Joštu. Znano je le, daje od tiste r°jice uspelo Janezu Juršiču z Dolža pobegniti. Ve so imeli časa, niso legisti žrtev nikoli zako-
1	v taboru samem. Njihovo pokopališče s kaki-
1	šestdesetimi grobovi - vseh niso nikoli odkrili jTSo po vojni našli v bližnji gozdni grapi. Neki vir ; ®nuje grobove v Vidmaijevi hosti.
Št ?es*aPovec Milovan Zelen dobi v legističnem ^abu kot adjutant kapetana Janka Debeljaka-j.°Vanija takoj prvo besedo. Tako Nemci odslej lo ntKrolirajo 411 vodij° ^di belo gardo, vendar žeto . *mo *n previdno, da ni med nemškim agen-50°? *n legističnim poveljnikom nikoli opaziti ne-JW ali celo prepirov. Vendar se Zelen, ki se x s.ei predstavlja kot Slavko Jurič, nikoli ne Šteje ^Jegista. Ne najdemo ga v nobenem četnem spi-3» ni ga na nobenem plačilnem seznamu niti v *vih poveljujočega osebja. Tudi oblači se dru-e kot beli. Nosil je visoko, črno kučmo, ne,eč> je to njegova iznajdba in da so ga začeli Ne eri beli oficirji posnemati. Gotovo pa je šlo Hicem za zunanje razpoznavanje, kakor so na ki^Cr ni*h°v* ogleduhi po gozdovih nosili čevlje, so puščali posebne, nenavadne sledove. Ima pa
Zelen moč, da izpusti celo človeka, ki gaje kapetan Janko Debeljak že postavil pred zid.
Tudi kapetan Debeljak je samo po imenu le-gist. Že od leta 1935 je bil namreč italijanski agent. Takrat so ga bili zaradi kraje nekih cistern vojaškega bencina vrgli iz mornariške službe in ga je brez sredstev na cesti najela italijanska obve-^ ščevalna služba. Na kočevskem procesu jeseni 1943 je tolmač ljubljanske policijske kvesture Di-coni povedal, da je bil v njegovi obveščevalni celici v Ljubljani tudi neki Džovani, ki pa ga Diconi ni poznal, ker je bil agent Džovani zaradi posebnih nalog vedno odsoten.
No, na Dolenjskem smo tiste Debeljakove naloge prav dobro poznali. Na terenu šentjernejske-ga rajona se nam je bil Janko Debeljak že v zgodnji jeseni 1941 predstavil kot odposlanec Osvobodilne fronte, češ da nam ga iz Ljubljane pošiljajo za vojaškega poveljnika na ozemlju med Savo in Krko. V naši Osvobodilni fronti je hotel Debeljak politično predstavljati Sokole. Na sestanku 2. novembra (1941) v Windischeijevi restavraciji na železniški postaji v Bršlinu pa so mu prav Sokoli, učitelj Jože Zamljen-Drejče, prekrižali zahrbtne načrte in ga pospremili na vlak, da bi pustolovec z zahrbtnimi nameni ne ostal v mestu. Spomladi nato se je vrnil kot poveljnik porajajoče «e bele garde. General Guido Cerutti, ki je v Novem mestu poveljeval divizijski pehoti, se ga je zelo bal, češ da je nevaren človek, o čemer nam je poleti 1943 poročala njegova gospodinja Valči Ropaso-va. Janko Debeljak je bil brez dvoma mnogo več kot legistični kapetan in tudi več. kot oficir Mi-
hajlovićeve kraljeve vojske v domovini, za kar se je sam izdajal. Klerikalci niso mogli nikoli razumeti, zakaj ga z nobenimi spletkami, zarotami in poskusi atentatov ne morejo odstraniti s poveljniškega položaja svoje bele vojske.
Tujim agentom vedno udari ura, kojih njihovi gospodarji nenadoma umaknejo v temno zakulisje. Tudi kapetan Džovani v juliju 1943 nenadoma razproda svoj bogati vojni plen in bahavo konjsko vprego in izgine iz Novega mesta, prepuščajoč belo legijo njeni neizbežni usodi kvislinške vojske.
Milanova Zelena pa umaknejo Nemci že prej in razglase, da so mu kot ujetemu sovražniku v tržaški „rižarni“ s kladivom razbili glavo. Toda vrnimo se k naši niti zgodovinskega pripovedovanja, ki se nam je bila utrgala v legističnem taborišču pri Sv. Ani, ko je nacistični agent Milovan Zelen zvabil v svojo past in nato zavratno umoril proletarskega tesarja Mihaliča.
TRUPLA V STRANIŠČNIH GREZNICAH
Po siloviti bitki 14. avgusta pri Smolenji vasi se legisti brez italijanske pomoči ne bi mogli več obdržati. Taborišče so zapustili 18. avgusta in se selili nazaj v varnejši Št. Jošt, od koder so jih bili partizani 12. julija pregnali. Italijani so jim sedaj naglo pošiljali vse več in več orožja, iz sodnih zaporov pa nove in nove trume, ki sojih lovili po vsej deželi, po Beli krajini, šentjernejskih, topli-ških in šmarjeških krajih, po Zaicrakovju in Suhi krajini.
Sentjernejski branjevec Avgust Cvelbar, ki so mu priznali stari čin narednika, je novince razporejal v desetine, jim delil puške in jim postavljal desetarje. Imel je že veliko besedo. Iz tihega in plahega fanta, ki se ni nikoli upal niti glasno govoriti in je hodil vedno kot tihotapec in tat drobno in po prstih, se je čez noč sprevrgel v ošabnega ukazovalca.
Na vse strani so odhajale oborožene patrulje. Mlovan Zelen je po svojih posebnih načrtnih vodil lastne strahovalne tolpe. Na Jernejevo, 24. avgusta, je vdrl v Suhadol. Učiteljica Josipina Mislejeva, ki je bila z družino pribežala iz Maribora in so ji partizani dodelili Skalo in Silvana na hrano, je dezerterja sedaj v strahu vprašujoče pogledovala. Zelen ji je pomirljivo lasal: „Naš
(legistični) namen je le zavlačevati. Jaz si bom med tem časom nahranil nekaj denarja, potem bom šel zopet v ilegalo. Nimamo nikakih nasilnih namenov. Hočemo le blažiti sedanje razmere in razvoj.“
Komaj deset minut pozneje je udaril iz Pader-šičeve domačije ogenj. Gospodar, oče profesorja Batreje iz okrožnega odbora Osvobodilne fronte, je bil na sejmu v Šentjerneju. Dom so mu legisti sedaj do golih sten izropali, čebele uničili, petnajst hektov vina spustili iz sodov, da je stalo v kleti pedenj visoko. Požar je hišo in stajo upepelil. Trdni kmet je bil v eni uri berač. Od vsega imetja mu je učiteljica Mislejeve rešila le dva žehtarja vina, ki ga je bila s korcem nalovila po tleh v kleti.
Glasove o nasilju v Suhadolu, pa tudi na Luži in drugod je slišal stari svetokriški župnik Andrej Zupanc in si v svoj dnevnik ogorčen zapisal: „Kaj čmo (mi, krščanski ljudje) s tem imet opravka? “
Za drugi dan, 25. avgusta, je bilo določeno, da odidejo patrulje v šentpetrske (otoške) in stopi-ške kiaje, lovit nove rekrute za legijo, branjevec Avgust Cvelbar pa z močnim oddelkom v svoj rodni Šentjernej. Zjutraj so v taborišču ubili nekaj prijetih domačinov. Vsega so ta dan mučili in ustrelili vsaj osem žrtev. Poročilo povzemam po pripovedovanju legista Jožeta Zamide iz Podturna spomladi 1944. .Bil je v št. Joštu sam vsemu priča. Pozneje so ga zaradi obolelega srca odpustili in je živel v domači vasi, kjer sem takrat tudi sam iskal gostoljubja tuje strehe.
Za prve štiri žrtve so povedali, da so jih pripeljali iz Šentpetrskih krajev. Na poti na strelišče se jim je mlad fant iztrgal in ušel. Zato so ubili najprej tri. Streljali so jih štirje legisti, ki jih je vodil kmečki fant Franc Pezdirc z Dolenjih Sušic pri Toplicah. Drugi legisti so se medtem pognali za beguncem. Ujel ga je in pripeljal nazaj v taborišče Jože Zamida, soimenjak mojega pripovedovalca, pa nič z njim v rodu. Ves ponosen je vlekel na smrt bledega siromaka na morišče. Trupla so zmetali v straniščne jame svojega gozdnega taborišča in jih zagrebli. Takoj nato so legisti gozd zapustili in se preselili v vas. V gozd se pozneje niso več vračali.
Gnusna oskrunitev trupel je ljudi razburila in užalila. Saj je naše ljudstvo, tako kot vsi narodi po svetu, s svojimi pokojniki ravnalo vedno spoštljivo in obzirno.
DOLENJSKI LIST
23
Janez Rifelj (na desni) je prišel po sestro Franco, daje ne bi Ihanc ubil. Rifljeva (v sredini) je več let prenašala vsakovrstno mučenje, nazadnje pa jo je hotel z vrvjo ...
KDO BO KOGA - SMRT
8. novembra popoldne, ko se je delal mrak, se je pri Koroški vasi smrtno ponesrečil 55-letni Janez Kastelic iz Vel. Cerovca. Mopedist -Kastelic je vozil za tovornjakom, ki ga je peljal proti Metliki Franc Vuk-šinič iz Križevske vasi. Mopedist je večkrat skušal tovornjak prehiteti, in ko sta bila mimo Koroške vasi, je Kastelcu uspelo priti vštric s tovornjakom, potem pa je nenadoma zavil v desno, izgubil ravnotežje in padel pod zadnje kolo kamiona. Bil je na mestu mrtev.
BREZICE PRED JUBILEJEM
Člani DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic se skrbno pripravljajo na praznovanje 20. obletnice obstoja. Počastili jo bodo 30. novembra z akademijo v obnovljeni dvorani gasilskega doma v Šentlenartu.
»Zaradi štibeljca me hoče...«
8. novembra so po nalogu preiskovalnega sodnika novomeškega okrožnega sodišča priprli Janeza Jhanca, kmeta iz Velike Loke 52, osumljenega, da je hotel umoriti svojo priletno sorodnico Frančiško Rifelj. Tragičnemu dogodku botruje alkohol.
Skopa sluzoena vest me je napotila, na kraj dogodka, kjer pa sem našla prazno hišo, pač pa se je po kolovozu v dolino pomikal voz.
Na Martinovo, 11. novembra popoldne, je na dobro naloženem vozu med dvema možakoma sedela 74-letna Frančiška Rifelj in se z žalostjo ozirala v hrib, proti domačiji. Za zmeraj je zapuščala dom, v katerem ima zgovorjen kot do smrti. Njen brat Janez Rifelj jo je s sosedom Antonom Anžlovarjem prišel iskat in jo „rešit gotove smrti“, kakor je sam dejal. Sestro Franco je odpeljal na svoj dom v Železno 9 pri Dobrniču.
„Živa duša ne ve, kaj sem prestajala gorja,“ je rekla priletna Franca. On (mislila je na bratranca Janeza Ihanca) mi nič kolikokrat na dan ponavlja:	„Staro kozo bom
ubil..In to tudi poizkuša. Pred dnevi me je čakal s kolom za vrati in vpil, da živa ne bom prišla na-sodi-šce, ko bi morala tja ravno radi hudih razmer v hiši. Razbil mi je že pohištvo, vrata. Zdaj se me je vdru-gič polotil z vrvjo. Bilo je pred dvema dnevoma, ko sem proti večeru ležala na peči, pa je kar na lepem prišel z vrvjo, mi jo zataknil okrog vratu in me vlekel proti češnji. Na srečo sem bila tako prisebna, da sem pod vrv podtaknila roko, da sem še lahko dihala, potem pa sem mu le ušla. Prosila sem ga, naj me pusti živeti, pa je kar tulil, da me bo spravil s poti. Za 1. maj je bil podoben primer.
V	hiši, kjer nas je včasih živelo sedem ljudi in je bilo za vse dovolj
ROPARJI ŽE V PRIPORU
Štirje Romi, ki so prejšnji teden s puško strahovali Žnidaršičevo na Muhaberju, so že v priporu. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu je odredil pripor za brata Antona (23 let) in Berta (27 let) Hudo-rovca, medtem ko sta druga dva osumljenca, 25-letni Janez Kovačič in 29-letni Vinko Brajdič, v ljubljanskih zaporih. V novomeških zaporih se jc znašel tudi Sadnik Brajdič iz Žabjeka, osumljen tatvine orožja Novo-meščanu Tugu Lebiču. Orožje so pri Brajdiču našli.
„REVOLUCIJA IN GLASBA" TUDI V BREŽICAH
Republiška Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij bo letos že drugič organizirala festival „Revolucija in glasba". Lani je bila prireditev le v Ajdovščini, za letos pa je napovedana tudi v Brežicah in Zagorju. V Brežicah bo 25. in 26. novembra. Prireditev bo financirala temeljna kulturna skupnost.	v.	P.
prostora, hoče biti zdaj Janez sam. Dve hčeri ima v službah drugod,
žena mu je umrla že pred leti, zdaj je sam in pije. Večkrat sem že klicala miličnike na pomoč. Zdaj so ga odpeljali v pripor, vendar ga tu ne smem počakati, ko se bo vrnil. Z bratom grem. Od rodne hiše ...“
R. BAČER
2239 dni s tujim srcem
Umrl je D. Vlačo, prvi Jugoslovan s tujim srcem
„Houston, 18. septembra, 1968
-	Kirurška ekipa dr. Michela De Backeya je danes presadila tuje srce 16-letnemu Jugoslovanu Dušanu Vlaču!“
To novico so pred dobrimi šestimi leti objavili vsi svetovni časopisi, svetovna medicinska veda pa je zabeležila Dušanovo ime na posebnih straneh.
Tik pred operacijo, na katero se je več kot deset dni pripravljala 32-članska kirurška ekipa, je komaj 16-letni deček potolažil svojo mater z naslednjimi besedami: „S svojim srcem bom morda živel še kakšno urico, kakšen dan, zato se strinjam, da mi presadijo srce. Če bom preživel, bo dobro, če umrem, je tudi bolje, kot da bi tako mučil sebe in vas.
Operacija je uspela! Prvo presaditev srca so opravili 3. decembra 1967, od tedaj pa so izvršili že 210 zahtevnih operacij. Tuje srce sedaj bije le še pri 28 pacientih, najstarejši med njimi pa je 57-letni Louis Russel, ki so mu zamenjali srce 18. avgusta 1968.
Pred dnevi smo prebrali žalostno vest: v Los Angelesu je 6. rfovembra Dušan Vlačo umrl, zadet od srčne kapi. Dečku iz Elemira, iz majhne banatske vasi, prvemu Jugoslovanu s tujim srcem, ki je z njim živel 2239 dni, je tako odpovedalo tudi drugo srce.
Drobni človekovi prijatelji
Uspela razstava ptic v Sevnici
Ljudje se po delu ukvaijajo z raznimi konjički. 27 Sevniča-nov je včlanjenih v celjsko Društvo ljubiteljev ptic. Predvčerajšnjim so zaprli uspelo razstavo ptic v prostorih sevniške osnovne šole.
Sevničan Silvo Osovnikar, dimnikarski mojster, se po sajastem delu rad posveti skrbi za ptice. V celjskem društvu je podpredsednik. „Ta drobna bitja vračajo skrb z ljubeznijo,“ je dejal ob kletkah kakšnih 150 ptic, ki so jih varovanci iz vse Savinjske doline, Zasavja in sevniške občine tokrat pokazali javnosti. „S to razstavo smo nasploh želeli vzbuditi skrb za ptice, predvsem take, ki se bodo otepale z letošnjo, kot pravijo, hudo zimo. Zato smo zaprosili šole za sodelovanje. Pohvalno jc, da so sc odzvale vse šole v občini. 16 spisov učencev smo nagradili s knjižnimi nagradami in jih razstavili v šolski avli.“
Nekateri rejci so razstavili svoje najdražje varovancc, tako npr. Laščan Frece papigo, ki bi stala kar 1.500 difyirjev. Razstavljene so bile
tudi tri pritlikave sove, ki jih je otel ljubitelj ptic pogina, ko so nebogljene ležale ob morju, kjer je bil na dopustu. Teh ptičev niso mogli zaslediti v nobenem strokovnem priročniku. Razen številnih križancev papig, kanarčkov in drugih nenavadnih ptic je v sevniški učilnici te dni žgolelo še dosti ptičev, kakršnih je vse manj po naših vrtovih in sadovnjakih. Lep obisk je pokazal, da je krog ljubiteljev ptic le še dosti širši.
A. Ž.
Divjad v
Mali gori
V petek, soboto in nedeljo bo v domu telesne kulture razstava ob 20-letnici LD Mala gora
Lovska družina Mala gora bo priredila za dvajseto obletnico obstoja razstavo. Otvoritev bo jutri, 15. novembra, ob 16. uri v domu telesne kulture v Kočevju, odprta pa bo še v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure.
Razstavljenih bo okoli petdeset jelenjih in sto petdeste srnjačjih trofej, dva medveda, čekani tridesetih merjascev, pet divjih mačk, pa še lisice, kune, volk in druge trofeje malogor: skih lovcev. Izmed ptic bodo prikazali velikega petelina, sove, divje race, jerebe, fazane in planinskega orla, ki je bil pred leti uplenjen v bližini Kočevja, in še kaj. Morda se bodo izkazali tudi polharji. Razstavili bodo še lovske pripomočke, pasti in nekaj orožja iz preteklosti in sedanjosti. Poskrbeli so tudi za jubilejno značko ob dvajsetletnici obstoja družine.
T. OŽBOLT#
J
Narava je neprekosljiv mojster, večkrat pa tudi hudomušen oblikovalec. Tako je na svoji njivi v Ločni našla Jožefa Granda iz Novega mesta čudno oblikovan krompir. Dolgo časa je krožil po novomeških hišah, nazadnje pa ga je v uredništvo prinesel Andrej Mojstrovič, ki se je kar težko ločil od posrečeno oblikovanega krompirjevega gomolja. Na sliki je skoraj 20 centimetrov velik „hišni psi' ček“. (Foto: Janez Pezelj)
Kozerija%
SMRT KOKOŠJEMU TATU!
Jože Repič je delal v Hitro-tkalu. Dolga leta. Živel je, kot pač žive ljudje v Repičevi dragi: vstajal je ob pol šestih, ob šestih pa je bil že na delovnem mestu, kjer ni kazalo, da se bo vroč napil mrzle vode. Petnajstega v mesecu je dobil plavo kuverto in nekaj časa se mu je zdelo, da živi kar v redu. Hrane je imel dovolj, obleko sije kupil enkrat na leto, čevlje pa takrat, ko so mu stari že skorajda razpadli.
Bil je zadovoljen toliko časa, dokler ni opazil, da živi njegov sosed nekoliko lepše, čeprav opravljata skoraj isto delo. In Jože Repič je v tihi noči posumil, da njegov sosed ne živi pošteno, da, celo bese-
da krasti mu je prišla na pamet.
Po tej senzacionalni ugotovitvi je vtaknil prvi dan v žep hlačke, in ker vratar ni ničesar opazil, je imel Repič drugi dan v žepu dvoje hlačk, tretji dan troje, proti koncu meseca pa je hodil v službo kar s potovalno torbo, češ da si nosi v službo malico.
So pa Repiča njegovi starši v mladosti trdo in pošteno vzgajali, zato gaje v trenutkih samote zapekla vest: „To ni pošteno,“ je razmišljal, „ni pošteno, kajti prisvojeno blago ni tvoje!“ Pa mu je odgovoril drugi JAZ:	„Toliko
.hlačk je v Hitrotkalu, cffl nih-
če niti ne opazi manjkajočih. Tvoje tatvinice so proti ropom, pravim ropom igračkanje* Otročarija. Omembe nevredni prekrški. Saj praktično ne kradeš nikomur. Če so stroji naši, če je tovarna naša, so tudi izdelki naši - torej tudi tvoji.“
In bil je potolažen in živel je iz dneva v dan, iz noči v noč, blažen in srečen in povrhu še zadovoljen, saj je v potovalki prineseno blago lepo prodajal, sicer po nižjih cenah kot v trgovini, a v žepu se je poznalo. V zemeljskih dobrinah se je po nekaj mesecih že lahko kosal s sosedom, ki mu je še pred kratkim zavidal do zelene barve.
Pa je njegovo zadovoljstvo pokvaril dogodek, ki ga je doletel v ponedeljek zjutraj. Ko je odpri kokošnjak, da bi poskakale iz njega njegove kokoši, je videl skoz odprta vrata prazne late. Penast je pridrvel na hitrotkalsko dvorišče, in ko je bilo tamkaj največ ljudi, razlagal: „Barabe! S vinarija! Pomislite, ljudje! Nepoštenost. Tatje! Odprl sem kokošnjak, pa nič. Niti ene koke! Niti ene! Svinjarija. Pa toliko koruze je šlo, zdaj pa nič. Niti ene koke! Niti perja. Nič. Barabe tatinske. Ce ga dobim, ubijem tistega, ki je ukradel MOJE kokoši! Ubijem ga!“
TONI GASPERIC
Martinovo z veliko žlico
Učilnica gospodinjskega pouka sevniške osnovne šole je bila pl*' polna raznih ptic. Na sliki: podpredsednik celjskega društva Silv0 Osovnikar (prvi z leve) je s sodelavcema bdel nad varovanci članov društva. (Foto: Železnik)
Okoli sveta v 108. letu
Izreden primer trdoživosti našega človeka
V	začetku letošnjega oktobra, se je v Piranu za nekaj ur ustavila kaj nenavadna potnica - stoosemletna Katica Vidič, ki živi v Kanadi inje v avgustu dopolnila 108. leto, zdaj pa potuje okoli sveta.
Starka sc je rodila 10. avgusta 1866 v istrski vasi Livadah pri Motovunu. Ko je bila stara 23 let, se je prvič poročila, kmalu po začetku našega stoletja pa je z možem in dvema otrokoma krenila v Ameriko. Po moževi smrti se je ponovno poročila in nato v razdobju desetih let še tretjič. Rodila je vsega skupaj 12 otrok: sedem hčera in pet sinov. Zdaj so živi še štirje sinovi in štiri hčere. Najstarejši sin Mato ima 82
let, najmlajša hči pa „komaj" 64. smrti tretjega moža se Katica Vid1. ni več poročila. Na stara leta živi p' hčeri v mestu Evans v Kanadi. I*1}3 nad 150 vnukov, pravnukov, sn#^ zetov in drugih sorodnikov, raz»w' kanih po vsem svetu.
Konec septembra je neka letals** družba iz Kanade, pri kateri jc svoj čas bil v službi zadnji Katičin vno*’ nagradila starko z brezplačnim P0] tovanjem okoli sveta. Tako je Istra11' ka Katica Vidič v svojem 108. lej*! obiskala največje kraje na zcniljs* obli in nedavno po celih 61 let1** spet videla celo vrsto domačih is*1' skih krajev.
Vinograd ima pod Gadovo pečjo, tam, kjer martino» vanje še ni šlo v pozabo. Martin Zlobko je sicer pravi Črešnjičan, navdušen vinogradnik, pevec in muzikant, ki uživa v starih običajih.
„Čas okoli Martina je zame najlepši. Takrat se snidemo sosedje, znanci in prijatelji in poskušamo, kakšno vince nam je dala zemlja. Na Martinovo zjutraj se zberemo pred zidanicami, da se pomenimo o letini in nato zabijemo sode. Tega običaja nihče ne zamudi, kajti star pregovor pravi: Če se na Martinovo zabije, te glava ne boli. Ampak to velja samo za pristno vino. Za vino, kakršno je podgorjanski cviček. Zame je cviček najboljši, najbolj naš in najbolj zdrav.
„Pijte mošt, po Martinovem ga ne bo več, “ je spodbujal prijatelje za mizo. „Že jutri ga bomo šli krast, da ga bo čez noč zmanjkalo v vseh zidanicah. “
In ko so ga prijatelji vprašali, kakšen bo letos cviček, je odgovoril: ,Malo bolj ,frišek‘ kot ponavadi, a zraven mesa bo prav dober. “
„Bo tudi goska na mizi? “
„Kajpak, saj smo zaklali kar štiri in še prašička povrhu. Z veliko žlico bomo začeli martinovanje, ta naš lepi, stari običaj. Odkar pomnim, je bilo na ta dan vedno veselo. Otrok sem bil še, a se dobro spominjam, da je bila hiša polna ljudi, da so stric igrali na harmoniko in da so odrasli veselo plesali. Šuštarska polka, ta je bila
zame čez vse. Ne vem, kaj bi bil dal, da bi tudi sam znal tako zaigrati. “
„Kdaj pa ste šli med muzikante? “
„Trinajst let sem imel, ko mi je oče kupil diatonično harmoniko, na katero sem se kar sam naučil igrati. S petnajstimi leti sem že začel hoditi po svatbah. Od takrat naprej jih redno obiskujem in razveseljujem svate. To so moje najlepše nedelje. Veste, poprej so naredili ohcet čisto po domače. Na mizo so prinesli krompirja in mesa, mi pa smo jedli kar iz sklede. Tort niso poznali. Postregli so nam s šarkljem, s srci, in dobro domačo potico. Po tri dni skupaj je trajalo veselje. Svatje so spali kar na tleh. V hišo so nanosili slame in čeznjo pogrnili rjuhe. Marsikdaj je bilo tesno, za muzikanta pa je največkrat zmanjkalo prostora. Obslonel sem kar za mizo, in če nisem mogel zaspati, sem raztegnil harmoniko in zbudil svate. Tako sem jih prisilil, da so zrinili slamo v kot in zaplesali. Na svatbah smo veliko peli. Še sedaj grem rad igrat v gorjanske vasi, kjer upoštevajo starinske pesmi, prave domače viže. Zdaj pa dovolj spominov.
Raje ga srknimo!
Kdor ima zvesto ljubco, prime naj za kupco, kdor pa ljubce nima, naj zc mizo kima. Juhej!" je veselo ponovil verz z glinastega vrča, iz kkaterega je nazdravljal prijateljem.
JOŽICA TEPPEY
Ikebana naj bi v japonskem jeziku pomenilo isto kot jezik cvetic. Tak jezik cvetic uvajamo zdaj tudi na sredino naše priloge. V vsaki številki priloge bomo namreč v fotografiji in s kratkim zapisom povedali nekaj o načinu aranžiranja cvetic. Japonska ikebana se izrazito hitro širi v Evropo in tudi pri nas je našla obilo posnemalcev.
Ikebana je tak način aranžiranja, posebno v vazah, pri katerem ima položaj cvetov svoj pomen: lahko izraža veselje, žalost ... Z novo rubriko o aranžiranju cvetic na japonski način skušamo še popestriti sredino naše priloge, namenjene za dom in družino. Kot običajno pa boste tam lahko našli rubrike „Zdravnik svetuje, „Vzgajati ni lahko", „Vrt, vinograd, sadovnjak", prostor pa namenjamo še urejanju stanovanja, modi in kozmetiki ter drobnim zanimivostim, katerih znanje je v vsakdanjem življenju dostikrat hudo pomemb-
DOLEMJSKI LIST
l * f p f *M
J ul ^ J I m
^	/////s	v//A	^
Pa le ni šlo mimo nas. Nismo se izkazali kot ničvredna provinca, odmaknjena od središč dogajanja, zatohla in mrtvaško tiha v svoji samozadovoljnosti. Potrdili smo, da sledimo vsem dogajanjem na veliki predstavi sveta in da znamo uživati v vsem tistem, kar dviga s stolov občinstvo v Angliji, Franciji, Italiji, Združenih državah. Ike in Tina Turner sta ožarila tudi naše obraze z navdušenjem, zanosom in blaženostjo. Več tisoč Slovencčv in Zagrebčanov, ki so v nedeljo prišli v belo Ljubljano, ker je v Zagrebu zmanjkalo kart za koncert v veliki dvorani Vatroslava Lisinskega, je lahko prisluhnilo petju slovite pevke. Toda bolj kot petju je lahko občinstvo odprlo vse svoje čute nastopu cele skupine. Kajti nastop, show, kot temu pravijo, je bistvo uspeha, ki ga Ike in Tina Turner žanjeta po svetu.
Nikakor ne gre za to, da bi zanikali kvaliteto obeh zvezd, ki sta se predstavila našemu občinstvu, petje Tine in Ikeja ima nedvomno vrednosti, mimo katerih ne moremo iti. Poznavalci novodobne zabavne glasbe ju dokaj cenijo, zlasti zato, ker znata dati vsaki melodiji, ki jo izvajata, nekaj povsem svojskega, neponovljivega. Toda bolj kot to nas zanima njun nastop. Prav to pa je tisto, kar je privabilo množico v halo Tivoli v Ljubljani, v dvorano v Zagrebu in Beogradu. Upravičeno lahko podvomimo o tem, da se je koncertov udeležil večji del tistih, ki znajo prisluhniti in ceniti glasbo Ikeja in Tine Turner. Nič ne bo na-
robe, ako zapišemo, da so si koncert ogledali predvsem tisti, ki so v njem iskali zgolj bleščeči videz, vzburjenost čutov, razplamtevanje glasbe, gibov, svetlobe in drugih stvari, ki jih zahodnjaški business zna ponuditi, pripraviti, prodati. Predvsem pa prodati. Ni važno na katerem koncu sveta. In tudi pri nas niso ostali praznih rok.
Takojšen očitek je na mestu: ali niso tudi naše prireditve zabavne glasbe podobne, samo da precej slabše? So. In slabše tudi. Vsaj kolikor gre za utečenost, pripravljenost in učinkovitost nastopa.
Ike, Tina Turner, ansabmel in tri plesalke kot magnet privlačijo številne poslušalce in gledalce. Oekleta, imenovana Ikettes, so oblečena ravno toliko, da pride golota do izraza. Nalogo imajo, da s plesom, kateremu ne manjka prikrite spolnosti, razvnamejo občinstvo, poženejo kri po žilah in tako pripravijo prizorišče za nastop prave zvezde — Tine Turner. Tina ne zna očarati samo s petjem, ki je res dobro in občuteno, ampak tudi s cunjicami, ki preračunano pokrivajo in odkrivajo bujne oblike njenega telesa. Ko poje, se vsa predaja glasbi. Seveda pa ne pozabi izvajati gibov, ki oživljajo njeno telo in čarajo nadih spolnosti; spolnost pa še vedno privlači in nftami. Česa vsega ne naredi Tina s svojim rahlo hripavim glasom in mikrofonom: šepeta, kriči, čvrsto stiska mikrofon, ga boža, ljubkuje.
Nasploh je vsak nastop skupine Ikeja in Tine Turner predstava, ki jo
upravičeno štejejo med najuspešnejše v zabavni industriji. Vse je dobro zrežirano, nič ni prepuščeno naključju. Namen pa je tudi jasen — show mora zadovoljiti vse, tako tiste, ki znajo prisluhniti glasbi, kot tiste, ki jim pomanjkanje posluha nadomesti igra luči, zvijanje skoraj golih teles, drzni dekolteji, super mini krilca.
Ikeja in Tino Turner so pravzaprav tako kot mnoge ameriške skupine odkrili Angleži. V Združenih državah Amerike nista doživela niti pol toliko priljubljenosti, kot jima je naklonil Otok že ob izidu njune prve skupne plošče „Deep river, mountain high", ki je izšla leta 1966. V tem letu sta spremljala tudi slovite Rolling Stonese na njihovi turneji po Angliji in Ameriki, kar jima je precej pripomoglo, da so ju številni ljubitelji zabavne glasbe sploh spoznali. Gotovo se še spominjamo filma, ki je bil na turneji narejen in je dobršen del posvetil tudi nastopu Tine Turner. Tisti čas so o nji govorili kot o ženskem Mikeju Jaggerju, ne toliko zaradi petja, kot zaradi spolnosti, ki jo diha tako Jaggerjev kot Tinin nastop.
Preden sta se Ike in Tina srečala in ustvarila komercialno tako uspešno skupino, sta imela vsak zase za seboj bogate glasbene izkušnje. Ike Turner je začel igrati klavir že s šestim letom. Najprej je nastopal na šolskih prireditvah, kmalu pa si je omislil svojo skupino, s katero je stopil na pot poklicnega glasbenika.
Slavo mu je prinesla že njegova prva plošča, na kateri je posnel skladbo „Rocket 88*', ki je hitro postala hit.
Tina Turner, točneje Annie Bullock, kakor se je pevka pisala pred srečanjem z Ikejem, je dolga leta pela črnske duhovne pesmi v zboru. Z Ikejem se je srečala v nekem baru v St. Louisu, kjer je Ike igral. Po čistem naključju je neko noč zapela ob spremljavi orgel. Ike je postal pozoren na njen glas in povabil jo je, naj se priključi njegovi skupini. Prav tako je naključje botrovalo prvemu posnetku za ploščo. Ker je pevec manjkal, je Tina prijela za mikrofon in zapela. Pesem se je imenovala ,,Fool in Love" in je prav kmalu postala hit. To je bil prvi pomemben uspeh Tine Turner. Temu so sledili drugi: ,,Come to-gether", „Proud Mary" in album „What you hear is whag you get", Danes so Ikeve skladbe in priredbe, ki jih poje Tina, nesporno priznane za kvalitetne in uživajo sloves med ljubitelji pop glasbe.
Zanimivo pa je, da Tina Turner pravi, da je glasba zanjo postranska stvar in da je predvsem gospodinja in mati. Turneje in koncerti so ji le odmor (ki je presneto dobro plačani), medtem ko Ike pravi, da mu je glasba zlezla v kri in brez nje ne more živeti. Vsak čas porabi za to, da sede za klavir in ustvarja kaj novega. Poleg tega vodi celo skupino, ureja posle, pripravlja snemanjtr plošč — skratka, živi življenje poklicnega glasbenika.
DOLENJSKI LIST
Znano črnomorsko pristanišče Varna, to najlepše bolgarsko mesto s približno 300.000 prebivalci, je bila gostiteljica 275 najboljših telovadcev na svetu. Za Slovence je bila prireditev dvakrat zanimiva:	z
Leonom Štukljem in Mirom Cerarjem smo bili med najboljšimi na svetu, razen tega pa je bilo zadnje prvenstvo v Ljubljani, za katero so vsi navdušeno trdili, da je bilo odlično organizirano.
Varna, mesto sonca in zelenja, je ob našem prihodu kazala prav žalostno lice. Prvi plakat, ki je napovedoval prvenstvo, sem videl šele ob vhodu v dvorano; panoji s telovadci in telovadkami so bili silno redki. Skratka: ni bilo prazničnega vzdušja, ki ga je bilo v Ljubljani čutiti na vsakem koraku.
Bolgari niso dali prireditvi niti najmanjšega turističnega poudarka, šlo jim je le za dobro športno organizacijo. Tekmovanje je bilo v sicer izredno lepi dvorani, ki pa je lahko sprejela komaj 3.000 gledalcev. Obiskovalci niso imeli na voljo prav
nobenih spominkov, značko prvenstva pa je bilo teže dobiti kot telefonsko zvezo s Tokiom.
Na otvoritvi so bile vse reprezentance, zbranim je govoril #iprvi človek" Bolgarije Todor Živkov. Toda njegov govor, ki so ga povrh še prevajali v francoščino, je bil očitno predolg. Razen tega niso delale klimatske naprave. Kmalu so se poznale posledice 10-minutnega stanja v nepremični drži. Slabost je prvega obšla našega mladega reprezentanta Kunčiča, ki se je dvakrat zamajal, potem pa se je naslonil na fanta, ki je nosil napis naše države. Reditelja sta našega telovadca hitro odpe-. Ijala na svež zrak . .. Kunčiču sta sledila še bolgarski mornar
—	zastavonoša in mlada avstrijska telovadka.
Naši so sicer od zlate dobe v tekmovalnem pogledu danes precej niže, zato pa še vedno veliko pomenijo na drugih telovadnih področjih. Koprčan Miloš Stergar in Ljubljančanka Jelica Vazzaz sta bila med tistimi, ki sta z ocenami krojila usodo nastopajočih. Večina zbranih v Varni je pogrešala
Mira Cerarja tembolj, ker sta se okrog organizatorjev veliko smukala nekdanja prvaka in Cerarjeva tekmeca Jurij Titov in Boris Šahlin, več nekdanjih asov pa je vodilo vrste svojih držav.
Prav tako niso zbledeli spomini na Ljubljano. Zahodno-nemška novinarka Ingeborg Scholl, znana kot odlična poznavalka gimnastike, je takole primerjala Ljubljano in Varno za bralce naše priloge: „V Ljubljani sem imela občutek, da mesto živi s prireditvijo; vsi so se trudili, da bi imeli gostje kar najlepše vtise o prvenstvu. V Varni pa so imeli precej malo-dušen odnos. Slaba je bila tudi novinarska služba, čeprav organizaciji tekme same ni kaj očitati!"
To so primerjave med Ljubljano in Varno. Kakšne pa so razlike v tekmovalnih očeh? Med moškimi so še vedno na vrhu Japonci, pri ženskah pa so odlične sovjetske telovadke s Turiščevo na čelu vedno bolj zanesljivo najboljše. Večji napredek je bil v moški gimnastiki, Japoncem pa se vse bolj pri-
bližujejo telovadci NDR, Madžarske, Romunije in kajpak zlasti ZSSR. Japonski stari posadki preti nevarnost že na olimpiadi v Montrealu, čeprav njihovi trenerji zatrjujejo, da imajo takih telovadcev, kot je bil Kajiyama, najboljši med mladimi, za izvoz!
V	celoti vzeto je tekmovanje vendar uspelo. Bolgari pač nimajo takih izkušenj kot mi, ki smo pravi rekorderji po številu svetovnih in evropskih prvenstev (čeprav vsa tudi niso dosegla svojega namena — da bi vzbudila zanimanje in da bi se nam tudi gospodarsko in turistično obrestovala). Najhujši je bil v Varni občutek, kot da so Bolgarom prvenstvo vsilili, saj so se obnašali skrajno neprizadeto.
Sicer pa je bolgarski kolega dejal: „Naj vas nikar ne boli glava. Mi od prvenstva ne pričakujemo nobenega učinka, po drugi strani pa tudi nimamo imen, kakršno je bilo pri vas Cerarjevo — le taka pa vlečejo gledalcev dvorano ..."
SLAVKO DOKL
Janu
'videl sem, kar sem videl’
„Ravno danes sem dobil naš Dolenjski list, ki mi prinaša novice iz domovine v Kanado," nam je 22. oktobra pisal Andrej Plut iz St. Catharinesa v Kanadi (njegovo pismo smo dobili 29. oktobra). „Dolenjski list dobivamo že dolgo in ga , z ženo prebereva do zadnje črke — prenekatero stran po dvakrat! V zadnjih številkah priloge sem bral o neznanih letečih predmetih, ki da so se pojavili tudi pri vas. Tudi tukaj v Kanadi jih je večkrat opaziti in mislim, da ne gre za pravljice, saj danes je že vse mogoče. Pošiljam vam izrezek in našega časopisa, da boste lahko sami prebrali, kaj se je bilo zgodilo."
„Farmarska družina je videla in slišala neznani leteči predmet" je naslov članka, ki opisuje nenavadni dogodek. Vsebina pa je taka:
„Blizu farme pri Priddisu, 10 milj zahodno od Calgaryja, so opazili svetleč se neznani leteči predmet, ki je oddajal zvok kot reaktivno letalo. O tem so takoj obvestili lokalne oblasti.
Eden policistov iz Turner Valleya se je takoj odpravil na kraj dogodka in še na svoje oči videl tri neznane leteče predmete, ki so lebdeli nad Rocky Mountains.
Kasneje jih je policist opisal kot,predmete, ki so imeli 60 čevljev v premeru, visoke 25 čevljev, in ki so oddajali zelo močno belo svetlobo, lebdeli pa so kakih 100 metrov nad zemljo.
Dave Grundy pravi, da so dobili prvo poročilo o neznanih letečih predmetih ob pol treh zjutraj. Bilo je 13. oktobra letos, sporočila pa je ženska, ki živi na farmi blizu Priddisa. Ženska ni hotela povedati svojega imena, ker noče priti v javnost. Grundy je šel na farmo, ko so od tam spet prišla poročila o neznanih predmetih. Tokrat jih je tudi sam videl!
,Neznani leteči predmet je obkrožal nekakšen obroč in iz oken v tem obroču je lila bleda svetloba. Neznani leteči predmet je bil dovolj blizu, da so ga lahko farmarka in otroci primerjali z velikostjo svoje hiše. Znotraj je bila močna bela svetloba, oddajal pa je zvok, podoben zvoku reaktivnega letala. Po približno dveh minutab se je premaknil proti severu, nato pa je spremenil smer in z veliko hitrostjo izginil proti zahodu..'
Ko je Grundy prišel, je neznani leteči predmet ravno začel spreminjati hitrost in se oddaljevati, farmarska družina pa ga je opazovala skozi daljnogled. Potem so daljnogled ponudili še njemu in je lahko opazil tri predmete, ki so se podili po nebu nad Rocky Mountains.
.Neznani leteči predmeti so bili ploščati; to je bilo resnično doživetje . .. Videl sem, kar sem videl!' je končal svojo pripoved Grundy."
V Kanadi se že dlje časa ukvarjajo s proučevanjem neznanih letečih predmetov. Najbolj se je za raziskavo tega problema zavzel VVilbert B. Smith, šef kanadskega programa za raziskavo neznanih letečih predmetov, sicer pa magister naravoslovnih znanosti. Prvotni namen kanadskih načrtov je bil zgraditi napravo, ki bi imela po možnosti podobne tehnične lastnosti kot neznani leteči predmeti. Pogon naj bi bil nekakšna oblika električnega polja; naprava naj bi bila izdelana, kot so neznani predmeti, se pravi, naj bi bila diskaste oblike. Te načrte so kmalu opustili, potem ko so ugotovili/ da so z današnjo tehnologijo neuresničljivi. Tako so svoje i načrte popolnoma preusmerili v intenzivno raziskovanje peznanih letečih predmetov. Nedvomno ni zgolj naključje, da so to komisijo ustanovili neposredno po množičnih obiskih neznanih letečih predmetov nad VVashingtonom. Ustanovitev take organizacije so zahtevali tako v Ameriki kot tudi v Kanadi.
V eni izmed teh grozničnih noči je vojaško reaktivno letalo nad VVashingtonom na radarju zagledalo neznani leteči predmet. Pilot je na neznani predmet takoj sprožil rafal in strojnice: videl je, da je zadel in del neznanega letečega predmeta je padel na zemljo. Pilot je o tem takoj obvestil štab in vojaške kopenske enote so začele preiskovati tisto področje. Preiskale so vsak delček zemljišča in res našle na neki njivi kos odstreljenega neznanega letečega predmeta.
To je bilo še v času, ko vojaške oblasti niso tako strogo zaklepale vseh podatkov, ki so v kakršnikoli zvezi z neznanimi letečimi predmeti. Tako je v javnost prišla novica o tem nenavadnem zračnem boju, ki jo je potrdil sam kapetan Frank Thompson. Analiza, ki so jo opravili v vojaških laboratorijih, ni mogla odgovoriti na vprašanje, ali je ta del pred' meta umetna snov ali je del meteorita neznanega tipa. Poz-neje so poslali del tega predmeta v analizo B. Smithu.
Nato je obrambno ministrstvo zanikalo, da bi imel' kakršenkoli del neznanega letečega predmeta, in tako govore še danes. Uradna izjava je: .Nikoli nismo našli niti naj' manjšega delčka tako imenovanega letečega krožnika ...'
Neizpodbitno pa je, da je norveško vojno letalstvo 1952. leta našlo neznani leteči predmet, ki je padel na zemljo na njihovem ozemlju.
VVilbert B. Smith je o tej zadevi jasno povedal: ,Znano je, da obstajajo razni primerki teh predmetov, vendar jih navadno spravijo na zanesljivo in varno mesto, da niso dostopni širši javnosti.'
Smith je sam izjavil, da je imel v rokah precej delov neznanih letečih predmetov.' Naša kanadska skupina je imela v rokah tudi kos zelo čbdnega materiala, ki smoga našli julija 1960 in ki je težak približno tono in pol. Verjetno je to del zelo velike naprave, ki je prišla v naš sončni sistem. Ne vemo sicer kdaj, gotovo pa je bila dolgo v vesolju, preden je prišla na zemljo. Toda žal ne vemo, ali je bilo to pred nekaj leti ali pred nekaj sto leti.. .' pravi Smith.
Če je to res, potem o NLP ni nobenega dvoma več!
Mfflir K
GIMNASTIČNA
Običajen, pa vedno neljub sosedski spor se je v nekem sevniškem primeru razrastel do takih razsežnosti, da je zadeva prišla do okrožnega Javnega tožilstva v Novo mesto in na sejo izvršnega sveta sevniške občinske skupščine.
Se enkrat se je potrdilo reklo, da je dober sosed boljši od vsega sorodstva, sprta soseda pa da sta hujša od dveh vragov! Za kaj pravzaprav 9re? Začnimo z mnenjem izvršnega sveta sevniške občinske skupščine.
gradbenega dovoljenja (Urbanistični inšpektor: „Auer je prosil za gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev. Pritožil se je na zahtevo upravnega organa, češ da mora imeti soglasje soseda Požuna. Potem je dobil gradbeno dovoljenje, po katerem bi se moral z opornim zidom umakniti od soseda, vendar se je pritožil in upravni organ je na prvi stopnji dovoljenje odpravil.") Hiša je zdaj zgrajena do tretje faze. Glede na Požunova podtikanja, da je prišel Auer do dovoljenj, ker je izkoriščal položaj sekretarja komiteja občinske konference ZKS Sevnica, pa je izvršni svet zatrdil: Auer je prišel do zemlje kot vsi drugi občani.
V	bistvu sosedski in mejaški spor se je tako razširil, da je dobil politično težo. Izvršni svet se sprašuje: zakaj in komu v korist?
kaj meni izvrsni suet7
Izvršni svet je že julija letos začel razpravljati o 9fadbeni in urbanistični problematiki v občini 9lede na dosedanjo politiko izdajanja lokacijskih dovoljenj (zazidalni načrti, urbanistični redi, pa tudi izjemna, dopolnilna dokumentacija), glede na spremembe in dopolnitve urbanističnih in 2azidalnih načrtov ter urbanističnih redov in 3'ede na črne gradnje. Strokovnim službam in 3rganizacijam je naložil, naj pripravijo predloge ‘klepov in stališč, o katerih bo razpravljal izvršni »vet občinske skupščine.
Tri mesece pozneje, sredi septembra, je izvršni ;vet sklenil: dosledno je potrebno spoštovati ^edpise; izjerhnih, dopolnilnih lokacijskih dovo-Jenj ni več dovoljeno izdajati. Zdajšnje vloge *rank za izdajo izjemnih dovoljenj (kakih 60) naj eši upiavni postopek, tako da stranke v zakoni-em roku predložijo lokacijsko dokumentacijo ali 'odpišejo izjavo, da bodo počakale do ponovna pregleda urbanističnih aktov. O tem, kdaj se *o tak postopek začel, je potrebno stranke >bvestiti. Do konca leta je potrebno narediti >redlog sprememb in dopolnitev urbanističnih edov, začeti je treba postopek za spremembo in ^Polnitev urbanističnih redov in planov in :azidalnih načrtov.
To je načelen del pisma, ki je bilo poslano tudi krožnemu javnemu tožilcu, potem ko je ta predla! izvršnemu svetu, naj v zadevi pritožbe ranca in Štefke Požun proti Viktorju Auerju Prouči vlogo Požunovih in v poročilu gradbenega 'nŠpektorja zatrjevane nepravilnosti in kršitve Odpisov ter sprejme ukrepe, da bodo zatrjevane Nepravilnosti in kršitve odpravljene.
V	tej konkretni zadevi pa je izvršni svet ugotovi. da Franc in Štefka Požun nista hotela priti na sestanka, ki sta ju sklicala predsednik občinske skupščine (17. julija letos) in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine (7. oktobra letos). ^9otovil je še, da so Viktorju Auerju izdali loka-c|Jsko in gradbeno dovoljenje na podlagi lokavske dokumentacije, ki jo je izdelal brežiški ^e9ion, in na podlagi sklepa sveta za urbanizem, ^oniunalne in stanovanjske zadeve sevniške ^Činske skupščine z dne 9. septembra 1970 in 4- junija 1971. V teh sklepih je med drugim p9Pisano, da je Viktor Auer odstopil Francu ožunu okrog 40 m2 zemljišča, da je bila licita-f'ia javno razglašena na oglasni deski kmetijskega l^ornbinata Zasavje, kjer je Požun zaposlen, da so !'e pogodbe vseh kupcev dane v pregled zakonitosti javnemu pravobranilcu, ki jih je v celoti in zadržkov potrdil, da je bila zemlja za kmetij-s*e namene neuporabna, cena pa ne samo primerja, ampak kvečjemu visoka, prav tako pa ne drži j^fedba, da je Auer opravil zunanjo ureditev brez
ueliko
gouorit
O tem sporu je bilo prelitega že dosti črnila, sklicanih precej sestankov. Požunova, ki trdita, da se jima godi krivica, sta po številnih prošnjah in pritožbah v domači občini začela pisati pisma tudi naprej: o zadevi so bili pismeno obveščeni komisija za družbeni nadzor slovenske skupščine, Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS, urad za prošnje in pritožbe republiškega izvršnega sveta, sekretariat za urbanizem SRS, okrožno javno tožilstvo v Novem mestu, uprava javne varnosti v Celju, Franc Popit, predsednik CK ZKS, Miroslav Kambič, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje, urbanistična inšpekcija v Sevnici in uredništvo Komunista v Ljubljani.
Kajpak je odveč zapisati še to, da tudi v Sevnici ljudje veliko razpravljajo o tej zadevi. Staneta Kočevarja, gradbenega in urbanističnega inšpektorja sevniške občinske skupščine, sem prosil za izjavo. Dejal je: „Poverp lahko le to, da je Požun zidal po zazidalnem načrtu, za Auerjevo gradnjo pa je bila narejena zazidalna situacija. To sodi med izjemne rešitve, vendar naj opozorim, da je bilo v Sevnici narejenih več takih zazidalnih situacij.
O samem sporu med Požunom in Auerjem pa ne maram izjaviti ničesar, ker se nočem vmešavati v to stvar."
pisma okrožnega jaunegatozilstua
. 8. avgusta letos je-Jože Peterca, okrožni javni tožilec v Novem mestu, v pismu predsedniku izvršnega sveta sevniške občinske skupščine med drugim zapisal tudi: ,,Na podlagi navedb prosilcev, poročila gradbenega inšpektorja in listin, ki sta jih prosilca in gradbeni inšpektor priložila vlogi odnosno poročilu, je zaključiti, da v obravnavanem primeru poslovanje pristojnih organov
UROOlJUHn
muKnosn
ni bilo povsem v skladu z zakonom in drugimi predpisi."
V	pismu so neštete nekatere navedbe gradbenega inšpektorja (na primer, da sprememba in razširitev-zazidalnega načrta za območje, na katerem gradi Auer, ni bila javno razgrnjena, kot to, določa zakon o urbanističnem planiranju v 10. do 15. členu) in pritožbe Franca Požuna, šoferja v kmetijskem kombinatu Zasavje, ter njegove žene Štefke, kuharice v „Lisci". Kot smo že zapisali, je okrožni javni tožilec na koncu svojega pisma predlagal, naj zadevo pretrese izvršni svet občinske skupščine. Kaj je ta sklenil, smo zapisali v uvodu.
bistuo spora
Jedro spora je nedvomno v tem, da sta Požunova, ki sta zgradila hišo 1960. leta na svoji parceli, v letu 1966 hotela dokončno urediti okolje. Takrat sta hotela zgraditi še garažo in drvarnico, zato sta hotela pridobiti del sosednje parcele, na kateri je pozneje gradil Auer (št. 683/1). Ta je bila last kombinata, ki je bil sicer pripravljen dovoliti uporabo dela te parcele, ni smel pa zemlje niti prodati niti deliti. Leta 1970 pa je na parceli 683/1 v Prvomajski ulici v Sevnici začel graditi Viktor Auer. Požunova zato menita, da se jima godi krivica: sodita, da bi morala imeti del parcele, ki jo je na licitaciji dobil Auer. Spor se je zaostril zaradi postavitve podpornega zidu in neodpeljane narite zemlje,
Požunova sta izvršni svet prosila, naj razveljavi razparcelacijo parcele 683/1, češ da je bila oprav: Ijena brez njune vednosti in soglasja kot mejašev in v nasprotju z zakoni in odloku o ureditvi mesta Sevnice. Prav tako naj bi izdelali, razgrnili in sprejeli zazidalni načrt za območje soseščine njune hiše, izdali odločbo Auerjevima, da morata izkopano zemljo odpeljati, prav tako pa naj bi revidirali gradbeno dovoljenje v korist Auerjevima, ker lokacija, gradnja in tloris niso v skladu z lokacijskim ogledom in dovoljenjem ( češ da je dovoljen tloris Auerjeve hiše 10 x 12 metrov in odmik od vzporedne parcelne meje severozahodno vzdolž njune hiše 12 metrov; v resnici pa je gradnja 18x11 metrov in odmik približno 3 metre).
Požunova je izjavila: „Kot hlapci smo za partijskega sekretarja, ki bi moral dajati zgled ravnanja v medsebojnih odnosih. Tudi ni pravično, da mi toliko let nismo mogli dobiti koščka zemlje za garažo in drvarnico ter zadaj za hišo, Auer pa je to zemljo dobil v celoti."
Viktor Auer je na sestanku, ki ga je sklical predsednik izvršnega sveta sevniške občinske skupščine v sporazumu s komisijo za vloge in pritožbe republiške skupščine, v tej zadevi izjavil: „Kje in katere so konkretne trditve, da sem zlorabil uradni položaj? Preden sem pridobil parcelo, sem iskal lokacijo za gradnjo hiše na več krajih Sevnice, a je bilo povsod odklonjeno. Najprej sem izbral lokacijo v bližini sevniškega pokopališča, vendar sem zvedel, da je zemljišče rezervirano za upokojenski dom. Kasneje sem se odločil za to parcelo, zaradi česar sem kombinatu ,Zasavje' predlagal, naj bi naročil zazidalno dokumentacijo. Kot mi je znano, je bila v Sevnici praksa, da
območje, ki ima zazidalni načrt, dopolnijo s takim dokumentom. Glede cene zemljišča pa bi poudaril, da je strmo in plazovito; tako stanje je bilo tudi v letu 1970 in gradnja ni okoliščin prav nič spremenila." Na tem sestanku je Auer povedal tudi, da je bil pripravljen Požunu odstopiti del parcele, da sta zabila kol v zemljo, da pa ga je Požun prestavil. Pozneje je sadil živo mejo na Auerjevi parceli, tako da mu je Auer celo zagrozil, da ga bo tožil zaradi motenja posesti.
kdo je torej kriir
Iz obsežnega gradiva, ki se je doslej nagrmadilo v tej zadevi, ni mogoče zlahka oceniti krivde enega ali drugega. Nedvomno drži, da je Požun pretiraval in da v resnici nima nobenega dokaza, s katerim bi lahko upravičil svoje trditve, češ da si je Viktor Auer na račun svojega položaja pridobil pravice, zaradi katerih naj bi bil Požun prizadet.
Nedvomno nosijo del krivde že tisti, ki niso odločno naredili reda takrat, ko je Požun začel zidati garažo in drvarnico na tujem svetu.
Prav tako gotovo ni brez krivde inšpektor, ki je dopustil, da je Auer gradil hišo v večjem obsegu, kot je bilo dovoljeno. Zakaj ga ni prijavil, saj ima za to vsa pooblastila? Prav to, da je Auer gradil drugače, kot je v lokacijskem dovoljenju, je eden izmed kamnov spora. Krivi so gotovo tudi tisti, ki so inšpektorja pooblastili za opravljanje dela: če ga ni dobro opravljal, zakaj ga niso poklicali na odgovor? Da ne bi vedeli, kaj se dogaja, ni verjetno, saj je o zadevi govorila vsa Sevnica. Krivi so tudi vsi tisti, ki bi lahko ukrepali takoj, da bi pogasili droben sosedski spor, pa so zaradi mlačnosti pustili, da se je skuhala tako vroča juha.
Kriva sta nedvomno oba soseda, ki nista mogla najti skupnega jezika, da bi uredila mejaški problem.
Kriv je nedvomno tudi Auer, ki je gradil drugače, kot je bilo določeno, neglede na to, da tako delajo tudi mnogi drugi graditelji. Kot sekretar komiteja občinske konference ZKS Sevnica, se pravi kot vodilni funkcionar organizacije, ki se odločno bori za red in zakonitost ter za dobre odnose med ljudmi, bi moral sam prvi spoštovati zakonitost tudi v vseh podrobnostih in hkrati dajati zgled tudi v odnosih med ljudmi. (Mimogrede: čudno je, da na seji izvršnega sveta niso ničesar povedali o tem, ali Auer res ne gradi v skladu z lokacijskim ogledom in dovoljenjem.)
Končno pa je nedvomno kriv tudi Požun, ki bi prav tako lahko poiskal mirno pot sosedskega pogovora, pa je trmasto vztrajal pri pisanju na različne naslove od Sevnice do Ljubljane ter stvari prikazoval v taki luči, kot da je Auer izkoriščal svoj položaj, kar se je ugotovilo, da ni res — in končno tudi Požun nima konkretnega dokaza za te svoje trditve.
Koliko sporov, koliko hudih besed — zaradi nekaj kvadratnih metrov zemlje!
Naj bo kakorkoli, naj se juha ohladi — miru med sosedi (najbrž) ne bo nikoli več . . .
J. SPLICHAL
i « i
Na prvem službenem mestu. Neda Zorič, tekstilna tehnica v metliški BETI.
DO
DATKI
UČINKU
DO
JEJO
UČINKU
JEJO
Še tako lep plašč ali obleka, lahko krojena po zadnji modi in iz najboljšega blaga, ne bosta sama po sebi učinkovala, če se ne odločite za dodatke. Ti so k oblačilom kot sol za kruh.
Letošnja zima bo v znamenju škornjev! Lahko jih nosimo za vse priložnosti od jutra do večera, k malo daljšemu krilu ali k hlačam. Nogavice so spet barvaste: mornarsko modre, bordo rdeče, temno zelene, rjave ali črne za zvečer. Za obutev pa velja, najsi bodo škornji ali čevlji: največkrat v dveh barvah. Čevelj za večerne in slavnostne priložnosti ima elegantno obliko. Je salonar z zelo visoko peto za manjše postave in salonar povsem brez pete (1 cm) za velike ženske. Novi modeli čevljev za moške so iz svinjskega usnja in imajo vezalke, za hladne zimske dni pa jim kreatorji ponujajo bolj okorne čevlje do gležnjev.
Torbice so precej velike,
< če jih nosimo čez dan, in so zavoljo prostornine sila praktične. Večerna torbica
NEPOGRE
ŠLJIVA
KAMILICA
Naravna domača kamilica je eno najboljših kozmetičnih sredstev, ki si ga lahko vsaka privošči. Mastno kožo lahko doma očistite vsaj dvakrat na mesec nad vodno paro, v kateri so se kuhale kamilice. Če imate suho kožo, je dovolj enkrat v dveh mesecih opraviti ta neškodljivi kozmetični postopek.
Kako se tega lotimo? Z mehkim, najbolje milom za otroke operemo obraz in ga še vlažnega podržimo nad posodo, kamor smo poprej v vrelo vodo vrgle pest kamilic. Pazite, da prihaja para naravnost na obraz, oči pa držite zaprte. Medtem ko se parite, imejte glavo pokrito z brisačo.
Po približno desetih minutah snemite brisačo z glave in si moker obraz previdno in narahlo obrišite. Kože ne smete drgniti, temveč si brisačo narahlo pritiskajte ob lice, kajti koža je po parni kopeli posebno občutljiva.
Na tako očiščen obraz in vrat nanesete potem mastno
kremo, in sicer tako, da jo z vršički prstov narahlo tapkate po površini kože. Kožo morate vsaj čez noč pustiti počivati brez kakršnih koli
drugih mazil, uporabe losio-nov itd.
Po takem očiščevalnem postopku bo koža na obrazu mehka, bolj elastična in manj mastna. Hkrati bodo z obraza izginili tudi manjši mozolji.
Ena nevarnost pa ob parni kopeli obstaja: da pride do infekcije kože, če ne uporabljate povsem čiste brisače ali če ležete na umazano blazino.
je manjša, podolgovata, pismo-torbica, kakršno lahko stisnemo pod pazduho.
Tudi okraski sodijo k dodatkom, a ne bomo govorili o zlatu in dragih rečeh, ki tudi niso vedno moderni. Razne kovinske okraske letos nadomeščajo leseni izdelki in plastika v barvah. Manekenke kažejo zapestnice, dovolj široke, da jih nataknejo čez rokav puloverja. Okrasek na verižici in uhani iz istega materiala, iste oblike in barve so iz pajčevine potegnjena novost.
Raznovrstne rutice za okrog vratu trenutno spravite in raje zavežite šal. Čim daljši je, bolj je moderen. Pleten šal in kapa iz enake volne sta posebno za mlade ljubek, praktičen in cenen modni dodatek, ker ga lahko same naredijo.
In ne pozabite, da se ravno pri izbiri okraskov najbolj pozna okus vsake žene! Cena teh drobnarij in dragocenost nista važna, ampak imata glavno vlogo harmonija barv in izbira oblike.
R
1 °
Jesensko-zimsko obdobje prinaša s seboj več možnosti in priložnosti za obisk raznih prireditev: gledališča, srečanja v kavarni, sprejemanja obiskov doma ali če ste vi povabljeni v goste. Za take priložnosti je potrebna „boljša" obleka. Morda vam je všeč katera od teh?
'Baretke, pleteni klobučki, pletene kape do oči in tudi klobučevinasti klobuki — možnosti je precej in za vsak okus — so zavoljo zdravja, če ne zaradi mode, nujen del ženske zimske garderobe. Predstavljamo vam nekaj zamisli za pokrito glavo v sezoni 74-75.
. Razen košar ter tu in tam kakšne sedežne garniture najdemo v trgovinah celo 'pletene postelje. Kot nalašč so za opremo sobe, kateri nismo namenili garniturnega pohištva. Pleteno pohištvo pa je tudi sicer zelo dekorativen element stanovanja. Kombiniramo ga lahko z lesenim ali plastičnim pohištvom.
Mehke, zaobljene oblike pri posteljah, pri omaricah in mizah so zelo primerne posebno za opremo otroške sobe. Na steno obesimo še razne ptice — igrače, zavesa naj bo močno vzorčasta, kajti taki sobi daje prijetnost ravno učinkovita dekoracija.
Pri tem načinu opremljanja pa je bistveno tudi to, da lahko uporabite nekaj kosov stare opreme, ki bi se je sicer odkri-žali za malo denarja ali celo zastonj. Pozorni pa bodite do izbire barv. Stene, pod in ena izmed barv v zavesi se morajo ujemati med seboj, ravno tako prebarvate staro pohištvo. Lahko pa si privoščite razne odtenke neke barve.
ARH. MARTA RAČEČIČ
Črevesne OKUŽBE
Z ŽIVIL!
zdravnik
svetuje
Že bežen pogled nam razkrije, da vznika danes v širših okvirih našega skupnega življenja vse polno stvari in pojavov, ki močno otežujejo tako oblikovalno delo staršev ob dozorevajoči mladini, kakor tudi uravnotežen vedenjski razvoj mladostnikov.
Vzroki za to leže v današnjem begotno se razvijajočem življenju, ki ga tako naglo in burno premika predvsem nenehna rast industrije. Razsežen splet vsega drugega, kar zapleta danes oblikovalno in vedenjsko vprašanje mladostniške generacije, je bolj ali manj le posledica tega poleta industrializacije in njenih zvestih sopotnikov.
Med te moremo šteti: mestno zašeljevanje ali urbanizacijo, nekontrolirano ozračje, napačno pojmovanje demokracije in svobode, rušenje starih moralnih meril in revne istovetenjske ali indentifikacijske možnosti (popevkarski vzori, športni heroji itd).
Industrializacija kot temeljni vzrok vseh'drugih premikov v današnjem življenjskem okolju prav gotovo globinsko vpliva na vprašanje doživljanja in vedenja zoreče generacije. Najbolj neposredno vpliva industrializacija v območju ljudskega sožitja na družino. Industrija dela družino odvisno od ukazov svoje proizvodnje. Vsem članom družine daje zaposlitev, materam in komaj odraslim otrokom enako kakor očetom. Ta možnost hitrega osamosvajanja družinskih članov od družine in enega od drugega, zlasti še nezrelih otrok od staršev, zelo otežujejo kakršnokoli uspešnejše oblikovanje mladostniških rodov. Prek zaposlovanja vseh članov družine spreminja sodobna industrija notranjo dinamiko med člani družine, spreminja pojmovanje in vsebino roditeljske uglednosti ali avtoritete.
Nujni in stalni spremni pojav industrializacije je urbanizacija, ki prav tako zapleta doživljajsko in vedenjsko zorenje današnjih mladostnikov. Razvijajoča se industrializacija peha današnjo družino sem ter tja. Člani družine morajo iti za delom in se pokoravati zahtevam industrije. Družina pa, ki se mora presaditi iz življenjskih tal, kjer se je ustanovila in zrasla, mora potrgati svoje korenine in se presaditi v docela novo, od sodobne industrije oblikovano in zaseljeno ali urbanizirano okolje (blokovska naselja).
(Nadaljevanje) DR. FRANC PEDIČLK
Ce potrebujemo samo nekaj CaPljic limoninega soka, ni tre-* limone prerezati. V limono bodemo vilice, iztisnemo po-|®bne kapljice, limono pa pu-lrr*o celo. To velja tudi za dru-® Podobne sadeže.
Da nam pečenice in krvavice 15 razpokajo, jih raje surove Vbodemo z iglo.
Okrog Martinovega, ko je v '®vadi, da se vino pokuša z raco "{Josjo, je dobro vedeti, kdaj f faca mlada. To ugotovimo, 'eJi kljun lahko upognemo. To tudi. znak, da je raca sveže*'
8klana.
TEMCASU
VRT. Neutrudni žlahtnitelji. so doslej vzgojili kakih
20.000	sort vrtnic, ki so uradno registrirane in celo patentirane, in z njimi ustregli vsakršnemu okusu in zahtevi. Odtod tolikšna razširjenost te vrtne lepotice, ki ji ni enake. Vrtnice je bolje saditi jeseni, vendar pred nasto-Pom hujšega mraza, torej tja do sredine novembra. Potrebujejo globoko ilovnato zemljo, bogato tudi s humusom, slabo pa se počutijo v premokri ali peščeni zemlji. Pred saditvijo zemljo najprej globoko prelopatimo, nato Pa nizke vrtnice (sadike) posadimo 35 do 45 cm narazen, visoke — popenjalke pa 1 do 2 m narazen. Hlevski gnoj in Umetno gnojilo ne smeta priti v stik s koreninami; le-te je dobro poprej namočiti v kalež. Pred zimskim mrazom Zaščitimo vrtnice tako, da jih osujemo z zemljo in Pokrijemo s smrečjem, vendar tega ni priporočljivo storiti Prezgodaj, saj bi jih še možno toplo vreme vnovič spodbudilo k brstenju.
VINOGRAD. V vinogradu ni dela s trto, saj je v naših razmerah bolj priporočljiva spomladanska (februarska) rez, ima pa vinogradnik delo z oporo vinske trte. Sicer pa Je njegova pozornost namenjena kleti. Mlado vino je treba stalno nadzorovati, opazovati. Zalivanje, čiščenje vina (s Čistili, kot so želatina, klej, jajčni beljak, oglje), precejanje — to so nekateri ukrepi, ki so lahko nujni, če kaže, da ne bo dobrega vina. Mlado vino je podvrženo stalnim spremembam, odstraniti je treba vzroke možnih bolezni ,r> napak, kot so: nered v kleti, neprimerna temperatura, vlaga, nepravilno opravljena predelava.
SADOVNJAK. V tem času je primerno saditi sadno drevje ali vsaj izkopati sadne jame, kar bo koristno za spomladansko saditev. Mlado drevje je treba zavarovati Pred zajcem z ograjo, z ovijanjem debel s slamo, koruzno in papirjem ali z mazanjem z odvračali, kot so: arbopin, cervacol, repulzin in cuntiex. Pozno jeseni se je mogoče učinkovito spoprijeti z voluharjem. Ce niso zalegle vabe niti strupena zrnca (politanol, cimag), lahko *daj poskusimo s škropljenjem z endrinom (2 I na ha), ki Pa je zelo strupen za človeka, živali in ribe. Pazljivosti ni nikoli preveč!
Inž. M. LEGAN
pleteno
6* pohištvo
bolje
V	jeseni, ko nam zemlja daje svoje darove, pripravimo IKEBANO iz raznovrstnega sadja, grozdja in koruznih štrokov. Posebnost je divji kostanj in vejica ali dve praproti. Namesto s cvetovi popestrimo dekoracijo z vejico okrasnega grma. Če je vse to nameščeno v miniaturnem lesenem škafcu, daje okras še večjo domačnost.	BEBA	MURN
Tale reč je videti sladka, pa ni. Jed je italijanska, gre pa za rolado iz moke in jajc s špinačnim nadevom, v katerem je tudi nariban parmezan in malce čebule.
Za okužbo in zastrupitev z živili so posebno nevarna živila živalskega porekla, kot: meso, mleko, jajca in izdelki iz teh živil. Nevarnost infekcije in zastrupitve je v tem, da so ta živila zelo dobra podlaga za razvoj in razmnoževanje klic, ki povzročajo okužbo ali kvarjenje živil. Živila so lahko okužena zaradi bolezni živali ali se okužijo zaradi nepravilnega ravnanja z njimi.
Na živila lahko prenašajo klice bolne osebe, ki imajo opravka s temi stvarmi, lahko pa tudi na videz zdrave osebe, so pa klicenosci in raznašalci klic kužnih bolezni. Prav tako se živila lahko okužijo z nečisto posodo, priborom ali z rokami oseb, ki jih prijemajo. Razen tega obstaja možnost okužbe z mrčesom, mišmi, podganami.
Mnoge bolezni se prenašajo z okuženimi živili. Pri nas so najbolj pogoste črevesne infekcije s klicami paratifusa in griže. Okuženo meso, mleko, jajca navadno kuhamo ali pečemo, pri čemer se uničijo klice okuženih črevesnih infekcij in tako živilo ni več nevarno za okužbo potrošnika. Do infekcije pa lahko pride z rokami, s posodo, priborom in predmeti, ki so bili v rabi pri pripravi okuženega živila pred kuhanjem ali pečenjem. Ti predmeti pridejo v stik z že pripravljenimi in delno ohlajenimi živili (pod 60 stopinj C) ali z-živili, ki jih ne pečemo ali kuhamo (na primer s solato in sadjem). Posebno nevarna so pečena ali kuhana živila, ki so okužena in jih hranimo za naslednji dan na neprimeren način, pri temperaturi nad 10 stopinj C. Nevarne^ klice se medtem razmnožijo in njihovo število se nevarno poveča.
Bolezen lahko nastopi že po nekaj urah, drugi ali tretji dan, lahko pa tudi pozneje, kar je odvisno od števila-klic, ki jih zaužijemo s hrano ali pa se šele v organizmu razmnožijo do take količine, da povzročajo bolezenske spremembe. Bolezen se začne z driskami, bruhanjem in povišano temperaturo. To traja več dni, če bolnik ne poišče pravočasno pomoči pri zdravniku. Večkrat pa okužena oseba nima vseh teh znakov, ampak samo drisko. Pogosto je okuženi na videz zdrav, ostane pa za dalj časa izločevalec klic, ki prenaša okužbo.
Vse bolnike in klicenosce je potrebno zdraviti in osamiti, vse osebe iz njihovega okolja pa zdravstveno nadzorovati. Svetujemo, da prizadeti takoj poiščejo zdravniško pomoč, čim se pojavijo okužbe. Razen tega je potrebno shraniti za bakterioliško preiskavo vso sumljivo hrano in predmete, ki so bili v stiku s sumljivo hrano in bolnikom. V poštev pride Ud' živalska hrana, posebno pomije.
Zaradi odkrivanja virov infekcije shranite tudi izbruhano maso, iztrebke ljudi in živali. Po možnosti pobijte miši; muhe in drug mrčes ter jih prav tako shranite za preiskave. Seveda je pri vsem potrebno, da sodelujete z zdravstvenimi delavci, ki ugotavljajo prenašalce okužbe, ter jim omogočite preiskave in odvzem materiala s predmetov, ki bi bili lahko viri ali prenašalci okužbe.
MR. SC. VET. VLADIMIR BULOVEC
ZVESTI SOPOTNIKI
GRETA
Tipične piranske hišice na Punti, stisnjene druga k drugi, imajo zvečine obledele barve. Tiste, ki naj bi bile rdeče, niso rdeče, ampak rdečkaste: razjeda jih pena valov, ki včasih pozimi visoko pljuskajo čez kamne, poletne prostore za sončenje, bledi jih sonce, ki poleti neusmiljeno pripeka ves dan. Nekaj korakov stran od Punte je hišica, prav tako tipična kot večina drugih: na platnih, obešenih po stenah zasebne galerije slikarke Grete Pečnik, rdeča barva vse drugače poje kot na pročeljih hiš na Punti.. .
Greta Lečnik, edina ženska med trebanjskimi likovnimi sopotniki, je nedvomno zaljubljena v rdečo barvo. Vse njene slike, naj bodo na platnu ali na steklu, nosijo rdeč pečat. Tako dajejo fantastičnim podobam njenega sanjskega sveta in nekako otroškim potezam čopiča še svojsko barvitost.
„Odkar pomnim, sem bila nora na slikanje!" pravi Pečnikova, ki sicer na prvem taboru samorastnikov še ni bila zraven, potem pa je sodelovala na vseh. „Spominjam se, da sem v mladih letih poslikala vse, kar mi je prišlo pod čopič; tudi škrniclje. In sem bila včasih zaradi tega tepena." Pečnikova, rojena pred 50 leti v Oplotnici, je bila eden izmed šestih otrok. Nič -čudnega zato, da je pozneje odrinila v svet. V Piranu živi že 19 let: kot gospodinja nedvomno lahko najde dovolj časa za svoje slikanje. „Čeprav sem se za slikanje navduševala že v šoli, sem pozneje prijela za čopič le priložnostno, povsem resno pa se z njim ukvarjam od 1960. leta."
Pri Pečnikovih sploh diši po barvi. Mož je slikopleskar, za zabavo pa je včasih tudi sam poslikal kakšno platno. Toda medtem ko Pečnikova nzkriva svoj svet fantastike, .je mož realist do konca in je v začetku tudi ženo silil, naj verno upodablja naravo. Iz tega na srečo ni bilo nič . ..
V začetku je na platnih Grete Pečnikove prevladovala folklora. Se bolj določeno: folklora z veliko ornamentike. „Take slike so predstavljale mojo prvo samostojno razstavo v Piranu. Ko se zdaj spomnim tistih let in ko primerjam folklorno tematiko s fantastično, potem ugotavljam, da je bila folklora preprostim ljudem bližja, da pa so kritiki, strokovnjaki in poznavalci bolje in topleje sprejeli moj fantastični izraz. Ali je to zategadelj, ker sem po tem izvirna med slovenskimi naivci, ne vem. Zanesljivo pa je, da igra tudi v mojih fantastičnih zgradbah ornamentika precej pomembno vlogo," pravi.
Vse njeno stanovanje je polno slik: od avtoportreta, ene izmed njenih najbolj znanih, do številnih platen in stekel, na katerih se zrcalijo njena doživetja sveta, njene stiske in njeni uspehi, njeno pričevanje današnjega ali upodobitev njenih želja in prihodnosti. Ves prosti čas posveča — tako pravi sama — slikarstvu. Dela v ateljeju: dve, štiri ali še več ur na dan. Pozimi, ko je hladneje,
prinese stojalo v kuhinjo in dela kar med pripravljanjem kosila. . .
Sinova sta že odrasla, eden ima 31, drugi 30 let. Oba sta v Piranu: starejši je zaposlen v koprskem Slikoplesku kot tehnični direktor, mlajši dela v portoroškem Casinu, čeprav je sicer strojni mehanik. Vsak od njiju ima po dva otroka: dovolj priložnosti torej, da za svoje vnučke babica morebiti poseže še v svet otroške fantastike!
Čeprav ne slika niti 15 let, je Pečnikova postala dovolj znana med našimi naivci, dajo pogosto vabijo na tuje razstave slovenskega samorastništva in na razstave evropske naive sploh. Letos bo šla v Bruselj, verjetno v Morges in v domači Portorož: vse to bodo skupinske razstave. Sicer pa je imela doslej 11 samostojnih in vsaj 20 skupinskih nastopov.
„Kaj mi pomeni Trebnje? Nedvomno mi je ogromno pomagalo. Ne samo da sem dobila nove prijatelje, Trebnje nam je pomagalo k ugledu. Po slikarski plati pa tam nisem dobila ne vem kaj novega: imam svoj fantastični svet in svoje barve..." (Mimogrede, ko sva pri barvah:/ Pečnikovi se zde barve Aero prav dobre, zlasti hvali rdečo. V Italijo pa skoči zlasti po čopiče, prinese pa tudi nekaj barv, predvsem rumeno.)
Ko jo vprašam, kakšen se ji zdi lasten napredek v tem poldrugem desetletju, sama zase ugotavlja, da včasih o perspektivi ni imela pojma in da je napredovala torej predvsem v tehničnem pogledu.
„Sicer pa slikam še vedno tako, kot čutim: pri meni se mora vedno nekaj dogajati. Naredim pa štiri ali pet slik na mesec. Deloma svoja dela prodajam, veliko pa jih obdržim. Za vsako sliko, ki gre od hiše, mi je hudo."
Pečnikova prodaja večinoma v Italijo in Švico; sodeluje z galeristi, čeprav je zadnje čase — ob povečanem zanimanju tujine za slovenske naivce — med njimi tudi vse več takih, ki skušajo naše slikarje izkoriščati.
Potem sva pogledala „malo galerijo" po stenah njenega stanovanja, mimogrede sva se ustavila ob njenem še nedokončanem delu, ki ga je naslovila „Divje poletje". To je spomin na poletno gnečo na piranski Punti — kajpak gledano z njenimi očmi.
In končno sva pogledala še zadnje delo, ki je že dokončano: „Križ ljubezni". Mladoporočenca obdajata dva kozoroga — vse skupaj plava v rdeči barvi. Tako je mlademu paru Pečnikova zaželela vso srečo v zakonu. „Saj sta kozoroga vendar simbol trme, ali ne? " se zasmeje slikarka.
' Potem sem se poslovil; ker je morala Pečnikova gotovo nadoknaditi praznino v slikarskem delu. Več kot teden dni je bila namreč pri materi v Slovenskih Konjicah, kjer je obirala jabolka. Čopič pa je ta čas počival; zdaj bo nadoknadila tisto, kar je prej zamudila.
mmm
z mi m mm
V	Mezopotamiji, ob toku reke Evfrat, je svoje dni stalo mesto, ki ga omenjajo skoraj vsa pisana poročila iz preteklosti. Zgodovinarji domnevajo, da je mesto nastalo že v času, ko so v dolini Evfrata razvijali bogato civilizacijo starodavni Sumerijci, vendar so sledovi tega mesta za vedno izginili. Bolj znan je postal Babilon v času vladavine Hamurabija (18. stoletje pred našim štetjem) in se razcvetal do časa, ko je na prestol stopil veliki graditelj kralj Nebukadnezar. Starodavni vladar je mesto spremenil v delovno mravljišče in mu temeljito spremenil zunanje lice. Postaviti je dal znameniti babilonski stolp, ki je še dolga stoletja buril domišljijo, svetišče boginje Nin Mah ter slavne viseče vrtove.
Komu so bili ti vrtovi namenjeni, ostaja še vedno vprašanje. Znani so kot čudežni viseči vrtovi Semiramide in kot taki so bili uvrščeni med sedem čudes sveta. Staroveški pisatelji so namreč pisali, da je vrtove dala postaviti legendarna kraljica Semiramida, kateri so pripisovali skoraj božanske lastnosti. Toda kasnejša raziskovanja so arheologe pripeljala do skoraj zanesljivega dokaza, da je znamenite vrtove postavil kralj Nebukadnezar za svojo ženo Amitis.
Židovski zgodovinar Flavij piše takole: „Nebukadnezar je ukazal zgraditi v bližini svoje palače iz kamnov griče, ki naj bi imeli obliko
gora; zasadili naj bi jih z raznovrstnim drevjem. Na željo njegove žene, rojene v Mediji, je tam zasadil tudi enega tistih vrtov, kakršni so bili v navadi v domovini njegove žene." Zapis je nastal v prvem stoletju pred našim štetjem in je verodostojen. Vse kaže, da Flavij opisuje viseče vrtove. Zanimivo pa je to, da je v izročilu prevladala legenda o čudežni kraljici Semiramidi in so vrtove pripisali kar nji.
Ob koncu prejšnjega stoletja se je Robert Koldewey lotil izkopavanja starodavnega Babilona. V delu južne utrdbe je odkril obokano stavbo z globokim vodnjakom. Prepričan je bil, da je odkril temelje slavnih visečih vrtov. Kasnejša izkopavanja so potrdila njegovo prepričanje. Danes so temelji visečih vrtov že povsem očiščeni. Na njihovi osnovi lahko dokaj verno ugotovimo, kakšni so bili.
Stavba je bila razdeljena na več nadstropij. Spodnje je imelo 42 metrov v širino in 30 metrov v dolžino, zgornja pa so se zmanjševala. Na teh nadstropnih terasah so bila zasajena različna drevesa in okrasno grmičevje, potrebno vodo pa je v višine dvigala naprava, ki jo je poganjala cela čreda živine. /-Cvetoči stolp, ves v zelenju in dišavah, je moral vzbujati nemajhno začudenje popotnikov, še posebno ker je cvetel v krajih, kjer vlada puščavsko podnebje in je zelenje prej redko kot običajno. Nič čudnega torej, da so ga
naši davni predniki uvrstili med sedem znamenitosti.
Vse razkošje pradavnega Babilona pa nam bo kmalu mogoče videti tudi v resnični verni podobi, ne samo na rekonstrukcijskih slikah. Iraška vlada je narnreč začela z obsežnim načrtom rekonstrukcije tjbilona. Ponovno bodo postavili vse znamenite stavbe tega mesta v taki obliki, kot so bile. Seveda *xdo pri gradnji uporabili tudi beton in jeklo, vendar bodo vse stavbe na zunaj obložene 'z opeko, z gradivom, kakršnega so uporabljali nekdanji graditelji. S samo opeko bi imeli preveč težav, kljub najmodernejšim strojem, ki jih danes gradbeniki premorejo. Tako obnovljeni Babilon nameravajo odpreti za turiste in naj bi postal neke vrste turistična Meka arabskih držav. Pri obnovi Babilona sodelujejo strokovnjaki iz vsega sveta, od predstavnikov arheoloških centrov v Cambridgeu, Londonu do strokovnjakov iz Kitajske. Cenijo, da bodo dela veljala okoli 50 milijonov dolarjev, dokončana pa naj bi bila čez dvajset let.
Daleč proč od vročega babilonskega sonca, v krajih, kjer je naša žareča zvezda samo medel krog, se razprostira starodavno „mesto", ki ga še vedno gradi narava iz čudovitega materiala — iz ledu. To je ledeniški zaliv na Aljaski. Nikjer na svetu ne segajo gore tako visoko naravnost iz zaledenelega morja, med njimi pa seže tisočletja
pomika v razpenjeno morje ogromen ledenik. Na svoji poti pobira v svoj ledeni objem drevje in drugo rastlinstvo, ki v kratki pomladi na večni klic življenja poganja korenine v plodno zemljo. Daleč na morju pa se ledenik lomi, naklada enega na drugega ogromne ledene sklope, da nastajajo čudovite ledene, v soncu se iskreče stavbe, kakršnih si še divja človeška domišljija ne more zamisliti. Vse je v večnem gibanju in spreminja-nju.
Neki znanstvenik je, očaran nad lepoto lede-niškega zaliva, dejal: „Ko opazujem te spremembe, čutim, kot da bi bil navzoč pri nastajanju sveta..."
V zaledenelih blokih so znanstveniki, ki večkrat gostujejo ob ledeniškem zalivu, našli ostanke dreves, ki so rasla pred tisočletji.
V tej zamrznjeni pravljici žive človek in divje arktične živali v miru. Živalstvo se ne boji človeka. Kiti mirno prihajajo do lomečega se ledu in brizgajo v mrzli zrak bele pare svojega diha, črnorepi jeleni, medvedje, volkovi in tjulenji imajo domovinsko pravico ob robovih premikajočega se ledenika. In človek v ta svet ne posega z že legendarno požrešnostjo in uničevanjem. Očaran nad veličastnim delom narave samo strmi v ledena mesta, piramide, stene, ki jib silna moč polzečega ledu igraje ustvarja.
DOLENJSKI UST
PLOŠČE
Pojav zdomstva je brez dvoma ena od značilnosti našega Povojnega življenja in je silovito izbruhnil pred nekaj leti. Filmska in sploh vsa umetniška ustvarjalnost, ki svoje teme izbira 12 naše sodobnosti, ne more mimo zdomcev in tega družbena pojava, saj je s svojo dramatičnostjo in tragičnostjo naravnost vabljiva snov za dobrega umetniškega ustvarjalca. Po drugi strani pa moramo prizna-t*. da se zdomstva prav filmska umetnost, ki ima največ možnosti, da pojav na široko osvetli* ni izčrpno lotila. Morda bo to vrzel zapolnil bosanski reži-Ser Velik Hadžismalovič. Meseca decembra bo začel snemati ki ima delovni naslov ».Gledam sonce", pripovedoval Pa bo o vprašanju zdomcev. 9enar za snemanje je zagotov-^ (jen. Režiser ima težave edino z •gralsko zasedbo, saj zaenkrat še ni znano, kateremu igralcu bo Podelil glavno vlogo.
lun pot
BELA/
/
Ruski skladatelj Dimitrij Šoš-takovič je začel svojo ustvarjalno pot kot progresiven glasbenik in se razvijal do avantgardnega ustvarjalca, ko je napisal po znameniti Gogoljevi povesti opero „Nos" in opero „Lady Macbeth iz Minska". Kasneje pa je postal bolj konzervativen. V času svojega plodnega ustvarjanja je skomponiral tudi več simfonij. Na veliki plošči lahko poslušamo njegovo 8. simfonijo v c-molu, za katero menijo glasbeni kritiki, da izvrstno kaže glasbenikovo osebnost in njegovo mojstrstvo v komponiranju. Na posnetku so se izkazali tudi glasbeniki londonskega filharmoničnega orkestra, ki pod vodstvom dirigenta Andreja Previna izvajajo to glasbeno delo. Plošča je sicer draga, stane 120 dinarjev, a je vredna tega denarja.
V trgovinah je dobiti veliko stereo ploščo Ota Pestnerja, ki jo je izdala RTV Ljubljana. Na plošči se naš najuspešnejši pevec predstavlja z desetimi melodijami, katerih več kot polovici je avtor pevec sam. Ob spremljavi zabavnega orkestra RTV Ljubljana in vokalne skupine Ultra 4 poje Pestner tako, kot zna, rutinirano in prijetno, zato se ni bati, da bi plošča ne šla v promet, še posebno, ker so posnete melodije obarvane s sentimentalnostjo in s spevnostjo in prav gotovo ustrezajo nezahtevnemu okusu.
KNJIGE
(IMCJEOKO
Vodilo, naj jugoslovanska filmska proizvodnja posveti več Pozornosti vsakdanjemu delavskemu življenju, se že uresničuje V Srbiji je stekla kamera, ki ^leži na filmski trak prizore iz življenja mladega fanta, ki krene s podeželja v veliko mesto, kjer postane industrijski klavec. Scenarij za film Napisal Jug Grizalj. Pred časom le za ta scenarij prejel nagrado na republiškem natečaju o ternah iz delavskega življenja, .roducent filma je novinec med Jugoslovanskimi podjetji. Tele 'film iz Beograda. Režijo pa je Prevzel Jovan Ačin, ki je tudi debitant. Kot posebnost bi lahko omenili, da je scenarij Pred pričetkom snemanja predala skupina delavcev ter da so Ustvarjalci njihove pripombe tudi upoštevali.
BsNHL	Ir	N3Ši kioski so polni „šund"
literature, ki nima prav nikakr-■F”	šne literarne vrednosti. Da pa je
mogoče kriminalno zgodbo obdelati tudi na umetniški na-čin, dokazujejo romani franco-|j||jskega pisatelja Clauda Avelina, ®	ki ga poznamo tudi na Sloven-
skem. V knjižnici „Ljudska Sfer	knjiga" je pri Prešernovi družbi
izšel Avelinov novejši kriminal-ni roman „Mačje oko", kjer ne gre samo za napeto zgodbo, 'MridHHHHHIHHHaH&ii	polno presenetljivih preobratov,
ampak tudi za prepričljiv oris Ime umrle francoske pevke	ljudi in njihovega delovanja v
Edith Piaf ne potrebuje nobe-	spletu življenjskih okoliščin,
nega pridevnika, da bi vedeli, za
kakšno glasbo gre. Njen glas, ki  .......................................
je znal izraziti vso toplino ljube-	lili!!!Ilrlfl llrlll III!!!!l||*ll! I!!!!!!III!«!
zni in žalost samote, bo za	III III ifišlN lil fl! MlIOl lii'iii IHss« šssslll
vedno ostal zapisan kot zlati	:H H:	.....................
glas francoske šansone. Na na-	jjl*:!:::: !i!
šem tržišču njene plošče hitro	«:!5i::šs
pokupijo,	zato je RT Beograd	ČZP Komunist je izdalo v
izdala po	Philipsovi licenci ve-	zajetni knjigi (858 strani) gradi-
liko ploščo „Mon Legionnaire",	vo 7. kongresa ZK Slovenije.
ki je svoj	čas postala zlata. Na	Najprej so priobčeni zapisi o
plošči so	posnetki 12 skladb.	političnem delu CK ZKS, ode-
^-PREDSTAVlJAfllO VAflU.
Čeprav tehnično plošča ni najboljša, gotovo ne bo ostala nedotaknjena na policah.
Indijanci in kavboji, to je tema, ki je bila že neštetokrat obdelana v raznih romanih in filmih. Zal pa se je skoraj redno dogajalo, da so bile pripovedi o tragičnem ljudstvu Amerike in o trdih kravarjih polne izmišljotin in neresnic. Še posebno „šund" literatura je rada izrabljala Indijance in kavboje za temo^svojih ničvrednih pripovedi, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da malokdo pozna, kako je bilo z njimi v resnici. Dobro, zanimivo in poučno branje o Indijancih in kavbojih nam je priskrbela Cankarjeva založba, ki je v slovenskem prevodu Stanka Jarca izdala v zbirki Resnična zgodovina divjega zahoda prvi dve knjigi: Benjamina Cappsa „Indijance" in VVilliama H. Forbisa „Kavboje". Obe knjigi sta bogato opremljeni s fotografijami in slikami.
lovanju ZKS med 6. in 7. kongresom, zatem poročilo o delu častnega razsodišča ZKS med 6. in 7. kongresom, poročilo o delu revizijske komisije ZKS med kongresoma ter referat predsednika CK ZKS Franceta Popita. ,-V knjigi so objavljeni tudi referati vseh delegatov, ki so sodelovali v razpravi, dodani pa so še statuti in resolucije 7. kongresa Z K Slovehije.
GALEB
Mladi nimajo težav, ko hočejo poseči po dobri knjigi, kajti
Mladinska knjiga jim s knjižnico „Sinji galeb" že vrsto let nudi izbor najboljšega, kar premore svetovna književnost za mlade, izvzeti pa tudi niso slovenski in jugoslovanski avtorji. Pred kratkim so prišle na knjižni trg kot 178., 179. in 180. zvezek omenjene knjižnice dela „Na milijarde sonc" (avtorica Claude Cenac). „Mak ob progi" (Zoran M. Jovanovič) in „Jonotan Li-vingston Galeb" (Richard Bach). Prvo delo je krajši fantastični roman o vesoljskih bitjih, drugo je splet pripovedk v romanu o otroštvu dečka, ki živi ob progi, tretje pa zanimiva pripoved o galebu Jonatanu, ki nadvse ljubi letenje.
VDOMACEM VRTU
Nekdaj veliko vrzel med knjižnimi priročniki z nasveti o praktičnih vsakdanjih delih naše založbe vse bolj zapolnjujejo. Ne samo medicina ali domače rokodelstvo, ljudi zanima tudi vrt, ta košček zemlje, kjer se mnogi pogosto oddahnejo in
razvedrijo. Vrt potrebuje nego, ki naj bo v skladu s časom, prav to pa je razvidno iz knjige Mar-got Schubert „V domačem vrtu" (izdala Državna založba Slovenije). Gre za veliko ilustrirano knjigo o vrtu, ki v poglavjih „Človek in vrt", „Okrasni vrt", „Gospodarski vrt", „Gnojenje in varstvo rastlin" in z načrti in tabelami odgovarja na domala vsa vprašanja o vrtu.
mr
Kitajska književnost je ena najpomembnejših, pa tudi najbolj zanimivih v svetovni književnosti. Tudi na Slovenskem smo tega prepričanja, saj so se v zadnjem času pojavili mnogi prevodi kitajske proze, že dolgo pa poznamo kitajsko liriko, katere antologijski izbor je mojstrsko prevedel pesnik Alojz Gradnik. Ne vemo natanko, katera izdaja „Kitajske lirike" je izšla pred kratkim pri Državni založbi Slovenije, gotovo pa bo treba kmalu misliti na novo.
„Pogosto se pisanje lahko dogaja in traja, ne da bi prišlo do objave. Zadostuje že pisanje samo. Težko je namreč objavljati tistim, ki pišejo prozo, kajti proza sama po sebi zahteva ogromno izkušenj, tako življenjskih kot literarnih, ki se med sabo dopolnjujejo in nadgrajujejo; napisano pa dobi večkrat drugačen pomen, deluje ,nazaj' kot kritična ,vest' literature."
Takih misli je Jože Simčič iz Novega mesta, ki končuje študij primerjalne književnosti in hoče svoje poglobljeno vedenje o literaturi potrjevati s pisanjem proze (piše tudi pesmi). Najprej se je predstavil v gimnazijskih Stezicah, nato v Mladih potih in še kje, pred kratkim pa je začel ponovno sodelovati tudi na literarnih večerih.
„Bil je čas, obdobje, ko je bilo moje pisanje precej eruptivno, toda nisem izrabil trenutka in veliko objavil. Ni bilo samozaupanja v lastno delo, literarne revije pa sem spoznal za preveč enostranske. Bal sem se nesporazumov, do katerih je prihajalo že v sredini, kjer sem živel in pisal."
Pri pisanju, ki nastaja spontano od igranja z besedami do
celovite zgodbe, kjer beseda preneha biti zgolj igra, pride do točke, ko postane pisanje totalni odnos do sveta; pokaže se kot možnost javljanja stvari na način filozofije ali drugih umetnosti. Tako pisanje pa nujno zahteva soočenje z bralci. Toda fSimčič izhaja iz sredine, ki ji je ob samokritičnosti do nadaljnjega zaprla pot tudi neosvešče-na kulturna provinca. Začel je pri Stezicah, kjer je bilo ustvarjanje mladih literatov prepuščeno njim samim, mentor pa je samo sodil nekako takole: „To je! To ni!" Ko pa tisti, ki piše literaturo, odkrije v literaturi precej več kot zgolj začetek nečesa, se mora zadovoljiti tudi s spoznanjem, ki ga je nakazal Simčič že na začetku tega zapisa, kajti samo občasne objave v revijah priklenejo pisca v anonimnost, iz katere pa se je Simčič, kot kaže, že iztrgal, čeprav na Dolenjskem še danes ni ustvarjalne klime, ki bi spodbujala soočenje literature z bralci.
„Postal sem, morda pod vplivom študija, do pisanja in literature sploh precej kritičen. Predelujem stvari, ki bi morale biti že zdavnaj objavljene. Gre za kratke zgodbe, za katere ne bi
mogel reči, da so črtice ali kaj, ampak se približujejo tistemu, čemur pravijo Anglosaksonci ,short story', kar označuje Herbert Gruen na primeru Ljudi iz Dublina Jamesa Joycea takole: ,Zgodba brez poante, pripovedovana z nepretenciozno, včasih kar izzivalno suho in vsakdanjo prozo'. To velja predvsem za .skopost' sloga. Lapidarnost sloga take zgodbe dopušča bralcu več aktualizacij <kot zgodba s poanto, kjer je docela jasno, kakšno je avtorjevo stališče; ,short story' pa sili bralca v razmislek, odpira ga samemu sebi. Seveda je vprašanje, če sem to sže dosegel, čeprav se trudim ob primernih temah."
In temeljno sporočilo Simčičevega pisanja?
„Pri vsem mojem pisanju se pojavlja človek v izjemnih situacijah. To je samota in tesnoba, ki jo ta samota ustvarja v človeku. Da bi dobro podal samoto in tesnobo, skušam s pisanjem predvsem čim bolj točno podati atmosfero. Zato je zelo malo dogajanja; je pa več orisov človekove notranjosti in seveda tudi pojavnega sveta, kakor se ta človeku v samoti kaže."
Simčič trdi, da se ne ukvarja Z literarnimi eksperimenti, ki
prevladujejo na Slovenskem. Blizu sta mu L. Kovačič in R. Šeligo.
„Slovenska poezija šestdese tih let se je lotila načrtnega razbijanja preživelih mitov, ki so vladali v slovenski poeziji, in tako odpirala prostor ,novi poeziji', ki naj bi se ukvarjala s svetom kot celoto in ne samo moraliko večnih resnic. Pesniki so začutili, da nimajo pravega odmeva v prostoru, kjer so se dolgo, predolgo obnašali do poezije kot do posvečene stvari. Zato so morali radikalno razbiti stare forme. Toda poezija je zašla na stranpoti, začela se je izživljati v evforičnosti in že nastajajo epigoni epigonov. Vsakdo lahko dobesedno objavi vse, kar napiše, to pa je glede na stil še najbolj podobno modnim domislicam, tematsko pa ne posega v svet časa in prostora. Literatura pa je gotovo zavezana nečemu širšemu, zadeva sam temelj človeka, njegovo bit. Sodobne slovenske poezije ljudje ne berejo veliko, čeprav gre za že uveljavljena imena.. Zato o njej tudi ni mogoče izreči kakrške koli sodbe, to bo storil, kot še zmeraj do zdaj, čas in pa menda nesmrtni Taras Kermauner." D. RUSTJA
31
A BARTELJ 1 J. SPLICHAL
„Čudne ljubezni in zakoni. Možu umre žena, pustivši več otrok. Udovec prosi taščo poslati mu za gospodinjo svakinjo. S to imel troje otrok. Faiji ne dali, da se vzameta, silili ga da jo pošlje od sebe. On: da ne more in neče, do smrti bo imel pri sebi njo in svoje otroke z njo. Pelje se nekamo na božjo pot — tu seznani se z vdovo, imevši več dece. Pridši domu ne mara več za svakinjo .in vzame vdovo, davši oni 250, živima z njo otrokoma vsakemu po 200. Vdova pa je ljubila pred hlapca in čuvši da se bo možila z drugim, gre na njen pod in se obesi. Zene: jez ne bi mogla več imeti nobene vesele ure, ko bi se mi zgodilo kaj tacega. Bivša vdova pa je pozabila hlapca, kakor njen drugi mož svakinjo. In to naredile bi brž ko ne tudi dm-
ge.
Zakonski mož. Z ženo imel tri sinove. Naenkrat jo zanemari. 12 let že ni bil pri njej. Vsaki spi v svoji sobi. Včasi jo-je poklical k sebi, ko pride, se mož obrne in zaspi! To norčevanje je ženo strašno razžalostilo, da včasi joka včasi kolne. Vzrok te moževe mrzosti je to, da je zaljubil se v lastno sestro. Ko gresta iz cerkve domu, vodila se v največje pohujšanje ljudi za roko in nobena tajna ni, da se tudi kurbata.
O podgorcu Z. pripoveda se prav verjetna zgodba, da je vzel za ženo lastno hčer, ker se je prav za gotovo kurbal z njeno materjo in to se tudi ve, da njen „oče“ ni bil sposoben.
Nek P. I. v Toplicah je krasen fant. Ali ta fantič ne mara za deklice, čeprav one zanj. Raje ima stare vdove z denarji, kar
priznava sam. K sebi vabi le take babe, ki imajo kak tisočak. Ko je oskube, jo pa zapodi in pripelje v svoj „svinjak“ kako novo avšo. Tudi taka „praktič-na“ ljubezen ne nahaja se prav preredko na Dolenjskem.“•
Tako Trdina. Ljubezen še dandanašnji hodi po svetu z zavezanimi očmi in amorji ne izbirajo predolgo, koga bodo obstrelili s svojimi puščicami. Zato tudi v današnjih časih krožijo po mestih in vaseh podobne zgodbe kot nekoč, o usodi razdrtih zakonov pa navadno ne odločajo več v cerkvah, pač pa imajo zato toliko več dela na sodiščih, kjer morajo ločevati zakone. Skratka, vse gre tako, kot poje Menartova pesem: jaz ljubim tebe, ti ljubiš drugega, on ljubi drugo — in svet se lepo vrti naprej. . .
Če gre verjeti Urški, potem letošnja zima ne obeta nič dobrega. Kajti:	kakršno vreme
Urška prinese, tako se rada zima obnese. In letos je na ta dan naprestano deževalo . . . Danes ob 1. uri in 53 minut je bil mlaj. Po Herschlovem ključu naj bi to pomenilo, da bo mrzlo, če ne bo pihal jugozahodni veter. Naslednja lunina sprememba bo naslednji četrtek ob 23.39. Če gre verjeti Hersch-lovim izkušnjam, se nam po prvem krajcu 21. novembra obeta lepo vreme,. . .
Da vreme zares vpliva na ljudi, so dokazali tudi na kliniki v VVuertzburgu, kjer so ugotovili, da med hitrejšim spreminjanjem zračnega tlaka število porodov naraste za petino. Tudi za čas posameznih porodov se po tamkajšnjih izkušnjah skrajša kar za dve do tri ure. Da se pripeti največ nesreč, samomorov in umorov -v Švici takrat, kadar piha fen - takrat so tudi dijaki pri pouku manj zbrani kot sicer — je že stara ugotovitev, ki pa neizpodbitno dokazuje vpliv vremena na človeka. In nič drugače se seveda ne dogaja pri nas .. .
Med 14. in 27. novembrom je pomemben vremenski prerok Katarina. Legendo o sv. Katarini so prinesli v Evropo križarji v
11.	stoletju. Skupaj z dvema
14.XI.-27.XI.
drugima svetnicama iz tega konca sveta, Barbaro in Marjeto, sodi po verovanju ljudstva k pomočnikom v sili. Legenda pripoveduje, da jo je zasnubil poganski kraljevi sin, in ko ga je zavrnila, jo je dal vreči v ječo, Katarina pa se je tam skrivaj zaročila s Kristusom. Njeno mrtvo truplo naj bi angeli pokopali na gori Sinaj. Po drugi verziji pa so jo obglavili, potem ko je spreobrnila 50 učenjakov cesarja Maksencija. Na Gorenjskem pravijo tistim, ki jih nimajo za preveč pametne: „Moli h Katarini za zdravo pamet!" V gotskih cerkvah imenujemo „Katarinino kolo" okroglo okno, v katerem je 12 manjših krogov razvrščenih okoli večjega, ki je y sredi. To razlagajo kot sonce in 12 mesecev . . .
Sicer pa na Primorskem pravijo, da o Katarini začnejo obirati oljke (mimogrede: pravijo, da da dobro drevo do 100 kg oliv!).
Katarina je napovedovalka zime. Pregovor pravi, da Klemen (23.) zaklene, 'Katarina grušta, Andrej (30.) pa s snegom pokriva. Govorijo tudi, da vreme Katarine prosinca ne mine ali pa da Katarinin dan ne laže, če po sebi prosincu vreme kaže.
Sicer pa, pogledali smo si, kako nam skrivnost vremena
odklepa Herschlov ključ; poglejmo zdaj še, kako pravijo pregovori za dni, ki se bodo zvrstili v teh dveh tednih.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Listopada gredo duše v nebo kakor čebelice iz panjev. Listopada zmrzlina, je svečana ne bo; listopada južina, bo svečana zmrzlo. Listopad pride po hro-motne (bolehne) ljudi.
Posamezni dnevi pa takole napovedujejo vreme: Elizabeta je pritepenka. Elizabeta 119.) na belem konju prijezdi. Sv. Cecilija, če hudo grmi, gosti pridelka ob letu kmet dobi. Cecilije (22.) grmenje, plodnega leta znamenje. Kakršen sv. Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan. Kakršno vreme sv. Ivana (ali Janeza, 24.), takšno bo pozimi, posebno svečana.
Jutri bo sonce vzšlo ob 7.02, zašlo pa bo ob 16.31; dan bo torej trajal 9 ur in 29 minut. Dolžina dneva pa se bo še naprej krčila, vse do 21. decembra, ko bodo ure namerile dnevu komaj nekaj več kot 8 ur 30 minut, ves preostanek pa bo gospodovala noč. Še to: za tiste, ki bolj verjamejo v usodo, ne bo odveč zapisati, da bo 23. septembra sonce že v znamenju strelca in nič več v znamenju škorpijona.
Otroka zadnjih klevevških graščakov še prihajata vsako leto na Klevevž, čeprav je v zadnjih desetletjih od nekdaj mogočnega gradu ostalo samo še nekaj kamenja. Na pokopališču v Slapeh obiščeta pokojne prednike, se razgledata po okolici in se komaj še spomnita, kakšno je bilo grajsko življenje pred drugo svetovno vojno, takrat, ko sta bila še otroka ...
Veliko bolje pa se spominjajo življenja na Klevevžu ljudje iz okolice, ki so bili na gradu za hlapce in dekle in ki še danes živijo na Griču, v Slapeh, v Zburah in drugih okoliških vaseh.
Jože Srčič, 58-letni kmet z Griča pri Klevevžu, se prav dobro spominja tistih časov. „I, kaj se ne bi!“ zategne po dolenjsko. „Moj oče je živel v stari hiši, ki je bila last klevevškega graščaka Ulma. To ni bilo nič posebnega; v okolici je bilo še kakih 10 graščakovih hiš. Od tam nismo mogli, prepuščeni smo bili Ulmom in bili smo obsojeni na dnine, da smo si z delom odplačali še streho nad glavo . .. Pastir, gonjač živine, hlapec, vse sem bil na graščini.“
Srčič je oral s sorodnikom Jožetom Blažičem, ki je prav tako doma na Griču. Tudi on je hlapčeval na Klevevžu. Konju sta dala malo počitka, sama pa sta se razgovorila o tem, kakojć bilo, koje grad še stal.
Poslušajmo njuno pripoved: „Od osmih zjutraj do Marijinega zvonjenja je bilo treba delati. Stari Anton Ulm se je bil priženil s Štajerskega, za ženo pa je vzel Francozinjo, vnukinjo nekega Jombarta, za katerega so pravili daje grad zadel na tomboli. Stari Ulm je bil čuden patron, kije imel vedno pokrito glavo. Rasla mu je namreč bula v možganih in so mu jo v Novem mestu operirali. Potlej je imel tam mehko glavo, ker so mu zdravniki izrezali kost in mu dali namesto nje srebrno ploščo. Pred drugo vojno ga je zadela kap, da je bil neprestano v svoji sobi, čeprav je bil sicer pri zdravi pameti. Takrat je grad prepisal na oba sinova, Francija in Tončija, ki sta skupaj vodila posestvo in se prav dobro razumela. Brata sta izplačala sestri Mici in Elo, ki sta se obe omožili. Ela še živi v Mariboru, vsi trije drugi otroci pa so že mrtvi.
Brata nista dolgo gospodarila skupaj, ker • se je zgodila huda jiesreča. Bilo je januarja 1939. Graščinska žaga je mirovala, ker je šel žagar v grmovje na stranišče. Franci je pa prišel mimo in je pognal žago. Bil je v zimskem suknjiču, in ko se je nagnil, ga je jermen potegnil... Spominjava se, kako je Srčičev oče zakričal, da brizga kri, žagar, ki je takrat že pritekel iz grmovja, je ustavil žago. Blažičev brat Lojze ga je skušal potegniti iz žage, vendar ni šlo. Treba bi bilo prerezati suknjič. Franci je rekel: ,Prereži ga!‘ medtem koje žagar Križman dejal: , Škoda je površnika4. Franci je bil ves čas pri zavesti,
. čeprav mu je odtrgalo eno nogo pri gležnju in mu stisnilo trebuh. Lojze ga je tolažil: ,Saj boste še, saj boste še ....1 Franci pa je dejal: , ,Nič več ...‘ Medtem je prišel tudi brat Anton, in čeprav je videl bratovo nesrečo, je ostal toliko pri močeh, da je tekel po mlinarja Zajca, da sta skupaj zavila Francija in ga odnesla na ,federvagen‘ Peršetovega. Pavla iz Zbur, ki je z vso hitrostjo odpeljal proti mestu. Že prej so tudi poklicali zdravnika v Novem mestu, ki je takoj šel _proti Klevevžu. Francija so pripeljali skozi Smar-jeto in pred Kronovim so se že srečali z zdravnikom. Pa ni bilo več pomoči -»voz se je obrnil in z mrtvim Francijem so prišli nazaj na grad ... Tako je edini lastnik postal Anton, rojen 1896. Franci je pa pustil ženo Edito in dva otroka: hčer Putzi in sina Francija. Anton se je oženil z bratovo vdovo in postal očim svojima nečakoma. Otroka iz prvega zakona sta tudi ostala edina naslednika.
Edita se je priženila na Klevevž k mlajšemu sinu Franciju nekje od Kranja; njena družina je imela pri Krškem vinograd in zidanioo. Čeprav sta bila brata različnih značajev — starejši Anton vedno resen, Franci je bil pa šaljivec — sta se dobro razumela in sta se kar prijazno pogovarjala tudi z nami. S hlapci sta vedno govorila po slovensko, čeprav so Ulmi med seboj govorili nemško. Edita je bila hudo natančna ženska in tudi naduta. Čć je kdo od poslov prijel za kljuko, jo je velela služkinji obrisati, preden je ona prijela zanjo!
No, nekaj tednov za Francijem je pobralo še starega Ulma, ki je bil pri sebi do smrti. Tako je ostal na gradu samo še Tonči s Francijevo, zdaj njegovo, ženo Edito in obema otrokoma.
Ko se je začela druga vojna, je bil Tonči Ulm še lastnik gradu. Spominjamo se, kako so nekega večera prišli partizani, pobrali
konje, par volov in enega prašiča, zažgali avto in vse kočije — pa koliko so jih imeli! V gradu so bili takrat Nemci, hlapci pa smo bili tiho in potem, ko so nas Nemci zasliševali, smo rekli, da nismo nič slišali...
. Tonči je najprej zapisal grad Italijanom, potem pa se je meja premaknila in so prišli Nemci. Podpisal je, da je Nemec, zato ga niso pustili na gradu, čeprav je hotel ostati v Klevevžu. Obljubili so mu le, da bo dobil grad v rajhu, njega pa so poslali na Gorenjsko. S seboj je vzel tri pare volov, 6 krav, 3 . konje in vse dragocenosti. En teden je 52 furmanov vozilo premoženje v mesto!
Po vojni je dobil v Avstriji graščino, vendar je kmalu umrl za rakom. Edita pa se je s traktorjem smrtno ponesrečila na posestvu, ki so ga dobili skupaj z gradom.
Ko sta brata dobila posestvo od starega Ulma, je imelo 220 ha, od tega 70 ha obdelovalne zemlje. V agrarni reformi 1931 pa so staremu Ulmu vzeli 80 ha obdelovalne zem; lje. Gospodarstvo je bilo slabo in takrat tudi grajski niso bili pri denarju. Grad je imel plemenskega bika, kamor so krave vodili tudi okoliški kmetje. Skočnina je bila okrog1. 10 dinarjev - in hlapci smo večkrat tekli po F cigarete Drava, kadar je le kak kmet plačal skočnino ...
Brata sta gospodarstvo pametno vodila, uredila sta elektrarno na Radulji, ki je gnal* žago, in prav z žago je bilo tudi največ zaslužka.“
Zgončeva Micka iz Zbur še vzdržuje stik« z nekdanjimi klevevškimi otroki: „Oba Francijeva otroka še živita, hči je na Dunaju omožena in se piše Vitta, Franci pa ima po* sestvo v Avstriji in dva sinova. Putzi še zna1 slovensko, ker je tu hodila v šolo, Franci pa ne, ker je bil takrat še premajhen za prvi razred. Pridejo pa vsako leto, če drugače ne, za dan mrtvih, in dostikrat se oglasi tudi sestra Ela, vdova po avstrijskem majorju Simuniču.“
Tak je konec klevevškega gradu, ki so ga partizani požgali 1942. leta in je po vojni povsem razpadel.
Kakšni pa so bili njegovi začetki?
Valvasor poroča v svoji Slavi: „Klingen-fels je dolenjski grad, ki se v kranjskem jeziku Klevevž imenuje. Leži pa od Ljubljane 9 milj, 2 od Novega mesta, na prijetnem dobrem in rodovitnem, četudi na nekolikanj vzvišenem kraju. Klevevž je star in trdeni grad ali trdnjava.
Nemško ime Klingenfels izvira od skale, na kateri je grad zgrajen. Grič, na katerem je grad pozidan, je sicer ves skalnat, vendar pa znotraj popolnoma votel, od koder iz dveh velikih lukenj priteka voda, ki daje jasno vedeti, da je skala pod gradom popolnoma votla. To pa opazimo tudi po tem, da skala, če pri temeljili (ali tleh) gradu izsekujemo. nekako zveni. Ko so nekoč pri gradnji gradu delali v zemlji, se je to prav dobro slišalo** kadarkoli je namreč kdo po skali udaril, je ta zazvenela ali dala odmev in s tem znamenje, daje znotraj votla.
Kranjsko ime Klevevž pa prihaja od popačene ali napačne izgovarjave nemškega imena. S tem da so ljudje preskočili nekaj glasov in Klingenfels izgovarjali Klevevž, se je s stalno rabo ta napačna izgovarjava obdržala.
Grad je lepo in veliko poslopje, ki'ga krasi velik stolp, znotraj pa ima mnogo, sob in i prostorov. Naokoli je veliko vinogradov, rodnega sadnega drevja, pa tudi rodovitnih njiv in travnikov.
Nekdaj je gospostvo Klevevž spadalo pod freisinško škofijo. Ko pa je okoli 1. 1483 prišel kralj Matjaž s svojo vojsko iz Ogrske na Kranjsko, po njej ropal, davil, in kar mogel s silo naskočiti, osvojil, so njegovj ljudje zavzeli tudi Klevevž in ga obdržal* mnogo let. Tedaj so tudi deželsko sodišč® gospostva Štatenberg nasilno priključil' temu gradu. Kasneje je omenjeni kralj podaril to gospostvo kot fevd gospodu Jurij11 Turnu, ki ga je imel še okoli leta 1510. f'
Od gospoda Jurija Turna dedičev si je gospostvo z nakupom pridobil gospod Jan<^ Krstnik Valvasor, ta pa ga je v oporok1 zapustil svojemu svaku gospodu Francu Mosconu, ki je imel omenjenega gospoda Janeza Krstnika Valvasorja gospo sestro, gospo Katarino, za ženo. Tako je torej to gospostvo prešlo od Valvasorjev na Moscone-
Mnogo let kasneje pa je freisinška škofija tej prodaji oporekala inje ni hotela priznati, temveč jo je s sodnim procesom izpodbijala in se tako dolgo pravdala, da so bili dedič* Mosconi prisiljeni gospostvo znova kupit1-
(Nadaljevanje prihodnjič)