Poštno tekoči račun 5t. 24. Posarnezna Jtew, — 20 stotink. Ht u: V Oorl^i. ün* 4 no vein bra S.9S0. Letnik III. Iitwjrt v Gorici vsak čt- i&tk opoludne. Velja za ««!© Jeto 12s L, mesečno 1 L, 2a in.uemstvo 16 L. Na rtssročila brez doposlane na- f©Ätuce se ne hovno oziraü. Posamezne Sievilke stanejo v Kizprodaii 20 stotink Uietimfcvo: Ulica Vetturmi 9, Bprava u!. Vetturini v» I^H ' ^^H ^^B ^^H ^^T^^^lB ^H| •¦¦¦ >^^h ^^^^B Alvvll ' kB w^m fl^B ^^h ^^b 9^b i^E I^^b ^hih ^^^^^& ' W^m ^^H Kokopiii se ne vračajo. Ne- frahkirriia pisnu se nespre« jemajo. Ogiasi, katere je seba vnap:ej plniati, se računajo po dogovoru. Izdijjji konsorcij »Qoriske Sur?.«1-. ü('go\orni ured- mk: Fianc iflovak. Tiska: »Narodna Tiskar- »4« v Qorici, ulica Vet- »urini štev. 9. Ob oblefnici. 1 tali ja praznuje danes xvoj narodni praznik. V zgodovini njenega sodelovanja v svetovni vojni je zlasti dvoie imcn, ki sta danes znana vsakem,u otroku v Italiji: prvo je Kobarid, kjer so Avstrijci in Nem- ci jeseni Ieta 1917 naredili lunec italijan- skim soškim ofenzivam in prodrli globo- ko v furlansko nizino, drugo iine pa je Vit- torio Veneto, imc maiega mesteca ob nek- danjj piavski fronti. Kitkcr vzbuja prvi dog-vdck v Italiji bolestnc spomine na one težke dnl, ko' je gr-czila nevarnost, da bo Italija izlocena iz kroga bojujoeih se sil, tako je danes vsak Italijan ppncsen na drugo inie, ki je vspcstaviio vsa'i d-eloma: drž. prestiž. Meci eiiim in drugim dogod- kom }e po-teklo pribiizno lcto dni. V dvanajstih cgromniti bitkah je- sku- šala Ualijanska armada tekom dveb let zlomiti avstrijski odpor ob Seči. Avstrija je biia takrat .cikupirana na drugih froji- ščih, zlasti na Ruskeir., tako zclo, da po pönesrcccni tirolski cienzivi v letu'1916 ni mogla misliti n.a kako inicjiativno podiet- je proti Italiji. Šele jeseni 1917 se ie ioliko oddahnüa, da je zamislila in izvedla svojo novo ofenzivo proti Italiji. Sponiinjam se, k kakimi obcutki smo Jugdslov. sprer/ilja- li takratne dgodke. Uvideli r.imc» resnost položaja. Nase simpafije so bile na strani nesrečne Italije kljub tenui, da njenirn ob- ljubani nismo prav verjeli. Znan je bil si- eer Icndonski päkt, ki ga je skleiiila Italija z drugiiiii velesiknr/i pred vstopom v sve- tovno vojno, znan \r& je bil tucii do- govor med itatiianskitrii državniki in Truinbičem, ki je govoril jasno c. narod- nostui meji med obenia bodočima sosed- nima državama. Tudi se je bila Italija pri- družihi Wilsoncvemu stališču, ki je zalite- val prostest za vse narocle, male in vcli- k:c. Zato smo se skušali prepri^ati, da na- Sc nezaupanje ni na ir-estu, da bei Italija vendnrle držala bcsedo in ak-c bi sama te- ga-ne hctch»:. bodo poskrbele druge vele- sile v imenu pravice, da krivičnost l>cn- dcnskcga pakta ne obvelja. Zato smo bili ob kobariškem porazu Jugosloveni bridko razočarani in hudc prizadeti, in ker smo sovražili dotcdanjo našo tlaeitelüco Av- strijo do dna dusc, so bile naše sitnpatije na strani poražene Italije. Tr;i bi znal po- trditi marsikateri Italijan, ki je z nami tre- petai ob vojnili novicah v taborih interni- ranccv, to bi znal prrtrditi marsikateri kinet -v furlanski nizini: kar nas je bilo slcveiiskih vojakov, ki.smo kolikortoliko razumeli italijanščino ali furlanščino, rprj- jazn'iM smo se kmalu s prebivalstvcnn, ]<'* je bi 1 o ostalo v ozemlju, okupirancm po Av5:trijeih in Nemcih, sa tolazili in opogii- mili, da je vsaj toliko pridelka, kolikor ga je neob'hodn-a potrebovalo zase poskrilo pred nasiino rckviziciio. Ko se je avstrij- vSka piavska ofenziva poleti 1918 razbila -- avstrjiskovcjno poroeilo je takrat izrecno povdarjalo, da so nevspch zakrivili slav- janski izdajalski vojaki in polki — ta- krat smo pričeli upati nele na zopetno sošj<"o frontö, "kakor je to upal beneeanski kmet, marveč ¦smo pričeli upati celo na skorajšcn poraz ccntralnih sil. — Mar- sikateri beneeans'ki kmet je bil takrat priČa našemu veselju in ga pošt.cnc; delil z nami. Nele konec vojne, mnogo več: ko- T\ec Avstrijc, konec italijanskega in k<.nec uaScga ponizanja nam je bil takrat pred očmi. Spominjam se še dobro: zahajal sem v smečko hišo. Jaz sem pr> štrv^gel kmetu s tobakoni, on mi je dal sa- dja. Pa sem ga vprašal, kedaj bo pribliz- rio trgatev. Do prihodn'jega umika. mi je še toliko bolj. ko snip prepuščeni sa- mim sebi, posnemamo tukaj v bistvu č!a- nek, ki-ga je dbjavil »Sl'^'cnski Nurocl^ pied par dnevi: r.Goriška Straža« je napi^ia v .sm-;i 32. številki dne 5. avgusta: t. 1., da potečc letos -sto let, odkar se je rodil dr. Karel Lavrič, prcbnditelj goriških Slov-^riccv. Splcšno se sodi med goriškimi Slovcnci, da pade v to leto dr. Lavričsva stolctnica, ali to je pornota. Dr. Lavrič /e hYi rojen na Premu na Notraniskem dne 1. ncivein- bra 1818, kakor je to razvidno iz napisa na njegovem nagrobnem spomeniku in iz dr. Lavričeve številke, ki jo je bi!a prire- c'ila »Scča« dne 1. novembra 1906 povo- dom 30-lctnice njegove smrti. Tcrej je bila stolctniea 3. novembra 1918. Ali takrat smo bili zaverovani v svoje osvcbojenje in nismo imeli časa za spomine. Zato pa se spominjamc1 s toliko globokeišim čut- slvom drja. Lavriča sedaj, ko hoeejo tarn nekje na »Lepem otoku« zadal.i smrtni u- d.arec dr. Lavričevemu tako iepo uspelemu dclu. 13iii so temni časi narodne nezaved- nosti, ki je tlaeila k tlom goriške Sloven- cc. Sredi preteklega stoletja, kci ie svo- bodnostni polet pretresal narode, pa je vstal sredi goriških Slovencev dr. Lavrič in prodrli sc svetli /arki gosto meglo na- rodnega robstva. Zasvetilo se je, zažarclo je po goriški deželi in krepko je zadanel dr. Lavričev klic: Vse za narod. svobodo in napredek! On sam je bil pravi sin ta- kratnih časov. Sam je bil vzrastel, üfckro- žen 7» tujiin duhem. Ali živelo je v njem slcvcnsko sree in to je zaplapolalo. Sčistil je najprvo samega sebe in ko se je z vso silo zavedcl svojc narodnosti, je stopil med narod in postal apostel Slovenstva na Gorižkem. Vse je plamtelo okrog njega in ponxlili so se časi ogromnega narodnega navdusenja, svetega prebujevalnega delo- vanja. V Tolminu. v AjdovSčini in v Go- riei, kjcrkoli je deloval. je bilo goriškd Ijudstvo zbrano okoli njega, pcrajala so se narodna društva, javno življenje je do- bivalo narcdno lice, in ko je stopil v de- želni zbor. je pričela tarn velika borba za slovenske pravice. Nastali so tabori. Ljudstvo se je vedno bolj zavedalo svoje veljave, naraščal je pogum in svo- bodncstni pokret je pozval goriško slo- vensko ljudstvo na tabore. Najlepši ie bil tabcr v Sempasu. Dne 18. oktobra t. 1. je poteklo 52 let, rdkar se je vršil. Nad 10.000 Ijudi je bilo navzočih in dr. Uavrič jc govoril: »Zbrali smo se pod milim ne- bem in pred vsem svetoni. da izrečemo tu na starodavni slovenski zcmlji, da hoee- mo, naj se zgodi karkoli, ostati zvesti in bid vedno vrednejši sinove matere Slave. (Klici: Hočemo ostati!) Ta visoki pomen ima naš danasnji tabor. Twbor ima biti v dusevnem smislu. Ako so sc naši pradedje v tabor ill z mečem branili pred groznim! napadi divjih Turkov in drugih sovrazni- kov,'hočcmo in moramo mi tukaj terjati in braniti svete pravice naroda našega in to z besedo' in glasovanjem, kakor se spo dobi svobodnim možem. Vlada tako izve iz prvega vira. kako ljudstvo misli in po čem lirtpeni.,(Klici: »Svciji liočemo biti, sv.oj jezik hočemo imeti«!) Veselimo se, da smo se zdramili in da začnemo živeti novo življenje«. Soglasuo in z nepopisnim navdušenjem >3 bila sprejeta resolucija, ki zahteva, eta n naj se zedinijo vsi Slovcnci v eno krono- vino z enim samim dezelnim zborcm. In sredi velikarskc gorečnosti jc vskliknil dr. Lavrič: >^S postavo v cni roki, v drugi pa z večno pravico, ki ici je Stvarnik po- delil vsakem narodu. koga se bomo bali?« Na. sempaskem polju so praznovali gc- riški Slovenci svoio narodno vstajenie in dr. Lavrič jc rekel ves ginjen: »To ie nni- iepši dan mcjega življenja!« Umrl je mož S. marca 187^. K.nvalir ie bil fp-kratni trrriški deželni glavar grof Coronini. V clezelnem zboru je govoril po- fmrtnicc; 7a drjei^. I.nvričeirj: »Občndo- vati moramo veliko njegovo sree, ki fe hrenerelo v ljubezni ob.ieti vse trpeče v.\o- veštvo. KnkCT v privatnem, tako ie tudi v javnem živlieiiiu vpo nle^ovo dolovnnjn vo6')\ glas sreo. in tako čista in n?sebič?^a čustva. da so mu iitejmila vzbujati nn- sprotnike ali njkdar no scvražnikov. P-<-A vspw ]->a je rroiil iskrero linbezen do sv^iM? röjakov, nosvetil je niihovrmu innt.eri.inl- nemu in dusevnemu razveiu vse svoje hitje in to je iznolnieval do zadnjega' svo- ictra zdihljaja. Roztrosil je med nie nešte- vilne kulturne kali in kadar iz teh vzraste jo nioena rodovitna stebla, bedo blago- slavljali livaiezn rodovi, ki bodo vživali sad, njegovo ime, kakcr je že sedaj češče no povsod, kjer bivajo slovcnskega na- roda .sinovi, kakor jo spostujej vsi, ki so mu bili blizu. V njeni sir.o spoznnvaii od- Kritcsrčnega in poštenega prijatelja Ijud- stva«. Goriška je Iepo napredcivala... Ali pri- uivjaia je svetovna vojita v deiielo in krog L:i.vricevega groba ob vznozju izrastkcv Julijskih Alp je razsajal strasen bojni or- kan. Pustil je grozne posledice... Spomin na drja. Lavričal nas znova bctiri v velikih preizkušnjah in te dni, ko se spominjamo njegove stolctnice, plava njegov duh nad gcriško deželo in skozi srea goriskili Slo- vencev gre njegov vsklik: »S postavo v eni roki, v drugi pa z večno pravico, ki jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, kega se bomo bali?!« Kmefovalci, izvrsujfe zakon o pospeševanju gövedoreje. Živinoreja je steber kmetijstvu, kate- rega si ne morerno misliti brez živine; kajti brez nje bi ne mogli opravljati naj- važnejših, najpctrebnejšib kmetijskih del, bi n-e imeli primerne^a in zadostnega gi^> ja za svoja zemlji?ča, bi pogrcšali prepo- trebno mleko za cihranenje svojih druzin in bi nam odpadel marsikak dohodek, ki ga dobivamo za mlcka ali za maslo in za tcleta. Naravno in samo po sebi razurnlji- vo je pa, da čim boljia je živina, tem ve- čjo korist dobivamo od nje. Zato jc nespa- metno in v našo škodo, če redimo slabo živino, če redimci krave, ki dajajo malo mleka, ali če redimo vole, ki se slabo spo- našajo, ko jih vprezamo v plug ali v dru- gc težko dclo,, če izpodrejamo teleta, od katerih si ne moremo obetati. kadar od- rastejo, zadostne mlečnosti, oziroma za- destne čilosti in krepkosti za delo. 2ali- b6g sem se prepričal, da je naša govedo- reja v neknlerih krajih - tudi v takih, kateri niso bili vsled vojne skoraj nič pri- zadeti — hudo zanemarjena, kar je v ob- čutliivo Žkodo nasemu kmetijstvu. Rekli smo, da je živinoreja steber kmetijstvu in sicer glavni steber; če je pa steber slab, šibck, no drži pcslopja, ki slo- ni ua r.iem in prva naša skrb mora biti, da utrdimo ta steber. In to je ravnci nam en zakonu o poskeševanju govedoreje. Ta za- kon se ni da sedaj še prikupil vsem n«sim obeinam in tudi kmcčkeniu ijudstvu ne, ker nalaga občinam nadležne dolžnosti, kmečkemu Ijiidstvu pa take obveznosti, katerim ni büo prej vajenci. In vendar je' ta zakon cbrodil že bogat in obilen sad v onih krajih, kjer so ga vestna izpolnovali. Sicer je tudi v teh krajih vzbudil sDOčet- ka več ali manj odpora od strani kmeč- kega prebivalstva, a njegove blagohoitne posledice so polagoma odprle Ijudetn oči in zdaj vidijci, da jc včasih vendar le do- bro, da se kmeta z zakonitiini naredbmni prisili, da opusti stare škodljive razvade iii da se loti naprednega dtelovanja, da ga •takorckoč sila prižene do spcznanja tega, kar mu je v korist. Glavna zapoved- zakona je ta, da se smejo krave, oziroma junice spuščati sa- mo k takim bikom, kateri so od posebne komisije potrjeni za plemenitev. Kdor rabi ncpotrjenega ali, kakor pravimo, neliccn- ciranega bika za plemenitev krav, zapade kazni. S to zapovedjo ie kmetc-valec ne- kdiko omejen v svobodnem raznolaganju s svojim blagom, ker ne more krave goni- ti po svoji volji k kateremkoh biku. am- pak jc prisiljen pcslužiti se potrjenega bi- ka, naj bo že ta občinska ali zasebna last- nina. S tem se pa ne godi kmetu nobena krivica ali skoda, nasprotno. to je njemu v kcrist; kajd od dobrega, zdravega bika sme pricakovati lepili, zdravih telet, se- veda čc je tudi krava Icpa in zdrava. Za- to mora kmet najprej skrbeti, da pride do prave krave, ki bo sposobna za. pleme. Le od take krave, ki nima telesnili napak in je defora mJekarica, ni izbirčna in je trdnega zdravja, naj vzgaja teleta za rejo. Pripušča pa naj jo pri najbc/ijscm juncu, ki ga dobi v okolici in naj ne gleda pri tem, ali potrosi par lire več ali manj za junče- vinc, to jc za tisto pristojbino, ki sc pla- čuje od vsakega skeka. Kdor yard ali stiska pri tem, stiska v svojo škodo; pri skoku si prihrani mcTda par lir, pri tele- tu pa izgubi, če treba, več desetakov. Tako gospodarstvo jc skrajno ncspa- mctno. Zapcinm>ti si moramo dobro, d» podeduje tele(polovico lastnosti po očetu, polovico pa po materi. Če je krava lepe- rašče, zdrava, dobra molznica in če je na drugi strani bik Iepo raščen, zdrav in pri- haja od dobre mlecne pasme, smerno se zanašati, da bo imel tudi zarod vse te oc- hre lastnosti. Zalo določa izvršilni ukaz tcga zaj kona, da morajo biti biki, ki se uporablja- jo za plemenitev, ne samo zdravi, ainpak da S!;loli ne smejo imeti telesnih napak, ker se le te in vse slabe lastnosti lahko prenesejü na zarod, oziroma na potomce in so v očitno Skodo zivinorejcu in živi- noreji sploh. Kakcr bike, enako treba odbirati tu- di krave za pleme in sicer se odbcrejo najboljše molznice in !eod takih naj se vz- gfijajo teleta za rejo. Če ni vclike sile, ne prodati dc-brih krav drugam, dokler nam dajejo primcrno'mnozino mleka in nam rode zdrava, krepka teleta — in najlepša teleta naj se ohranijo dcjna za rejo in sa-- .mo, kar ui za rabo, naj se odda drugam. Zakon o pospeševanju gcvedoreje obsega sc druge določbe, katere so vse resno premišljene in stremijc vse po e- nem in istcm cilju, to je, po vsestranski povzdigi ¦ domače govedoreje. Seveda na- laga ta zakon tudi nekatera bremena, nc- katere nadle/ji-csti in obveznosti občinam in posameznim kmetovalcem. Toda korist, ki jo povzroči vestno izpclnovanje tega zakona je neprim-erno večja od vseh malih bremen in obvezno- sti, ki jih ta zakon prizadeva. In zato vidi- mio, da je tale zakca že v vseh naprednih zivinorcjskih deželali takorekcč prešel v kri in nieso ljudstva. ki se mu povsod brezpogojno pokorU ker se je po doseda- njih poskusnjah prepričalo, da je le do navodilih in določllih tega zaknna ki se povsem strmjajo s pravili umne živinore- je, mogoce despeti do zaželjenega cilja, to je povzdiRiiiti doinačo govedoreja do visje in najvišje stpinje. Zato pripcrcičamo prav toplo posebno omm zivinorcjcein, ki imajo veljavno bese do v občinskem zastopstvu, naj skrbe za frc.\ da bode vsaka občina vedno oskrblje- na s primcrnim številom sposobnih, potr- jenih bikov, katcro število bode edgo- yarjalo številu krav nahajajočih se v ob- ciri, da še bodo ti biki pravilno oskrbo- vali in po navodilih zakona uporabljali za plemenitev. Vsak gospodar pa naj so pr-sebcj skr- bi za to, da bode odbiral prave krave za reu\ jih pravilno krmil in skrbno snažil in sc sploh ravnal po pravilih razumnc ži- vinoreje. S takim ravnanjem si utrdimo glavni steber, na katerem slone naše kmetije — dcmačo živinorejo. K. Dopfsi — Iz Št. Peira pri Gorci. — Šolsko poslopje bo kmalu izročeno svcjemu na- mcnu. Napis ]e dvojezičen. Nič iic vcino, zakaj je dvojezieen, kc. je bil pred vojsko samoslovenski. Saj v St. Petru nimamo otrok italijanske narodnosti. Sliši se, da je tudi slcwenski napis na šoli zagledal bel1 dan z veliko težavo. — Ali bi nc bilo u- mestno, da bi tudi z obcinske table izginil samoitalijanski napis in da bi se nadome- stil s sanioslovenkim? Kaj v St. Petru ni nobenega moza, ki bi se za to zavzcl? — Naš občinski komisar bi moral upoštevati dejstvo, da županuje čistci sloveiuski obči- ni, da bi moral slovenski uradovati, da bi moral odstraniti z občinske table samo- italijanski napis, ki naLe ljudstvo le draži in ga v oči bode. Cc liočejo gospodje Ita- lijani biti pravični, potem bi se morali ozi- rati na želje domačega Ijudstva. — Kakor je zagledal beli dan slovenski napis na šolskem poslopju, naj bi se to zgodilo tudi na naši sevcrni in južni železniški postaji. Občinski urad bi se moral za to pobrigati. Le na ta naein bi se Slovenci sprijaznili z italijanskimi sosedi. bi se blaziia nasprot- stva. Obnova St. Petra gre sicer počasi na- prej, a kljub temu stoji nekaj novih his, nekatere se popravljajo, druge pa na novo zidajc. Sicer vse gre prepoeasi. O zgradbi naše cerkve ni še ne duha nc sluha. Ne vemo, ee se je naš občinski urad kaj po- brigal za to. Želcti pa je, da bi se kaj kmalu začela zidati. To je želja vseh Šem- petercev. Scdanja baraka, ki nam služi za cerkev, je premajhna. — Mudournik Vr- tojba se regulira. To je bila skrajna potre- ba, sicer bi nas hudcmrnik ob povodnjih poplavil. — Sliši se, da bodo tudi pckopa- lišče v kratkem začeli popravljati. Domačini so se iz begunstva skoraj vsi vrnilj. Kdc-r nima hiše, stanuje v bara- ki. Kakšno je življenje v barnkah, ni po- treba, da opisujem. Sicer pa: raje v bara- kah doma, kakor v begunstvu v lepih hi- šah. Šempeterc. — Iz SOvodenj. — Zelo smo se začu- dili ko smo slišali, da se je prigkisilo v na- Ši občini 26 otrok za poučevanje italijan- ščine. Menda so Sovcdnje — s še eno ob- čino — edine v celein okraju. kjer se bo poučevala v soli tudi italiianščina. — Si- cer niniamo nič proti temu, da se naši otro ci nauče italijaiiščine, a jii. treba. da s;.- ro godi v dcimaci soli, ki je bila dosedaj čisto slovenska. Če se za časa nemške Avstrije ni pcučevala nemšeir.a, naj bi se tucii ?..x časa sedanje vlade ne poueevala italijrm- ščina. To iz principa. — Če bomo tako popuscali, nas kmalu vee ne bo. Sicer pa: spoštujmo Italijane in italijanščino v tali- ko, kolikor spoštujejo oni nas. Vsakcmu svoje, pravica pa nad vse! — Iz Oslavja. V predzadnji številki »Goriške Straže« je dc-pisnik iz Osiavja prav uerodno poročal o neki »nesreči«, ki naj bi se bila pripetila iia Sv. Valeatinu. — Marsikdc- je razumel, da je pa- del kot zrtev nedeljskega lavca otrok. Padel pa je sarno zaje'c. Ali se je ponesre- čil ali pa ga je res zadcla nepogrešljiva kroglja iz puške, o tern se ne bom prepi- ral. Za danes bi rad saino povedal, da sta tudi v nedeljo padla dva zajca in ena fa- zatnka — iz domačega kur.nika. Tukaj pač ne bo nihče govoril cm kaki prostovoljni smrti. Najmanj urnestria pa je trditcv, da se je »fazanka« ujela na lirnanice. Večerja je dišala prav res .po. vstreljeni divjačini. In da se uredništvo ne bo pritoževalo ka- kor zadnjič, je padlo za »Sklad Ooriške Štraže« 60 lir. Sicer pa, oprostitc: Vi ste podoben beraču, ki je postavil kot mini- malno takso za darove — cela liro. — Iz Ajdovščine. Ta dan ni bilo v Aj- dovščini slučajno burje. Bil je krasen ve- j čer in živahna promenada. Po glavni ulici ( je korakala večja družba vojakov in pre- pevala v zelo razglašenem »unisono«. »La bandiera dei tre colciri — e sempre stata la piu bella; — noi vogliamo sempre quella, —- noi vogliamo la libertä«. Nam Ajdovccm, je ta pcsmica ne rav- na vsled svoje melodije, pač pa radi kra- siie vsebine tako ugajala, da smo sklenili se je čimprej priueiti in smo razpi- sali nagrado na uglasbitev ter dobcsedno prestavo v materinščino. Nekdo, ki za silo jaha Pegaza, je že rešil dano inn na- logo in prevedel pesmico tako-le: »Treh barv zastavo ljubimo. — naj- I lepša je in bcde vcdno. — to Ijubi narod j še zavedno, — ker le prostosti hocemo!« i Ker si pa melodije nisino utisnili v na- j ša ušesa. bi Vas prosili, da bi nam dali na- j slov kakega gcspoda, ki se razurue na •fagot, cia bi nam. jouglasbil^anaša grla. I Iz Sv. Lucije. Dne 31. oktobra jc j prircdila »Narodna Čitalnica« pri Sv. Lu- ciji ponovitveno veselico. Njena prva u- I prizoritev je bila zadostno in nepristran- ! sko ocenjena v »Qor. Strazi«. Da je ocena döscgla svoj namcn. nam priča poriovitve- na uprizoritcv igrokaza »Zaklad«, cigar snov je zajeta iz naroda tcr jc nolna r-jal- nih življcnskili prizorov. Rcpriza imeno- venega igrckaza je bila ninogo boljsa od prve uprizoritve, na čemur moramo igral- kam in igralcem le častitati. Izvršili so častno svoje ulcgc, da z lalikitn sneem in mirno vestjo trdimo, da so se izpopolnili in dosegli lep napredek, V nekaterih igral- cih tiče naraviicyt talenti, ki bi se ob za- dostnem solanju razvili do vi:ška in bi hhko na inestnili »odrih nastopali. Tudi pevske točke. pod vodstvom g. Franca Kovačiča, so se izvajale z vso preciznostjo ter niso zaostajale za drugimi točkami vzpcreda. ¦Prireditcv je okrepila in poživeia dnlia, ki hoče tupatam kloniti pod utisom sedanjih razmer. Le naprej za prosveto naroda! — Domačin. — Iz Dol. TrebuLe. 21. oktobra i. 1. je prirediki bra/no društvo »Vodnica« v Dol. Trebuši lepo veselico s pctjem in Stokovo burko »Trije tički«. Nastcipile so, mla.de moči in izvajale pevske in igralne točke po danasnjih raziuerah prav-dcibro. Razume se, da so težave v taki mali va- sici radi pomanjkanja nioči velike in da je treba velike pozrtvovalncsti, ke'r so neka- tcri sodelujoči oddalient po uro licüa1. Ali vtndar se zavedna mladina tega nc vstra- ši. Zato le junaško naprej, da bc-mo zo- pet slišali peti trebi;škc slavčke. Društva pa v Tolminskih lirihili, katera še spite, naj vam da Dol. Trebuša vzgled. Posne- majte delavno društvc- »Vodnica«. — Cerkljansko. Kdor hoče iti v Gori- co. mjora porabiti dve noči in poldrugi dan in kup denarja in to vse radi nerodnega žclezniškega voznega reda. Vlak odide od sv. Lucije v Gorioo ob 6VL» in se vrne zve- čer okoli 9 tire, če gre po sreči. Clovek mora iti od dema o polr.oei in se vrne po polnoči — če noče v Gorici čakati druge- ga dneva; svoje-opravkc pa je c^ravil že večinoma dopoldne. Mi bi radi liodiii v Gorier in domov vsaj deloma poduevu, ker v teli časih je po cestah ponoči v nevarncsti koža in imetje; lahko se zgodi — skušnja uči, — da se prinese domov krvavo kožo name- sto nakupljenega blaga in denarja. Tudi nam primanjkujc časa. da bi ga tratili po dolgočasnil gcriških ullcah. Bog ve, na kaj se ozira sedanja žel. uprava pri sestavi voznega reda!? Na že- Ije Ijudstva že menda ne. Knkrat so nani obljubili »paradiž«; ta pa jc najbrze pre- klet, da rodi le trnje in osat. Naj bi se ozirala žel. uprava na potre- be in želje Ijudstva in preuredila vozni red, da pojde vlak od sv. Lucije v Gorico okoli 8 ure zjutraj in iodide iz Gorice o- krog 1 ure pop. Na taki na,čin bi bilo vstrezeno vsemu ljudstvu od Kanaia do Podbrda, od FSovca do Cerkna in idrije. — Iz baške doline. Na. Kneži praznii- jejo vsako leto koncem oktobra nekak do- mači praznik, ki rrnu pravijo »knezka bre- za«. Nobeden pa ne ve povedati. od kod izvira ta praznik, le neki stari možiček prirjoveduje slcdečo dogodbico: Bil je kremar, ki je imc! skrivno zalo:.:vo vina. Ko mu je pohajalo v kleti vine, vzel je škaf in prenašal vino iz skrivališča v klct. Nekoč pa zapazi njegovo početje finančni straž- nik. Kremar se je izgovarjal, da nosi vo- do za živino. In da dokaže resničnost svc- je trditve, nese poln škaf v hlev in ga po- stavi pred »brezci«. »Breza« je vino popila in zbezljala na travnik, kjer je oblcžala. Vsi so mislili, da je poginila, pa so ji sneii kožo. Toda »breza« se je naslednji dan iz- treznila in primukala brez kciže domu, kjer je živela sreena in zadovoijna še mnogo let. Jadrausko vprasanje. V zadnjein ča- su se je prccej trdovratno pojavljala v casopisju vest, da se bode vršila poga- janja glede jadranskega vprašanja v j*Iso- li Belli«. Najnovejsa poročila iz Rima pa zatrjujejo, da je dolcčen za to kraj Santa Margherita Ligure ter da pričnejo poga- ji'.nja dne 6. t. m. Od obeli strank so tudi že določeni delegati in sicer jugoslciven- ski: min", predseunik Vesnič, dr. Trumbič in min. Stojanovie, italijanske delcgacije pa bodo tvorili min. predscdnik Giclitti, sen. Sferza in vojni nijnister Boiiomi. Kralj in min. svet sta listo že odcbrila. Vsako delegacijo bo spremljalo po pet ci- vilnih uradnikov in po dva armadna čast- .nika. Kakor se zatrjuje, se bo dosegel spo razum. ker je obema državama mnogo na tern ležeče, da se rilpravi sedanjo nezoo- sno stanje. Ponovno ob dosedanjih krizah v re- Sevauju jadranskega vprašanja se je poja- vilci v italijanskem časopisju črnogorsko vprašanje. Taktika je bila prozorna. Tej taktiki so se sedaj pridružili italiianski so- c.jalistični lisii, ki so naenkrat cdkrili »mu- čeništvo čniogorskega proletarijata«, in zahtevajo z ozirom. na prcdstoječa pogaia- nja med Jugoslavijo in Italijo, naj posled- nja ne pos-tane sokriva sklenjene kupčije, vsled katere bi si moral črnogorski prole- tarijat »poiskati neve domovinc onkraj o- .ceana.« »Cast naše dobe« zahteva, da se njegova domovina ne »prodaja«, pravijo. V sporu med Poüjsko in Litvo je Zve- za narodov predlagala za mesto VilnQ Plebiscit. Poljska državnozborska komi- sija za zunauje zadeve je razpravljala o tern predlcgu in min. Sapieha je pri tej priliki izjavil, da sprejme vlada Plebiscit, toda lc pod gotovimi pogoji. ki bi se mo- rali izpolniti. med drugim pcxl pogojem, da se postavi na glasovanje samo vpra- šanje, all mora ono ozemlie pripasti Pclj- ski ali Litvinski in da se plebiscit čim mogočc hitro izvede. Druga vest pa po- rcča, da jc sklenil poljski državnozborski odsek za zunanje zadeve, da se ima Vilna priključiti Poljski. Neki dunajski listi zatrjujejo, da so v teku priprave za konferenco držav cen- tralne Evrope. Te konierence bi se udele žile Nernčija, Avstrija, Poljska, .lugosla- vija, Cehoslcvaška, Romunija, Madžar- ska in tudi — Italija. Namen konference bi bil medsebojno zbli'/anje imenovanih držav v gospodarskih vprašanjih. Konfe- renci bi pjisostvovalc tudi Amerika, An-- glija in Francija s posvetovalno pravico. Dan sestanka konierence, t3aje v mesecu decembru, se dolwci na seji reparacijske komisije v Parizu. Fodlistek. SEDAJ OD TÜ. Sonetni šopek. Zvezal Albiti Kuščar.) 6. Utopljenec. Cemu, zakaj se zbira taka gneča ljudi na javni cesti sredi mesta? Gre morda v cerkev dražcstna nevesta, bori li s smrtjo se žival trpeča, opazila se hiša je goreča? Ccn.n, zakaj zastražena je cesta, ko pač. je zjutraj komaj ura šesta? Skrb loti tudi mene se inoreča. Ah kaj, to skrb ni, to je radiovednost. I'rcrijem se s komolci v prvo vrsto, kar res ni, sam vem dcibro, lcpai čcdnost, in vidim, ho sem mdo c'ol se sklrnil, da s avili nirliča so v prcprosto kvsto, ki v blatu testnem prej je bil utonll. 7. Zdravilo. »Ka.r zclaj ugarj'-ijc avtcrrol.ili. je že Skandal, ki vpije po os^eti! Ce bočeš. za gotovo koj umreti. (¦"•••<¦¦:/ ri-r{c< stopi. intri si v gictrrili! To sredstvo ri:j ti slu/i v s'r-ii i «ili! iT."•• -r p" p?.r let živeti. Ce mirno hočeš pa par let živeti. d(-ii a C'Stani v svo"i mirni vilirs< Kot vrag se Tone je jezil, vam pravim, ko si krtačil je vse blatne hlače. a jaz podarim mu, da ga ozdravim, prekrasen, skoro nov avtomobil___ v par dneh je Tone, miren, plah drugače, ljudi po cestäh z vozom sam moril. 8. Vendar nekai Kaj vsega so pokradli že tatovi?! Nobena vrata niso j^n zaprta, blagajna vsaka lahko se navrta, stope se jim njtrdnejši okovi, predmeti so jim stari všeč in novir zdaj pcteršiljček vzamejo ti z vrta, iz hrama pa, kar je rcdila trta... Brez plena ne potekajo jim dnovi. A vendar je Se ena stvar nasveti, ki ni kolo, ni biser, ni svinina, ki tat noben ti je ne more vzcti, če prav ziia ti v steni odprtina, če tudi vrat ne mores si zapreti. Ta stvar se zove: vojna odškctdnina. 9o Na »depustu«. »Kje, dragee, .si se zadnje case skrival, - si Scl li r-a trgatev v naša Brda, te gnala li je v Trst razvada grda, dopust znabiti v Vidmu si užival, lahko, da po Vipavskem si popival, pod kapo spravljal vina sladka, trda, da rešiš jeze se, skrbi.in srda. da boš od zdaj naprej sladko počival?« »Kar zdaj povcm, ostane najmednama! Ce. misliš, da užival srečne hipc sem, motiš sc. Prezalostni spomin! Za mrežami se je vršila drama! Prestopek, veš, to so v priimku pipe, a koicnice na -ič, -čič, -seek /Jočin.« 10. Kcbarid. Nakrat so v dinmiku se saje vnele, na sleme iskra brž je poskočila, in ker dovolj je lirane tu dobila, ognjene roke hišo so objele. »Odkod izvira ogenj?« Ure cele razmišljal je lastnik. Beseda bila slovenska, keltska, gotska je? Razvila se iz jezika indijske dežcle? »Ogibam — ogenj zlaga se, ni spora, vsak ogne ognju se, da se ne speče, zato je ogenj našega izvora.« Lastnik šc tega ddbro ne izreče. pc^uje hiša se mu v prah, pepcl, uspeha vede je lastnik vesel. Iz sovjetske Rusije. Kakor je bilo pri- čakovati po sklepu mim med Poljsko irr Rusijü, se je poslednja vrgla z močnimi bojnimi -silami proti generalu V/ratiglu, ga uapadla in mu prizadejala težke izgube. Wrangcl je bil vsled tega prisiljen umak- niti sc za črto pri Pcrekopu. Francoski listi prinašajo vesti, da soi izbrulinili v Petrogradu in v Moskvi veli- ki nemiri, naperjeni proti sedanjemu tero- rističiiem.u boliševiškemu rczimu' in da Je pricakovzti v kratkem padec sevjetske vlade. V tcm trenoiku da se odigravajo v navedenih mestih politično velepoir.embni dogwiki. O ncmirih poroča. tudi nemško časopisje. Grška zbor»nica je razpravljala o no- vem nasledniku. na kraljevem prestolu. — Krona se je ponudila princu Pavlu, ki je pa odgovoril, da je postavni grški kralj njegov oče Konstantin in za njim princov brat Jurij. On sam bi sprejel krono le te- daj, ako bi ljudstvo potom glasovanja iz- rex'no združilc svoje glasove na njegovo osebo. Vesti, da namerava Yenizelos po- puditi krone; jugoslovenskemn prestolona- slediiku in tako združiti obe državi v per- sonalno imijo, še nisc potilmile. S to ver- zijo se spravlja v silk prisotnost prestolo- naslednika v Atenah o priliki pogreba po- kojnega kralia AJc-ksandra, ki se je izvršil nad vse slovesno. Mejtem je izvolila zbor- nica regenta v osebi admirala Konduricti- sa, ki bo vodil vladarske posle do izvolit- ve novega kralja cz. do tedaj, da nastöpi vlado novi kralj. V Itaiiji se vršijo upravne volitve. V glavnem si stojijo nasproti tri strankc oz. skupine: ljudska stranka, blok, ki ga tvo- rijo.liberalci, demokrati in bojevniki in socijalisti. V nekaterih provincah, zlasti v severni Italiji so dosegli socijalisti lep vspeh. Ker vlitve še niso končane, da- nes še ni inožen splošen pregled. O izidu bomo natančneje poračali v prihodnji šte- yilki. V severcanieriških Združenih državah je bUa volitev novega. predsednika repub- iikc. Kandidat demokratske strankc, kate- ri pripada tudi dosedanji predsednik Wil- son, je bil guverner Cox, republikanska stranka pa je postavila senatorja Hardin- ga. Vsled komprcmisa med kandidati manjših strank m med republipansko stranko se je nagnila zmaga v 'zadnjem trenotku na stran republikanske stranke, tako da je izvoljen predsednikom Harding. Na Francozkem sc stopili rudarji v inezdno gibanje in grozijo s stavko, ker gospodarji na njilrove zahteve nisei dali povoljncga odgovora. Gospodarji računa- jo, da bi imeli 15 odstctkoy izgube, ako bi sprejeli vse dclavske zahteve. Zato so sc odločili, da se ne udajo. Vlada je sklenila, dva bo pesrcdovala in na ta način po mož- nosti preprečila grozečo stavko. Nemiri na Irskein se nadaljujejo. Irci so ponovno zopet napadli angleSko poli- cijo in angleško vojaštvo ter ubili in ranili več oseb. Načelnik mesta Ctirka, Swinoy» ki so ga bili Angleži obsodili na dve let! ječe radi pobune, je umrl v ječi. Swiney je 04 dni odklanjal vsako hrano. Kar je zavžil, je zavžil le v nezavesti; zdravniki so namrcč take prilike izrabljali, da so mu: vlili v usta nekoliko hrane. Med anglezkimi rudarji in delodaialci se je doscgel sporazum. Sporazum vn po- statie veljaven šele tedaj, ako ga odcibre rudarji, kat.erim ga mora rudarska zvcza predložiti v odobritev. Ker bo večina od- bcirov krajevnih društev rudarske zvezc priporočala sprejetje, bo sporazum tudi uajbrže odobren in s tern stavka k one ana. Oomače vesM. -r ImenOvajija v sodnl sluzdbt. Iz u- radnega lista »Osservatore Triestino« po- snemamo sledcča imeiiovanja oz. preme- ščenja Slovencev v sodni službi: Scdni svetnik »ad person am« Anton Manzoni je imenovan svetnikom pri o- krožni sodniji v Trstu; sodni svetnik Fran Domincci v Komnu premeščen v Trst; sod. svetnik Fran Vidmar premeščen iz Bovca v Gorico; okr. sodnik Miroslav Koršič imencivan sod. svetnikom; okr. sod. nik Milan Zgombič premeščen v Puio; s, Ivan Susanj imenovan za okr. sodnika in predstojnika v Senožeče; sod. Filip Cerne v Komnu je itnencivan za okr. sodnika in predstojnika v Komnu; sod. Ivan Brclih v Gorici imenovan za okr. sodnika in pred- stojnika v Bovcu; sod. dr. Fran Ferlan v, Vodnjanu je imenovan za okr. sodnika in predstcjnika v Cresu; sod. Karol Be- nič pri dež. scd. v Trstu je imenovan za okr. sodnika in prestojnika v Sežano; sod. Sencn Mogorovič iz Lupaglave premeščen v Volosko-Opatija; avsk. Kcrnev in Fran Kompara v Trstu sta imenovana scdni- kom. Od Italijanov je sod. svetnik: Anton. | Vidoz v Gorici imencivan viš. sod. svetni- | kom; okr. sodnik dr. Valentin Pascoli je | premesčen kot sodni svetnik iz Tržiča k ckrožni sodniji v Gorico. Izmcd Italijanov je še mnogo drugih imenovanih oz. pre- meščenih, radi pomanjkanja prostora pa ne objavljamo nadaljnih imen. -r Pr^iesorski izpit je položil na du- najskem vseučilišču za vse razrede srcd- njih šol riaš rojak, g. Filip Perič. Novi g. profesor je, cdkar se je vrnil po prevratu v domovino, član uredništva »Edinosti«. Cestitamo! -f Izvestje državne višje realke ter nižje gimnazije v Idriji. Pred seboj imaino izvestje navedcnili dvch zavodov za sol- sko leto 1919-20. Iz njega pesncmamo, da je nčilo «a realki v prcteklem šolskem lc- tu dvajsct učnili nioči in en poniožni iiei-- tlj, ki je poučeval štiri ure na teden petje kot neobvczen predmet. Realko je pcseča- lo koncem leta 227 učencev, ki se poraz- delijo po rojstnem kraju: na Idrijo 1.29, no, zascdeno ozemlje 78, na Jugoslavia 17 in na Nemško Avstrijo 3. Po materinent jcziku so bili vsi Slovenci. Od teh je bilo pomaknjenih oz. odpuščcnih zrelih s prvo cdliko 14 ueence-v, pomaknicnili oz. odpu- sčcnih zrelih 160, k ponavijalnim izpitoin je bilo pripuščcnih jeseni 51 uecncev, 1 Je bil zavrnjen, 1 pa jc ostal vsled boleznl ncizpraSan. Zrelostne izkusnjc so se vrši- le za solsko leto 1918-19 due 11. in 25. ok- tobra, ter dne 19. decembra 1919, nadaljc 28. februarja in 22. aprila 1920. K tern iz- pitoin jc pristopilo skup.:vj 13 dijakov. Ko- misija. ie priznala 12 dijakom. zrelost so- p-lasno ali z večino R'lasov, cneniu kandi- datu pa se ie priznala zrelcst z odliko. lz- piti so se vršili pod predsedstvom ravna- telja d r j a. D c M i c h e 1 i i a, ki jc zavo- dov ravnatelj, pa se nahaja na dopustu od 9. aprila .t. 1. daljc, Ie zadnji izpit 22. 4. 1920 se je vršil pod predsedstvom proviz. ravnatelja d r j a. P a v 1 i n a. Ustne izkus- njc za zrelostue izpite v šolskem letu 1919- 20 so se vršilc dne 12., 13. in 14. julija t. 1. pod predsedstvom ravnatclja IvanaLo- renzonija s sloven skeg a u e i- t e 1 i š č a v T o 1 m i n u. Pristeipilo je vseh 20 rednih učencev VII. realčencga razre- da in dva eksternista« ki so vsi dobili spri- čevalo zrelosti, med njimi eden, Oantar, Kajctini iz Idrije, z odliko. — Na nižji gim- naziji je pcučevalo 12 učnih rn.oči oz. 11, ak-o odštcjemo, da ravnatelj dr. De Mirheli ni poučeval in da je od 9. aprila dalje naj dopustu. Število učenncev je znaš:i;o kon- cem šolskega leta 1919-20 vsega sk::paj 27. Od tega števila odpade po rojstnem kraju na Idrijv 13 dijakov, na ostala zasedeno ozcmlje 13 in na .lugoslavijo I dijak. Po materinščini so bili vsi Slovenci. Prvi raz-. red je štel 20 ueencev, tretji pa 7. V drugl razred sta se bila prijavila samo dva u- čcnca, ki sta pa tekom solskcga leta izsto- pila. Pi-ar.iiknjcna sta bila s prvo odliko 2, pcmaknjenih 21. 3 so bili pripuseeni jcscnl k ponavijalnim izpitom,, eden pa je bil za- vrnjen. -f Nesreča. Tolmiiiski zdravnik, dr. Scrjun, se je vračal 2. t. m. ponoči z ne- kega zdravniškega obiska v* Baški dolini. V temi je voznik zavozil na porusen Stoe- ger-Steinerjev most, vsled Cesar je strmo- glavil voz s konji, z voznikom in g. dok- torjem v prepad. Qospod doktor se je prepeljati v bclnišnico usmiljenih bratov v Gorici. -f Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl pred kratkim v goriških pevskih krogih dobroznani g. Mirko Cej, nradnik Monta. Podlegel je išcstni sušici. Na sredtiji poti so ga spremili tudi njegovi pevski tovari- ži in mu zapeli nagrobnico. J( Tolminska hranilnica in posojllnica v Tolminu naznanja si. obcinstvu, da po- sluje hranilnica do novega preklica ob ncdeljah dopoludne. 4- Zgodnja zlma. Z vseh strani dežele nam poročajo o hudem mrazu. Zlasti je pritisnil v nasih gorah. Na Pečinah je bilo v soboto dne 30. okt. 6° C nod ničlo, v ne- deljo 9° C pod ničlo. Dne 1. novembra 6° C pod ničlo. Zapadlo je tudi nekaj sne- ga. Vse dni je bil precej močan vet er po- sebno ponoči in z jut raj. — Le malo boljšc se godi nam meščanom in okoiičancim. — fravo gorje so barake, kjer ne pomaga kuriti. Ubogi ljudje, ki sa med vojno toli- ko pretrpeli, morali bodo-tudi na domaČI gmdi vso hudo zimo prezebati. + Brezvsten slepar. Iz Skotpega nam poročajo, da se je priklatil nekega dne k Živčevi družini v Skopem St. 13 neki tu- jec, ki se je izdajal za Franceta Badaliča iz Oseka (oz. kakor je sam napisal: Osek- Vitovlje. Sempas pri Gorici §t. 92). Pra- vil je, da se jc ravnokar vrnil iz Rusije in da se je vrnil z njim iz ruskega ujetništva tudi glavar Živčeve družine Ludovik, ki se sjnatra za mrtvega. Ker je bila druzina že opetovana varana na podobne načine, sleparju ni slcpo verjela, marvcč se šla prepričat v tabor na Prosek, kjer je izve- dela, da je vse skiipaj laž. — Isti nezna- nec se je v nedeljo popoldne pojavil na- enkrat v Pliskovici pri Pavlinovih, kjer ¦gospodinji sestra pokojueca Ludovika. Tujec se ji je predstavil kot pogrešani brat in bil nemalo uzaljcn, da ga sestra noče poznati. Prisodni mladcniči so zah- tevali, naj jim pove, kdo je in kaj hoče, na kar je odgovoril, da je nameraval napra- viti samo »spas«, da pa mu ie Ludovik naroeii naj pove družini, da še zivi. Seve- da je vse izmišljotina in je mož čisto na- vaden slepar. * Jorgovan. V založbi knjigarnc Ivana JNoyaka v Pazinu je izšel ličcn žepni kole- uai" za mladež - Jur^vaiiu. Pulcg koic- darskih podatkov za leto 1921. ima kole- dar bcgato zabavno-poučno vscbino, za katero so prispevali razni hrvatski pesni- ki in pisatelji. Koledar je pripraven zlasti za šolsko inladino. Cena mu je 2 liri, s po- st o 2 liri 20 st. Pri naročbi 10 komadov, da založnik enajsti komad brezplačno. Tr- govci dobijo popust. + Aretiran vlcmilec. V Trstu je poli- cija aretirala nekega Ludovika Jalma, ki ima na vesti več vlomov, med drugim tu- di viom v goriško pcdružnico tržaške Trgovske banke, kjer je vkradel znesek 150.000 Mr in drugc -dragocenosti. 4- Čebelarsko društvo naznanja svcjim članom: • 1.) Sladkorja za krmljenje čebel seje dobilo 80 q. 2.) Peležni ga bode le oni člani, ki so že oziroma ki takoj poravnajo članarino za I. 1919 v znesku 2 L, in za 1. 1920 v znesku 3 L — gesp. Golja Francu blagaj- niku v Zaloščah p. Dornberg. 3.) Sladkor bo delil v Gorici v škofiji od 8. do vštevšega 15. t. m. g. Karl Petan, za goriški okoli?> — vštevši: Renče, Sem- pas, Kanalsko, Brda in Kras. 4.) Clani Vipavskega okrožja vštevši: Crniče-Dcrnberg, do Podkraj-Razdrto, se pozivljajo ,da takoj naznanijo g. blagajni- ku Golja Francu število uzimljenih panjev in koiiko sladkorja želijo. Kedaj se bo delil sladkor so Vipavsko okrožje in za Tolmiskci ~ se objavi v pri- hodnji »Straži«. ODBOR. ::: Ukradena konja. Posestniku Ignaciju I\idgornik iz Dol. Tribuše St. 42, p. Slap ob Idriji, so cigani ukradli v noči od 29. na 30. okt. t. 1. konja in kobilo. Oba sta ru- dečkaste barve, konj ima na vratu vžga- no St. 160 in na zadnjem stegnu št. 24. Ko- bila ima na glavi malo belo liso, griva in rep sta črna. Zadnji sled za tatovi je bil v pondeljek in sicer iz Rihenberga proti Do- rnbergu. Kdcr hi jih našel ali zanie izve- del, je naprosen, da to naznani zgoraj ime~ novanemu, kjer dobi 500 Lir nagrade. -f- Izgubljeno. Dne 28 pret. meseca je izgubil ubogi mož na ziv. trgu denarnico, s približno 2500 Lirami (dva bankovca po 1000 L.), potni list in druge pobotnice. Po- sten najditelj je naprošcn, da prinese iz- gubljeno v naše upravništvo kjer dobi po- šteno nagrado! tlIzpraševalne" komšsšje. Zadnji »Učiteljski List« se bavi z iz- ] praševalnimi kornisijami za učiteljska u- I sposobljenja, kakor jih je sestajvil gen. civ. komisarijat v Trstu. Izvajanja navedene- ga lista zadevajo tako v živ^, da se nam ne zdi odveč, ako jih vsaj deloma ponatis- nemo. Med drugim pravi list: »Komisija, ki naj odloča 'ö strokovni zmožnosti ljudskega učitelja, mora biti najprej sama doma v vseh panogah teoret- j skega in praktičnega šolskega znanja. Le I v tern sluCaju bodo uspešno zavarovane koristi ljudskega šolstva in tudi najprimi- tivnejše kulturne potrebe širokih ljudskih mas. In ko smo čitali vistem časopisu (»Edi- nosti«) i>opolni imenik članov rečenili ko- misij, nam je bilo zopet enkrat jasno, da se Solska obla.st ne zaveda, ali noče zavedati vse škode, ki jo povzroča. našemm šolstvu z brezglavimi in za silo skrpucanimi ukre- pi, ki naj ravnajo naše šolstvo in življenjc po pravi poti. Vsakdanja praksa nam ka- že, da je ta pot namerjena nazaj in da mo- ra naše šolstv« po krivdi teh novodobnih šolskih »pedagogov« in »administrator- jev« v najkrajšem času popolnoma propa- sti. Resnost, s katero skrbi oblast za kul- turne potrebe našega ljudstva, se kaže v najlepši luči v sestavi izpraševahiih kcmi- sij, ki nam jih je poklonil v zadnjih dneh gen. civ. komisariat. Te komisije naj iz- prašujejo naše učiteljstvo? One naj odlo čujejo o zrelosti naših ljudi in tudi o bodo- čem. razvoju našega Solstva? Pravzaprav se nam komisija za Ka- stav ne zdi toliko slaba, ker so v nji člani, ki so dolga leta poučevali na učiteljisčih ter Jih moramo smatrati že vsled tc^ra za strokovnjake, ki imajo gotovo toliko pe- dagogiške in metodiške izobrazbe, da bo njih delovanje v korist ljudski šoli, učitelj- skemu stanu in jugoslovenskemu narcxlu. A tudi ta komisija ima nekatere člane, ki so zašli vanjo takole bo!j — za parado. Komisija v »Tiolminu« pa je taka, da človeka kar strese ob sami misli nanjo. — Po članih, ki so zastopani v nji in ki jih tu- di dobro paznamo, lahko trdimo, da je člo- vek, ki jo je sestavljal na gen. civ. komi- sarjatu lahkomiselen kakor otrok, ker se igračka z naüim šolstvom, kakor z žogo. Nočemo tu blatiti oscbne časti posamezni- I kov, ali upravičei smo popolnoma, da od- klonimo tako sestavljeno komisije:, ker velika večina njenih mož ne ponieni na našcm šolskem polju niti — prazne ničlc. Dq.vo1j je, če naglasimo, da so med desc- tirrui člani le t r i j e, ki poznajo slovenski jezik tako, da bi lahko neovirano oprav- I ljali posle izpraševateljev slcivenskega učiteljstva. Slovenščina ostalih bo pa. go- tovo taka, da bo razmerje med izpra.se- valcem isto, kakcir med Francozom in Ita- lijaiicm. Naj sjmmnimo samo na žalostne jezikovne eksnerimente »slavnoznanega« sestavljalca lanskih humoristicnih ... ne, pardon! šolskih beril! Kaj naj pa rečeinc< o drugih članih, ki so zasedli v naši Solski organizaciji sveje stolčke zaradi zaslug na najrazličnejših poljih, ki nimajo z našimi šolstvom nič opraviti. 'i'ake ljudi mioiramo odločno cdklanjati. Oblast naj jih nagradi, kakor že hoee, a nikakor ne sine tega sk> riti na racuii slovcnske sole, še manj pa na račun duševnega razvoja našega uči- teljstva. Sola je ustvarjena za slovensko ljudstvo in se mora razvijati iz dobrega v boljse, kar je pa mogočc edinci lc, če se v isto smer razvija tudi učiteljstvo. Sloven- ska učiteljstvo ne more trpeti med ali nad seboj nobenih paradnih prikazni; te naj plasijo še za vnaprej po uradih kr. komi- sariatov! Darovi. -d Za »Sklad Goriške Straže« je na- brala vesela družba v Brezigarjevi gostil- ni v Oslavju dne 2. t. m. 60 Lir; na sva- tcvščini gg. Andreja Jug in Marije roj. Doljak v Solkanu se je nabralo 57 lir 40 st. Obilo sreče! — Vsem darovalcem pri- srčna hvala! -d Gosp. Anton Radinja, učitelj, nabral ob priliki svatbe g. Ant. Bensa in Marije Radinja iz Stmavra 90 L za »Sklad Gor. Straže«. Mvala! Živela novoporočen- cal -— Za »Šolski Dem« so nabrala šempe- terska dekleta in mladenici pri čaši rujne- ga vina v gostilni g. Antona Furlana 85 L. — Bog živi vrlo narodno inladino! — d Za Solski dom je nabral g. Tom. Seljak v Dol. Trcbuši v gostilni Erjavec 100 lir. Nabiratclju in dar-c-valcem prisrčna hvala! Za Sv. Goro je darovala Št. Peterska župnija pri Gorici lepo svoto 1826 lir in sicer: neimenovani dobrotniki 543 lir, de- kleta 417 lir, gospodinje in materc 382 lir, gospodarji in možje 319 iir in mladenit"'» 165 lir. Bog povrni vsem in M. B. sveto- gcrska! — d Na Idriji ob Bači se je 25. m. hl poročil g. Ignacij Kovačič z geno. Reziko Napotnik !z Konjic na Stajerskem. Na sva- tovski večcr so svatje 'n povabljenei zlo- zili 66 lir za cibnovitcv svetogorske&a svetišča in 100 lir za Ciril-Metodovo druž- bo. Darovalcem Bog stotero povrni. Vprasanja in ßdgovorL — o O. K. Cezsoča. Glede konstitui- ranja društva vojnih poškcdovancev so se uvedli potrebni koraki. Upainu da ne bodo brezuspešni. Kakor pa veste, je dan- danes vse zvezano z velikimi težkočami, zato napreduje tudi ta zadeva žal lc po ^asi. — o C. P. (ire se za servituto na bre- me sveta Vašega protivnika, katere se ne smete posluževati, ako Vam ni zemlje- knjižno ali pa pogodbeno zagotovljena. Tudi ako Vam je tako zagotovljena, sme protivnik tožiti na omejitev servitute, ako pridete Vi po drugi poti v svoj svet. — o A. P. Š. Prosite za odskodnino; formularije dobite pri davkariji. — o J. K. Senožeče. Denar v Čeho- slovaško nakažete lahko potom kake go- riške ali tržaške slo,vanske banke. Za 3000 čsl. kron morate plačati no današ- njem kurzu kakih 960 do 990 lir. ZA SMEH IN KRATEK CAS. Vsekakor na mestu. Oče je bil zelo nevcljen, da se hodi sosedov sin ženit k njegovi hčeri. Zato je hčeri prepovedal nadaljno občcvanje s sosedovim. Ker pa Ijubezen ni fižol, sa se obiski .lepega sose- da pri lepi sosedi nadaljevali. Nekoč u- krade sosed sosedi poljub. V istem trenut- ku se pojavi oee. Hčerka, slutee hudo pri- digo in še kaj drugega, vpraša vse pre- strašena ljubčka: »Ali ti smem dati klo- futo?« Pomota. Mati je dala Francku, ko se je prebudil iz spanja, košček sladke čoko- ladc v posteljo. Cez nekaj časa vpraša F.: »Mamica, ali prav malčkeni kosci čo- kolade tudi skačejo?« — »»Oh, ne, sr- ček!«« — »Poteni pa semi prav gotovo po jedel bolho.« Dobro sredstvo. »Zakaj pa tvojai žen- ka dancs nič ne svira?« — »»Zaprl semv klavir miško, pa si zato ne upa.«« Sreberne krone popIt|vTšji ceni — 2 L za eno, Jakob Šuligoj, urar Gorica, Gosposka ul. 19 (V. Carducci). Sorištta zveza gospodapsftib zadrug in društev v BoFici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., ouradaje vsak delavnik od 8. do 14; stranke se sprejemajo ledo poldneva« BRATAjCEJ ==rr. sobna slikarja = Qorica, Via Ascoli št. 5 priporočata se slavnemu občinstvu. jÄpp op dobra kuharica za na de- jlOL/O 3t/ želo. Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj. Pojasnila daje upravništvo WGOR. STRAŽE". ZEN1TNA PONUDBA. Trije veseli KorošČi, kateri so se med sve- tovno vojno boievali v Gorici in goriški oko- lici, želijo znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo. Ponudbe s sliko, ka- tera se vrne, na naslov. Johann, Stefan in Sonimereger, poštno ležeče Gorica. Hadarjenega, krepkega in odraslega trgov- skega vajenca, kateri bi imel veselje tudi za potovanje išče tvrclka Knslrin & ffianolja v Gorici Gosposka ulica 25. • • • • • • CENTRALNA POSOJILNICA v Gorici, Corso Verdi 32 Uradne ure: od I. new. do 31. marca od 8—14, od 1. apr. do 31, oklobra od 8—12 in od 15—17 ure. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/8Vo. RAZ6LAS. Tolffimska Hranilnica in Posajilnica v Tolmins vabi svoje Clane na izredni obeni zbor, ki se bode vršil dne 7. novembra 1920 ob 2. uri pop. u hranilničnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1) Sklepanje o važnih pos. zadevah ; 2) Siučajnosti. Ob nezadostni udeležbi se vrši občni zbor eno tiro pozneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih ob vsaki vdeležbi. Nadalje se naznanja, da posluju hranilnica do novega preklica ob nedeljah dopoldne. Hačelstvo. Podružnica LjubL Kred» Banke v GORICI, Corso Verdi „Trgovski Dom/ at 0br««tuJ© loft« n* knjž ce po 3 % °o, na da!JLo odpoved *%zar\e vloge po doiovoru. « V^t^itp t« iir..«u„ vsnfcovrstnetfa tujega denarja. T^akazila \ .Jugn»lattj4> \u ino/>*kinHtv<> po diievuein knrziu. P0Z07U Na prodai je oprava za spalno sobo iz trdega lirastovega lesa, obstoječa iz 2 posteljnakov, 1 oblačilne 1 predalne omare. Istotam je na prodaj 1 mizarska klop. — Kdor si želi na- ročiti okna, vrata itd. naj se obrne na upravo lista. Pröfcljfinöiiiiii dražba : nepremičnin : Pri okrajnem sodišču v Tolminu so po prosnji iastnice HILDE HIRTJOCHMANN v Ajcjovščini .na prodaj po javni dražbi slcdeče nepremičnine, 2a katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer: • I. skupina a) stavb. pare. 134; b) zemlj. pare. 1079; c) zemlj. pare. 1078/3 vzkliena cena Lir 20.000. II. skupina d) zemlj. pare. 915/3, 315/10 vzkliena cena Lir 1.000. Dražba se bo vršila dne 27. novembra 1920 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Ptodbrdu. Ponudbe pod izklieno ceno se ne sprejmö. Na posestvu zavarovanim upnikom osta- nejo njihove pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti na sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji soba Št. 4 ob uradnih airah. OKRAJNA SODNIJA TOLM1N, dne 23. vinotoka 1920. DIETZ. Naznanilo. Vzajemna zavarovalnica proti po- žaru v Ljubljana naznanja sl. občinstvn, da je tijen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA CIR1L, stanujoč v Gorici, Piazza Cristo Št. 2, kateri spre- jema in zavaruje poslopja, razne premičnine tudi v barokah, cerkve, zvonove itd. itd. Priporoča, da se vsi zavarujejo pri široko- znanem zayodu. Drasöek Fanny, Gorica Via Rastello št. 1 trgorina 8 kolonijalnim in meäanim blaßom n» drobno in na debt-lo. Dobra inoka bela in korusri», fižol, jeČmen itd. Blago Breže. PriporoČa se za obiWi obisk. — Puutrežbft dobra. — Cene zmeroe. Cirll Butkovič in Leopold JJoštjančlč miiarska mojstra w IHIftNU pri Gorici. Mizarska dclavnica z elektridnim obratom. Tzdelujeta vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: pohištvo in vsa stavbinska dein. - Sprejcmata vsako- vrstna naročila ter se priporo&ita slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Najbolji izfleUi! Prihodnji teden dojde več vagonov -POHISTVA" fjSF" v dobro znano trgovino ^HH Antona Breščak, eor(S^iaSducci Cene hrez bibnsce!. ^ TRGOVINA i % TEOD. HRIBÄR - ^^k,k, = ^ BW" Corso Verdi št. 32. ~9f t/i B>a Se priporočsjo siövnemu občiristvu \ mestu in na d^ž^Si xa obüen obisk, 0LÄGO SOLIDNA. gene: zmerne. Otvoritev novih zalog O. Pascul & Comp. Corso Verdi 24 „Trgovski Doma GORICA RAŠTELJ 10. Izgolovljene obleke za moške, dečke in otroke, nepremočljivi plašči, ) bogata izbcra oblck iz lastne ddavnice izdelare z najvefjo natanč- ^efißa izßera domaeega in angsesRega sul^na ZZZZZZI Las^na trojaenica ZZZZZZZ Zaloga manufaklurnega in modnega blaga, platna, voine in žime za blazine in zimnica Ha debelo cene zmerwT in drebno- ==: ProdaJsiJri3 mrtvaških predmetov ---- VEUKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. J>«LStna delavmca za rakve in vence iz suhih evetlic; oblt*k< m čreviji za nirtve, vsakovrsini žalni predjneti, sve<\p iz f»ra -v«ga vo8ka; pajčaloni, venci in šopki za neveste, hinnanct in za prvo sv obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETL1CE. s Cea&a luven vsake konk»xeitce s— Sprejemamo tadi poseb»a marottSs Dr. A. SERJUN in M. K0VAC1Č, dentist =—=== v TOL/^!KU =_==_ i izvršuje zobozdravniška dela vsake vrste po najnovejši tehniki v zlatü in kaveuku, solidno in v najkrajSem času. Plombiranje zob Lcr izdiranje brez bolečin. — Gene zmerne. -------Tvrdka _ Kuštrin ^ NA DROBNü = WA DEBELO __________GORICA, VIA RASTELLO 34-37. Volneno in tooinbazasto sukno za možko iii ženske. Vclika izbera porila, äifona, raznovrstuega platna za rjuhe, brisač v«ake' vrste, serviet, Lclih in bar- vanih namiznih prtov vsaku v«>likosti, /.^pnih robeev, vohu'iH'ga, bornbažastcga in BukiinR^ra, blaga za blazin<>, volucne in b->mb;sžastfi odoje, bele in barvane poßteljne prevlako, i vohio na- polnjene in » klotoin ra^nih barv, voUienitn por- liatüir., zet'irjem,.etaminom in batistfu« prcvleöene odeje. Velika izbera j - pc'trebs&n za krojačs in sivüje - ! Obleke za možke, dame in otroke. Bele J in barvane možke srajce in spodnje hlače. i Sprejemajo se tudi umerjena naro- | cila oblek in periia za moške, dame \ — in otroke. — \ ZOBOZDRAVNIŠK! ATELJČ Dr. J. Bačar in V. C. Hansen uücfi 24 ftfiftigEo (prej uNca Tre Re) štev. 9 (v bližini kapueißske e*srkve) ordinimta od flA/. do 6 are ~i- ob nedetjah od 9 do 1 asre. Brezbcleßtno izdiranje in plocnbiranje aobov. ^^ tlmetni zobje po najnovejfii tehniki. ^"^ -----------------<$ ® e----------------- e7ri1;ssner (p^j) paTii.»: Nunska ulica 10 — GORICA — Nunaka ulica U naaprotl „BELJLMU ZAJCUW. VELIKft ZAL06A \\ treb!>win za okrašcnjc rakev, xlatih Crk voäiJenih svcč itd. CEI« BREZ KOJ^KURENCE. Šolske zvezke in vsi druge solßke potrebsöme — prodsja na debeto------=5 Kßjigarna Üat Tisk. Društva v Gorici =========== Montova hiša. ------------