ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 2 BSLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 13. januarja 1966 Čas gospodari! Čas je čudna prikazen v našem življenju. Ne vidimo ga, ne slišimo ga, pa vendar se noč in dan vrti okoli nas in nam gospodari. Pri tem ne rabi nobene sile. Od rojstva do smrti nas melje, pa mu tega nič ne zamerimo. Sile pa ne rabi tudi nad narodi. Koliko jih je že pokopal na pokopališču zgodovine, pa mu tudi tega nihče ne zameri. čas je tudi mogočen gospodar. Najbolje orje tisti, ki skuša živeti z njim v mirnem sožitju. Koliko je bilo v zgodovini javnih delavcev, ki so hoteli čas prehiteti, pa so pri tem propadli s svojimi načrti, dobrimi in slabimi. Vsi še pomnimo, kako je pokojni predsednik Wilson hotel prekvasiti mednarodno politiko s svojimi ideali o svobodni demokraciji in mednarodnem miru. Pojavih se je z njimi dobrih 25 let prezgodaj in propadel z njimi. Morala je priti druga svetovna vojna, da je njegovi zamisli priborila vsaj delno zmago. Bil je pa na svetu tudi Hitler, ki je ravno tako hotel prehiteti čas in ustvariti tisočletno Nemčijo še za časa svojega življenja. Pa se je prehitel in pognal v katastrofo sebe, svoj narod in ves svet. Ako bi bil počakal na dobo raket, ki so jo njegovi strokovnjaki imeli ta-korefcoč že v rokah, bi bila druga svetovna vojna potekala precej drugače. Seveda pa za časom tudi ni treba zaostajati. Zaostaja pa ne samo večina narodov, ampak celi kontinenti. Tam je doma revščina, iki kot nalezljiva bolezen rodi vse mogoče zle posledice za človeški rod. še hujše se godi človeku, ki ne dohaja časa, kolo časa ga hitro spravi na dno. še manj kaže, da bi se času upirali. Je človeški rod preslab za take podvige. Kolikokrat je že poskusil, pa mu je zmeraj spodletelo. Ni pa čas zaradi tega maščevalen. Ravno narobe. Dela neprecenljive usluge tistemu, ki se bori z njim. Koliko je na primer od talke taktike imela koristi ravno naša dežela. Čas je začel kopati prepad med ruskim in kitajskim komunizmom; kdo ima od tega večje koristi kot Amerika. Čas je ustvaril nove odnose med Kitajsko in Indonezijo in s tem postavil na glavo vso mednarodno politiko v jugovzhodni Aziji, čas je pokazal, da Francija mi- lohnson nadaljnje mirovno akcijo Johnson je minuli teden nadaljeval ski delti in v katerega so se zatekali s svojo mirovno akcijo. Njegovi emisar ji so po vsem svetu prosili posamezne vlade za sodelovanje z ZDA v njenih naporih za prenehanje vojne v Vietnamu. Johnson je v akcijo vpletel tudi nekatere afriške in azijske države, med njimi Atesini }o in Japonsko. Medtem je v Hanoi prispel na obisk sovjetski delegat šeljepin. Ho či Minh mu je priredil sijajen sprejem, šelje-pinova delegacija je sestajala iz strokovnjakov za raketno orožje in drugih vojaških strokovnjakov, tako da so opazovalci sklepali, da le-ta ne prihaja z miroljubnimi nameni v Hanoi. To mnenje je potrdil šeljepin sam, ko je v izjavi o svojem obisku v Hanoju zatrdil, da je ZSSR prepričana, da bo Severni Vietnam „končno zmagal nad ameriškim imperializmom“ in da mu ! sovjetski gospodarski pomoči tej drža-bo pri tem ZSSR še bolj pomagala, ! vi. Mongolija je močno zaostala azijska kakor doslej, šeljepin je tudi ponovil ! republika, ki pa se na rdečo Kitajsko, po neuspelih akcijah. V ameriški čistilni aikciji, ki je niso v naprej sporočili južnovietnamskemu poveljstvu, da zanjo ne bi predčasno izvedeli komunisti, sodeluje tudi 200 helikopterjev. Medtem ko se je šeljepin mudil v Hanoju, pa je v Mongolijo, azijsko državo, ki leži med ZSSR in rdečo Kitajsko, prispela močna sovjetska delegacija pod vodstvom Brežnjeva, v Taškentu pa je Kosygin posredoval med Shastrijem in Ayub Khanom za pomir? jenje med Indijo in Pakistanom. Sovjeti v Mongoliji V Mongolijo je sovjetska delegacija prišla na konferenco z mongolsko vlado o položaju predvsem v Aziji, razpravljala pa je tudi o nadaljni povečani munistov seveda ni vdal ter je imel minulo nedeljo v cerkvi sv. Karla Boro-mejskega v Varšavi govor, v katerem je med drugim poudarjal: „Ni mi treba in ne bom odgovarjal na obtožbe. Obtožujejo me najtežjih in najškodljivejših dejanj. Obtožujejo mene, ki že dvajset let služim narodu. Vi me dobro poznate, če mi hočete verjeti, mi verjemite, da nisem storil najmanjšega zla svoji domovini...“ Verniki so poslušali kardinalov govor z veliko napetostjo in v popolni tišini. Mnogim so tekle solze po licih. Kardinalov govor predstavlja višek v novi 'borbi med katoliško Cerkvijo in sevemovietnamske pogoje za mir, med katerimi je prvi: ameriški umik iz Južnega Vietnama. Tako se je ZSSR popolnoma postavil^ v obrambo Hanoja proti ZDA ter o šeljepinovem posredovanju za mir v Hanoju, v kar so upali nekateri zahodnjaki, ni govora. Vse Johnsonove mirovne ponudbe je zavrnil pred dnevi tudi Hanoi sam, ko je komunistična vlada po radiju objavila, da se „za Johnsonovo mirovno akcijo v resnici skrivajo nove in večje priprave za razširitev vojne v Aziji“. Komunisti se pripravljajo na nove boje V Washingtonu so nekateri Johnsonovi svetovalci že začeli pritiskati na Johnsona, naj znova ukaže bombardiranje severnega Vietnama, ker smatrajo, da komunisti to začasno letalsko premirje z vso naglico izkoriščajo za graditev novih raketnih oporišč in drugih vojaških utrdb. V Južnem Vietnamu so bile v minulem tednu v teku velike ameriške čistilne akcije. Amerikanci so prebili z i 8000 možmi tkzv. „železni trikotnik“, i ki so ga komunisti ustvarili v mekon- «■> ■ <10£i szynski je eden neustrašenih cerkvenih dostojanstvenikov, ki se ne meni za komunistične grožnje, ker ve, da so nemočne, dokler ima za seboj prav tako odločno in neustrašeno katoliško prebivalstvo. Le-to pa ostaja tako zaradi izrednega zgleda svojega kardinala, ki doslej še ni, in kakor izgleda, ne namerava načenjati tkzv. dialoga s' komunisti, zavedajoč se, da se s predstavniki zla in z zlom samim ni mogoče razgovarjati. Wyszynski si je zaradi svoje odločnosti proti komunističnemu režimu pridobil med poljskim prebivalstvom tak ugled in vpliv, da zanj pravijo, da je poljskim komunističnim režimom. Wy-j „vodja dejanske vlade na Poljskem“. Komimfstieii® z]fe©r®vaMje v Slavami katera ima sama silno nizko življenjsko raven, ne more nasloniti. Prav tako se ho,če ZSSR z Mongolijo kot vmesno državo zavarovati pred kitajsko grabežljivostjo proti severu, kamor geografsko in gospodarsko teži naraščajoči kitajski narod. Razgovori med Indijo in Pakistanom Smrt šastrija V Taškentu sta po večdnevnih razgovorih indijski Shastri in pakistanski Ayub Khan sklenila, da njuni državi spora zaradi Kašmirja, ki je doslej povzročil že dve vojni med njima, ne bosta več reševali s silo, pač pa le z razgovori za zeleno mizo in da bosta svoje vojaške oddelke umaknili na položaje, ki so jih imeli pred začetkom zadnjih sovražnih akcij'. Vsekakor pa Pakistan vztraja na isvoji zah evi po plebiscitu v Kašmirju, medtem ko Indija trdi, da je Kašmir sestavni del Indije in zato na plebiscit ne namerava pristati. Nekaj ur po podpisu sporazuma med ' Indijo in Pakistanom o nadaljnjem reševanju spornih vprašanj:, je predsednika indijske vlade Lai Bahadurja šastrija zadela srčna kap. Kardinal Wyszynski ne more v Rim Odločni protikomunistični sli drugače kot njen voditelj general j kardinal Wyszynski je pred zaključkom De Gaulle. Tudi to koristi naši deželi. ' II. vatikanskega vesoljnega zbora, ko In kakšen je bil prispevek naše de-1 se je še z drugimi poljskimi škofi mu-žele k tem spremembam? Treba je bilo dii v Rimu, poslal nemškim škofom pisarno potrpežljivo čakati in ne kazati smo, v katerem zatrjuje, da je prišel želje po prezgodnji pobudi in udarno- : čas sprave in pomirjenja med Nemci sti tam, kjer se Amerika ne more uve- j in Poljaki ter pozabe vseh grozot, ki ljaviti tako, kot bi kdo želel. Je pač. sta jih doživljala oba naroda. Povabil vkljub vsej svoji moči še prešibka go- j jih je tudi na proslavo 1000-letnice po-spodarsko, vojaško, politično. Ti zgledi kristjanjenja Poljakov. poljski; val povabiti tudi papeža Pavla VI. na Poljsko, na praznovanje obletnice. Priprave so bile v teku tako v Vatikanu kakor med poljskimi škofi in verniki. Kardinal Wyszynski je te dni nameraval znova potovati v Rim, da 'bi papežu Pavlu VI. izročil tozadevno vabilo, pa mu je vlada iznenada prepovedala odhod iz države. opozarjajo, da beseda „Žena, moja ura še ni prišla!“ veljajo tudi za naše Poljska komunistična vlada je že takrat objavila, da se Wyszynski s tem V Havani na Kubi se je v ponedeljek, 3. t. m., začelo desetdnevno zasedanje tkzv. Trikontinentalne konference ljudske solidarnosti. Prisostvuje ji 500 delegatov iz 100 držav Azije, Afrike in Amerike ter opazovalci iz [nekaterih evropskih držav. Iniciativo za to konferenco je dala „Organizacija za afroaziatsko ljudsko solidarnost“, ki ima sedež v Kairu. Je komunistična ter jo vodi Youseff El Sibai, ki je njen glavni tajnik. Eden od ciljev te organizacije je bil raztegniti delovanje tudi na ameriško celino. Zasedanje Trikontinentalne konference v Havani je začel kubanski predsednik Dorticos. Iz Latinske Amerike se zasedanja udeležujejo delegacije iz Argentine, Puerto Rica, Kolumbije in Mehike, Gvatemale, Peruja, Venezuele, Čila. Najbolj znan med temi delegati je čilski levičarski senator Salvador , Allende, ki ga je na volitvah potolkel krščanski demokrat Frei. Na konferenci nameravajo delegacije razpravljati o „borbi proti ameriškemu imperializmu“. Vsa zasedanja so tajna, brez prisotnosti časnikarjev. Samo zadnje zasedanje 12. t. m. ni bilo tajno ter so na mjem prebrali sprejete resolucije. Na zasedanju sta bili tudi sovjetska in kitajska delegacija. Med njima je prišlo do hudih spopadov. V svoji novoletni poslanici je Castro, ki gosti delegacije na tem zborovanju, sporočil Kubancem, da bodo letos imeli „več topov in manj riža“ zaradi „nesporazuma“ v gospodarskih odnosih z rdečo Kitajsko. Peking je odpovedal sporazum, po katerem je Kuba pošiljala dve toni sladkorja na Kitajsko za eno tono riža, „ker morajo Kitajci imeti zaloge riža za slučaj ameriškega napada, morajo pomagati Viet- vsakdanje posvetno življenje. Koliko pismom vmešava v politične zadeve nesreč bi si prihranili ljudje in narodi, države, do česar nima pravice. Wy-ako bi jih bolj vpoštevali. Ako je bila szynski pa je v resnici skupno z osta-ideja izražena v njih, dobra za učlove- j limi poljskimi škofi pisal nemškim žko-čenega Boga, zakaj ne bi bila dobra fom le kot katoličan katoličanom, tudi za nas vse? j Ker letos Poljska praznuje 1000- Jutri praznujemo rojstni dan časa. letnico svojega pokristjanjenja, je kar-^ V zadevnem uradnem poročilu poljska komunistična vlada izjavlja, da je I kardinal Wyszynski prej dobil diplomatski potni list za potovanje na vatikanski koncil, toda „dejstva potrjujejo, da kardinal svojega zadnjega potovanja v Rim ni izkoristil samo za verske zadeve, pač pa tudi za politične akcije, škodljive interesom poljske ljudske republike". Ne bi mogli reči, kako je do tega prišlo. Saj čas je obstojal še pred začetkom človeškega rodu in si je pri tem izbral še svojo mero za merjenje svojega obstanka, vzeto iz prirode, čas meri svoj obstoj po poletju in zimi, po dnevu in noči. Mesece, tedne, ure, minute in sekunde je dodejal le človeški rod, da meri z njimi svoje časovno omejeno delo in življenje, kadar mu dan in leto ne zadostujeta. Če pa mislimo, da je najbolje, da človek živi v miru s časom, nočemo s tem reči, da je treba vse prepustiti njemu v odločanje, čas ni oblastiželjen. Pride pa rad na pomoč tistim silam, ki jih človek, dete svoje prirode, hoče premagati. 'Pomislimo samo na boj prot# starosti! Amerika potroši 5^ svojega narodnega dehodka samo za boj proti starosti, ne morda za boj preti njenim posledicam za zdravje, ampak proti dinal Wyszynski med drugim namera- Wyszynski se pritisku poljskih ko- Castru je Kitajska odgovorila z radijskim poročilom iz Pekinga, da Mao-cetung ni s Castrom sklenil večletnega sporazuma o zamenjavi riža s sladkorjem. Tozadevna pogodba je bila sklenjena le za eno leto, ki je že poteklo. 'Notranji spor v komunističnem taboru pa je razviden najbolj iz dejstva, da Castro na zborovanje v Havano ni povabil, niti kot opazovalce, jugoslovanskih, italijanskih in francoskih komunistov. Ti so povsem zvesti pristaši Moskve in nasprotniki Pekinga ter jih je zato Castro brisal s seznama gostov. Največji krik zaradi te „krivice“ je zagnala beograjska „Borba“, obtožujoč organizatorje trikontinentalnega zborovanja v Havani „poskusov diskriminacije proti politiki nevezanosti in mirne koeksistence“. List trdi, da so v Beogradu povsem normalno pričakovali, da bodo Jugoslovanska liga za mir ter organizacije komunističnih partij Italije in Francije povabljene na zborovanje v Havano. Toda, piše Borba, vabil ni bilo, kljub prejšnjim sklepom, da bodo predstavniki evropskih komunističnih držav in organizacij povabljeni na zborovanje kot opazovalci. Borba zaključuje svoj užaljenosti poln članek z ugotovitvijo, da je nevabljenje Jugoslavije ter italijanske in francoske partije na zborovanje v Havano kompromis rdeči Kitajski, ki hoče iz zborovanja napraviti „vase zaprt teritorialni in rasni klub". Kljub tajnosti posameznih sej v Havani akreditirane časopisne agencije ia poročil, ki so prihajala iz sejne dvorane, ugotavljajo, da so posamezni delegati silovito napadali predvsem ZDA in so izdelali načrte za teroristične akcije in komunistično gverilo v Latinski Ameriki, v Afriki in Aziji. Komunistični delegati ugotavljajo, da komunizmu z volitvami nikjer ne bo uspelo priti na oblast ter zato v govorih poudarjajo, namu in ga tudi prodajati drugje, da ; da je treba vsepovsod začeti z oboro* dobijo divize in lahko kupujejo žito, ker , ženimi terorističnimi akcijami proti ob-jim žetev ni uspela.“ stoječemu redu. I T K D N A zabrisati jih ne more. Zunaj doma lah* ^ je na primer usmerjen dober del naše ko vidimo vsak trenutek, kako poteka j socialne zakonodaje, saj je pretežen del ta hoj. Ni zmeraj tragičen ta potek, | človeštva odvisen od dela svojih rok, je velikokrat tudi smešen. Spremeni te pa omagajo, „ko pride čas“. človeka v dvonožno razstavo tega, kar naj bi prikrilo leta. Komercializacija življenja pa poskrbi, da vidimo v tem celo nekaj naprednega in sodobnega. Kakor da bi starost ne vtisnila človeku tisti izraz osebnosti, ki ga mladost ne more dati našim obrazom in kretnjam. Čas je končno za nas tudi dober zdravnik. Ni zdravnika, ki bi mu čas ne pomagal v tem ali onem pogledu. V enem samem trenutku se nihče ne more izkopati iz bolezni, še pomembnejši je pa čas pri boleznih v našem duševnem življenju. Celi nam rane, ki Kdor hodi po muzejih, lahko na vsakem ■ [zdravniki zanje še ne vedo pravega koraku opazi razliko med mladimi in1 zdravila. starimi obrazi. Ustavlja se večkrat pri! Da bi času čestitali k njegovemu starih kot pri mladih, ker izlušči lažje' rojstnemu dnevu? Čas ne potrebuje iz njih mnogo več življenjske modrosti kot iz mlađih lic. čas je tudi tista sila, ki nas opozarja ne samo na ne'zčrpne vrednosti takih čestitk, ne zameri, ako na to pozabimo. Ne zameri nam tudi, ako v naših novoletnih voščilih želimo, da bi bil tudi on boljši. Je pametnejši od nas. starosti kot taki. Vsakdo želi zakriti, in njene zahteve. Kdor ho,če biti previ-svoja leta, kakor hitro doseže moško'den v svojem življenju, mora računati dobo. Vsakdo hoče biti mlad, kdo bolj z bodočnostjo, četudi je morda njegov [kdo manj. Zakrije jih že lahko, tod* 1 obstoj gmotno zavarovan. Na bodočnost preteklosti, ampak tudi na bodočnost ve, kaj je za nas dobro. Je pa tudi nad njim še božja vsemogočnost in to moramo prositi, da bo Čas tako usme- rila, da bodo naši dnevi srečnejši kot «o. (A. D.) General De Gaulle je v soboto 8. januarja začel svojo drugo 7 letno predsedniško dobo. Imenoval je novo vlado, kateri predseduje dosed, predsednik Georges Pompidou. Tudi zunanji minister je ostal isti. Maurice Couve de Murville. Od 28 ministrov je samo 11 novih polit osebnosti. Najvažnejši spremembi sta v ministrstvu za gospodarstvo in finance ter v kmetijskem min. 'Prvo min. je prevzel bivši predsednik vlade Michel Debre, drugo pa tudi biv. predsednik vlade Edgar Fauré. Naloga prvega bo ublažiti trdoto finančne politike prejšnjega fin. ministra Giscarda D’Estainga ter izvedba velikih javnih del zlasti na področja socialnega skrbstva in šolstva, drugega pa ureditev odnosov s Skupnim evropskim trgom. V Dominikanski republiki je mir na zelo, trhlih osnovah. Začasna vlada je „zaradi pomirjenja“ v državi odredila, da naj bi 30 višjih častnikov odšlo na razna 'diplomatska zastopstva v inozemstvo. Med častniki, ki bi morali oditi v inozemstvo, je tudi vojni mi' nister Ikomodoro Francisco Rivera in tudi vodja konstitucionalistov polkovnik Caamano, Oborožene sile so se tej od' V T I D I B ločitvi začasnega predsednika Hektorja Gareije Godoya uprle. Zasedle so med drugim radijsko postajo v Santo Do-mingo, so jo pa morale na zahtevo Organizacije ameriških držav vrniti vladi. Pred tem so jo močno poškodovali. Na drugi radijski postaji v San Isidru pa oborožene sile še naprej v oddajah zatrjujejo, da se gornjemu odloku začasnega predsednika ne bodo pokorile, ker da bi odhod tako visokega števila visokih častnikov iz države komunistom samo olajšal delo v državi. Istočasno se je začela oglašati tudi tajna radijska postaja v državi „Glas nacionalistov za obrambo demokracije“. V svojih oddajah napada vlado začasnega predsednika ter zahteva vrnitev generala Eliasa Wessina y Wessina v državo. Vojaška radijska postaja je tudi objavila sporočilo, da so oborožene sile Venezuele, Brazila in Paraguaya odločno na strani dominikanskih oboroženih sil. V New Yorku je stavka podzemskih železnic, omnibusov in trolejbusov že od novega leta naprej. Dnevno povzroča škode trgovcem 100 milijonov dolarjev. i ! Misli ob A Rada bi danes prav vsaki čitateljici teh premišljevanj od srca povedala nekaj misli za popotnico v novo leto. Stojimo na pragu novega leta. Staro je že utonilo v preteklost. Bežen poslovilen pogled nazaj in — „Hvala Gospod, za vse, kar si dal, za vse, kar si vzel!" Zdaj pa pogled naprej. Da ne bo novo leto samo leto telesnega življenja, moramo že danes vedeti kako poživiti, poglobiti in obogatiti svoje duhovno življenje, iz katerega bo tekel studenec milosti za nas same in za naše drage. Zrel človek podzavestno nekako s strahom gleda v novo leto. Saj nič ne vemo kaj nas čaka, zato nas prevzame občutek negotovosti. Dober gospodar že pred novim letom uredi svoje gospodarske račune za nazaj in za naprej. Za ureditev duhovnih računov ne potrebujemo svinčnika, pač pa posluh in željo za vse, kar človeka dviga nad zunanje materialno življenje, in ga nekako posveti in približa Stvarniku. „Včasih se zdi, da je Bog krivičen," potoži mati, ki že leta in leta ne more iz stisk. „Saj pošteno živiva midva in otroci, a nesreče kar dežujejo na nas.“ Razumljivo je, da je ta reva v trenutku obupa tako potožila. Saj ni in ni mogla razumeti svoje usode, ko jo je primerjala z usodo svojih sosedov, ki so živeli v službi telesa, a imeli v vsem neverjetno srečo. Človeški razum ne more izmeriti veličine božje previdnosti. Premišljujmo: V vesolju vlada božji red. V ta red spada vsak posamezni človek, in sicer vsakemu je dano posebno mesto. „S tem, da je (človek) zvest svoji dani naravi in mestu, ki mu ga je usoda določila, najbolje doprinaša k redu." „Čas, ki nam je dan, je čas našega življenja, naše uresničitve, naše usode. To je človeški, neponovljeni, samo naš čas.“ (M. Komar: Pot iz mrtvila.) Pretresljive besede! Samo enkrat gre vsak človek skozi življenje. Samo o v e m letu enkrat mu je torej dana priložnost storiti ali opustiti, ikar je njegovo življen-sko poslanstvo! Kolikokrat slišimo stare ljudi, tki vzdihujejo: „O, ko bi bil še enkrat mlad, kako drugače bi živel!“ A nihče ne more še enkrat začeti svoje življenjske poti! pomislimo: Bog me je postavil v sedanji čas, v leta hudih preizkušenj. V svoji dobroti pa mi je gotovo dal tudi moči, da jih prenesem. Ne samo, da pasivno prenašam težave, marveč, da tudi v njih rastem in bogatim. To je pa že naš program za novo leto. Vsaka na svojem mestu naj živi v polni zavesti svojega poslanstva — hčerke, žene, matere. Zunanje dnevno delo, sprotne dnevne težave, razočaranje, krivice, bolezni, vse naj bo posvečeno » potrpežljivostjo in ljubeznijo. Predvsem pa vdanostjo. Vdano sprejmimo svojo usodo, naj bo prijetna ali ne. „Kalko naj jaz iz sebe kaj naredim, ko miti dnevnega dela ne zmorem!“ Res je težko. A duhovna rast se ne gradi s prekrižanimi rokami. Visoka misel in molitve lahko spremlja naše hišno delo. In potem •—i vsaka po svojih močeh, po svoji naravi. Bo že našla pot! Važno je, da ve zanjo in, da se potrudi do nje. Živel je reven hlapec. Ni znal čitati, ni znal nobene molitve, a Boga je ljubil. Služil Mu je s svojim življenjem. Ko je zjutraj vrgel mase svoje cape in nataknil svoje razdrapane čevlje, je pogledal v nebo in rekel slovesno: „Gospod, Tvoj hlapec je vstal!“ Bil je srečen. S podobno mislijo začnimo naše dnevno življenje v tem letu. Postavimo se v Službo Gospodovo in sprejmimo svojo usodo vdano, a ne brezbrižno in prekrižanih rok. Kakor se v na zunaj navadni školjki razvije dragoceni biser, tako naj v izpolnjevanju naših skromnih dnevnih dolžnosti, raste v nas neprecenljiv zaklad našega duhovnega življenja. Zastopniki Slovencev na Sredi oktobra lanskega leta je bil v Gradcu v Avstriji sestanek Zveze evropskih narodnih manjšin. Iz Trsta se je sestanka udeležil zastopnik Slovenska skupnost! Saša Rudolf. Na seji so razpravljali med drugim o položaju slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Še podrobneje pa bodo o tem vprašanju govorili na prihodnjem kongresu, ki bo junija 1966. Skoro iste dni je bil v Nemčiji mednarodni seminar o človečanskih pravicah. Trajal je 14 dni, začel se je v Bonnu, nadaljeval v Hanovru in Berlinu, zaključil pa v Muenchenu. Sloven- meilitarodmb kongresih sko skupnost je na tem seminarju zastopal dr. Matej Poštovan iz Trsta. V škocijanu v Podjuni so se zbrali na seminarju delegati Avstrijske lige za človečanske pravice ter so v referatih in diskusijah temeljito preštudirali temo „Avstrija in njene narodnostne skupine“. Seminar, ki je bil 23. in 24. oktobra 1965, je otvoril vodja koroškega odseka lige Erwin Pabst. Univerzitetni profesor dr. Karl Lugmayer, podpredsednik Lige je imel temeljit referat o „Strpnosti kot podlagi vsake manjšinske politike“. Sledili so referati o položaju posameznih manjšin. Za Slo- S-—.......'TÜ-" .................. " ----- .....LiL.lJJBSifr. - I"-L=! Podoba «Is*. Janeza Ev. Kreka po spominu Ivan Avsenek v obliki odgovorov na vprašanja na proslavi 100-letnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka in ob 25-letnici Koroščeve smrti v Clevelandu, ZDA, 12. 12. 1965 1. Ali ste že kdaj pisali ali govorili o velikem pokojniku? Ne, nikoli. Komaj so ga dobro pokopali, že se je vsula na njegovo življenje in njegovo delo cela tropa zagovornikov in kritikov. Vsak med njimi je imel pri sebi ali kadilnico ali bič, orodje je rabil, kot se mu je zdelo potrebno in prav. Zato imamo o Kreku dobro obdelano sliko. Ne vem, kje bi se moglo še kaj dodati. 2. Kdaj in kje ste bili v osebnih zvezah z njim? Zelo kratko dobo, samo od 1. 1905 do 1. 1910. Prvi dve leti kot gimnazijec v Ljubljani, druga leta kot dunajski študent. Treba je dodati še stike v počitnicah na Prtovču, na slavnostih Kr-ščansko-socialne zveze, na dijaških tečajih pri Sv. Joštu. Vsak študent je lahko prišel do njega, toda moral je imeti posebno srečo, da je lahko govoril z njim na samem. Krek je bil zmeraj oblegan od obikovalcev. Jaz sem bil povrhu še obložen s hitrico pri učenju. Zato sem imel le redkokdaj srečo, da sva govorila sama, to se pravi; če sem jaz govoril, sem navadno govoril otročarije, kot se študentom spodobi, Krek pa je potrpežljivo skušal izluščiti iz njih, če je bilo v njih kaj tehtnega, in jih poljubno komentirati. Večinoma je pa samo komentiral vprašanja. Komentarji so mi naravno ostali najbolj v spominu. 3. V kakšno dobo so padli Vaši stiki s pokojnikom? Bili so takrat za dijake burni pasi, prišla je doba preloma s tisto preteklostjo, ki je v študentih videla samo kandidate za poznejšo duhovsko in posvetno gospodo. V začetku preloma in tega stoletja smo se mladi gimnazijci še šli indijance v gozdovih okoli Kranja, so nas bolj zanimali kriminalni romani kot pa javno življenje. V angleško-burski vojni smo potegnili z Angleži samo zato, ker So Nemci vlekli z Buri. Nemci so nam bili namreč že takrat zoprni. Par let pozneje nas je pa ru-sko-japonska vojna že tako razburkala, da smo se hodili na ljubljanski grad vojskovat z Nemci. Ker so bili Nemci za Japonce, smo bili mi naravno za Ruse. Tako je prišlo do tega, da so takrat Rusi sicer pogoreli v Sibiriji, zato pa zmagali na ljubljanskem gradu. Seveda jim to ni nič pomagalo. Prevzelo nas je tudi domače javno življenje. S strastjo smo sledili prepi- Letošnji božič v Sloveniji Vsako leto znova doživljajo Slovenci ponižanje, ki jim ga marksistični režim zadaja s tem, da gre preko božiča, kot da ne ibi ta praznik obstajal in obvezuje državljane, da ga preživijo kot delovni dan. Vsako leto tudi ljudje upajo, da bodo oblasti spoznale nesmisel svojega početja in jim vrnile praznik, ki ga obhajajo že skoro vse socialistične države (npr. Poljska, Češka, Madžarska). Pa ne! Dasi je režim že na vseh drugih področjih moral odstopiti od svojih načel in se vrniti k izkušnjam iz let pred 1945, pa še vedno vztraja v svojem sovražnem odnosu do vere ali pa vsaj skuša iti preko verskih čustev večine naroda. Nič ni pomagalo, da so se vsi trije slovenski škofje obrnili na vlado v Beograd, da vsaj v Sloveniji praznik spet prizna. Odgovor je bil negativen. Tako smo 'bili letos priča, kako so te dni tisk, radio in televizija govorili le o novoletnih praznikih, skrbno pa pazili, da bi se ne izustila beseda božič. Okrašena in razsvetljena božična drevesca so se sicer marsikje pojavila že pred 14 dnevi, pa le tam, kjer je bilo računati, da bodo šli mimo tujci. Toda splošni vtis, ki ga je dobil obisko-vavec Slovenije v teh dneh, je bil vse prej kot pričakovanje božiča. Moral si iti v cerkve, da si videl, kako postavljajo jaslice; in dolge vrste ljudi okrog spovednic po ljubljanskih cerkvah so pričale, da vendarle mnogo ljudi še hoče božič krščansko praznovati. Skozi Ljubljano so zadnje dni pred božičem vozili posebni vlaki iz Nemčije, vsi polni delavcev, ki jim je Nemčija dala štirinajstdnevne počitnice. Naši ljudje so glasno zabavljali: „Nemčija daje svojim delavcem božične počitnice in še plačane povrhu, pa je gospodarsko med najmočnejšimi na svetu. Mi v Jugoslaviji pa menimo, da bomo svoje zavoženo gospodarstvo okrepili, če bomo delali prav za božič. Bog daj našim voditeljem malo več pameti, sami so se že davno z njo sprli!" Pa si je ljudstvo kljub temu samo organiziralo božič. Ker so zadnja leta božična drevesca v predprodaji že dva tedna pred božičem (pred leti so se smela prodajati šele po svetem dnevu in so zato ostala skoro vsa neprodana), »o jih ljudje hitro pokupili, da s tem pokažejo, da je zanje smreka božično drevo in ne novoletno; po obratih, pisarnah in uradih se je delalo silno malo, vsi so bili praznično razpoloženi in mnogi ;so si dali duška tako, da so si kar pri delu priredili zakuske in si napivali praznike. Po trgovinah ni bilo nič manj nakupovanja kot pri nas v Italiji ali Avstriji. Z eno 'besedo : ljudje so oblastem pokazali, da božič obstaja, čeprav so ga one zbrisale s koledarja in ga prepovedale omenjati v javnosti. (Kat. Glas) Iz življenja in dogajanja v Argentini Začetek slavnosti za 150-letnico aryentinske neodvisnosti V ponedeljek! 10. t. m. je predsednik republike z govorom, ki ga je imel pred ministri svòje vlade, guvernerji argentinskih provinc ter ostalimi državnimi ter cerkvenimi dostojanstveniki, začel letošnje jubilejne narodne slavnosti. V govoru je poudarjal zgodovinski pomen tukumanske narodne skupščine in njenega proglasa argentinske neod visnosti. Je bil to dobro premišljen sklep in odločen izraz volje po življenju v svobodi in., neodvisnosti. Argentinski rodoljubi so tedaj poudarili vrednote, ki so trajne in nikdar ne morejo zastareti. Dolžnost sedanjega rodu je ne samo ohranjati pridobitve tedanjega časa, ampak delati na večanju materi- vence je poročal okrajni šolski nadzornik Vovk, o Hrvatih nadzornik Meršić, za Madžare je govoril Toelly, tajnik lige dr. Erich Koerner pa je poročal o položaju dunajskih Čehov ter Ciganov in Židov. Dr. Koerner je imel tudi vodstvo celotnega dela tega seminarja. Ob koncu seminarja so hile volitve v manjšinski sosvet Lige. V sosvetu sta dva delegata centralnega odbora Lige ter 18 odbornikov avstrijskih narodnostnih skupin. Za predsednika sosveta je bil soglasno izvoljen ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jožko Tischler. alnih in duhovnih dobrin republike, da bi vsi njeni prebivalci živeli v svobodi, v večjem blagostanju, sreči in zadovoljstvu. V svojem govoru je predsednik nadalje omenjal, da so za nekatere težave v resnici podani razlogi, še več jih je pa takih, ki jih neodgovorni elementi umetno ustvarjajo. Vsi naj se zavedajo, da ima vsaka doba svoje dolžnosti. Vsak rod ima ukazano naročilo, da jih izpolni v imenu domovinskega ideala. Rod v letu 1816 jih je v celoti izpolnil in nam zapustil narodno neodvisnost, ki je mnogo več kot pa navadna deklaracija, pa naj je bila še tako slovesno podana. Nov pojav terorizma Prejšnji teden v četrtek — na Sv. Tri kralje — zvečer je v Buenos Airesu v središču mesta pred hišo, v kateri stanuje bivši podpredsednik republike v vladi osvobodilne revolucije admiral Izak Rojas, eksplodirala močna bomba, ki je poškodovala poleg hiše, v kateri stanuje admiral Rojas, tudi več okoliških stavb in trgovin. Zaradi eksplozije bombe človeških žrtev k sreči ni bilo Ranjena je bila samo neka gospa. Teroristično dejanje, naperjeno proti admiralu Rojasu, je v demokratski javnosti povzročilo splošno obsodbo. K admiralu Rojasu sta prišla med drugimi notranji minister dr. Paimero ter zunanji minister dr. Zavala Ortiz ter rom okoli Prešernovega spomenika, v duhu smo bili tudi pri vseh demonstracijah, tudi pri tisti, kjer sta zgubila življenje Lunder in Adamič. V razredih se nismo delili le po narodnosti, ampak tudi po svetovnih nazorih in političnih stališčih. Profesorji so morali prenašati celo take besede, kot na primer. socializem, ki so ga študentje brez kazni rabili v svojih obveznih predavanjih v 7. in 8. gimnazijskem razredu. Dr. Krek ni bil slep za prelom v dijaških vrstah. Poleg stikov s posameznimi dijaki, je imel v svoji vili na Taboru tedenska predavanja o socialnih vprašanjih. Na predavanja nas je hodilo toliko, da je bila soba vedno natlačena. Razlagal je osnovne pojme o socialnem vprašanju, odrejal kratke debate, da vidi, ali smo ga razumeli. Pa ga zmeraj nismo. 'Svojo razlago o navidezni razliki med umskim in ročnim delom nam je na primer moral parkrat ponoviti; ni nam namreč bilo hitro jasno, kako je treba vrednotiti umsko in j kako ročno delo. Prižiganje znane njegove dolge lončene pipe je pa služilo za odmor. Kot nikjer, pokojnik ni bil zbirčen tudi v tobaku. Njegova sestra Cilka mu je zastonj dopovedovala, da1 s takim tobakom lahko kadi samo sebi, ne pa gostom. Dobila je za odgovor, da njegov tobak preganja tudi mole in neslane goste. Za nas dijake so bila predavanja neprecenljive vrednosti. Nemška lite- ratura o socialnem vprašanju nam je bila tuja, domače slovenske pa skoraj ni bilo. Krekov poduk nam je močno olajševal branje gospodarske in socialne literature, od dnevnikov preko tednikov in mesečnikov do strokovnih knjig. Kahšni so bili stiki dr. Kreka z S.K.A.D. Banica na Dunaju? Dr. Kreik se je počutil v Daničinih prostorih kot doma, med Daničarji pa kot v svoji družini. Ni videl v njih samo sodelavce na prosvetnem in socialnem polju, ampak tudi naslednike, ki bodo zgrabili za samostojno delo, ko omaga on in njegov rod. Zato je porabil vsako prosto minuto, da je prišel v Daničine prostore. Tega smo se Daničarji tudi zavedali, 'Ni bilo le golo naključje, da je Danica imela svoje društvene prostore prav blizu hotela Ha-mmerand, kjer je pokojnik stanoval, kadar je bil na Dunaju. Ni bilo golo naključje, da so Daničarji zahajali v kavarno nasproti hotelu, kamor je zahajal tudi Krek, Danica se je po 1. 1907 močno razmahnila. Vsakoleten prirastek na članstvu je presegal število vsega članstva v prvem letu obstoja. Bila je pa že takrat odsev razmer v domovini. V njej so bile v glavnem tri struje: tista, ki se je vnemala za prosvetno in socialno delo, tista, ki je simpatizirala s politiko, in tista, ki je sedela večinoma za mu izrazila veselje, da teroristi niso dosegli svojega namena s svojim atentatom. Zagotovila sta audi admiralu, da bo vlada proti zopetni pojavi terorizma nastopila z vso odločnostjo. Isto je potrdil tudi minister za narodno obrambo dr. Suarez po sestanku, ki ga je imel z državnimi tajniki za vojsko, mornarico in letalstvo ter z notr. ministrom. Na sestanku so razpravljali v glavnejn o dveh vprašanjih: o zopetni pojavi ta* rorizma ter o peronističnih načrtih, nsj bi se Peron skušal znova vrniti. Stavka mestnih uslužbencev Na buenosaireški občini zatrjujejo, da je v glavnem že propadla. Kajti večina uslužbencev se je že vrnila na de-zavodih. Kot smo že poročali, je v sporu mestnega uslužbsnstva z občino posredoval tudi buenosaireški kardinal dr. Caggiano, ki pa v svojih prizadevanjih ni uspel. Mestni župan je objavil, da bo 700 podpisanih odpustov za stav-kujoče osebje razveljavljenih, za okoli 300 odpuščenih uradnikov, ki so odpustne dekrete že bili prejeli, bo pa občina vsak posamezni primer znova preučila. Pa se kljub temu del usluž-stva ni vrnil na delo. V podporo še stavkajočemu mestnemu uslužbenstvu je Glavna delavska konfederacija za ponedeljek, dne 10. t. m. proglasila štiriurno splošno stavko, ki je pa le delno uspela, letočasno (je pozvala tudi stavkujoče delavstvo na zborovanje pred občino. Policija zborovanja ni dovolila ter je demonstrante razpršila s solzivimi bombami. Angleški zun. minister (v Argentini V ponedeljek, 10. t. m., je prišel iz Čila v Bariloče angleški zun. minister Michael Stewart z gospo in ostalim spremstvom. V argentinskem južnem letoviškem mestu je ostal do torka, tega dne je pa z letalom prišel v Buenos Aires. V sredo je napravil protokolarne obiske zun. ministru, nato pa predsedniku republike, zatem pa začel razgovore z argentinskimi vladnimi osebnostmi. V Argentini bo ostal do petka. Iz Buenos Airesa bo potoval naravnost v London. Nova vrhovna oblast pri peronistih V peronističnem gibanju Peronu zvesti funkcionarji odstranjajo vse tiste, ki dvigajo glave proti Peronu ter se povsem ne pokoravajo njegovim navodilom. Tako je med sedanjim gibanjem tretje Peronove žene v Argentini že zlomljena prevelika oblast nekaterih peronističnih sindikalistov — med drugim vodje kovinarskega sindikata Van-dorja — ustanovljen pa tudi povsem nov vrhovni forum peronističnega gibanja, t. j. Delegacija vrhovne komande, kateri je podrejeno sploh vse vodstvo peronističnega gibanja. S tem je potisnjeno ob stran vse dosedanje peroni-stično vodstvo, zlasti znana petorica, ki je imela na skrbi Peronovo vrnitev z in se je smatrala sploh za vrhovno j oblast v gibanju. knjigami, da bi čimpreje prišla do kruha, pri tem pa gledala, da ne zgubi stika s slovenskim življenjem doma in na tujem. Naravno je hotela imeti vsaka struja svojega zastavonošo, prosvetna dr. Kreka, politična dr. Šušteršiča, le nevtralna, ako smem tako reči, je morala shajati brez njega, čeprav je bila v društvu številčno najmočnejša. Vendar pa struje niso razdirale prijateljstva med Daničarji in ne rušile sloge in discipline v društvu. Dale so pa pogosto povod za živahne debate, ki so dosegle svoj vrhunec 1. 1909, ko se je pojavila kandidatura dr. Šušteršiča za častnega člana. Večina ni bila navdušena za kandidaturo, ker je stala na stališču, naj postanejo častni člani le tisti, ki so res kaj napravili za Dani-co; s čemer se pa dr. Šušteršič ni mogel postaviti. Za predlog se je naravno vlekla politična struja, ki je rabila dobro leto, da je pridobila za svoje stališče toliko Daničarjev, da je šusterši-čeva kandidatura končno zmagala s pičlo večino. Dr. Kreku je bilo to debatiranje zoprno, se ni mešal vanj, dal pa nam je razumeti, da Danica ne bo grešila zoper svoja načela, ako izvoli dr. Šušteršiča za častnega člana. Da se napetost zabriše, je bil ob enem izvoljen za častnega člana tudi dr. Ignac Žitnik, odličen podpornik Danice in nič manj odličen, delaven, zato pa tih političen delavec. Dodati pa moram, da dr. Krek ni nikoli dovolil prosvetarjem PH owicc Lansko leto je bilo v Sloveniji iz-jredno slabo in deževno. Zaradi vremenskih razmer je ibila letina zelo slaba. Toda škodo so imeli tudi industrijski obrati ter soline v Slovenski Istri. V bližini Kopra so soline, kjer so pridelovali sol posamezni obrtniki. Nova o-blast je soline seveda podržavila, nekdanji lastniki solin so postali delavci s plačo in proizvodnja je seveda padla. Za dvig produkcije so oblastniki uvedli i „stimulacijo“, t. j. procente od produk- j oije. Toda lani tudi stimulacija ni nič pomagala, ker je vreme nagajalo pro-j izvajalcem v taki meri, da ponekod niso | pridelali soli v vsem letu toliko, kot včasih v — enem samem dnevu. Pri teh delih s slabim zaslužkom je zaposlenih tudi več Bosancev, ki ponoči delajo na solinah, podnevi pa pomagajo kmetom, samo, da dobijo od njih hrano. „Oča s Krana“ še vedno zganja svoje šale v gorenjskem tedniku. Beremo n. pr.: „Čeprov navaden državlan do zdej, po pravic, sploh ni smu valute poet, ampak jo je mogu oddat, že dandone lohka kupeš za dolarje vse sorta mašine, pa tudi cement, cegu, leder, pleh, sploh vse kar nucaš. Noben boli te ne vpraša, kje si jih dobiv. Kdor je za praizenke gledov televizjon, je lohka vidu dolarje naložene kar na vagončke. Ubožčku dinarju je pa ena roka moliva prav debevo figo.“ (Misli)1 Svet Slovenske filharmonije v Ljubljani je izvolil za ravnatelja Slovenske filharmonije dirigenta ljubljanskega opernega gledališča in profesorja na Akademiji za glasbo Cirila Cvetka. Cvetko je bil po vojni najprej šef glasbenega odseka ljubljanske radijske postaje, nato glasbeni šef in nekaj časa tudi umetniški ravnatelj Triglav filma. Leta 1950 je postal dirigent in ravnatelj mariborske opere ter Mariborske filharmonije. Po vrnitvi v ljubljano je bil Nekateri naročniki Svobodne Slovenije v Argentini, ki dobivajo list po pošti, nam sporočajo, da ga v zadnjih dveh mesecih dobivajo zelo neredno, ali ga pa sploh niso dobili. Vse te obveščamo, da je uprava Svobodne Slovenije, prav tako v teh dveh mesecih, kakor poprej redno vsak teden oddala naklado lista na glavni posti v Buenos Airesu. Uprfeva ni lista nikomur ustavila. Vse tiste naročnike, ki lista niso dobivali, ali ga v bodoče ne bi dobivali, prosimo: 1. da nam sproti sporočajo, katere številke niso prejeli. 2. da na krajevnih poštah reklamirajo dostavo in naj tudi sporočijo, kaj jim bodo na krajevnih poštah odgovorili kot pojasnilo zakaj lista ne dobivajo. Vse prizadete naročnike prosimo za sodelovanje v gornjem smislu. Le tako nam bo mogoče pri merodajnih oblasteh posredovati za redno dostavljanje. Svobodna Slovenija v Danici, da bi se postavljali kot njegova garda. Zanj so bili vsi Daničarji enaki. Posebno je bil vesel kadar so se Daničarji pokazali v dunajski javnosti. Ko smo nekoč skupaj z drugimi jugoslovanskimi akademiki demonstrirali pred parlamentom za slovensko univerzo, je on agitiral med poslanci, da so prišli gledat demonstracijo. Ko je policija polovila običajen odstotek demonstrantov, je bil zopet on, ki je posredoval pri policijskih organih, da so bili vsi takoj spuščeni na svobodo. Tisti večer smo seveda slavili vsi skupaj z dr. Krekom demonstracijo v znani rotovški (kleti. 5. Ali ste v tej dobi kaj večkrat govorili s Krekom na samem? Zelo redko, pa še takrat le slučajno pri srečanjih na cestah in v parkih. Živo so mi v spominu sledeča srečanja: a) Pozabil sem že kako je prišlo, da so slovenski poslanci začeli obstrukcijo v dunajskem parlamentu. Političen svet ni vzel obstrukcije zares, saj je bil klub slovenskih poslancev med najmanjšimi. Ko pa je menda kot prvi govornik govoril pokojni poslanec Gostinčar celih 12 ur nepretrgoma, je završalo. Parlament je uvidel, da ta obstrukcija ni samo za šalo in zabavo. Začela so se zakulisna pogajanja med avstrijskimi socialisti in stranko dr. Luegerja. Na Kjrokovo posredovanje je vzel pogajanja v rolke ravno dr. Lueger in dosegel j Sae imenovan za dirigenta v ljubljanski operi ter profesorja na glasbeni akademiji. Titovi listi neprestano opozarjajo trgovce in svoje zadruge na zaldnje uradno določene, t. j. zamrznjene cene, kar je brez dvoma izjemno stanje v gospodarstvu, nad katerim komunistična oblast nima popolne kontrole. To pokazuje naslednje poročilo: „Naš dinar nima nobene veljave. Cene rastejo. Vsak jih postavlja po mili volji. Ni nobene kontrole. Vse se vrti pod roko. Če kaj izvrtaš in preplačaš, dobiš, drugače pa ne in moraš oditi praznih rok. Slovenija je v zadnjih letih izgubila 45.000 delavcev. Odšli so v tujino, kamor beže še naprej. Celo nekateri komunisti so začeli odkrito zabavljati čez sedanje razmere." Slabe gospodarske razmere doma še bolj silijo ljudi na delo v tujino. Tako ugotavlja v ljubljanskem listu sam Tone Seliškar, da je samo iz Prekmurja na delu v tujini nad 5.000 delavcev. Sodijo, da je sedaj samo v Avstriji zaposlenih okrog 10.000 Slovencev. Na Koroškem jih je okrog 6000 iz Jugoslavije. Prešernove poezije so pred kratkim izšle v poljskem prevodu na 'Poljskem. V ta namen se je lani mudil idalj časa v Sloveniji poljski pesnik Marian Pie-chal, ki je Prešernove pesmi prevedel v poljščino. V Sloveniji je zlasti obiskal kraje ter preučeval dobo in okolje, v katerih je živel in deloval pesnik dr. Prešeren. „Lončarstvo v Sloveniji" je bil naslov razstavi, ki sta jo ob koncu avgusta odprla v Slatini Radencih Slovenski enografski muzej v Ljubljani in Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti. V Ptuju so v mesecu septembru od- S I e ¥ K N C I ¥ prli razstavo „Ptuj skozi stoletja“. Na , njej so bile prikazane posebnosti in ' značilnosti tisočletne zgodovine nekdanje Petovie. Umrli so. V Ljubljani: Neža Vrabec roj. Jerman, Milka Zirkelbach, Franc Tavčar, upok., Mara Germov-šek roj. Tomšič, Mimi Hafner in Franc Gorišek, mesar v Trojanah, Stanko Za-! gore, mizar v Kostanjevici na Krki, j Lovro Štrus, biv. Krojaški mojster v j Zgornjih Pirničah, Ivan Drobež v Za-I logu, Franc Veber, upok. v Zagorju, j Jože 'Horvat, upok. v Jurki vasi, Andrej 1 Smolej v Kor. Beli, Ivan Kajba, rudiar v p. v Trbovljah, Tilčka Veber roj. Rajh v Škofji Loki, Jože Urankar, up. v Boh. Bistrici, Marija Marin roj. Novak v Mariboru, Karel Sagadin, strojevodja v p. v Celju, Edvard Škoberne, obratovodja mlekarne v Kozjem, Franc Železnik v Trbovljah, Jože Verče v Mirni peči, Albin Penko, gledališki igralec v Kopru, Ivanka škof roj. Berbant v Kamniku, Damjan Zupan v št. Rupertu, Frančiška Pogorelčnik v Celju, Arna-lija Kaki roj Hedenig v Logi vasi, Jakob Dolinar v Semiču, Terezija Mirtič roj Ogrizek v Šmartnem pod šmarno goro, Alojzij Planinšek, rudar v p. v Trbovljah Stanko Švajger, sodnik v p. v Brežicah in Marija Trenz, posestnica v Brežicah in Marija trenz, posestnica v Draškovcu, Jakob Makar v Rodinah, Matija Gorenč v Litiji, Marija Hrovat roj, šiška v Dol. Suši-cah, Karel Sovre, prof. v p. v Piranu, Ignac Bulovec, upok. v Begunjah, Marijana Kukoviča v Kresnicah, Henrik Polak, vlakovodja v p. v Krškem, Katarina Rožič, upok. v Podklancu, Matilda Veber v Škofji Loki, Frančiška Dežman roj. Zanošikar v Sp. Polskavi, Martin Medved, pos. in sodar v Tacnu, Vinko Hafner, obratni knjigovodja v Škofji Loki, Pavla Bradeško v Tacnu, Franc Hribar v Golici, Julijana Jerman roj. Kumer v Celju in Rok Grošelj, v. poštni inšpektor v p. v Dobu. ARGENTINI BUENOS AIRES POVERJENIŠTVO SLS (Slov. krščanske demokracije) sklicuje za v nedeljo, 23. januarja t. 1. običajni redni sestanek, ki bo na slovenski PRISTAVI v Moronu. Sv. maša, iki je na Pristavi ob nedeljah običajno ob desetih, bo ta dan ŽE OB DEVETIH. Takoj po sv. masi se jzačne sestanek z važnim dnevnim redom. Kdorkoli ne bi bil dobil vabila, pa ga je redno dobival, naj pe udeleži sestanka. Vsi, ki so redno vabljeni na te sestanke, lahko pripeljejo tudi somišljenike krščanske demokracije, ki se zanimajo za aktualna politična vprašanja. XV. misijonska veletombola, ki jo je tudi letos priredila Slovenska misijonska zveza, je bila v nedeljo 9. januarja v prostorih Ateneo Don Bosco v Ramos Mejii. Kot v prejšnjih letih, se je je tudi letos udeležilo izredno število rojakov, ki so s svojo udeležbo podprli delo slovenskih misijonarjev v Svetu. Bilo jih je več kot so pričakovali sami organizatorji veletombole, zato je nazadnje že zmanjkalo jedil, za pijačo je pa bilo v zadostni meri poskrbljeno. Za tombolo so rojaki podarili veliko dobitkov. Saj je bilo kar 80 tombol poleg kvatem in činkvinov. Glavni dobitek je zadel Franc Gerkman iz Slovenske vasi, kateri si je izbral hladilnik. Po končani veletomboli je bilo še na gradno žrebanje za 10 japonskih slik, darilo slovenskih misijonarjev. Ga. Anica Kraljeva je na dopustu. Vrnila se bo v začetku marca in bo tedaj nadaljevala z objavo svojih člankov v zaglavju „Žena in njen svet“. Osebne novice ...Rojstva v Slovenski vasi: V družini Toneta Straha in njegove žene Lilians1 roj. Rauch se je rodil sin prvorojenec. Hčerke so se pa rodile v družinah 'Franca Rozmana in Lojzke roj. Zajc, v družini Franceta Gerkmana in Francke roj. Pavlič in v družini Toneta Burja in njegove žene Cvetke roj. Cesar. Srečnim staršem iskrena čestitamo. t Ivan Cof. Iz Kranja je prišlo žalostno sporočilo, da je v 83 letu starosti umrl Ivan Cof, poštni inšpektor v p. Rajni Cof je bil pred vojno znana osebnost, zlasti med ribiči in lovci. Pokopali so ga 31. decembra 1965 v Kranju. V Argentini žaluje za njim sin polkovnik Emil Cof, v domovini pa sin dr. Ivo z ženo Marijo in otroki Janezom, Borutom in Nevenko. Vsem iskreno sožalje, rajni pa naj mirno počiva v domači zemlji. MENDOZA Božič v Mendozi Lepi so bili letos naši božični prazniki. Nekaj posebnega je bila naklonjenost vremena. Imeli smo vse dni prijetno svež zrak, 'brez vsake običajne poletne vročine, v kateri smo si včasih celo ob polnočnici „v potu obraza“ želeli brž iz cerkve .na prosto. Svoje praznične pobožnosti smo imeli v „naši“ kapeli ipri ss. mercedarkah. 'Sicer je zares prostor za našo skupino malce tesen; a v teh dneh nam je bil pa še posebej premajhen. Naši ljudje so za polnočnico napolnili še stranski oratorij sester. Polnočnica! -— Kdo ni ganjen v teh najprisrčnejših trenutkih verskega življenja, Iko mu ob pogledu na jaslice skrivnostno zadoni s kora „Sveta noč, blažena noč“? So to trenutki, ko se človek Sprosti in pozabi na vse trpljenje in vsakdanje težave, ker mu je o