i^iiAJA v*AK TOBEK, ČETRTEK IN SOBO i O.
Ceaa potsameini številki Din 1'5C
TRGOVSKI LIST
časopis za trfjovSno, tndustryo in obrt
S?*ro5nina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V'2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, aaasečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 28. junija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 72.
Otvoritev deviznega in valutnega prometa na Ljubljanski borzi.
V	soboto, dne 25. junija t. 1. se je v prostorih Ljubljanske borze 2a blago in vrednote oficijelno otvoril devizni in valutni promet.
S tem je Slovenija dobila svojo popolno borzo. Gospodarski krogi v Sloveniji so se dolgo vrsto let v strnjenih vrstah borili za to gospodarsko institucijo in vedno s potrebnim poudarkom naglašali nujno potrebo, da dobi tudi Ljubljana kot slovensko kulturno, gospodarsko in prometno središče svojo popolno borzo. Naši gospodarski krogi so bili prepričani, da dobi naša sistematično razvita in solidno fundirana gospodarska organizacija šele z ustanovitvijo popolne borze svoj pravilni zaključek. Z vztrajnostjo, s prav slovensko žilavostjo so gospodarski vodniki, njim na čelu borzni predsednik g. Ivan Jelačin m 1., zasledovali ta cilj. Njihova vstrajna prizadevanja so imela uspeh in z današnjim dnem smo napravili tudi Slovenci odločen korak naprej v razvoju našega gospodarstva. Tekom slavnostne otvoritve so bile izrečene borzni upravi mnogobrojne čestitke. Med njimi je bila posebno izrazita in tehtovita častitka zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, šefa zborničnih uradov gosp. dr. Windischerja, ki je v prekrasnih besedah očrtal gospodarski pomen zgodovinskega mejnika, ko se otvarja popolna borza v Ljubljani. Govor, katerega pozneje dobesedno objavljamo, v tako dovršeni obliki predočuje pomen popolne borze, da bi bilo odveč o tem pomenu spričo tega govora še nadalje izgubljati besede.
Slavnostnega zborovanja so se udeležili najodličnejši zastopniki naših oblastev, gospodarskih korporacij in organizacij. Izmed zastopnikov oblastev omenjamo zastopnika ministra financ inšpektorja g. A r a n g j e 1 o -vica. velikega župana g. dr. V o -d o p i v c a , načelnika g. dr. M a r -n a, delegata ministra financ g. dr. Rupnika, dvornega svetnika g. Bonača, vladnega komisarja g. dr. Mencingerja. Trgovsko šolstvo sta zastopala ravnatelja gosp. dr. B o h m in g. Gogala, gospo-darske korporacije in sicer Zbornico za trgovino, obrt in industrijo šef zborničnih uradov g. dr. Windi-sclier, društvo denarnih zavodov predsednik g. A T y k a č s tajnikom g. dr. Rantom, zvezo trgovskih gremijev in zadrug gosp. Ko-stevc in g. Mohorič, zvezo in-dustrijcev tajnik g. ing. Šuklje, gremij trgovcev načelnik g. G r e -8° r.? ’ denarne zavode predsednik Kreditnega zavoda g. A. š"a r a b ,o n s številnimi ravnatelji denarnih zavodov. Slavnostne otvoritve so se poleg teh udeležili tudi številni odlični trgovci in industrijci in člani borze.
Slavnostno zborovanje je otvorii predsednik ljubljanske borze Ag. i. Jelačin ml., ki je uvodoma pozdravil vse odlične zastopnike, ki so došli k slavnostni otvoritvi deviznega in valutnega prometa, predvsem zastopnika ministra financ inšpektorja F’ ‘ randjeloviča in predlagal, da se kabinetu Nj. Vel. kralja odpošlje sledeča udanostna brzojavka: Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote si povodom svečane otvoritve devizne in valutne borze usoja
izraziti zagotovila najiskrenejše zvestobe in udanosti Njegovemu Veličanstvu in presvetlemu' kraljevemu domu.«
Vsi navzoči so stoje s trikratnim »Živijo« Nj. Vel. kralju sprejeli besedilo udanostnega brzojava.
Govor borznega pred sednika g. Jelačina.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je g. predsednik naglašal, da je že pred kratkim ob slavnostni otvoritvi novega poslopja zagrebške borze poudarjal, da želi ljubljanska borza gojiti še nadalje svoje prijateljske od-nošaje z beograjsko in zagrebško borzo in v ozkih stikih ž njimi sodelovati za dobrobit našega narodnega gospodarstva. Borba za popolno borzo v Ljubljani je bila dolgotrajna in težavna. Proti njej so se pojavljali razni pomisleki in skeptično je marsikdo le od daleč motril naše prizadevanje. G. predsednik je že na borznem občnem zboru podal historijat te borbe in ga noče ponavljati. Naglaša le, da je neomajno prepričanje o nujni potrebi popolne borze dalo njemu in vsem, ki so mu stali v tej borbi ob strani, pogum, da so vztrajali do konca, dokler niso dosegli svojega cilja. Borza brez deviznega in valutnega prometa bi ne imela potrebnih predpogojev za razvoj. Vendar je pa že v dosedanji obliki lepo izpolnjevala svojo nalogo. Borzno razsodišče, ki vzgledno vrši svojo nalogo, se prav lepo razvija. Živahno posluževanje borznega razsodišča dokazuje, da pridobiva borzno razsodišče in po njem tudi borza na prijateljih in da gospodarski krogi vedno bolj uvidevajo koristi, koje jim nudi. Borza pa je poleg razsodišča posvečala pozornost tudi ostalim panogam svojega poslovanja. Pospeševala je blagovne kupčije in se trudila, da povzdigne našo lesno kupčijo, saj je les naše največje bogastvo. Glede žitnih kupčij so bili interesenti sprva bolj skeptični, a tudi ti prihajajo vedno bolj do prepričanja, da jim more borza le koristiti, ne pa škodovati. — Eden glavnih pomislekov proti ljubljanski borzi je bila periferna lega Ljubljane, češ da bi bili izpostavljeni preveč zunanjim vplivom. Posrečilo se nam je ovreči tudi ta pomislek. Ljubljana in ljubljanska borza sta sicer res tik ob meji, a to nam ne more škoditi, ker bo ravno ta okolnost pripomogla, da dobimo tako potrebno tesnejšo zvezo z zapadom, da zlomimo obstoječo odvisnost od Dunaja in Pešte in si zagotovimo živahne trajne stike z zapadom. — U ver jen je, da bo nova borza utrdila narodno gospodarsko zavest in okrepila naše gospodarstvo. Delo v javnosti je težko, je trpko, a uspeh, ki ga praznujemo danes vsi, ki nismo klonili duhom, nam je zadoščenje, nam je plačilo za ves trud, za vse delo. Napačna je domneva, da so borze privatna pridobitna podjetja. Borza je skupna last vsega gospodarstva z edinim namenom, da služi vsem in koristi splošnosti. Do sedaj smo bili glede deviz in valut odvisni od Zagreba. Pripomogli smo s tem k razvoju zagrebške borze in nihče nam ne more zameriti, da pod geslom enakopravnosti zahtevamo tudi za-se to,
kar že drugi imajo. V tesnem sodelovanju s posestrimami v Zagrebu in Beogradu bomo izpolnjevali vestno svojo nalogo v trdni zavesti, da tudi paralelno delo pospešuje skupnost. Izgledi ljubljanske borze so jako ugodni in povoljni. Imamo veliko dobro fundiranih podjetij. Sicer se pojavljajo tudi pri nas peiturbacije, nič več in nič manj nego drugod, ker pri konsolidaciji in normalizaciji gospodarskih prilik so izgube naravne in tudi neizogibne. Borza bo kazala sliko položaja našega gospodarstva v Sloveniji. G. Predsednik se na to zahvali denarnim zavodom in Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki so ljubljanski borzi v njenem prehodu stali tudi z gmotnimi žrtvami na strani. Zahvaljuje se poslancem in ministrom, ki so ga v prizadevanju, da dobi ljubljanska borza popolno koncesijo, vedno radevolje podpirali. Posebno zahvalo pa je dolžna borza min. n. r. gosp. dr. Kulovcu, ki se je osebno trudil, da smo dosegli svoj cilj. Končno je naslovil g. predsednik apel na denarne zavode, da podpirajo borzo, na nove senzale pa, da s korektnim in solidnim poslovanjem utrdijo pozicijo borze in ji pripomorejo do veljave in ugleda, ki je po vsej pravici gre. Slednjič se je obrnil g. predsednik na zastopnika ministra financ g. Arandjeloviča in ga prosil, da podpira borzo v njenem poslovanju, uprava bo vedno izpolnjevala svoje dolžnosti in se zavedala odgovornosti, katero nosi.
Govoru g. predsednika je ob splošnem dojmu, da je pretežno njegov;) osebna zasluga, da imamo danes v Ljubljani popolno borzo, sledilo burno odobravanje.
Pozdrav zastopnika ministra financ.
Prvi za g. predsednikom je govoril zastopnik ministra financ inšpektor g. Arandjelovič, ki je uvodoma omenjal težak gospodarski položaj v povojni dobi in križevo pot, ki jo je hodil naš dinar dotlej, da si je priboril in okrepil sedanjo pozicijo na mednarodnem trgu, kjer sedaj notira kot ena najsolidnejših valut. Ob teh časih je bila potrebna koncentracija naših sil v borbi za dinar. Ko je odpadla spričo posrečenega stabiliziranja dinarja potreba koncentracije, je nastopil tudi trenotek, ko so bili dani predpogoji za otvoritev popolne borze v Ljubljani. Slovenija po svoji gospodarski moči daje vse garancije za uspešen razvoj borze. Želi borzi najlepših uspehov, ker ti ne bodo samo uspehi Slovenije, ampak naše celokupne domovine. Kot bodoči komisar borze bo vedno in povsod pospeševal njene interese.
Pozdrav velikega župana ljubljanske oblasti.
Nato je veliki župan g. dr. Vodopivec častital upravi bjpze na lepem uspehu, katerega slavi ob otvoritvi deviznega in valutnega prometa. Ta uspeh je uspeh vse Slovenije, ki je napravila z današnjim dnem v gospodarskem oziru velik korak naprej. Zato gre gospodom, ki so se trudili za ta uspeh, onim, ki so od prvih
početkov posvetili vse svoje moči dosegi tega cilja, največja zahvala, ker so žrtvovali mnogo truda in časa in se niso ustrašili tudi denarnih žrtev. Borze so srce v človeškem telesu. Kakor utrip srca regulira obtok krvi, tako regulira vsaka borza neobhodno potreben obtok gospodarskih dobrin.
V	interesu slovenskega gospodarstva želi borzi najlepših uspehov. Prepričan je, da bodo gospodje v upravi, ki so si stekli tako velikih zaslug za ljubljansko borzo in ji izposlovali popolno koncesijo, tudi v bodoče skrbeli, da bo borza uspešno vršila svojo nalogo v prospeh naše ožje in širše domovine.
Pozdrav mestne občine ljubljanske.
Vladni komisar g. Mencinger je čestital v imenu mestne občine ljubljanske, ki je s popolno borzo pridobila institucijo, na katero je Ljubljana ponosna. V imenu mesta želi tej instituciji najlepših uspehov.
Pozdrav Zbornice m trsomno, ebrt in industrijo.
Nato je sledil govor zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, šefa zborničnih uradov g. dr. W i n d i s c h e r j a , ki se je glasil sledeče:
»H koncu se nagiba tretje leto, kar je začela v teh prostorih ponižno poslovati Ljubljanska borza za blago in vrednote. Na dan po Velikem Šmarnu smo leta 1924 otvarjali Ljubljansko borzo. Kakor je bil to znamenit mejnik za celokupno naše gospodarstvo v Sloveniji, so vendar vsi gospodarski krogi naši bili složni v tem, da je borza v taki obliki in takega obsega nepopolna zgradba, nedovršen torzo in da torej treba napeti vse sile složno in zdušno, da dosežemo izpopolnitev* naše Ljubljanske borze z uvedbo deviznega in valutnega prometa. Mi, ki stojimo sredi kupčijskega življenja, in vemo, kako težko borbo je treba vojevati v svetu, kjer se trdo tarejo koristi, kadar gre za pridobitev gospodarske naprave dalekosežnega pomena, smo se dobro zavedali težav in ovir, katere bo premagati, dokler ne pridemo do pravega cilja. Bili pa smo tudi trdno odločeni, da z žilavo neod-jenljivostjo ne popustimo od svoje pravične zahteve vse dotlej, da dosežemo svoj gospodarski smoter. Im smo šli v boj za ta svoj cilj in smoter, na čelu vsem kot vodnik sedanji predsednik borze gospod Ivan Jelačin, in smo po dolgem naporu končno dobili ob čvrsti podpori slovenskih poslancev in tedanjih ministrov ljubljanski naši borzi dovoljenje za devizni in valutni posel. Ljubljanska borza je sedaj popolna. Naša gospodarska stavba v Sloveniji je dobila s tem svojo krono. Naša sistematično razvita gospodarska organizacija je zadobila z oživotvorjenjem popolne Ljubljanske borze za blago in vrednote svoj pravilni zaključek. Ob tem markantnem dnevu v zgodovini našega gospodarstva je pravilno, da nas je gospod borzni predsednik povabil na današnjo slovesnost, skromno sicer in ponižno, ali zato prisrčno in prožeto z
■ »-* nMNMMUHMi
»ra?*««	•yvxw'x.	■
duhom in s trdno voljo, da je pričetek poslovanja naše ljubljanske borze v polnem obsegu više postavljeno izhodišče za nadaljno preudarno in premišljeno delo v povzdigo gospodarske blaginje naše ožje in širše domovine. Ako je zaokroženo naše gospodarstvo s svojim umnim kmetijstvom, z lepo industrijo, živahno trgovino, marljivo obrtjo, razvitim denarstvom in razpletenim zadružništvom v svoji kupčijski organizaciji dobilo v popolni naši borzi svojo krono, potem ne pozabimo ob tej slovesni priliki, da smo mi v Sloveniji v gospodarskem razvoju šli trnjevo in hrapavo pot od starega pluga do te krone in da more naše gospodarsko prizadevanje donašati plo-donosnih sadov samo ob pridnem vsakdanjem delu, ob varčnosti po vzgledu naših najboljših starih slovenskih gospodarjev in ob dobro zamišljenem solidarizmu naših gospodarskih interesov vseh panog.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je od početka z budno pozornostjo in skreno ljubeznijo podpirala moralno in gmotno hvalevredno prizadevanje slovenskih gospodarskih vodnikov za ustanovitev popolne borze v Ljubljani. Ko smo sedaj o Vidovih zarjah prišli vrh klanca in dosegli cilj te svoje organizatorne prizadevnosti, mi je v resnici živa srčna potreba izrekati najlepše in najiskrenejše čestitke Ljubljanski borzi za blago in vrednote v njeni sedanji dovršeni formi in dati duška iskreni želji, da bi ta nova popolna forma zadobila v najkrajšem času tudi tisto svojo stvarno vsebino, katero smo si ob rojstvu naše borzne naprave vsi tisti želeli, ki nam je naložena skrb za vodstvo in čuvanje gospodarskih interesov. Naša borza je bila dolga leta dete nebogljeno, dete skrbi, pa tudi dete ljubezni. Sedaj, ko je skrb za nami, ji ohranimo svojo zvesto ljubezen in svojo trajno skrbnost, pa jo obdajmo tudi s svojim upravičenim upanjem, da se bo izkazala in obnesla v živem življenju. Dovolite, spoštovani gospod borzni predsednik, da Vam, ki ste po tem, ko ste za ustanovnim predsednikom Ljubljanske borze gospodom Dragotinom Hribarjem prevzeli vodstvo uprave borznih poslov, s hvalevredno energijo in nepopustljivo žila-vostjo zasledovali naš skupni cilj, sežem v roko in Vam kot hišnemu gospodarju rečem ob tem slovesnem trenutku v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je središče naše gospodarske stanovske organizacije: »Sprejmite najboljše čestitke in iskrene želje za čvrst in krepak razvoj naše borze v bodočnosti. Naj spremlja blagoslov in zvesta sreča delo in kupčijo na Ljubljanski borzi za blago in vrednote.«
Govor, ki po svoji programatično-sti in tehtovitosti zasluži, da si ga borzna uprava ukleše v kamen v večen spomin, je napravil na vse navzoče mogočen vtis, ki je prihajal do izraza v dolgotrajnem, živahnem odobravanju.
Pozdrav Zveze industrijcev.
Nadalje je govoril g. i n g. Milan Š u k 1 j e kot zastopnik slovenske industrije sledeče:
»Kot zastopnik industrije v Sloveniji naj izrečem tudi naše iskrene čestitke onim gospodom, ki so z neutrudno vztrajnostjo in z lepim pogumom priborili popolno borzo v Ljubljani. Njim gre naše udano priznanje na tako lepem delu in naša topla zahvala. V prvi vrsti se zahvaljujemo predsedniku borze g. Ivanu Jelačinu. Nadejamo se, da bomo v kasnejših časih beležili današnji datum kot praznik produktivnega dela. Slovenska industrija je važen faktor v našem gospodarstvu, tem važnejši, ker moramo s pridnostjo in inicijativnim tehniškim delom pomagati deželi in narodu do zaslužkov, ki naj zajamčijo ne le vsakdanji kruh, marveč tudi ono blagostanje, ki je podlaga za gospodarski in moralni napredek ljudstva. Uverjeni smo, da bo poslovanje ljubljanske borze v veliki meri doprineslo vidne in trajne koristi nam vsem, zlasti pa slovenski industriji, da nam bo pomagalo v stremljenju za gospodarsko povzdigo
naših lepih pokrajin. Če se je danes i povdarjalo, da je ustanovitev borze uspeh Slovenije, ki bo v korist celotne kraljevine, potem naj tudi jaz povem tako: Mi se veselimo tega uspeha Slovenije, s posebnim ponosom nas pa navdaja zavest, da bo ljubljanska borza prinesla znatne koristi razvoju in napredku vse naše velike domovine.«
Tudi ta govor je izzval živahno pritrjevanje.
Pozdrav Društva denarnih zavodov.
V imenu Društva denarnih zavodov je govoril društveni predsednik generalni direktor g. A. T y k a č , ki je izvajal svoj govor sledeče:
»Kot zastopnik Zveze bančnih zavodov v Sloveniji mi bodi dovoljeno, da čestitam tudi jaz borzni upravi in njenem predsedniku še posebej k današnjem uspehu!
Ravno mi, bančni zavodi, znamo proceniti koristi pridobljenega deviznega poslovanja, ker smo na našem lastnem telesu čutili ono težko breme stroškov telefona, telegrafa, pošte, zamude časa in drugih težav, povzročenih s tem, da smo morali nositi vse naše devizne posle v Zagreb in Beograd; toda glavno breme je morala nositi naša celokupna trgovina, ki ima v nas le posredovalce — da celo naše gospodarstvo je bilo težko obremenjeno v svoji konkurenčni zmožnosti v korist sosednih pokrajin.
Res je, da je današnja pridobitev deviznega poslovanja le delni uspeh našega stremljenja za osvoboditvijo našega gospodarstva ter da bi bil čas, da postane tudi devizno in valutno poslovanje prosto vseh današnjih verig kot je to v sosednjih državah.
V zadnjih letih ja postala naša valuta stabilna, nevarnosti ni več in zato naj padejo tudi ti zadnji ostanki vojnega časa, oni neštevilni formularji, izkazi, uverenja, davčna potrdila, ki danes še vladajo, povzročajoč dnevno neljube zamude in neprijetnosti. Trgovina bodi svobodna!
Pred tremi leti, baš na tem mestu, čestitajoč k otvoritvi ljubljanske borze, sem izrazil željo, da se naj kmalu zablešči po svetu, potom časopisja in drugih sredstev dokumentna notica Ljubljana!
Dolgo je trajalo, predno se je to uresničilo, toda danes jo imamo, in jaz želim, naj bo ta najnovejša notica vedno v čast in korist ne le državi, Sloveniji, temveč predvsem naši beli Ljubljani.«
Ta lep govor g. generalnega direktorja je vzbudil vso pozornost navzočih, ki so se mu zanj zahvalili z živahnim ploskanjem.
Pozdrav Zveze trgovskih gremijev in zadr»g.
Za Zvezo trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani je pozdravil zborovanje g. I. K o s t e v c s sledečimi besedami:
»Slovensko trgovstvo praznuje danes velik in pomemben praznik. Otvoritev poslovanja valutne in devizne borze za Slovenijo v Ljubljani je velik dogodek za celokupno naše go-
sppdartsvo — je važen mejnik v razvoju slovenske veletrgovine in našega denarstva in — pomenja velik korak napredka v naših prizadevanjih za osamosvojitev našega gospodarstva in organizacije naše veletrgovine. Organizacije trgovstva v Sloveniji so globoko uverjene, da bo delovanje ljubljanske valutne in devizne borze prineslo novega poleta in inicijative v naše gospodarsko življenje, ki je prestalo v zadnjih dveh letih težko dobo depresije, — da bo ona postala središče naših gospodarskih stremljenj in dela v dobrobit celokupne naše države in naroda, — in v to ime želi Zveza trgovskih gremijev novi borzi najboljšega uspeha.«
Pozdrav Gremija trgovcev v Ljubljani.
Nato je govoril v imenu Gremija trgovcev v Ljubljani načelnik g. I. Gregorc sledeče:
»Kot zastopnik stanovske korporacije Gremija trgovcev v Ljubljani čast mi je najtopleje pozdraviti današnji zgodovinski dan slavnostne otvoritve Ljubjlanske borze za valuto in devize. Ljubljansko trgovstvo v svesti si eminentne važnosti te otvoritve pričakuje, da se bo bodoče delovanje borze razvijalo v pravcu napredka in nepri-stranosti v dobrobit in procvit slovenskega gospodarstva. Ljubljansko trgovstvo se današnje otvoritve raduje in zagotavljam, da bo z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi in močmi podpiralo nadaljno delovanje borze, ki naj s svojim smotrenim delovanjem pokaže, da je zmožna premostiti vse ovire v dobrobit našega trgovstva.«
Pozdrav Državne trgovske akademije.
Končno je govoril v imenu trgovskega šolstva ravnatelj državne trgovske akademije g. dr. L. B o h m , ki je v imenu akademije čestital predsedstvu borze na lepem uspehu ter prosil, da bi predsedstvo borze nudilo trgovskemu naraščaju na akademiji, da bi od slučaja do slučaja s posetom borze mogel praktično seznaniti se z borznim poslovanjem.
Po tem govoru je predsednik gosp. Jelačin zaključil lepo uspelo slav lje in se zahvalil vsem navzočim za udeležbo.
Zvečer je povabila borzna uprava udeležnike otvoritve v Ljubljanski klub na večerjo. Vabilu so se odzvali udeležniki skoraj polnoštevilno. Te kom večerje so se vrstili pomembni govori, izmed katerih sta bila posebno tehtna govora borznega predsednika g. Jelačina in šefa zborničnih uradov g. dr. Windischerja. G. Jelačin je pozival slovenske gospodarje k aktivnemu delu za interese slovenske trgovine, obrti in industrije. G. dr. Wjndischer pa je na-glašal potrebo slovenskega solidariz-ma, ki kaže svoje vidne uspehe ravno danes ob otvoritvi popolne borze, za katero se je vse gospodarstvo složno borilo, dokler ni doseglo svojega cilja.
Fr. Zelenik:
Rakrana trgovine.
Pred vojno je vse mislilo in bilo tudi prepričano, da bi brez kredita ne mogla obstojati trgovina in bi se trgovsko poslovanje moralo nehati. Prišla je svetovna vojna in njena prva žrtev je bila trgovski kredit. Na mah je bilo konec vsakega kreditiranja. Prvi hip je nastal trenutni zastoj, potem pa je postalo zopet živahno trgovanje, ki se ;je pozneje razvilo v živahno veriženje in navijanje ter so se vrinili v trgovske vrste nešteti ne-poklicanci.
Tudi po vojni je dalje časa šlo brez kredita. Polagoma pa se je začelo dajati na upanje raznim nadrobnim odjemalcem, predvojna bolezen se je zopet pojavila in danes tičimo globoko v kreditiranju, kar povzroča veliko škodo ne samo nadrobni trgovini, ampak trgovini sploh. Od odjemalcev ni
mogoče dobiti denarja, posebno nadrobni odjemalci so pri trgovcih hudo zadolženi in bo iz njih težko izterjati te vsote. Posledica tega je, da tudi trgovec na drobno ne more redno plačevati svojemu grosistu in tovarni, ta zopet ne moreta redno poslovati ali pa se morata posluževati neprimerno dragega kredita pri bankah itd. To škoduje posebno naši narodni trgovini, ki se je po prevratu naselila v obmejnih krajih, kjer se prej radi neugodnih narodnostnih razmer sploh ni mogla naseliti. Trgovina hira in propada radi velikih terjatev pri svojih odjemalcih. Saldakonti ali knjiga upnikov in dolžnikov ^postaja dan za dnevom težja in takojšnji plačniki so postali skoraj bele vrane.
Včasih se sliši mnenje, da s prodajanjem proti takojšnjemu plačilu se malo zasluži. Tako mnenje je popolnoma nepravilno, ker večji dobiček je le navidezen. Nič ni bolj neumest-
nega kakor je zabijanje glavnice ali premoženja z navidezno večjim dobičkom v terjatve, od katerih marsikatero pozneje ni mogoče izterjati. Ako odračunamo izgube na kreditiranih terjatvah od dobička na papirju, vidimo, da večjega dobička ni. Boljše je in bolj pametno, da se prodaja z nekoliko manjšim dobičkom za gotov denar, pa je trgovec sam gospodar svojega premoženja. Če daje na upanje, ni več on gospodar svojega premoženja, ampak drugi gospodarijo s tem premoženjem. Kdor prodaja le proti gotovini, lahko prodaja dokaj cenejše, preobrača hitreje svojo zalogo, je ta svežejša in novejša in radi tega tudi več vredna.
Razpaslo razupavanje je povzročilo večjo potrebo tujega denarja. Kdor je navezan na kredit, ve, kako drag je izposojen denar. Zahtevali so obrestno mero, o kakršni se nam preje ni niti sanjalo. Še danes se plačuje za izposojen - denar previsoke obresti v obče ne samo z ozirom na obresti, ki jih dajejo denarni zavodi za vložen denar. Trgovina in industrija pri zelo padli potrošnji in splošnem zastoju trgovskega prometa večkrat niti za obresti ne zasluži. Povrh tega pa še zabija svoj za drage obresti izposojen denar v terjatve pri odjemalcih, od katerih ni zlepa dobiti denarja, še manj pa obresti.
Z razupavanjem se pa škoduje tudi odjemalcem samim. Lahko dobljen kredit zapelje trgovca na drobno, da lažje daje na upanje svojim nadrobnim odjemalcem. Ti se zadolžujejo pri svojem trgovcu, žive preko svojih razmer, lahkomiselnejše porabljajo svoje večkrat težko zaslužene in vedno zelo skromne prejemke in živijo v resnici na troške trgovca. Trgovina izgublja velike vsote ter poskuša kriti te izgube naravno z višjimi cenami. Dobri in pošteni odjemalci morajo plačevati za slabe in nepoštene.
Potreba zahteva, da se vpelje red. Razupavanje se mora uvesti v pametne in pravilne meje, omejiti se mora dajanje na upanje posebno nadrobnim odjemalcem, da se bo zmanjšala potreba predragega kredita naše trgovine in industrije. S prodajanjem za gotov novec se bodo zmanjšale izgube, znižala se bode cena blagu in denarju. Seveda bo taka omejitev kredita izločila manjše ali večje število trgovin, katerih je itak preveč in zmanjšati se bo moralo tudi število bank, katerih je istotako preveč na škodo vsega našega narodnega gospodarstva.
Posameznik ne more ničesar ukreniti, sodelovati mora celota. Naloga stanovskih organizacij je, da posežejo vmes in spravijo kreditiranje v pravilne meje.
VII. Ljubljanski velesejem.
VII. mednarodni Ljubljanski vzorčni velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija 1927 v Ljubljani, je najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi. Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov ter najboljši pregled za nakup od prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike konkurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije, ki se prodaja po vseh denarnih zavodih po Din 30.—, se ima pravico do polovične voznine po železnici in parobrodih. V zvezi z obiskom velesejma si oglejte prirodne dlvne Slovenije. ____________
krasote
Trgovcem In trgovskim pripadnikom v Ljubljani ln v ljubljanski oblasti.
Kakor smo že v številki 67. »Trgovskega lista« objavili, se je v okvirju Gremija trgovcev v Ljubljani ustanovilo Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast. Namen društva je, da nudi svojcem trgovcev ob njihovi smrti podporo in sicer tolikokrat po 10 Din, kolikor šteje društvo članov. Da se doseže čim večje število članov, se je to človekoljubno akcijo raztegnilo na celo ljubljansko oblast. Pravila so slična vsem drugim takim ustanovam. Začasni odbor, ki ga tvorijo člani načelstva ljubljanskega gremija, je na zadnji
-»»nr.-vrr..
seji izdelal začasno pravila tega društva, katere objavljamo v današnji številki in na nje opozarjamo vse trgovce in trgovske nastavljence. Pripominjamo, da bodo pravila odobrena končnoveljavno šele na ustanovnem občnem zboru, ki se bo vršil koncem meseca julija l. 1. Čim se priglasi 500 članov, začne društvo takoj poslovati. Odbor se nadeja, da bo društvo štelo najmanj HOOO članov ter bo tako dobil vsak dedič po umrlem znesek
30.000	Din.
Začasna pravila trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« za ljubljansko oblast v Ljubljani.
§ 1-
Gramu trgovcev v Ljubljani ustanovi na podlagi § 18. grenrijalnih pravil, točke g), trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani, ki /ima /namen po smrti članov dati zakonitim dedičem pod/poro, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo.
§ 2.
Po članovi smrti /izplača trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« brez ozira na slučaj smrti po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in društvene sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 10 Din, kolikor šteje društvo članov, čeprav do tega časa niso še vsi plačali doneskov. Pri izplačilu posmrtnine se štejejo za člana samo oni, ki so poravnali vse prispevke za prejšnje smrtne primere.
______________________ §	3-
~ te si je umrli član na nepravilen način pridobil članstvo in je društvo »Pomoč« zaznalo, da je bil že ob sprejemu /bo/lan, ali zbog tega celo nesposoben za delo, ali če se je ,po sprejemu izvedelo, da so v pristopni izjavi navedeni podatki neresnični in v vseh primerih, ki dajejo povod upravičeni sum/nji, da si je član sam, ali potom drugih na zvijačen način in s kršitvijo teh pravic pridobil članstvo, je odbor »Pomoči« upravičen odreči svojcem popolno, ali pa delno plačilo posmrtnine.
§ 4.
Pravico do podpore imajo:
1. članova vdova, oziroma vdovec članice;
2. po članu vdovcu, oziroma članici vdovi, otroci;
3. po članih, ki nimajo otrok, ali niso /oženjeni, ali omoženi, zakoniti dediči, katere imenuje član v sprejemni listini, ali v posebnem pismu odboru tega društva. Ako se 'oženi oziroma omoži član, izguhi te izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi, kakor ženi oziroma možu in če po svoji oporoki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev, pripada vsa /posmrtnina za nadaljnje smrtne slučaje. Odstop ali cesija članovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoča in se tudi ne more rubiti.
§ 5.
Pri sprejemu v društvo plača vsak člam za prva dva smrtna slučaja. Za vsak nadaljni smrtni slučaj plača član znesek 10 Din tekam enega meseca po položnici, ki mu jo vpošlje društvo »Pomoč«.
Ako se 'slučaji smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, ,je treba te zneske na poziv društvenega načelstva odposlati v 14 dneh, oziroma tudi v enem tednu po objavljeni smrti. Člani, ki ne plačajo določenih zneskov s pristojbinami vred, se po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu izključijo iz društva. Opomini se pošiljajo v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih primerih v presledkih po en teden. Izključeni člani izgube vse pravice članov.
§ 6-
Vpisnina znaša za člana enkrat za vselej: 30' h**	V--.	26	(Din
od 30. do 40. leta . .	50	Din
od 40. leta dalje . . 100 Din Za kritje upravnih stroškov plača vsak član pri prvem smrtnem slučaju v letu od občnega zbora določeno letnino.
§ 7.
Člani morejo biti samostojni trgovci ali trgovke, žene trgovcev /in možje trgovk. Dalje vsi trgovski pripadniki nad 18 let starosti in njihove žene. Kdor hoče pristopiti ikot član k diuštvu /»Pomoč«, /mora izpolnita pristopno izjavo, pristojni gremij pa mo,ra 'na 'j. stopni /izjavi potrditi, da so v pristopni izjavi navedeni podatki resnični.
Do 45. leta starosti se sprejemajo člani, če predlože pristopno izjavo. Za one nad 45 let se določa zdravniško izpričevalo, ki ga preskrbi pristojni gremij.
§8.
.in prostovoljno izstopivši člani
-	• 7 Pet pristopiti v društvo, če dopla-| ,	. , ’, opa do zopetnega vstopa za-
' x vi	9preiemu	v	društvo	»Po-
moč« sklepa društveni odbor. Ce koga ne sprejme, mu m treba navesti vzroka O do-tičmh pritožbah razsoja občni zbor tega društva.
Člani, ki odlože obrtni list, ostanejo še nadalje člani, dokler izpolnjuje/jo svoje društvene dolžnosti.
V slučaju epidemije, vojne, v vseh drugih izrednih razmerah, ki povzročajo pogosto umrljivost članov, izplača društvo »Pomoč« svojcem umrlih članov posmrtnino v višini stroškov, ki /jih določi odbor, oziroma plača stroške, dokler je na razpolago Ju' Jf vseh teh primerih se sprejemanje
Ako e8*« Prekine-
m'°hiliziran ,in ne more izvr-
»st
čati naknadno vse zaostale prispevke. To pa
velja le za slučaj daljših in ne predvidenih orožnih vaj.
/Prostovoljni izstop iz društva se mora pismeno javiti odboru. Prostovoljno izstopivši in izključeni člani morajo doplačati vsa zaostala doplačila do dneva svojega izstopa, ki se sicer iztirjajo tudi upravnim potom.
§ 9.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« vodi odbor obstoječ iz 12 odbornikov, načelnika in njegovega namestnika ter 6 namestnikov in dveh računskih preglednikov. Polovico odbora tvorijo člani iz sedeža v Ljubljani, ostalo polovico pa izven Ljubljane. Pomočniški odbor je zastopan v od/boru po dveh članih. Vsaka odborova seja se mora naznaniti vsem odbornikom in vsem načelstvom trgovskih g.remijev v ljubljanski oblasti.
§ 10.
Odbor se voli vsake tri leta z vsklikom. Ce pa večina na občnem zboru navzočih članov zahteva, po listkih. Odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Letni računski zaključek in bilanca se predlagata v pregled in odobritev obrtnemu oblastvu.
§ 11.
Predsednik, /ako ta ne utegne, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj in vodi vsa zborovanja, shranjuje društvena pisma in imetje ter podpisuje s tajnikom vsa društvena pisma in naznanila. Tajnik opravlja vsa pisarniška opravila :in podpisuje s predsednikom vsa društvena pisma in naznanila.
Odborovi sklepi so veljavni, če je navzočih z načelnikom vred 6 članov /odbora. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov pričujočih odbornikov, kadar je enako število glasov, odloči glas načelnika.
§ 12.
Občni zbor društva »Pomoč« se vrši vsako leto v prvi polovici leta. Odbor je dolžim vabiti vtse člane vsaj 14 dni pred vršit/vi jo občnega zbora pismenim potom in jim naznaniti dnevna red.
Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost ene petine članov. Če pa občni zbor ob napovedani url ni sklepčen, se more ta vršiti eno uro kasneje brez ozira na število navzočih članov.
'Na občnem zboru se razpravlja le o onih predmetih, ki so na dnevnem redu. Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če se jih je poslalo pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom predsedniku društva »Pomoč«.
Izredni občni Zbor se vrši, kadar Sinatra odbor to za potrebno, ali ipa kadar zahteva sklicanje izrednega občnega zbora najmanj ena tretjina članov.
§ 13.
/Spore med člani razsoja razsodišče. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed članov
in ti volijo enega predsednika.
§ 14.
O 'razpustu društva »Pomoč« sklepa občni zbor. Za razpust mora glasovati polovica na občnem zboru navzočih članov.
§ 16.
Ako preneha društvo »Pomoč« prostovoljno, ali če ga razpusti oblastvo, pripada vsa njegova Amovina fondu za brezposelne trgovske pomočnike.
Ker /bo odbor razposlal pozive za pristop v to društvo prihodnje dni, poživljamo vse trgovce in trgovske nastavljence, da čimpreje pristopijo, ker se bo sprejemalo člane le do 31. julija t. 1.
Trgovina.
Položaj konzumnih (blagovnih) zadrug v Ljubljani. Iz poročila načelstva o poslovanju Zadružne zveze v letu 1926 posnemamo o položaju blagovnih zadrug, da so bile tudi te zadruge v letu 1926 v polni meri izpostavljene težavam in udarcem časa. Promet je padal, du-bioza so rastla in tudi pri zmanjšanem prometu je bilo mogoče doseči le pro-centualno manjši zaslužek. Režijo je bilo namreč mogoče le prav neznatno znižati. Zaloge blaga, zlasti manufakture, so še vedno padale in povzročale izgubo. Ni čudno, če so se pri tako neugodnih razmerah mogle držati in napredovati le najbolje urejene zadruge, dočim so v nekaterih slučajih slabo urejene zadruge prišle v težave. Vendar pa je mogoče soditi, da smo že preko kulminacije in da se neugoden položaj za blagovne zadruge že boljša.
Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski Privredni pregled objavlja podatke o gibanju,cen v veletrgovini za mesece marc, april in maj t. 1. Skupni indeks je izkazoval v marcu 1548, v aprilu 1558 in v maju 1579 točk, dočim je izkazoval v januarju 1550 in v februarju 1558 točk.
V	posameznih skupinah opažamo večje spremembe. Indeks cen poljedelskih proizvodov se je v maju dvignil na 1798 napram 1687 v februarju, odnosno v decembru preteklega leta. Napram februarju so se torej cene poljedelskih proizvodov dvignile za 6.6%, napram decembru 1926 pa za 22.2%. Ta razvoj cen bo gotovo mnogo pripomogel k konsolidaciji našega kmetijstva, ki je v pre-
teklem letu zaradi rapidnega nazadovanja cen poljedelskim proizvodom utrpelo veliko škodo (indeks je v februarju 1926 padel na 1377). Tudi cene živini so se dvignile za skoro 4% (februar 1574, maj 1624), cene gradbenemu materijalu pa za 2.3%. V ostalih skupinah ni opažati večjih sprememb.
Trgovska pogodba Češkoslovaške z Ogrsko. Gospodarski odbor ogrskega parlamenta je te dni soglasno odobril trgovsko pogodbo s Češkoslovaško, ki se sedaj v najkrajšem času predloži parlamentu v ratifikacijo.
Industrija.
Interesi naše tekstilne industrije.
Tekstilna industrija v naši državi se združi v lastno zvezo, ki naj zastopa spe-cijelne interese domače tekstilne industrije. Zastopniki te industrije utemeljujejo ta ukrep s povoljnim razvojem tekstilne panoge in menijo, da bo njen razvoj še uspešnejši, če bo njihova panoga zaščitena po posebni zvezi. V tem oziru se misli v prvi vrsti na zvišanje tekstilnih carin, kar se utemeljuje s tem, da producira domača tekstilna industrija z velikimi režijskimi stroški, vsled česar jo je zaščititi pred konkurenco inozemske tekstilne industrije, ki obratuje pod veliko ugodnejšimi pogoji.
Nova ureditev nemške kvote. Na zadnjem zborovanju Mednarodnega jeklenega kartela so dovolili nemški industriji delitev skupne kvote v domačo in eksportno kvoto. Za prekoračenje eks-portne kvote se mora plačati slej ko prej za tono odvišne produkcije znesek štirih dolarjev, dočim bo znašal znesek za domače previšne tone bistveno manj. S tem so izpolnili zahodnonemški industriji, koje eksport je bil že dolgo časa zelo oviran, že davno gojeno in večkrat izraženo željo. V prvem četrtletju 1927 je bila nemška kvota prekoračena za 940.000 ton. Daleko pretežni del tega previška pride na domačo prodajo, ker izvažajo nemške zveze /komaj več kot 20% svoje skupne prodaje. Močno nazadovanje nemškega železnega eksporta se vidi iz podatkov skupnega izvoza. V aprilu 1927 so izvozili 373.000 ton železa in jekla, v marcu 119.000 ton, v decembru 1926 pa 478.000 ton. Nemški domači konsum je nadvse velik in se je tudi uvoz bistveno dvignil. V decembru je znašal 171.000 ton, v marcu 156.000 in v aprilu 233.000 ton. Ker je nemška produkcija jekla v zadnjih /mesecih nekaj nazadovala in ker se je kazen na domačo kvoto na novo uredila in bistveno omilila, je položaj zapadnonemške jeklene industrije s tem bistveno olajšan; pristojbina za odvišno domačo tono bo znašala namreč samo dva dolarja, za polovico manj kot za eksportno tono. V prvem četrtletju 1927 je znašala obremenitev jeklene tone 2.62 marke, za prvo polletje kartela surovega jekla (oktober 1926 do konca marca 1927) pa 2.13 marke.
Denarstvo.
Prepoved plačevanja dolgov naših državljanov za račun Ogrske. Minister financ je odredil, da denarni zavodi ne smejo v nobenem slučaju izterjavati dolgov naših državljanov, ki so nastali v bivših avstro - ogrskih kronah, za račun ogrskih državljanov. Za povod te odredbe navaja, da konvencija o določitvi konverzijskega kurza za plačilo dolgov in terjatev v avstro - ogrskih kronah, ko-ja bi se morala skleniti v smislu člena 254 trianonske pogodbe, še do sedaj ni sklenjene. Kljub temu naši držvaljani plačujejo dolgove te vrste večkrat po jako neugodnem kurzu na škodo splošnih interesov, samo, da se iznebijo raznih zem-ljeknjižnih vknjižb.
Ogrska vzame denar, glaseč se na ogrske krone, iz obtoka. — Dne 30. t. m. poteče rok za zameno ogrskih novčanic po 100, 500, 1000, 5000, 10.000, 25.000 in
100.000 kron. Od 30. junija t. 1. dalje zamenja te novčanice edino še ogrska Narodna banka. V obtoku ostanejo od kronskih novčanic samo novčanice po
500.000 K in več.
Davki In taksa.
Davek na vžigalice na Ogrskem. Ogrski finančni minister je predložil parlamentu osnutek zakona, s katerim naj se urede cene in produkcija vžigalic. Po zakonu bo potrebna za prodajo ali za premestitev tovarne odobritev finančnega ministra.
Promet.
Zvišanje lokalnih in pristaniških tarif.
O vprašanju zvišanja železniških tarif se je vršila v Zagrebu dne 23. t. m. širša anketa gospodarskih krogov, ki so se soglasno izrekli proti zvišanju. V imenu slovenskih gospodarskih krogov se je ankete udeležil zbornični tajnik g. I. Mohorič.
Načela za vročanje poštnih pošiljk tvrdkam, družbam in društvom. Poštne pošiljke za tvrdke, delniške družbe, zadruge in sploh za protokolirane pravne osebe se izročajo tistim osebam, ki so vpisane v trgovinskem registru, kar jim daje pravico, da zastopajo in podpisujejo tvrdko. Vsaka tvrdka mora dostavni pošti predložiti overjen izpisek iz trgovinskega registra, oziroma izvirno rešitev ali pa prepis te rešitve. Ce si tvrdke napravijo za pošto, železnico itd. overjene prepise tega zapisnika, je to združeno z nepotrebnimi stroški. Pošti zadostuje samo vpogled v overjeni izpisek iz trgovinskega registra. Isto velja za pošiljke na društva, ki delujejo na osnovi odobrenih pravil. Poštne pošiljke se dostavljajo tistemu članu, ki je po pravilih pooblaščen, da društvo zastopa. Zato mora društvo predložiti pošti pravila in overjen prepis sejnega zapisnika, v katerem so določeni člani, ki so pooblaščeni za prevzemanje poštnih pošiljk. Tudi tukaj ni potrebno, da društvo trajno odstopi pošti en izvod svojih pravil, ampak naj pošti le pokaže pravila, oziroma tisti člen pravil, ki govori o pravici do prevzemanja poštnih pošiljk. Društva pokažejo /pošti samo svoja pravila in pa prepis sejnega zapisnika, tvrdke pa izpisek iz trgovinskega registra, in to je njih pooblastilo.
Popravljanje železniških prog v Sloveniji. Prometno ministrstvo je dovolilo železniški direkciji v Ljubljani 3'A milijona Din kredita za popravilo železniških prog v Sloveniji, predvsem proge Ljubljana—Rakek, ki je zanemarjena in nujno potrebna popravila. Ob tej priliki se popravi tudi borovniški viadukt, ki je že v tako slabem stanju, da morajo vlaki voziti preko njega s skrajno zmanjšano hitrostjo. Hkratu je prometno ministrstvo dovolilo kredit 2,000.000 Din za gradbo stanovanj železničarjev.
RAZNO.
Industrijsko - trgovski muzej v Beogradu. Ministrstvo trgovine in industrije osnuje v najkrajšem času veliki industrijski in trgovski muzej v Beogradu.
V	ta namen mu je bil nakazan kredit 7 milijonov dinarjev.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Letošnji redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, se vrši 9. julija soboto 1927, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedni-štva, 2. poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za leto 1926, 3. sklepanje o letnem poročilu načelni-štva, o njegovi odvezi in o uporabi prebitka, 4. poročilo komisije za izdelavo novega zakona in statuta, 5. dopolnilna volitev namestnika za člana načelstva, 6. sklepanje o izpremembi štatuta § 87 »premijske rezerve«, 7. sklepanje o pridobitvi in prodaji nepremičnin, 8. dovoljenje letnih izdatkov iz podpornega sklada za siromašne nezaposlene člane, 9. slučajnosti.
stanovanjski zakon. O vprašanju podaljšanja tega zakona se je pri Zbornici za trgovino in obrt v Zagrebu vršila širša anketa, na kateri se je soglasno sklenilo, priporočati merodajnim faktorjem, da se ta zakon n e podaljša preko 1. novembra t. 1.
Borza dela v Mariboru potrebuje nujno 1 lesostrugarja. — Javiti se je takoj pri tej borzi dela.
Jakob Neurath. Polom te velike dunajske tvrdke, o katerem smo že poročali, označajo kot prvi udarec, ki ga je dobil London vsled preloma odnošajev med Anglijo in Rusijo. Vse menice v Londonu bazirajo na eksportni trgovini z Rusijo, in ne morejo ruski odjemalci tvrdke vsled zgube londonskih kreditnih možnosti izpolniti svojih dunajskih obveznosti. Kot posebnost označajo, da je prišel trgovski delegat sovjetskega poslaništva k družabnikom tvrdke izra-
Brez posebnega obvesiila,
Veletrgovina §
Kompletne potrebščine
za šivilje, krojače, čevljarje In tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barkah, vezenino, čipke in razne porfe kupite najcenejše pri
Josip Pete8inc-u
UubijSnSi ob vodi blizu Preiernovega spomenika
Na veliko!
KASTELIC IN DRUG
Trgovina s papirjem
na veliko
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6. GENERALNO ZASTOPSTVO
Združenih papirnic Vevie, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z. o. z. v Ljubljani.
Veletrgovina lcolonifalne In špecerijske robe
IVAH JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih «81Sav ln rudninske vode.
v
ToCna ta solidna pottrallM I	o«nlh«
v Ljubljani
Špecerijsko
blago
raznovrstno IganJe, moko In delalna pH< delka. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praiarna za k*, vo In mlin za diiave s aitkirillnlM obratom, toniki na razpoka«*!
Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! —
TRGOVCI, OBRTNI KI OGLAŠAJTE V TRGOVSEM LISTU!
2. - 11. Julija 1927.
pod pokroviteljstvom NJ. Veličanstva kralja
VII. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani.
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naSi državi nudi:
1. največjo iebiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov,
2. ker je velika konkurenca, zelo umerjene cene,
iJ. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah.
4.	na podlagi sejmske legitimacije 50% voznino na vseh osebnih in brzovlakih in parobrodili.
Oglejte si prirodne krasote divne Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 30.— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena! Informacije daje: Sejmski urad.
Iflobuke, slamnike
ter raznovrstno modno in galanterijsko blago nudi najugodneje
Jakob La9%» Maribor, Glavni trg it. 2.
Radi prezidave izrecno nizke senel
aU»RNA |f/r
»e*nei Jeien/f
25&®°f 7
priporoča svoj priznano dobri
„HAJAROHČKOV“ Splritov in vinski kis
Ustanovljena leta 1886	Telefon	2378
TISKARJA MERKUR GREGORČIČEVA
IH "	•	Sfeftffc	11»	W	'	Se	priporoma	za	tisk	vseh	trgovskih,	obrtnih,	industrijskih	in	uradnih	tiskovin.	*	Tiska	Časopise,	t
^ y	Ue	efidikfi.	tnkolo	IM	^	IftCTMA	UMJItiOlfEZNICA. 4. TSLEF&N. ŠT.
23
TRG.- IHD. ©. D.
knjiga,
brošure, cenike, tabele, vebTla, lepake, posetnice itd.* * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. ST. 2SS2«
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgov*ko-indu»trij*ko d. d. »MERKUR* kot i7*lajate>ia ln tiskarja: A. SEVER. Ljubljana.
/"5*.	\r*. TUBI *SfX. T
zit svoje sožalje glede težkega položaja, v katerega je podjetje zašlo. Inozemske tvrdke (angleške) so poverile svoje zastopstvo dunajski tvrdki Rothschild. Pasiva, ki jih je treba urediti, cenijo na ‘29 mil. šilingov, na katerih so inozemske tvrdke udeležene s ca 400.000 funtov; ostali znesek pride na dunajske banke in bankirje. Od inozemskih tvrdk beremo imena Lazard, Freres, Seelig-man, Brothers, Samuel, Japhel, Schroe-der.
Drobne vesti. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je započelo akcijo za ustanavljanje traktorskih zadrug in bo dalo v ta namen 1 milijon zlatih kron. — Avstrijski kreditni zavod za javna podjetja in dela je imel lani 644.000 šilingov čistega dobička proti 172.000 šilingov v 1. 1925.
—	Ceno petroleja in bencina so dvignili v U. S. A, za pol centa. V Evropi se bo poznal ta dvig šele po dospelosti dražjega blaga. — Na Češkem so izdelali nov načrt o poravnalnem postopanju in so ga razposlali vsem interesnim korporacijami v izjavo. Do 15. julija morajo biti odgovori v justičnem ministrstvu, nakar bodo načrt končnoveljavno izdelali. — Število uradno registriranih brezposelnih v Rusiji je znašalo 1. maja 1,428.268; -med njimi je bilo 921.238 poklicnih industrijskih delavcev. — Rumuni so izvozno carino za petrolej in stranske produkte zelo znižali, na 300 do 500 lejev za vagon, proti dosedanjim 1000 lejem. Finančni minister je odredil splošno revizijo nove carinske tarife. Vlada Ave-rescu je padla ravno zaradi previsoke izvozne carine na mineralno olje. — Spričo sedanjih trgovskih pogajanj z Nemčijo so se obrnili jugoslovanski živinorejski krogi na merodajna mesta, naj se olajša izvoz živine v Nemčijo, oziroma, naj bo popolnoma prost. — V Beogradu so ustanovili novo delniško družbo »Mednarodna trgovska družba<; osnovna glavnica znaša dva milijona dinarjev. Družba ima zvezo z angleškimi
trgovskimi tvrdkami. — V našem prometnem ministrstvu bodo osnovali pro-metnogospodarski odbor, ki bo imel nalogo, da izdela načrt odredbe o reorganizaciji prometnega ministrstva. — Portugalska armada bo nakupila v naši državi za svojo armado ca 2000 jahalnih in tovornih konj. — Zvišanje obrestne mere v Nemčiji je imelo za posledico gladek potek na borzi, pomirjenje trgov kljub političnim težkočam, dvig konjunkture, zboljšanje v denarnem položaju.
Žito. V U. S. A. je nastopilo boljše vreme in so šle notacije v Newyorku in Chicago nazaj. Izglede pridelka presojajo nekoliko ugodnejše. Po vremenskih ne-prilikah, zlasti po poplavi povzročena škoda je manjša, kot so pričakovali. Prvovrstni strokovnjaki cenijo pridelek ozimne pšenice na 563 milijonov bušelov (lani 595 milijonov). Iz Laplatskih držav prihaja poročilo, da je z žitom posejani prostor za 25 odstotkov manjši kot lani. Evropski kontinent je pri nakupih zaenkrat oprezen, ker so poročila splošno boljša kot zadnjič.
Lan na Češkoslovaškem. Centralna zveza lanu v Češkoslovaški priobčuje sledečo statistiko: Leta 1919 je merila z lanom obdelana ploskev 15.144 ha (5.1 stotov vlaknovega pridelka na 1 ha); 1.
1920 22.080 ha (4.9), 1. 1921 23.708 (4.67), 1. 1922 22.985 ha (4.7), 1. 1923 21.256 ha (5.8), 1. 1924 21.924 ha (5.6), I. 1925 24.731 ha (5.5) in 1. 1926 21.080 ha (5.4 stotov na 1 ha). Vidimo, da je šlo pridelovanje od 1. 1925 do 1. 1926 močno nazaj. Izvozne in uvozne številke so sledeče (v mil. Kč): 1. 1920 0.8 (2.1), 1.
1921 0 (158.4), 1. 1922 9.3 (60.2), 1. 1923
4.0	(59.3), 1. 1924 18.1 (185.7), 1. 1925 22.7 (202.4), 1.1926 23.1 (141.1). V prvih štirih letošnjih mesecih, ki izkazujejo vsled slabih vremenskih razmer na vsem svetovnem trgu zastoj, je eksportirala Češkoslovaška za 7,400.000 Kč lanu, kupila ga je pa za 116,600.000 Kč.
Potrti [in [v globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, soprog, tast itd., gospod
JOSIP ZIDAR
trgovec in posestnik
preminul v 53. letu starosti, boguvdano in previden s tolažili svete vere 25. t. m. ob 10. zvečer, po kratki a silno mučni bolezni.
Pogreb nam nepozabnega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 27. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31, na pokopališče k Kv. Križu.
Mašo zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V LJUBLJANI, dne 26. junija 1927.
Franja roj. Kodrič
soproga
Joško in Zvonko	Ruša
sinova	hči
Vera roj. Brejc
v	sinaha
*	v	imenu	vseh	ostalih	sorodnikov.
Mesini pogrebni intod \ Ljubljani.