274 številka.
Ljubljana, v torek 30. novembra 1897
XXX. leto.
Izhaja »Bal-, dan a*f*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto      gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tuje dežele toliko več, kolikor pi.stnina znaša. Za oznanila plačuje se od itiristcpne petit-vrste po *> kr., le se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., le se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vrač«jo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem trgu št. 12. ĆpravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Tololou Nt. 84L
Položaj.
Badeni j« politično mrtev. Že dVgo ni roben sainisterski predsednik tsko hitre, tako nepričakovano padel. Zičel je svcjo karijero sretno, kakcr mi le kdo in dosegel velike parlamentarne ospehe, dikler se li nikrat v«f*r obrnil. Od tedaj je poraz ■ledil poraza in naposled je Badani končal svojo karijero tako nesrečno, da j« nemogoče, da se sploh se kdaj prikaže na površja.
Baron (lanffch  je pošteno pripomogel k od strenitvi grtfa B«de*ija. Ž* kcj v začetka Budeai jate vlade se je pisalo, da deloja skrivaj proti Bt-denijo in da apa,  postati ministarski predsednik. JDelal je tod i potem še Badcniju ovire in v mini etirstvu vedno zsetcpsl aabteve in načela nemških strank proti Slovanom, vedno čakajoč, kdaj pride vrata nanj.
Zdaj je to dosegel. Zdaj je postal minirterBki predsednik. Vesel ga ni nihče, najmarj Slovani, katerim je bil vedno nasproten, in vsled tega h- d jo tudi vse stranke njrgovo ministerstio jako reser-▼i rano.
Poljaki so sklenili, da aa srre neben poljski poslanec vstopiti v Gtutschevo ministerstvo, in Pi ninski in Riitmr sta tndi ia odbila ponuđeni jim pcrtfelj Cabi obžalujejo iskreno odstop grofi B--denija in groze s najkajdo opozicijo, če bi se Geutich dotaknil jezikovnih naredb, slovenski po eltnci eo konsterniran', s»j je prav Gaut^ch že premnegokrat pckazal, da je Slovencem bolj na-errctcn, k* ker vb* k one u dragema slovanskemu naroda.
Pa tndi Nemci niso prav zadovo'jni. Nacijo* mlci zabtevajo, da naj vlada ptekliče jezikovne naredbe in prete, da bedo nadaljevali z obs'rukc jo »ko ss to te zgodi, a pustolovec Lueger se zopet boji, da bo Gactsch vladal v smisla nemških libe ralcev. Klika, zbrana okolo „Neue Fr. Presse", je še najbolj zadovoljna, ker npa, da se atihotapi v večino.
Kako as razvije parlamentarna konstelacija, se dar.es se ns ve,  posebno, ker Gantech svojega
ni'isterstva dosedaj fle ni sestavil. Desnica je doslej se trdna. Vse, njej pripadajoče stranke eo ekle n Ih, da ostanejo zdruiene na programn adrescega načrta in da dotične resclacie ne ostanejo Simona papirji, fcko ostane desnica zvtsta Svojim načelom, zvesta sama sebi, potem bo mcral G»utRch vladati po njen h ckazih ali pa splob ne bo vladal.
G utecbsvo ministerstvo ne bo imelo prehodnega značaja, kakor K elmannseggovo, ampak bo definitivno. Kiže se, da bo nekako uradniško mini sterttvo. To je pač samo drogo ime za pojem nemSko-liberilnc. Višja birokracja je vsa r« rn -kr>-liberalna. Slovinom nasprotna, in kar se imenuje zle j kar d dr tov za razne portfebe, od prve g< do zadnjega so vsi nasprotniki narodni ravnopravnosti z'a-ti nasprotniki Slovencev. Po jedni verziji se drž. zbor spi; h več ne snide, po dragi — in ta js verjetnejša — namerava Gautsch tekem prhod-njih dnj sklicati državni zbor in od njega zabte-vati, n»j ma dovoli nagodbeni provizorij in br.d-getni provizorij. Opravičeval bode to Bvojo z&btevo z znanimi obrabljenimi frazami, da to zahteva Bdr-žavni itteree" in kar je več tacib lepih besed in mož je seveda trdno prepričan, da b. de ves desnica hitela glasovati za*j. Kaj se zgodi potem, je za krito se v temo. Nokaterniki mislijo, da razpusti državni zbor in razpiši nov« volitve, dragi sodijo, da poskosi sestaviti v sedanjem parlamenta novo večino. To so vse le kombinacije. Gotovega — to je pač naravno — ne ve še nihče, niti sam mini stereki predsednik baron Gautfcb.
Naše s ališče g'ede Gaottcbevega ministerstvs je že skoro jasno. Tj ministerstvo »am ne to pri -jasno in treba je, da san proti njema skrajno pre vidni. Slovenski pos'anci fega miuisteretva najbrž ns bodo megli podpirati in zategadelj se moramo že da?es pripraviti na vse eventavalnosti, na opozicijo in tudi na obstrokcijo Pri čem da smo z Gantech?m, se pokaže kmala.
Čin obzirnosti, čas odnehfcvanja in žrtvovanja j* minil    Nemci so nam po kazi. Ji   kako je posto pati, kadar se beče kaj doseči, in da njifcovi nt oki niso padli na nerodovitna tli, o tem ss nr.rda prvi
LISTEK.
Kokcšjada.
(Satira. — Danski Bpisal Alfonz Wiedc.) (Dalje.)
Tsko pa se je približal osodepolni dan, katerega sta pričakovali obe stranki z velikanskim sani mat) jem. .NaprednjaŠko pevsko društvo kor" je sklicalo pod geslom: .Pokonci s peroti!" splošni kurji shod.
Sredi dvorišča je stal prazen vez. Ta je bil določen ia govorniško tribuno. Prostor sredi voza e« je odkazal načelništvu in govornikom, odbornikom pa se je odločil sprednji del voza; dirigentu ss js določil prestor na zadnjem levem kolesu, cd koder bode pazilo njegovo bistro oko na vso množico. Slcšalci so imeli prostor okolu voza. Zjčetek sbors io bil nsznsajen za 3. uro popoldne.
Že cb dveh so se vslile trumo kur na dolo-cero mesto. Prre eo bils diuštvenice, voditeljice najzventejša eomišljenke, ki so se posedle tik voza ter za ta današnji slavnostni dan — za vsak ifolaj — ra novo nsbrcsile svoje kljune. Za njimi jo preedfa tolpa ,švadrorer;ev", to eo bile one ko.io. ki niso pripadale nobeni stranki
T*m Etrjpj pa so etuli mladi petdinčki a svo-
j oni vročekrvnimi damami, katere so si Čistile belo perje, pozdravljale in odzdravljale na desno in levo ter poluglasno kokala.
Točno ob treh se je prikaz«! .načelnik", t. j. teta P*jk z vsem odbrrništvom in a presijajnim spremstvom. Procesija se je pomikala ckolu zbrane množice, proti vozu, kjer je „na.'elnika" sprejel na dušljivi dirigent ter popraskal v pozdrav parkrat po tleb. Na to so poekakali odborniki na vez ter mej dolge trajnim kokodakanjem celfga zbora ceili na določene proetore.
Precej časa je minilo, odkar se je začel pevo-vodja na levem kolesu postavljati na jedno nogo; hotel js namreč na vsak način z nogo dirigirati; že je zadonel sraeb in krik mej zunanjimi vrstami, ko je stari gospod na nkaa načelmštva začel dri girati z — — obema nogama Po pesmi je prva govorila voditeljica. Kot načelnica in slavnostea govornica je stopila ponosno na govorniško vrbno desko Z navdušeni* kokodakanjem so jo sprejeli Člani, sem ter tja ja se je tudi čnlo sikanje in piskanje, no, velikanski brnp članov je take ugovore kmalu udušil. Ko je pevo vodja s trikratnim energičnim i ,k kriki« zrpctedal „mir!", je pričela načelnica tako ie:
» Drage knie in petelini! Ko eent pričela pred jednim  ietem agitirati za naše korje vprašanje,
prepriča btren Gautsob. Budimo oprezni n pripravljeni na vet!
V IJuhljHitl, 30 novembra.
RečanBka kriza Namestnik rtčiiskegn guvernerja je 15 obfi. svetovalcev, ki so radi ogerskih naklepov dvrninijonirali, č r t a 1 iz volilnega zspisnika ter jim odrekel aktivno in volilno pravico. § 44. rfčmskfga tolikega statuta določa namreč, da \t-gobi volilno pravo oni, ki svoj mandat — navzlic ponov'jtnemn poziva — odkloni. Guvernerjev namestnik pa ni pozval nikdar nikogar. Si veda, Ogri hočejo tem učim m nE>jkra)*im potom izntbiti ee opo* zicjcnalcev, da se tolao 6 il ke brez ugovora. A to se jim ne posreči.
Ponemčenje pruskih Poljakov smatrajo Brmfcrikcve .Hamburger Nachricbtea" prvim tegoem državne varnosti in ohranitve on-dotcega nems^tvs. Omenjeni čase p s prinaša cel in natarčno izvrčen pregram. po katerem raj se prične in izvrši pocemčevanje ptuskih Slovanor. B j proti poljski narodnosti je Bismarcku aeine pol.t sebe Mtchtfrrge", katero treba čim pieje re?iti, naj si tudi drž»va žrtvuje zatJ ogromne svote.
Vprašanje bolgarskih emigrantov je po zegotcvljen^o lista „N o v oje Vretnju" Ža dognano. Polkovnik Peškcv je bi v tej zadoii ža parkiat v Peterbu»ga ter degnal vse posarreznos.i gKda povrnitve itBeljenih bo'garakih čaBtnikov in gled»> vstopa v vojsko. Eaiigrantje se povrnejo v domovino po prročila ,N. V e že marca meseca p. 1.
Kaj hočejo Albanci ? Že dolgo i asa ee po* tezajo Albanci za avtenemijo ter so poslali vnovič velikemu vezirju v tem smislu spomenico. Albanci se pritežajejo, da ee jih zavira v veri in da jim delajo ur ta oblastva težave; ceikev in čola ee izrablja preti tltaaolii narodnosti. Albanci so po-1 ii teko etomenico todi velevlastim.
Rumunija Prtdvčerajšcem js bila romunska zbernica otvorjena 8 trestolnim nagovorom krtlja Karcle. Kralj je konstitiral, da je Evropa storila vse, da se je povrnil mir ter zagotavljal, da je položaj K.irruni e poveam zavarovan. Od veeh stranij
takrat eem b !a zasmehovana ss le mej našim moškim spolom, ampak tudi mej večino lastnih sester. Vendar zate nisacn izgubila pogauaa. Kajti gotovo ee epomicjate vsi, da pravi Mi U Stuart v svojem evetoelavnem spisa: ,PodjarmIjenje kur : „Akc nastopi samo jedna energična kura a nadarjenim govorniškim kljunom ter povzdigne prapor svobode, ji bodo kmalu sledili t soči v boj in zmago." In zgodilo se je, kar je prerokoval ta elavni petelin. It peščice nezadovoljaežav smo ee razvile do oblasti v dražbi, v državo v d žsvi, po-etale smo armada srebede, katera se bode razširila črez vse dežele sveta. (Navdušeno kokodakanje Članov in odbornikov ) In kakgen je vzor, za katerega se vojskoJBRO, predrage kure? Borimo se za to, da vržemo raz sebe aeznosni jarem, kateri eo predrzni petelini nuvezali na nage vratove že pred tieoČletji. Toda nič več nočemo precačati nji -tove nhdobJasti." (Nič vtč! Nikakor ne!) .Kajti le na rcdl.pi jako dubitativne," (pri tej pni:ki ao draštvenioe od zanosa zavijale oči), sj*z pravim, jako dob tntivce prednosti, tičoče bo samo telesne aočr, so ure dcs!ej netslini pr tiukuli cb tla. „Le črevlje scd. naj kopitari" ctm braeijo vedno v kljuto ter hočrjo vse m še delovanje omejiti 'e na dinacncst, ca. rje jajeo ia valenie piščet. ■v£o; cc pn I J
je dobila Rimunija đo\aze simpatij, ker j« tuli v bornem časa grSko-tnrške vojne nadaljevala politiko miru. Razmere z dragim- drž.vami so najpri srčnejše, tako i Avstro Ogeriko, Bolgarijo, z R leijo ia s Tare jo. Bidget kaže 3 miiijoae leijav pre ostanka, ki bi bi še večji, ako bi ne bile nastale povodnji. Kra'j je na to t men a! bodočih precsaov v pomorski elnžbi, v srtftsd', v sodniškem stana : r dejal, da je glavna dulžnest vlade storiti vse, da se gospodar ke razmere še izboljšajo. Preitolni govor )°t bil sprejel z najživahnejsiao od_-bravaa em.
Grška vojska kar v ničsmer na kaže, da so b:li njeai očetje Liouida, Th<; m i ste klas, Aj.i-aem non in dr, z-kuj avtentično porodilo vojaška oblasti k: il • j« ni j vojno, zlasti pa t k. m po* slednjih tednov uteklo ok li 10.000 vojakov iz bo« jazni in neprkorščine. B.žĆas begune radi ogromnega števila ne pr d?jo pred vejoo eodiš^e, kitiro bi moralo vpaj polovico obsoditi na smrt. Pač pa zahteva trjni minister, da se kaznujjjo nezvesti in bojazljivi Častniki — r keli 80 — ekeomplarično
Dnevne vesti.
V T j n b i j s r. i. 30 novembra.
— (Naivna dušioa) ie „Slo?aočov" poročevalec iz državnega abotS. K i r tj ga ni verjel, verjame stdaj,  cdkar je m ž sam razložil v svojem I »-tu   kako je teltfoničnu poklical uredništvo .Slo-vsnea" pa ni veiel, s kom govori, ni vcJh! citi kdo ga posluš-v,  niti če g« kdo spleb pesluša, on je saato govoril, petem pa p: bral kopita in dal. Tako naivni  dušici  j« s«vedi I bko kaj natvez.t', zlasti pa tako premetenemu ns^aVu kakor je dr. Lieger. BSloven»c" poroča vče »j, da je La'ger ojegorim 8omi§:jeuikota   pojasnil s«rjs ettlišile in obrazložil tehtna vzroke, zakaj je S ho lererju in Adierju poljubil roko in se dvignil zoper ravnopravnost t r pomagal strmoglaviti B denija. aS!ovenč«v" poročd-vslec sicer ns pove. kako je dr. L'i g r s o,a zavra t no, skrajno telojaloo pc stopa ija opravičil, ali cn mu prizanaša  Lit g r ki je prav v zadnjih bojih dokazal, da je komedijant kak.r ga zopernej-šega oi dobiti, je p;č čavao  du;ic     katera   p še „Slovi n'eva" poročila prav pošteno annf*ibal". Čuditi h- tenr.u m!   Lueger je že vse druge Uii, za norca imel m je zanj prava igrača a eti  v a /oje zaojke kako slovensko ovčioo.   Mi pa p. znamo hi* navatvo in zavratroit dr. Liegerja dobro in ker nam je očiten sovražnik stokrat ljubši,   kakor hinavski prijatelj  kateri kakor Lueger preži ns trenotek, ko nam zabode než mej rebra, zato tudi „Slovencevo" opravičevanj*« pedlega ravnanji krščanskih socijali-etov le obžalojento, saj j« dokaz, da „Slorenčev" poročevalec sploh nima   nič  pol tičns razsodnosti, ali pa, da Laegerju načeloma od  . '■ » vse rjogovo anraštvo proti Slova?o<s. amo ker ss veliki dunajski komedijant skriva pod plaščem krščaastva.
— („Slovenec" in resnica sta si vedno budno navskriž Minolo sredo je priobčil .Slovenec" notico, v kateri je pisal, kakor da je bila izjava g. Ivana Grudna, da ne kandidaje, podtaknjeni in da ee je g. Gruden izrekel, „da mu je bado, da je objavil „Slav. Narod" tako surovo izja/o". Z ozi-som na to naa je g. Gruden pooblastil konitatovati: aDa se on z dotično izjavo, kakor jo je obelodanil .Slov. Narod" popolnoma strinja in da bi bil zahteval popravek, ako bi se ne strinjal ž njo". .Sovenec" js e tem postavljen na laž, aSlovenčevim" dopisnikom pa svetujemo, naj drngi pot bolje poslušajo.
— Repertoir slovenskega gledališča ) Opzarjamo na današnjo rapr zo Verdijeve prelepe opere „Ples v maskah", za katero predstavo ss delajo tudi iz občinstvs neke priprave.
— (Električni tramvaj ) Včeraj in dansa dopolodne se je viši a cbravnat« zaradi rsvisije trsa za bodoči električni trsmvaj ljubljanski ia se je o tem napravil poseben zapisnik. Danes popoladneob 2. ori se je priće'o s političnim obhodom nameravanih prog ia so se ogledale danas sledeče proge: .1 iioi kolodvor, Dunajska cesta, Šilenbargov* ulice, Kongresni tre:. Vegove ulice. Valvasorjev trg, Knan* eks cesta, Cojzova cesta, Trabarjave ulice, sv. Jakoba trs, Rožne ulice, sv. Fiorijana ul ca, Karlovska cesta, Cesta na dolenjsko želeinico do dolenjskega kolodvora. Jutri ob 8 uri dopolndne ss pregledu-vanje nadaljuje in se obhodijo sledeča proge: Pre Sernove olce, Marijin trg, Špitalske ulice, Pred Skotijo, Vodnikov trg. Os.rja Josipa trg, Poljanska cista do klavnica, it tni trg, ši f e ulice, Sv. Patra cesta. Vctimat. Ob 2. uri oopoladne Cesarja Josipi trg, K sij« v a cesta, J:ižui kolodvor, Danajska ceeta, Dovozna ceeta, Dani j k* cista do artelerijake vo-
jašnice   Pjjatrajšojem ob 8. ari zat-aj:  Diii Aa ceeta, Marija Tarnaije oesta   Ble w«i*ova cest«, Te ž«šk« cent« do  tona <a<a tovarne    I' u-t* cesta, R miki ca«t* do Va1v*aor<ev*g« trgi.   Ob 2 uci pnpolud ••:   Mirija   r-r-z'i« cn a   Spidija S 4ka, ; Marije Te e sij« ceata di drživneja koloi'ort   K r j' naprava električnega tramvaj« i* r*stO| 1 ubijalskega mesta veleponenaon vjrašiate in je poč* kov»ti, dl ss vresnčen)q  t ga   v >r 3 n h   oi  m -rt daj ne strani ne boio delali   zslržki, opozarjano vse o i'  Ustaike ob a i. ti   postetviri   ae imaj i n« meravnae prog)  napraviti  ia  koačno  ceijeno ob-ki se utega« za to vprašanja zan m et< h >\ h, da je cbbod ja en, ia d« js iat«res)vanim krogom dovoljeno ud^Uiiti »e \ j,*, obhrd«.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) T*koaa meseca okt^or* piCI> <o • Lunjani izvrševati cbrt, in sicer: K ..m M »r. ;* S *, Petra na*iip št 2, trgovino a prek«|nnim in m eSim meaim p*rarnino in divjačino; Žalezaikar Terezija, Kn.'f '-o <*»» ulije št. 5. kranaanjo z rasmm blgorn; Kagler Karal, S/. Mi trni št. 53 prod.n o mleka; O itriS Marija, Poljanska c«sita nt. 40, orodaio žganih opuj n h pijač na droboc ; 15 -m ti z -.i L<o, Knnja^os ulice, prodajo kes anj«, s»dis ia sladćic; Mi ti i Marij«, Karlovnka centa št 20 kraoi^rijo z mešmim b<a gom; V 'Itn r J m pum, Z'ouarske al o št. 4, dim nik»r«kt cbt; Mi';\n Je'», S*. F<orijaoa ulice št 29, braojerijc; Spitzr J rij, Kr»koveki mi op št. 4, dimnikarski obrt; P d q tali Diesiaik, S</. Petra i', st* žt. 9, tlokarnki obrt; Č»rne Fr«nc, Gab»r-jeta cesta št 11, fijakariki obrt; C »icio Fraic, Vegova niče št. 10 trgovino z v non; Timeoi Amalija, Poljanski aaiip ši. 10 žeasto ktoiaetvo ; Žibert Anton, Volmat At. 46, m\'o trgoviao z othko m obuvalom — Olpovedali pa so ob t in sicer: Petrič Marija, prodajo sadja; Biilog Fcaoc, trgovino z ur*rsk<ra orodjem; A/h lj Anton, gostil-a>š*i ob:t; F.rra Aaton, m za riki oort; Matere Mirija, proiajo nogovic m vol »etega blagi; U šč Ivan, kronski obrt; H-o U Meka, kroiaškt obrt; Fori:ana Mirija, pre 1 m i sadja; Pipa M»'i|», čev Ijarski oOrt; Lekao Frančiška, branj^rijo; M r aa Katarina, prodalo j«dil; Ž bert Barbara, kraoaarijo, prodajo ženskih rblek ia ('avljev.
— (Izpred porotnega sodišča)   Pri tuk*j šajem deželnem    Ju. u predla s« le vč>raj sadaja letošnja porotna sesija, ki b de trajala cili tsdan. Pri prvi olravnavi bil je obtožen 44 let stati oženjeni delavec Fraac Zidar iz Gornjega vrba hado delstva oboja.   Dae 6   septembra t. I. sadela sta v Zivnhovi Roitilni v Mingša  Binedikt St meo ia obtoženec Fran Z dar ter pita žganje.  Pogovor za sikal ss je kmala na te!e*ao moć ia jadaa js hotbl biti močneji od dragog«.  Di se to vprašaajs teaae Ijito raši, napotita 88 pred  gostilno in ss začneta koeati Is šal« nastala jo kanala tesnoba. Ob.ožeiec ndarii je Strmca najprej« s pestjo po lici, po'em pa pograbil pred vežo stoječo smetišaico ter ž njo srojega naprotoika n daril z vso močjo po glavi. Ko je Strmec že l-i A na tleh,   r. r.sad-jal  ma js obtoženec še nekoliko adircev.  Jiden teh udarcev prebil j« Strmcu  lobaajo  ter prouzro il njegovo anrt, ki je nastopila Še isti vačer.   Zidar, ki de-jaaje prizoara, bil ja obio,en na štiri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečao ia trdim ležiščem v tamni ce*ici dae 6. septambra vaaksga kazenskega leta.   — Pri  drog'  obravnavi  bi je 35 let stari tovarniški delavec Mirti a Ca rasan is Spodnjih P rać obttžea badodelstvs tsžke telesae poškodbe, ker je ba|e okoli Velike noči leta 189 4. v neki krčmi v šmartaem udaril hlapca Ivaaa Ton-čiča z vrčem po glavi ter ma  poškodoval desno oko.   Porotniki pa s? vprašanje glede krivde ob toženca zanikali ia Čirman bil je vsled t*ga od obtežbe oproščen.  —  Obravnava  Schvvib contra Vidre radi Žil,enja £asti odpade, kar ss js stvar iz lepa poravnala.
— (Sneg ) Po včerajšnjem deževnem dneva js padel nocojšnjo oo2 nad 1 dm visok sneg, ki sa izpreaainja v grozno brozgo ia brljazgo. Vtpričo dejstva, da nas poino paili sneg nikakor ni presenetil, pričakovati ja bilo, da poikrbe dotični organi za to, da se aasnjejo pravočasno vaaj ona ceste in oni prehodi, koder bodi vsak dan veliko število otrok. Danes so se nam učenke pri nnnab in dijaki iz realke naravnost smilili, ko so morali gaziti preko strašnega Konjresnega trga.
— (Nesreče sa dolenjski železnici.) Z Do> lenjskega se naaa piše: Ni ga meseca, da bi se ne zgodila kaka nezgoda na dolenjski železnic'-. M moli teden pripetili sta se pi na jeden in isti dan kar dve in sicer pri jedaem ia istem vlaka, kateri je povozil dve osebi. Kjs tiči vzrok? Prsiskava bode seveda — kakor po navadi — pokazala, da sta do tičnika esms kriva svoje smrti, a tarna vssder ni vselej tako. Kriva je vefikrat železnica. Pri zgradbi te Baše železnice ss je primeroma malo gledalo na varstvene osire in navzlic vsemu ugovarjanju dotičnih interesentov opastils ee je še celo ob veliki cesti naprava zapornic, češ, da je ta železnica le železnica draga vrste. Povrh tega so sa naredili prebodi in rampe za vožnjo preko železnica tako strmo, da bi tudi v slačaji, ako bi bile narejene aapornice, na bilo možno vetaviti vos in bi utegnila biti nesreča neizogibna. Taka rampa obstoji sedaj vedno 9s pri naši  postaji v Žvlai.   Pri dotitabm
ogleda i?- k I «a je c kr. iažaair proti odobritvi ts, n d 18% "> d:i it3»jo'i raap in nasvetov«!, da se ista pričnemo praloli. A z \ ajeizove ngsvore sa poklicani krrgi nsi znenh II mn je ostala tri leta, n« da bi ae bi kdo sminil sa ugovor« vatča-nov, vlada pa čaka msada nato, da sa zgoli kaka nsireč*. Teiaj vzam*) stvar v rok« ia ss*ae ae po-izvedo'»n j», kio da je kriv nesraSe. O Igivor jo ve-)lej i- I m: kio dru^i nego poa^nrečeaec sami I 8*>vftd», tisri. ki sanemarjajo svoja dolžnosti, nisrj ničesar kri«4J Ke <io pač naši podane ?
— (Iz Vipave) si nam poroča: V sibrtasv o*op!su o sij .1 i p}#oJom zmage pri daieluoaboriki volitvi je po nei|nbi pomoti laostalo nekaj vrat. M j aapitnicami je tad. omeniti oapitaico g I/ana Grudna, k«teri je v navdušenih, deloma vezanih bi*e.l..h ii» » I g  dru. Tavčarja.
— (Iz Celja) se nam poroča, da so v nedeljo 28 t. m. piaoči ob pila 11- uri odstop lia-denije-ega ministiretv« Umoh.i Wjlfovc'<, na čela jicu \\ o f v tasc dr. Stepiscbnegg. slavili z bakljado m govoro.n ml spomenikom cesarja JeaVfi pri .N.r. >1 •■• i d .mu". Ciljanoai je ssvela VVolf pravica nema in g ila in nič ko pravica, Bideni z državuozboriko večino pa najgrši krivičnik. Na celjsko Slovenca ni novica o spremembi miniaterstva naredila nič pcsebmg. utiša.
— (.Demonstracije" koroškega „Herren-volka'.)   1. Cdovca 84 naaa piša 28 novembra: Nisledaji karakteristični slamaj ss je dogulil v ni-deljo dae 28. novembra t. 1. v „p inem ;eo*m* Ci-lovcu!   Zidni cbIo'šZi  državni poslanec, tista vali*.«   ničla,   slovenski  ranegat,   J. W. Dobernig, se ja prikazal tu, da triamBa v Cilovca.   B;l je najzvestejši oproda  surovih razgrajačev   v držav • nem zboru. Svojih ost itak nikdar ni bil odprl, pač pa si je ta dni stekel stavo v<!ei teir.«, ker ai ja udeležil naskoka na predsedništvo.  Že v soboto se je ob 5. uri p j o u-Jue zbral naš nemškonacijonalni občinski svat Crhvški na izvanredno sajo, da protestira proti „ne-ailiš*nemu" vedenja parlamenta-rične večine ia izial vab Jo, katero alo?e: Volksge-nossenl   M irgnn Sinntag,  10. Ubr vormittegi am SSiilbahnhofe feslicher Ivujif^ng dea Vartreteis un-aerer Stadt icn Richirathe.   Klaganfjrt, 27. November  1897.   D-nek  voa Job.  Leon sen in Kligeofart. Tore| državnega poslanca tast vabi— vsaj tako si je tolmačiti, ker ni dražega podpisa na vabila — naj bi se celovško prebivalstvo mnogobrojno udeležilo vzprejeoaa   državnega poslanca celovškega Z b o b n a t i so jih morali, da so hoteli prirediti sploh kak sprejem. Značilno 1 Niti sam celovški magistrat a!i občinski svet ni vedel, kdaj pridi uboge  para, ki prinese ša  svojega rojstva kosti, za katere se ima zahvaliti jedino le slovenski materi. V sprejem so hoteli na vsak način imeti iu so ai izmislili naslednje: Djberaik je bil prišel v Covec že zjutraj, a ker je bil vspre-jem določen na daseto uro dopola i ae, ao ga do vzprejema b k ril i.  Dobernik je šal proti 10. ari skrivaj na državni kolodvor, kjer je čakal, da bi dešlo .mnogobr^j aou občinstvo rat mislilo, da ss ja šele pripeljal z Duaaje.   čakalo je tega .vnetega* in Bpravaga" zaetopn ka rea par sto ljudij na kolodvoru, saj drugače ni mogoče, če to že prej ta dan vas mesto obletafi postreščeki s zgorej orne« njenimi avabili0.  Ali motil bi se, kdor bi mislil, da so bili to odrasli, ireli naožj« voliloi.   Ls bora malo js bilo takih, največ pa nalečezoba in golo* brada mladina cd 12 — 18 let starih pobalinčkov, ki so bo drznili vpiti temu odreševalca : „VVacker", ,Hsil", in „Scbaft Bademi* Mej tami .demonstranti" ja bilo največ dijakov iz srednjih sol. Slavni ravna-teljatvi tukajšnje gimnazije in realke nista videli v tem nastopu nič nepravilnegi, da bi bili dijakom prepovedali sploh že praj ta dan vaakoršea naatop, dočim se 8lovenski dijaki strogo kaznujejo, če poj6 kaka nedolžna pasmi ali prirede kake zabaval Oči* video ja videl na svoje lastne oči, kako se js posebno mladi   dijačak   drl   na vse   grlo in vpil: „Nieder mit Badeait Sohuft Badani I" Ali si pri tem se moremo misliti, da jih sedanje nčibsljstvo odgaja v tem smislu?  Kri je vzkipela vsem poštenim državljanom ko so a kolodvora vračajoče se demonstrante čuli peti aDie VVacht am Rbeia" ia caka nekateri višji gospodje so strmeli, ko ao videli naši prepevafii o. kr. uradnike, ki so imsli sa klobukih — frankfurtarica! Pred magistratom, kjar aa je tudi sukal kapaciteta Mac Nevvin — pela ae ja tudi „Die Wacht am Rhein*. Deželni predsednik pa je s svojo  Ido stal pri okna ia si js — ko so je peljal Dobrnik mimo rumen« hiše — sukal mala brčiće ter ai mislil: sHe, das san' stranama Liut'9.
(Seveda dijaki! Op dop.) Ce om n mo še, da ja prišel na kolodvor malone cel obSiaaki a vat, na čela sta inpan Nianr, ki je rea pravi žnoan po TOlji ljudstva, boljšega ne dob š, vse ti da prav, dali« »slavni11 dr. Aboja, katarema mora veit tndi marsikaj očitati tar oni dr. A a s a m i, ki ja od nam«, — ne vem kako bi imenoval — recimo nestrpnosti do „bindišarjev" ves zelen, povedih amo približno vse, kar 88 ja dogodilo danes pri naa Mimogrede bodi pa tudi omenjeno, da amo čoli ravno na kolodvora od uplivnejših mož, da se je peljal Dobroikn nasproti tudi neki deželni uradnik ■ imenom Obilčnik, doma is It)tne doline, a revež ga ni mogel dubiti. E hotel ei je elavo pri • dcbti, da ga je on pripeljali Tuli v B ljaku so v soboto pričakovali državnega poni .ne« G h i n a, ki ima n-ki „ranjen* nos. Daeiravao so prišli z lam pijoni in z mestno godbo na kolodvor, ni g« bilo rnu'en'ia. Najbrže ga je bilo erim pokazati svoj ,ranjeni" nos. Potem pa so »Mi evo;i jezi nad bla ui z i s tem duška, da so pozno v noč r-*h j i i in vpili po mestu kakor Uvi OS. Cas je, da tudi Suvani zavihamo rokave in poktžimo t«mn potuhnjenemu m svtjeglavAemu „ll«rrenvalku" svojo moč in to brez p*rd ma I
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju) :t.redi dn« 6 dKTiabra t. i. zaoavp« te-čer z g<>vorom, bi-niom io p*t|«m v č*>st umrlercu slovanskemu pisatelin j f k i K eaiku. Po*eboib vahil se ne bo ra;pušl«lo, aato riroHirnj zlasti dunajske Slovence, naj sr tnn u vabilu mnoj*'brojno odzovejo. „Krsmkov večer" se v<š> v dv<rani restavracije: Weingirten VI. Gftreideuarkt 5 , ob 8   uri sveder.
— (Odbor „Kluba slovenskih tehnikov" na Dunaji) ee je ie4t*vi> z« mimiki tečaj tako le : Stud. meh Sctweitzer R: do f, predsednk; e ud. meh. ga Ignac j, podpredsednik; stud. keaa Turk Jakob, blagajnik; stud. meh Vrhovec Anton, tajnik ; stud. tteh.  Kob'e- Pavel, kuj žn  ar io gri-p?dar.
— (Razpisane službe) Na dvorazredni Ijnd aki šoli v l'o.i o vi-.: Gr »duu  drugo  učno mesto z dohodki »V. plač. razreda.    Prošnje do dne 2. dec. ckr. šolek. svetu v L ubijani,
* (Prino — pridigar) lz Š okbcluaa ee po toča, da je kraljevi um kateri se je I 1888 poročil z gdč. Bobo Manck ter se odpovedal presto lonaaledoištvn. postil j tko pobožen H. e je njegova žena take cplival« nanj. N davno je prišlo princu -Oskar Vernadet8>emn — kakor se sedaj interni« — na misel, da bi pridgoval Japancem in zamorcem, kateri so ee ustavili v Šrokholrao. T > je tudi res storil. Pripoveduje se celo, d« pojdeta princ in princezinja v Afriko k*k<r misijonarja.
* (Kraljica Viljemina ne sme kolesariti.) Ko je bilm ahdolt-tua OuUudsku kraljica zadnjikrat na Dunaji ter je videla tamošnje dama koles-rati, nabavila »\ ja i ona k Io, katero je vzela eeb j v Holandijo. Materi regenti nji pa s* je zdalo potrebno, da popraša državni svet, jeli saae kraljica Viljel mina kolesariti. Državni svet je po dolgem poete tovanji izrekel, da je za kratico kolesarenj« —nespodobno ter da je njeno življenje za mnogo mili jonov podložnih velikanske važnosti, ne emi ga torej Btaviti v nevarno it. Uboga kraljica, ki ne sme onega, kar sme sicer vsakdo I
* (Z odra v so-rt.) V Strambingu na Ba varekem ja bi t« dni mmrfen neki igralec Noss-stein radi roparskega umora. Še lani je bil Nus.i-stsin Član gledališke družbe v Landau u. Vtihotapil s« je s tujim imenom ter prav dobro igral nlcge alodejcav Živel je jako dobro in ee vedel prav fiao Bil js tudi pisatelj in pfsnik. V gledališču ja več krat igral nlogo morilca, katerega vlečejo v smrt. v soboto zjutraj pa se je izpreaaenila uloga v — resnico.
* (Čudno gorivo) UoožnejŠi Egipčani npo rahljajo baje mumije mačk in ibieov, — katere so stari Egipčani tako oboževali — mesto drv. Teh mrtvih, že več tisoč lat starih živalij ja neki v Egiptu še nešfevilno. Pripoveduje ee, da so h ko-motive, katera je vozila mej Kairo in Ateksandrijo, sekaj česa kurili eamo z — mumijami. Indijanci britak« Kolumbija pa uporabljajo za kurivo aube ribe, katere seveda dobro goie*, ker imajo v eebi veliko olja. Dub, katerega razširja ta ogenj, pa menda ni posebno prijeten.
* (Drag časnik ) L) .v sen City, načeto v zlati dolini Klonayke v Ataski, ima sedaj tudi Že svoj tednik.   Vsaka števila stane samo — 35 mark 50
{»iVnigov. No, aevada nima v deželi zlata denar ve ike vrednosti.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv Cirila in Metoda: G. Fr. otele* v Ši. Petru na Krasu 12 kron 8 vin., aa hran« v Zagorji na Pivki o predstavljanj i Zagorja ttftvega „TonćkaV — Neimeno van rodoljub 4 kron-l vin., nabrane „pri žganem" v vesali drožbi pre % I*«narju na Primekovem. — Skupaj 16 kroni
9. vin. — Živeli rodoljubni darovalci in d roralke in njih nasledniki !
Književnost.
— .Planinski vestnik* ima v H. št. t le vsebino: D^aknu čr#z Ta«-« (3p;**l J M) — Na Km  (Spisal A S-rš-i) — Dtaajveaa vetti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 30. novembra. Uradni list „Wie ner Zeitung" prijavlja lastnoročni pismi cesar jevi glede premembe ministerstva. Prvo pismo grofu Badeniju naznanja da je cesar vzprejel demisijo in da je imenoval barona Gautscha ministerskim predsednk »m. Druga pismo je naslovljeno na barona Gautscha in naznanja, da je imenovan ministerskim predsednikom, drugi ministri pa da ostanejo na svojih mestih, dokler se ne sestavi novo ministerstvo.
Dunaj 30. novembra. Novo mini-sterstvo je sestavljeno. Danes zjutraj ob 9. uri je baron Gautsch predložil cesarju imenik novih ministrov in sicer so predlagani: Gautsch, predsedstvo in notranje zadeve; grof Latour, naučni, Rttber, pravosodji, B o h m - B a w er k, finančni, Wittek, železniški, Korber, trgovinski, grof Bylandt-Rheith, kmetijski, Welsershei m b, domobranski portfelj. Zelo se opaža, da ni imenovan minister za Gališko. Po odklonitvi grofa Pi-ninskega se je Gautsch obrnil do poslanca P i? taka, kateri pa je odklonil vstop v ministerstvo. Jutri prijavi ,,Wiener Zeitnng" imenovanje novega ininisterstva. Danes dopoludne je imel Gautsch dolgo avdijenco pri cesarju.
Dunaj 30. novembra Ministerski predsednik baron Gautsch je povabil posli grofa Pininskega, naj vstopi v ministerstvo. Pi ninski je Gautscha vprašal, če mu garantira, da se ne dotakne jezikovnih naredb. Gautsch je odgovoril, da stdaj v te m oziru če ne more ničesar obljubiti, na kar je grof Pininski izjavil, da nima ž njim ničesar već gotoriti.
Dunaj 30 novembra D*nes ob 11. uri dopoldne se je sešla parlamentarna komisija desnice na posvetovanje o političnem položaju. Zbrani so vsi člani Kako sodi poljski klub o novem položaju, kaže naibolje izid dopolnilne volitve v parlamentarno komisijo desnice. M a -deyski, ta najodločnejši zagovornik zveze poljskega kluba 8 Nemci, je popolnoma propal. Dobil je samo 7 glasov. Izvoljen jr bil Ko zlowski, kateri je dobil 52 glasov.
Dunaj 30. novembra. Današnje seje parlamentarne komisije desnice udeležili so se vsi členi. Načelniki združenih klubov so po-vdarjali popolno solidarnost vseh združenih strank. Po tri ure trajajočem posvetovanju jo komisija obelodanila komunike, v katerem pravi, da je parlamentarna večina, stoječa na podlagi adresnega načrta, popolnoma jedina in da za slučaj, ako bi se kdo hotel z njo pogajati, se bode pogajala samo po svoji ofi-cijalni reprezentanci. Ta komunike je dokaz, da je desnica jednotna in da ne da posameznih delov izločiti, kar bo morda vlada poskušala.
Dunaj 30. novembra. Izjava parlamentarne komisije desnice obuja veliko senzacijo. Splošno se tolmači kot proklamacija, s katero je desnica naznanita, da se na noben način ne misli ukloniti baronu Gaucschu. V celem komunikeju se niti z jedno besedo ne omenja, da mu desnica sploh hoče omogočiti kako približanje, niti pripravljenosti ne izraža, da se hoče ž njim o čem dogovoriti, in celo besed „državne potrebe" ni najti v celi izjavi. Ta je tako hladna in odbijajoča, da mora iz nje baron Gautsch razvideti, da mora ustanoviti ministerstvo desnice ali pa iti.
Dunaj 30. novembra. Kakor je desnica solidarna mej seboj, tako so tudi členi pred-sedništva mej seboj in z desnico. Prememba v miirsterstvu ne tangira zborničnega predsedstva, katero je voljeno od večine in katero je trdno odločeno, da ostane na vsak način na svojem mestu, dokler to zahteva večina.
Dunaj 30. novembra. Abrahamo wicz je poslal „Neue Fr  Presse" popravek,  v ka terem  konstatuje,   d*  so   nemški   poslanci v zadnji seji napadli s'ugo Močnika in ga tepli s pestmi, kar so bili nemški listi tajili.
Dunaj 30. novembra. Pri izplačevanju dijet se je danes v zadnjih sejah izključenim poslancem odtrgalo vsakemu po 30 gld. Do-tičniki hočejo nastopiti pravdno pot.
Praga 30 novembra. Vsled nesramnih nemških provokacij primerili so se s noči tuka; veliki izgredi, tako da je moralo vojaštvo po sredovati. V slovanski Pragi so se nemški bur.ški predrznili na javnih ulicah deraonstro vati in prepevati „Wacht am Bhein". Hodeč po najobljudenejs h ulicah so s prepevaniom te pesmi in na razne druge n^ine izzivali Češko prebivalstvo. Zhsti so poslavljali Pferscheja, kbteremu pokloni nt ruško di)astvo v spomin m njegov junaški čin srebrn nož. Policija je dunonstrante pregnala. Zvičer so Nemci zopet deiLonstrovali. Prišlo je do velikih konfliktov mej nemškimi jzzivači in mej češk>m prebivalstvom. Pri rabukah seje tudi streljalo z obeh stranij. Mnogo oseh je ranjenih. Nemška bestijalnost seje zlasti pokazala s tem, daso Nemci napadali tudi češke dame in mnogo i a mej njih ranili z noži. Vojaštvo je naredilo i/gredom konec Župan dr. P o d 1 i p n y je takoj sklical mest ii svet, v katerem je s fulrninaiitiiim govorom obsodil nemško predrznost. Rekel je, da je bila Praga milna, ko je nemška surovost slavila svoji-tiiumfe in se povzpela do živinske brutalnosti, a sedaj da je do skrajnosti razburjena, ker so se Nemci pod vodstvom profesorjev spozabil na slovanskih tlth, v historični slovanski Pragi prebivalstvo ca najntsramnejši način izzivati. Komaj si je bil češki narod pridobil jeden del svo;ili pravic, zagnali so Nemci peklenski hrup, da ga zopet oropajo teh pravic in posrečilo se jirn je, strmoglaviti ministerstvo, k»ttro je čehom te pravice dalo Naj se zgodi karkoli, Cehi ostanejo zvesti pravicam svojega naroda in svoje domovine, ne bojež se nikogar, ne ustr<išeni, pripravljeni na vsak boj, kar bodi povedano, da nasprotniki ne bodo m slili, da so Cehi izgubili pogum. Podlipny je potem sam pomirjal razburjeno češko prebivalstvo, katero mu je prirejalo velike ovacije. Mestni svet zboruje v permaneuci. Polic ja postopa skrajni« pristransko.
Praga 30. novembra. Pri včerajšnjih izgredih je bilo aretovanih 16 oseb.
Praga 30. novembra. „Narodni ListyM prijavljajo manifest mladočeške stranke, v katerem pravi ta, da se ne ve, kaj se zgodi sedaj v notranji politiki; a če bo treba Češkemu narodu na novo začeti boj za svoje pravice, da ga z&Čne z največjo brezobzir uostjo ter da ne neha prej, dokler povsem ne zmaga.
Celovec 30. novembra. Včerajšnja razsvetljava hiš je pokazala naše nemško-nacijo-nalno gnezdo v pravi luči. Ze ob 7. uri se je jela zbirati menda najeta tilpa nedoraslih „pobčkov", mej njimi veliko število dijakov, katerim so baje šolska vodstva dovolila, da se smejo udeležiti pouličnega vpitja in razgrajanja. Srednješolski dijaki so imeli lampijone na pa-l.cah ter so prepevaje „Die Wacht am Rhein", drvili po mestu ter na vse grlo heilolali. Tudi nekaj oken, koji niso bili razsvetljeni, so pobili. Šele po 9. uri je naredil vojaški od delek red s tem, da je hodeč po ulicah, raz kropil to navdušeno druhal. Mestni magistrat je bil bajk najlepše razsvttljen. Tudt okna ckr. priprav ni škega ravnatelja, Baltazarja Knapiča so bila v lužicah. Večjih drugih izgredov ni bilo.
Gradec 30. novembra. Pogreba pri zadnjih izgredih ustreljenega delavca se je udeležilo 40.000 oseb. Vse prodajalne so bile zaprte.
Line 30. novembra. Ebenboch je izjavit v „Linzer Volksblattu" članek, v katerem po vdarja solidarnost desuicein pravi, da, to, česar desnica  grofu Badeniju ni odrekla, še dolgo ni dovolila baronu Gautschu.
Iz uradnega lista.
IrrrAlliiei  »II  eknekutf vn*   ilraibet Andreja
Možt-ta v Gaberjn posestne in a žit ne pravice, cenene 20 gld., 1' i'M. in '25 ghi., dne '2. decembra (relicitacija, v Novem nešto.
Jrrnma  Prrmroia   posestvo  v  Strannh, cenjeno
81 Eo <_-i>1 , in Rozp Len aR s i po>estvo v Hrenovki, cenjeno o1 rt  v družic  dne 4  decembra v Senožečah.
An.Ireja Vovka zemljišča v Gornjem Brezovem (v <1r i       dri • j. dec, mlira v Zatićini.
Andnja Mi lave a zemljišča v Jekovci, cenjena 11.318 gld, iv <inif=rić   dne 4   dccvmbra v Lopati u
Janeza Vodnika oziroma dedičev posestvo v Selah, cenjeno HO gld., dne 4. decembra 1HU7 in H. januvarja 18ii8 na Rnlu
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici: Dne 98, novembra: Riza Futur, dekla,  28 let, padavica.
V deželni bolnici:
l>ne 80. novembra: Terezija Dacar, kuharici, 42 let, spridenie jet.-r
1»r■ e a 6. novembra: Marija Ljubic, Šivilja, 60 let, kroničen katar.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306-2 m.
i a ■ i o 55	čas opa-covtuija	Stanje barometra v mm.	lenipa-raturn v C	Vetrovi	Nebo	Padavina v mm. v 24 orab
29.	9, zvečer	71*7	0 8	sr. jtur.	sneg	
30.	7. zjutraj	7V.-J7	11	sr. jzah.	oblačno	26 0
•	2. popol.	72« 4	5 8	sr. szah.	jasno	
Sr» d ;.»   včerajšnja temporatura
nornalom
5-3°,  za  4-68 nad
DD-vj.n.iiJssIsa. "borza
dn^ 30. novembra 1897.
Skupili državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zhita rentu .......
Avstrijska kronska renta i" ,.....
0(ierskji zlnta renta 4e/o.......
Ogiraka kronska renta 4°/0.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 mark .   . .
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dno 29. novembra 1897.
4% drfavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 18H4 po 100 gld.     . 191 , 75
Donava reg. srečke 5% po 100 gld.    .   , 129 „ — a
Zemlj obč. avstr. 4«///0 zlsti zast. listi    . 98 „ 50 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 20O „ 50 „
Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 „
Rudolfove srećke po 10 gld...... 24 „ 50 t
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 162 „ 50 ,
Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 430   , — „
Papirnati rubelj.......... 1 28"/« %
102 gld.		35	kr.
102	■	35	
122	n	Hi	i
102	rt	30	
122	n	45	
100	a	05	•
90>		—	
	•	50	
120	n	—	n
58		95	i
11	n	78	*
9	n	54	n
	_	40	_
5	a	67	
Za 1. februvar 1898. leta se išče
stanovanje
8 tremi sobami in totrehnimi prit klinaini. — Po-nndbe na upravništvo „Slov. Naroda". (1845—1)
Pouk na citrah
v hiSi in izven biSe daje
Jožef Petrits
izprašan tačitelj na citrah (18'iH 2)
Wolfove ulice štev. 1, II. nadstropje.
Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti Imam odslej to oblastveno reglstrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinctura balsamic\) iz angelia   varuha  lekurue in tovarne far mace v ličnih izdelkov
A. Thieny v Pregradi
pri Rogatcu-Slatini.
l*o  zdravstvenem  obla^tvu pre-
Hknšenit in ocenjeno. NaJHtarejšn, n»jtvelnejše in najcenejše ijinl.ko domače zdravilo, tulažeee prsne in pljučne boli, krč v želodcu itd. za notranjo in v nanj o v porabo.
V znak pristnosti je vsaka ntekleničica zaprta s srebrnim toholcem, v katerem je vtisnjena moja firma: ..Atlolf llilorr}. leimrun pri h ni;.! j o varnim-. Vsak balzam, ki nima £«»ri Htoječe selcu i i hI. »tu. \aratvene znamke, naj He zavrne kot ti m manj vredno čim MRtJIC ponan-jenje. IB»«i iinj ■«• tur« j »«mIuo ua n Icmi \iuH(»tiiii aiiMuak«* ■geratj »t«» J *•««>! 1'onarejalci in posnemovalci mojega jedi: o pristnega balznma. kakor tudi prodajalci liiv/i ivilnnstiiih ponarejenih, obrinitvu alepečih dru-zih bal/antsk.h znamk, ne bodo na podlagi zakona za varstvu znamk strogo sodno pregaujali in kaznovali. Kjer ni vobene zaloge mojega halzaina, na| »*• naritra Dararnuit lu adremijet Angelin varuhi* IcUaniH (Mclintceiitf*-! - Apolhelte) A. 'I°liii-rr>-|m v I*re»tr»«ll j»rl KmK»tcu*Mln-tlu*. Cana franko ga vs .ko poštno postajo na Avstro-11. • r s k < ni jo za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K tiO vin Manj nego Iv. malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.     i«37—2;>)
i|ar~ Pail n*»J Me vedno iiataiik«* u» ^ornit m-Icih« varHtteiii* i.iiitmi.ii, katero mor » liueti v (mik  prtMtiiocttl  v-nka »lokleiilcia.
Adolf Thh'rs'j, leliarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Izvod iz voznega reda
Odhod Ia I.|abljiane jnž. kol. Protu* e«** TrHlf
Ob 12. uri I m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ansse, Solongrad; Klein-Reifling v Steyr, Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontab»d, Beljak Celovec. Frsnze»i8feste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solnol grad ; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11, nri 50 m. dopolndne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osojni vlak v TrbiJ Beljak, Celovec. Liubno; Čez Sol/.fhal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čea Klein-Reifling v Steyrt Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heh, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — 1'rogia v Novo iiae«tto h v Kočevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri f>5 m. popoludno meSani vlak. — Ob B, uri 30 m% zvečer mešani vlak. — 1'iHnul v I. j n i»! \ ano. j. k. 1'rogi« Is Trblats. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubim, Celovca, Behaka, Fran-'/.eusfeste. — Ob II. uri 20 m. dopoludoe osobni vlak z Du-na>a via Amstetten Karlovih varov, IK-ba, Marijinih van./ Plznja, Budejevic, Solnograda, Ijinca, Stejrra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob lezeru, Le ud Oasteina. Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri t>7 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka ('•• lovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — t*roar<* i* No%eacn meMtM Ia 1« Ko£ev|n. Ob 8. uri 19 m. zjutrsij mešani vlak. — Ob 2. uri 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vlak. — Odhod Ia l.|uhljnne d. k. v kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v Idubljuno d. k. I« Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludue, ob 6. uri 2U m. zvečer._ (962—274»
Trgovski pomočnik
izurjen v vseh  strokah trgovino   mešanega blaga, sostbno  v manufiikturski   in   usnjuraki  mr ki, se vzprejme pri tvrdki (1833—2)
Tovarna
katera lahko na dan čez
200 Mg vrvic
za ranje in šivanje zalije?
po ceni odda
dobre in stalne odjemalce.
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
(1839—3)
Na Najvišje povelje Njega ^jjf c. in kr. apost Veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrotvorne namene avstro ogerske države.
Ta d ennrna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 727S dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 341.684 kron.
Glavni dobitek:
160.000
kron«
Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897.
Srečka vel a, 2 g-ld. a. tt,
Siečke sa dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaji, I., Riemer-gaHS« 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; nacrte igranja dobe kupci srečk bnzplačno.
Št. 89678.
Siečke ae poštnine prosto razpošiljajo.
Od cm kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
Oddelek državnih loterij.
Zavarovanje
proti
Domovinska
splošna zavarovalna delnišk
družba
Budimpešti (Delnlika glavnloa 2,000.000 kron a. v.)
vzprejema
zavarovanja proti škodam p<» obilju in |io tcleNiiilft nrs-oditli
kakor tudi (1H18—4}
zavarovanje proti tatvini po ulomu
v stanov .uij !i. vilab, Hkladifičih blaira in trgovinah vsake
vi •. po najnižjih promljah in najkolantnejiih pogojih.
ObSirna pojasnila dajo
Glavni zastop zsa. ^^Trstrljc: Dunaj, I, Elisabetlistrasse 26
in ultivnl i a ».ipn i r /r» Krnii|Mko: g, Jože T l'erliniix  v   l.|uhlJani,  Marijo  IVre/.ijo cesta -1.
Razglas.
(1805—2)
Pri podpisanem mestnem magistratu vršila se bode zaradi oddaje za novo poslopje zaklada meščanske imovine potrebnih
mizarskih del, hrastovih deščičnih tal in ključarskih del
dne 4. decembra I.
zaradi oddaje
steklarskih in kiparskih del pa dne 3. decembra 1^97. I.
javna pismena ponudbena razprava vsakokrat ob I O. <l4»p<»lii<lii6 v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni. pogoji, ttr drugi pripomočki ob navadnih uraduih urah vsakemu na u pogled razgrnjeni. Ponudbe v katerih je navesti jednotne cenn in na njihovej podlogi orerać'unjene sknpne zneske troškov dotičnih del, je izročititt zapečatene in s 5° 0 vadijem orremljene do določene ure. Ponudbe, katere no bodo povsem ustrezale predpisom in pa ki bodo prekasno uložene se ne bodo jftnale v poštev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. novembra 1897.
,^^">^^' StoČ^tot ^^r*^^^ ^^mi ~^ki ~^ki ^k
^v> ^vv ^vv.
m. m
*
so
„Kondor" in „Helios".
Kondor" navadno    1 psr
ponikljano ..HcIIom" .. M ti\" navadne
a-
i- io
i*
ji
75
(1838-3)
Andr. Druškoviču
Mestni trg- št. IO.
* *
W^ W V^/ v./ "vA/" x^ n^v- Vi^ ^^L^^mi sjL^ ^4m* \±S \^ SA^
^rv^^^^^rv TrČ "VR      Tvv * ^^^rv^rv^^ Tvv Tlv^s
isdia)al4MJ ia odgovorni uKndnUcj ^ ■•.>■,> ti o lih
LMjMt.Turm in tisk .Narodne Tiakarne"
^35848004158945^2339
5903
.V
L2