§tcv. 246 TRST, v četrtek 2. septembra 1909 Tečaj XXAf i IZHAJA VSAKI DAN fearl cd nedeljah In praznikih ob 5., sb ponedeljkih ob 9. zjutraj- FvMici^De §t«T. 6e prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »*t*.j£aru&h v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št Petro, JPw*tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mžai, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). &4LASI SE RA6UNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 kelone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •»smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« atj rt. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^adaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave , SULnosti-1. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Ja meč I mmmm NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- rorbe brez doposiane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroomlna m a*de!jsko lsdunj« „EDI*OSTX" stane : ■ '■i letno K 5-30, pol l«:a 2 60 - Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank** vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vra&aje Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) , Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Lastni*' konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila tiskarna koasbfeija' lista nEdinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti v : PeStno-hranlbiUnl ra?un St 841652. . TELEFON SL^I-57^ KM Brzojavne vesti. Cesar na Dunaja. DUSAJ 1. Ce*fr je ob 10. uri 50 min. popoludae prispel iz Bregenca v Penzing ter »e je ob oracijah prebivahtra podal v Schon« brano. Sklicanje deželnih zborov. PRAGA 1. „Nar. Politika* javlja z Dunaja, kakor pravi, iz prav zanesljivega vira, da bodo vsi deželni zbori io torej tudi češki sklicani za 22. oziroma 23. septembra. Zasedanje deželnih zborov bo trajalo samo nekoliko dni, a potem se dne 5. oktobra sestane državni zbor. Bienerthova čeikonemika sporazumna akcija. DUNAJ 1. Češki narodni socijaliiti so sklenili, da se ne udeleže po Bienerthu sklicanih konferenc. V skupnem posvetovanju čeških itrank bodo stavili predlog naj se Čehi z ozirom na dogodke na Dunaju in na Nižje Avstrijskem sploh ne udeleže konferenc. Proti konferenci je tudi en del agrarcev in mlado-čehov. Vendar so izjavili udeleženci Globinski] e ve konference, da se bržkone udeleže, izvzemši narodnih socijalistov, vse druge stranke konference, ako ne nastopi kaj nepričakovanega. Dr. Šusteriič o parlamentariškem položaju. DUNAJ 1. Dr. —Sukteršič se je izrazil napram nekemu uredniku „Neue Freie Presse" da je bodoči razvoj parlamentariškega položaja odvisen v prvi vrsti od razmer, ki se razvijajo v češkem deželnem zboru. On da ni ne pesimist, ne optimist, a dosedaj se ni splošni položaj še v ničemur spremenil. Konferenca Globinski. DUNAJ 1. Včeraj je imel načelnik poljskega „Kola" posl. Globiniki s člani parla-mentarifike komisije „Slovanske enote" posvetovanje glede zopetne vspostave delovanja parlamenta. Posvetovanje je imelo le informativen značaj in se ni ničesar sklenilo. Vendar so Poljaki obljubili, da bodo podpirali Čehe v zadevi čeških šol na Dunaju in Poštorni. Zato je tudi odpotoval poslanec Stapinski v Poštorno, da se icformu]e na lici mests. Zs lez Azman. DUNAJ 1. Med Nemci je pričelo gibanje, da se za zakon Axman doseže sankcijo in se tako prepreči otvarjanje čeških šol na Nižje Avstrijskem. Vseslovanski kongres v Sofiji. SOFIJA 1. Eer se je na letošnjem vse-slovanikem kongresu v Petrogradu odločilo, da se bo pribodaji k< ngres vršil tukaj v Sofiji, co se meBtni patrijutčni krogi začeli pripravljati, da bi te kongres vršil že ▼ maju 1910. Uitanovil se je pripravljalni cdbor, kateremu je na ČeJu „Slavjanako družestvo44. — Mestni svet je darovi prirediteljem kongzeaa 50.000 levov. Žrebanje. BUDIMPEŠTA 1. (Ogrski rdeči križ.) Na današnjem žrebanju je glarni dobitek 20.000 K zadeia s*r. 5039 št. 12. (Srečke bazilike) glavni dobitek 20.000 K ser. 7001 št. 85, Zrakoplovstvo. BUELZIG 1. (Ob 6. uri zvečer) Zrakoplov „Zeppeliu III" je pripravljen za polet, čim vreme to doi>u»ti. Nadejajo se, da bo to možno ob 10. uri zvečer. PODLISTEK. Ona zna... I Črta iz življenja. — SLAVKOV. Med vožnjo sta oba molčala in kmalu se je kcčija vstavila. Ernest je vstal ia hotel izstopiti a Heiena ga je potisciia nazaj na sedež. „Pcčakaj me tukaj, pridem kmalu. Pol urice io stvar bo gotova. Pri fcki gjipcdi je treba, da gre vse previdno." Stopila je iz kočije in izginila skozi vrata v poslopje, ki se je dvigalo pred Erne-stom. Dolge so se zdele Ernestu minute, ko je čakal tu r«a svojo ženo. In čakal je potrpežljivo... Helena je hitela po stcpnicah in prišla v prvo nsdatropje. Pozvonila je pri vratih šefovegi urada in prikazal »e je sluga, ki jo je vp>aš?l, česa žeii. „Gospcda šefa !tf je odgovorila Helena kratko. „Protim, izve lite r sprejemno sobo ! Pokličem ga ko j I" Spiovei jo je v sprejemnico in odšel. Velika tatvina na poiti na Dnnajn. NEW-YORK 1. Tukaj so aretirali nekega moža, ki pravi, da se imenuje Robert Free-man, ker je osumljen, da je dne 3. julija t. L vkradel v poštnem uradu na Minoritnem trgu na Dunaju znesek 119.000 ff. Carica ozdravila. PETROGRAD 1. Zadnjih dni je zdravje carice krenilo na bolje. Zato jej bo možno spremljati carja v Liv&dijo. Kitajsko-japonska pogajanja. PEKING 1. Kitajsko japonska pogajanja so dovršena. Dolična pogodb) bo v kratkem podpisana. Dr. Hook dospel na severni tečaj. KODANJ 1, — Bi?o [Ritzau poroča: Danski parni k „Hans Egede" pripadajoči upravi za gronlandske kolonije je opoludne paairal Leiwich. Gronlandtki inspektor je iz Lervvicha poslal danes upravi v Kodanj sledečo brzojavko: Tokaj se nahaja na ladiji ameriški pctovalec dr. Hock, ki je na Bvoji ekspediciji na severni tečaj dne 21* aprila 1908 dosjrel na severni tečaj. Dr. Hock je meseca maja dospel iz Kap Jorka v Upern-vrick. Eskimi iz Jorka potrjujejo resničnost Hockovega potovanja. Kolera. BREDA 1. Neki mornar iz Rotterdama, ki je pil vodo iz reke, je umrl danes v bolnišnici za kolero. Potres. ORŠAVA 1. Včeraj po noči ob 10.30 je bilo Čuti tukaj valovit potres t smeri cd severa proti jugu. Škode ni nobene. RIM 1. Včeraj popoludne je bilo čuti po vsem mestu lahek potres. Prebivalstvo v predmestjih je bežalo iz hiš. Škode ni. SRBIJA. Srbsko minlsterstvo definitivno odstopilo. BELIGRAD 1. — Na sinočni odborovi seji narodne stranka je pravosodni minister Ribarac poročal o predlogih, ki so mu jih stavili radikalni ministri v svrho poravnave diferenc. Po ministrovem govoru je sklenil odbor, da se koalicija ohrani, o čemer je Ribarac tskoj obrebtil kralja. BELIGRAD 1. Pred začetkom današnje konference ministrov se je od dveh strani zagotavljalo, da je na temelju včerajšnjega aklepa odbera naredae stranke zagotovljen nadaljni obstanek koalicijskega ministerstva. Med današnjo sejo so izbruhnile pa nove difererce. Po končani seji je bil izdan sledeči komunike: Ker je pravosodni minister Ribarac definitivno vatrajal pri svoji ostavki, vsled Č3sar je demi«ijoniral tudi minifte^ski predsednik, je vlada konečno podala kralju demisijo skupnega kabineta. Kralj je takoj poklical ministra Pa§:ća in Stojanovića (mlado-rsdikalca), da jima poveri sestavo novega minister suva. Ministra sta si izprosila 24-srni rok, da se posvetujeta s svojim klubom, v kar je kr&lj privolil. Nova afera princa Gjorgja. BELIGRAD 1. List „Zvono44, ki je avoj čas spravil na dan afero Kolakonć, je priobčil sedaj novo senzacijo o princu Gjorg u. — Isti je namreč vzei v službo za šoferja nekega Francoza, a teh dni ga je tako zlostavil, da je n oral oditi zdravit se v bolnišoico. Podrobnosti o tem slučaju ta i j o, ali list obeta, da vendar pride do njih ia da jih priobči. Helena se je ogledala po sebi, slekla svoj površaik in ga obesiia na bližnje obešalo. Pogledala se je še enkrat v veliko ogledalo, ki je viselo na zidu, in se!a na prvi naslonjač. Vrata so se odprla in v sobo je stopil gospod šef, Arncld pl. TVillenfried. Poklonii se je globoko pred njo, jej poljubil reko in rekel: „Klanjam se, gospa! Kska čast, da vas morem tu pozdraviti v avo:em uradu." MOprostite gospod pl. WJlenfried, da vas motim. Prihajam namreč k vam z neko pre- Snjo." „Ah, pustimo sedaj (fhijelni d-l in dc-volite, da se popraj iofjrmirim o vašem zdravju.44 „Oh, to je res izvrstno, gospod pl. Wil!enfried l41 „Saj &e vam na licu pozaa, milostljiva, da ite zdravi. Bistro oko, rdeča lica — — !w „No, pa že zopet kom dime a tirate ! Prosim sedite vendar l44 — Pomaknila je stol zraven sebe in gospod šef se je leno spustil nanj. „Kako bi človek ne delal komplimentov, ko vas vidim tu pred seboj. Srečen, res srečen je vaš soprog v tem oziru." „Vidite gospod pl. Willecfried in ravno moj soprog je vzrok, da aem sedaj tu pri vas.44 GRŠKA. ATENE 1. Vsled zadnjih dogodkov sta polkovnik princ Nikolaj in poročnik princ Krištcf prosila za dopust. — Stotnik princ Andrej je prosil vojno ministerstvo, da ga reši vojne službe, ker se namerava podati za tri leta t inozemstvo. TURČIJA. CARIGRAD 1. Sultan se je v spremstvu prestolonaslednika, štirih prince v, velikega vezirja in ministra mornarice z flotiljo pedal v Bruso, od koder se vrne t soboto. CARIGRAD 1. Listi poročajo, da bo dala vlada za poljedeljske potrebe v Adani en milijon funtov. _ Dunaj 1. Župan dr. Lueger je sinoči odpotoval v Lovran. Kristijanija 1. — Semkaj je na jahti „Polarnaja Zvezda44 dospela ruska carica vdova. London 1. 25-letni lord CUfford se je danes blizu Brightona ponesrečil in ostal mztev na licu mesta. Bo] zo teške Sole o Poštom!. DUNAJ 1. — Socijalistička poslanca Seliger in Tamašek sta bila včeraj v PoŠtami, da se prepričata, kako je s tamošnjimi šolskimi razmerami. Sinoči so priredili Čehi demonstracijo pred zaprto šolo društva Komensky. Nekaj kmetskih mladeničev je poskusilo vdreti v poslopje, a so ]ih pregnali orožniki. V vasi je, kakor znano, 30 orožnikov, da čuvajo zaprto čeiko šolo Komenikj in da vzdržavajo red in mir. — Češki župan Hrdlicka, ki mora skrbeti za nastanjenje orožnikov, S3 je branil preskrbeti za prenočišče potrebno sl^mo. Slamo je potem pre-skrbel gc »tilnifar B>ttaer, edini gostilničar v Poštami, pri katerem se zbirajo Nemci. Odpretje šol. DUNAJ 1. — Danes so bile v Poštami odprte šole. 01 prvih jutranjih ur je bilo v vasi nenavadno g. banje. Ob 7. in pol so šli otroci v c?rkev, ki je zidana v ruskem štiiu. Otroci nemške šole so se razvrstili pred šoli kim poslopjem,, oni češke šole Komenskj pred občinsko gosulno. Na čelu čeških otrok je bil učitelj, z velikim šopkom cvetlic v roki, sladili so mu župan in vsi svetovalci Po službi bežji sta se cbe skupini učencev vrnili na mesti cdhoda. V petek načne redni pouk v šoli. Da bo zamogel začeti pouk tudi v češki šoli, je dal en občiniki svetovalec na razpolago svoj skedenj, da se namasti v i'„te m en razred. Poleg tega se je pripravilo za šolske namene tudi sobe občinske ubožnice. Orožniki čuvajo še vedno rudečo šolo, to je poslopje, v katerem se je zahajala sedaj zaprta šola Komensly. V nemško šolo je vpisanih 200, a v češko 240 otrok. Stapinski v PoŠtorni. VpraSanje čeških šol v Nižje Avstriji postaja splošno avstrijsko vprašanje. DUNAJ 1. — Voditelj poljske ljudske stranke in načelnikov namestaik poljskega „Kola44, poslanec Stapinski se je odpeljal danes srjutraj v Poštorno, kjer misli ostati celi dan. Bržkone potuje Stapinski t sporazumu z ostalimi členi predsedstva poljskega kluba. Namen potovanja poslanca Stapinskega je, da se na licu mesta prepriča, če je Koketno je vrgla nogo čez koleno io gledala šefa. Obraz gospe da šefa je malce zardel in iz oči so mu švigali bliski; živ, goreč ogenj--- Gledal je tu pred seboj žensk« v vsej njej lepot'. Halena je opazila njegovo razburjenj ter se pomaknila s stolom naprej „Čudim se vam gospod pl. Wjllenfried kako morete prestajati toliko ur tu v uradu." „Gospa! Ako bi imel vedno pri sebi tak drhžesten vis-^-?is, tedaj bi si želel ostati celo večnost tu." Pogledal jo je s svojimi očmi in Helena je malce zardela. „Prosim vas! No delajte mi vendar takih komplimentov, kakoišnih nisem vajena poslušati. Moj mož mi namreč nikdar kaj ta-cega ne pravi.44 „Kako je vendar to možno je vsklik-nii in jo prijel za roko, ki mu jo je pustila brez obotavljanja. „Tako lepo, mlado ženo in ostati miren, hladen, kakor led; tako živa, srčkana, življenja polna.44 Gladil jo je po roki in jo gledal s svojimi žgočimi temnimi očmi. Zašepetala je: „Moj mož misli le na službo. Sadaj upa, da-- On se sklonil k njej, da je čutila njegov, težki, vroči dih in je rekel nsglo: „Da, vse vem! Val soprog upa, da bo sedaj po- Poštorna res skoro izključno češka vas in Čaje resnična trditev vlade, da zaprti šolski prostori ne odgovarjajo zdravstvenim ozirom, V nekih parlamentariskih krogih se je izrazil Stapinski, da postaja češko šolsko vprašanje na Nižje Avstrijskem podobno vprašanj« poljskih šol na Poljskem; radi tega smatra poljska ljudska stranka vprašanje čeških ljudskih šol v Nižje Avstriji za vprašanje, ki zadeva vse avstrijske Slovane. Oa sam da poda v slučaju potrebe inicijativo za parla-mentariško kampanjo v prilog češkim šolam* Gospodarska pomoč Istri. (Dopis.) To pomoč smo do sedaj nmevali edino v obliki raznih podpor (za nabavo krme, živil, cestna in vodna dela ter drago enako). Toda taka pomoč ne zadostuje in Istra, oziroma njeni prebivalci si s tem bore malo po morejo. Gospodarska pomoč se mora dalje raztegniti, če hočemo Istri res pomagati. In ko se je doseglo narodno premirje, bo možno doseči — Če bo vladala pamet v glavah za-stopniko? obeh narodnosti — tudi narodni sporazum, katerega gospodarsko zanemarjena in propadajoča Istra nujno potrebuje. Ne smemo pozabiti, da je Istra povsem (z malimi izjemami) vinorodna dežela; ne smemo zabiti, da je skoraj vino edini pridelek, ki se spravlja v denar. V tem oziru treba pomoči. Filoksera je z večine pokončala stare vinograde. Nekateri kraji so prišli ob ves pridelek na vinu. Vsled tega so se nekdanji odjemalci istrskega vina obrnili drugam. Naš pridni, a nevedni kmet, vendar ni obupal. Cele zime je kopal io spomladi sadi), da je zamogel del svoj vinogradov spet obnoviti. Mati zemlja se mu je izkazala hvaležno za njegov trud, ker mn trta, cepljena na fcmsriški podlagi, obilo rodi« Ali prišla je druga nadloga, ki našemu kmetu dela še večjih skrbi: ne more vina prodati. Sam si ne zna in ne more pomagati. Poleg tega tudi naš kmet še vedno na-pravlja vina po starem načinu; ta način pa daje vino, ki ne odgovarja ukusu pretežne večine sedanjih razvajenih konsumentov. Zraven tega tudi č!fatski trgovci čezmeroo izkoriščajo nevednost našega kmeta; in kar je še hujše: s svojo brezveitnostjo kvarijo dobro ime našemu vinu. Dovolite mi le en izgled 1 Približno pred letom dnij sem bil .ca Dunaju. Ker nisem prijatelj obiskom sijajnih hotelov, in tudi moj fiaančni minister v svoji jugoslovanski zmernosti ne dopušča kaj takega, podal sem se ▼ eno boljših srednjih gostilea, o kateri se je moj na Dnnaju živeči poznanec jako pohvalno izrazil. S hrano — moram reči — sem bil jako zadovoljen. Ker pa nisem prijatelj pivu, sem naročil če-trtioko istrskega terana. — Aii verjamite mi, da je v Istri bolja žasta nego ta teran I Gostilničarja (gos?cd*rja samega) sem povprašal, od kje dobiva ta teran. Povedal mi je, da nabavlja vsa vina cd nekega poznanega trgovca z viaom. Raztolmačil sem mu, da to ni nikak istrski teran, ampak iz vode in diugih snovi napravljena in pobarvana brozga. Dogovorila sva se, da mu pošljem za posknšnjo sodček terana, kar ce je tudi zgodilo; in sedaj je moj stalen odjemalec. Eaako se dogaia povsodi v ne^in^-rodnih deželah naša monarhije. Ali ne bi ue dalo kako odpomoči temu, in poskrbeti, da maknjen v višji razred. Zato ste tudi vi tu. Vse ram obljubljam, vse vam nrredim ; san o vi mi morate izpolniti eno prošnjo... bodit9 mi dobri... I44 Pogledala ga je koketno, z vsem žare m mamljivih ženskih cči in — premagan j e b i 1. Strastno jej je poljubil roko... S a ea koketni žarki pogled in odneila je seboj slovesno obljubo šefovo, da jej bo mož p j-višan... Na cesti pa je Erneit pogledoval v vrata oaltča in pričakoval svoje žane, ljubljene Helene---. Sinjal je o sreč*, ki ga čaka Š3 na t* m svetu, o sreči, v katero je veroval s trdno vero srečnega, ljubečega moža--. * * * Gospod šef je poklical Ernesta Marca pred-se in dejal: „Čestitam gospod Maren 1 Da bo veselje v vaši hiši, vam naznanjam, da ste pernata jeni v višji plačilni razred... !w Maren ni vedel od same sreče, kako je prišel iz urada in ko ga je srečal kolega Zobec in mu čestital, mu je Ernest krepko stisnil roko in zamrmral: „D a, da! Ona znau. Tovariš ga je začuieno pogledal, zmajal z glavo in odšel---. (Zvršetek.) Stran II EDINOST" St. 246 V Trsta, dne 2. septembra 1909 bi se čim več našega pristnega vina spravljalo na trg?! Jaz miilim, da bi te dalo to doteči z zdrcž^nimi močnr. Po mojem mnenja bi trebalo ustanoviti eno ozircm* tke (Za Slovane eno, za Italijane eno) deželni kleti na zadružni podlagi. Te Garednje kleti naj bi bile pod stalnim državnim ali deželnim nadzorstvom! V vsaki občini naj bi ustanovili vinarsko, ali kletarsko zadrugo, ki bi skupljala pridelek vsega kraja in napravljala vina po ukuau in zahtevsh odjemalcev, a centralna klet (centralni kleti) bi skrbela za razprodajo. V vsakem večjem meitu odprli naj bi primerno število pivnic in po eno skladiiče vina. Ako se omogoči razprodaja istrskega vina že v prvem letu, bo našemu kmetu dana največja pomoč, in blagostanje pride v deželo. Za izveden je takega razsežnega načrta bi trebalo izvežbanih ljudi. Teh imamo nekoliko, a dalo bi se jib še vzgojiti. Tega pa ne smemo odlašati niti za en trenutek. Naši nadebudni mladeniči naj gredo v nižje in srednje kmetijske šole, iz katerih pridejo — strokovnjaki. Polagamo to na srce pred vsem naiim državnim in deželnim poslancem, da razmišljajo, a tudi želimo, da bi pero kakega strokovnjaka poseglo vmei in napisalo kako razpravo in sestavilo kak izvedljiv načrt. Nekdo izmed kmečkega stanu. „UeleizflnH proces" v Zagrebu. (134. dan razprave.) Zagreb. 31. VIEL Predsednik je otvoril zasliševanje prič z vprašanjem do obtoženca Glišo V a s i ć a, kedaj je bil v Zagrebu v bolnišnici ? Vasić: Leta 1906, nekoliko dni po sv. Savi, ostal sem tam 8 tednov. Na to je bil prečit in dopis bolnišničnega ravnateljstva, ki p o t r j a izpo-vedbo obtoženčevo. Na to se je pričelo zasliiavanje prič, poklicanih za danes. Vse razven dveh so izpovedale sicer obtožencem v prilog, ali nič posebnega. Na to je naravno Slavni senat ne le da je na zahtevo državnega pravdnika odklonil skoro vse priče, predložene od brambe, ampak še tisto malo številce prič, ki jih je dopustil, so same take, o katerih je bilo gotovo že v naprej, da bodo mogle izpovedati le malopo-membne stvari. Z odklonitvijo prič obrambe je storjeno grdo justično nasilje, s tako izbero prič pa — komedija, persiflaža na pravosodje 1 Kar smo rekli gori, velja sosebno glede petorice prvo zaslišanih prič. Nadaljna priča g.ca Milka Vojno vi ć, popola sestra obtoženca G :o Žifkovića, je izpovedala, da se v navzočD iti srbskega majorja Simića ni nikdar govori o o kralju Petru in eesarju Franu Josipu, iSepretigoma je bila v družbi a ni čula besed, ki se podtikajo reče-nemu majorja: „Ta dežela postane srbska in potem bo moral stari Fran iti !" — Predsednik je dal dovesti prej zaslišano obtože-valno pričo g3spo Milko Vodogažec. Calo votant Pavešić se je uprl temu, ali g. Accarti je pritrdil predsedniku in zgodilo se je po njegovem nalogu. To je ravno, kar dela iz tega procesa evropski justični škandal, da državni pravdnik ni le stranka enako-rodna brambi, ampak — diktator predsedniku in vsemu njegovemu postopanju. Ca je torej g. Accurti zahteval, naj se priča Vodogažec zasliši ponovno, potem se ne bomo nič čudili, da je ta priča izpovedala ravno nasprotno nego poprej zaslišana zaprisežena priča. Vodogažec je namreč trdila, da je slišala one besede majorja Simiča, ki da je pri tem plesal in skakal kakor znorel. Po nekaterih vprašanjih votantov Meixoerja in Čuvaja je vprašal branitelj dr. H i n k o v i 6 pričo Vodogažec, kako izgleda major S i m i 6 ! Radi tega vprašanja ae je predsednik rogal branitelju, na kar ]e ta poslednji pripomnil, da je to vprašanje važno, kar priča Vodogažec trdi, da je Simić suh in slo k, Nastićpa je izpovedal, da je korpulentenl Predsednik se Je zopet rogal branitelju, češ: „Major Simić se je pač med tem posušil!" — in: wGa damo tehtati I* Priča lUjko Vodogažec, sin gornje priče, je seveda izpovedal konfjrmno svoji materi. Naslednje priče so deloma izpovedale ugodno za obtožence, deloma pa zopet niso izpovedale nič pomembnega. (Opozarjamo na gornjo pripombo.) Po pav z i so čitali materijal aktov. „Porazi" hrvatsko-srbske koalicije. „Piccolo* — rektif icira! Včerajšnji .Piccolo" prinaša iz Zagreba to-le brzojavko; Zagreb (31). Vaš redni zagrebški dopisnik, ki je vestno preštudiral hrvatske razmere in budno zasleduje tukajšnjo politiko, uverava vas, da vas je „O. B." grdo mistificiral, pripovedujoč o „kmetskih demonstracijah proti poslancem koalicije. Is današnjih novinskih poročil in iz mo-, jih zanesljivih privatnih informacij posnemam, da je v nedeljo hrvatsko-srbska koalicija slavila v Požegi velik ) narodno slavje —v tisti PoEegi kjer bi kotel Rauch, da mu se porodi „u*ta>na stranka". Ravno pred par dnevi bil je v Požegi podban Cavaj, ali (kakor ga nazivljajo v Hrvatske in Ogrski) „potujoči agent ustavne luči" da bi pripravil med uradniki prve temelje stranki, ki se noče poroditi pijanemu Raachu. Kak in i vspeh je imel Čuvaj, razvidno je iz tega, da je prepovedal za nedeljo sklicani ljudski tabor v Požegi, kamor so že v soboto prispeli poslanci koalicije Vinković, Đudisavljević, Luki ni ć in Lorković, da poberejo neopisne ovacije celokupnega požeikega meščanstva! V nedeljo so poslanci priredili zaupen sestanek. Na sobotnem vsprejemu in na sestanku meščanstva so tudi uradniki dokazali, da umevajo težki položaj Hrvatske in protihrvat-sko delo Raucha-Franka; obsodili so „veleizdajniiki" proces in dvoletno neustavno stanje v deželi ter poslali kralju brzojavko, proseči ga, da povrne Hrvatski zakonito stanje. Požega je torej zabeležila sijajen vspeh koalicije, in je Rauchu odvzela tudi zadnje upanje. Glede „kmetskih demonstracijtt, s katerimi vas je mistificiral „O. B.u, stoji stvar/ tako le : Pred par dnevi je na postaji Nova Kapela v noči navalila t ranko"vska banda („legija") pod vodstvom „generala" nekega Ne-večarala na mirne potnike, misleč, da so to neki koclicijski poslanci. Potniki so se brzo znašli, branili se in zvezali 80 „generala" in ga nemilo — nabili. „ Legij onarci*, nabiti, so se razbežali. V soboto pak se „general" Ne-večaral ni upal na postajo Nove Kapele, ampak se je prikral do postajališča Dragovci, kjer se vlak zaustavlja par sekund. Tu je „general" vrgel na vlak eno jajce, in ko je vlak oddrdral je pričel kričati na veliko veselje potnikov. To so bile „demonstracij e" proti koal i ci j i!! * * * Dragi čitatelj, ne jezi se na nas. Ne, ni res, da je to „rektifico" prinesel „Piccolo"; mi smo jo prinesli mesto njega, da bi ti boljše umel, kako zna „Piccolo" prinašati lažnjive vesti in ostajati pri laži, ako gre to v prilog sovražnikom Slovanov. „Picccolo" je dosledno hinavski v vsem svojem postopanju. Nasproti našim aspiracijam v Trstu nastopa navadno hinavskimi izgovori, češ: „V Trstu nasprotujejo Italijani Slovanom, ker ta nimajo ti poslednji nikakih pravic, ker je to italijanska last; ali v Pragi, Zagreba, Ljubljani itd. jim priznavamo vse pravo! A kakova je praksa istega „Piccola" ? Tudi glede bojev, ki jih bijejo Slovani izven primorskega ozemlja proti svojim sovražaikom, torej bojev, ki ne tangirajo nobenega italijanskega interesa, vidimo „Piccola" — kakor kaže tudi ta najnoveji slučaj — kako se svojim lažojivim in tendencijoznim poročanjem kaže sovražtvo svoje proti Slovanom sjploh ter služi njihovim sovražnikom! Zdravemu človeškemu razumu pa ostaja zagonetka, kako da je možno, da ni v vsem italijanskem taboru nikogar, ki bi ti upal nastopiti proti takemu |zistematičnem izzivanja Slovanov, — ki more biti v svojih logičnih posledicah le pogubno za Italijane same ? 1 _ Praga za češke manjšine. V ponedeljek zvečer zbralo se je v vrtu Schoblove rastauracije (Jačna ul.) v Pragi nad 4000 Pražanov, pripadnikov vseh čeških strank, da protestirajo proti nemškim nasil-stvom v Po št o mi, na Danaju in na Spodnje-Avstrijskem sploh. Taboru so prisostvovali zastopniki obč, sveta Prage, Smihova in Ži-škova, poslanci dr. Drtina, Fresl, Slama, Nemec in Anyž. — Ostali so se opravičili. Taboru je predsedoval direktor F. A. Šabert, ki je naglašal, da ponos in omikanost ne dovoljuje čehom, da bi merili Nemcem v čelki zemlji z isto mero, kakor se godi Cehom v Spodnji Avstriji. Čehi hočeio dokazati, da stoje kulturno znatno nad Nemci. Referent, učitelj v Poštorai, g. Kiimeš. je očrtal neznosne razmere, v katerih Žive češke manjšine na moravski meji. Med njegovim govorom je dospela brzojavna vest, da je vladni komisar z 40 žandarji zaprl šolo Ko-menakega v Poštorni. Zborovalci so vsled te vesti vzdignili velikanski hrup. Nadaljevaje je rekel g. Kiimeš, da v slučaju, da vlada ostane pri svoji protičeški gonji, odgovori] Po-štorna a šolskim štrajkom in občinski svet da proglasi nemški jezik za Poštorno nedežel-nim jezikom ter bo dosledno tamu odklanjal vsaki nemški spis spodnje-avstrijskih oblastni). Daljni govornik je bil posl. dr. Drtina, ki je orisal protislovansko politiko naučnega ministra grofa Stfirgbka. Na to je socialistični poslanec Nemec tudi zelo ojstro govoril proti vladi, a ko je vstal nar.-socij. posl. Fresl in začel govoriti o Berolinu in bojkotu, je vladni komisar Chlum hitro razpustil shod. Zborovalci so so vendar razšli precej mirno, pevaje himno „Kde domov muj ?" K odložitvi splošnega avstrijskega katoliškega shoda. Odložitev sedmega splošnega avstrijskega katoliškega shoda spada vsekako med notranje avstrijske dogodke zgodovinske važnosti, ki gotovo ne ostane brez posledic za bodoči razvoj razmerja med avstrijskimi narodi, posebno pa med Nemci in Slovani. Nemški klerikalci se bili dosedaj edini med nemškimi strankami, ki so ae kasali vsaj navidezno pravične tudi napram dragim narodom. Osobito pa so imeli krščanski socijalci z Luegerjem na čelu vedno polna usta lepih besed, posebno so kazali Slovencem in Hrvatom neke simpatije. To vse je trajalo tako dolgo, dokler so naši zastopniki na Dunaju sledili čez drn in strn za krščanskimi socijalci. A Čim so naši poslanci v državnem zboru nastopili samostojno pot, ko so krščanskim so-cijalcem poprej toli omiljeni Slovani začeli celo z obatrukcijo, ne da bi bili preje vprašali dr.a Gessmanna za dovoljenje, so naenkrat ponehale tudi vse simpatije do Slo ven-cev in nemška kričansko-socijalna glasila so kar tekmovala z raznimi nemško-nacijonalnimi revolvor-žurnali v psovanju Slovencev. Ker so radi tega najprvo Slovenci in potem Čehi — prvi radi zasramovanj v nemških krščansko-socijalnih glasilih, a drugi radi proganjanja Čehov na Dunaju in Nižje-Avstrijskem sploh — odpovedali udeležbo na katoliškem shodu, se je pripravljalni odbor za ta shod požuril ter poslal v svet izjavo, da katoliški shod ni nikaka nemška prireditev, ampak prireditev vseh avstrijskih katolikov, da|bo torej na shodu viaki avstrijski [katolik ne kakor gost, ampak kakor domačin. Omenjena izjava je bila po svoji obliki nekoliko primerna, da bi bila Slovane kolikor toliko umirila ter jim morda tudi omogočila udeležbo na shodu ; a tu so začeli intrigirati nemški šovenisti v krščansko-socijalni stranki in so res dosegli, da shoda ne bo. A gospodje priznavajo pri tem čisto odkrito, da so se zbali, da ne bi dunajsko mestno palačo one-častil kak — češki govor! S tem so gospodje krščanski socijalci pokazali, da niso ni za las bolji od Schouererjancev. Oni bi hoteli „veliko Avstrijo", a s svojimi dejanji pokazujejo, da nimajo ni pojma, kako bi morala izgledati ta velika Avstrija. Prvi predpogoj za idejo velike Avstrije je vendar-le, da se bo čutil vsakdo doma, naj pride kamorkoli v Avstriji; to je pa možno le tedaj, ako se pusti vsakemu neomejeno rabo svojega jezika. Faktično velja to še danes glede Nemcev. Kjer je v kakem kraju nastanjeno pol ducata nemških rodbin, že dobivajo tudi nemško šolo. In ker na podlagi obstoječih zakonov ni možno siliti občin in dežel, da bi osnovale šole za par nemških otrok, skrbi pa država za to, a ostanek preskrbljajo nemška bojna društva s pomočjo mark, ki jih dobivajo iz rajha. — Na tej podlagi je torej gotovo, da se ne raz-naroduje niti en sam Nemec, ker dobiva kamor-koli je prišel, priliko )za naobrazbo v materinem jeziku, dočim se Slovani, ki so se preselili v kak nemški kraj, ponemčujejo že v drugem rodu. Ker se pa vrši neprestano gibanje naradov, je le temu logična posledica, da bi morala Avstrija ob sedanjih razmerah postati ščasoma popolnoma nemška država. In to je konečni cilj vseh nemških strank v Avtrij i. A da je germanizacija Avstrije tudi krščanskim soci-jalcem konečni cilj, to je dokazala najjasneje odločitev sedmega splošnega avstrijskega katoliškega shoda! Ta odložitev je torej ne-le značilna za mišljenje krščaBsko-socijalne stranke, ampak tudi zelo poučna za avstrijske Slovane. Vprašanje glagolice. (Dopis iz hrvatskih krogov.) Bimski kuriji se je zazdelo potrebno, da še enkrat dvigne svojo reko na svetinjo našega naroda — na glagolico. Kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, izdala je rimska kongregacija obredov dne 18. decembra 1906 dekret, s katerim se prav za prav uničuje glago-lica po Dalmaciji ter se odpravljata hrvatski evangelistar in hrvatski ritual. To je bil pravi atentat na hrvatske svetinje in mi se dobro spominjamo indignacije, s katero je hrvatska javnost vsprejela omenjeni dekret, i Koncem februvarja 1907 so se sestali v Zadra vsi dalmatinski Škofe, ki so sklenili, da odloka kongregacije obredov ne p r i -poznavajo, ker da je — neizvedljiv. Splitski škof Nakić, o katerem je znano, i da je med dalmatinskimi Škofi edini „pol tič j pol miš*, je kasneje izdal svoje druge in je j obelodanil v svojem diecezanskem listu gori rečeni dekret, toda z opazko, ki mu je odvzela oj strino. Ipak se dekret ni iz vel do j danes niti v njegovi škofiji. Rim je ostal osupnjen po odločnosti hrvatskega episkopata in pustil je stvar, naj — spi. Sedaj pa — ne vemo zakaj — je gla-golica postala zopet grozno nevarna: dne 1. minolega avgusta je izšel v uradnem glasilu sv. Stolice „Acta Apostolicae Sediš" po nalogu sv. Očeta *?ija X. imenovani dekret v ■vrho: „ut omnibus pateat, atque ab omni-bus, ad qaos speetat (namreč na dalm. škofe), praesertim ecc!esiasticis utriusque deri viris, quocumque sublato praeteztu, sanote religioseqae sub gravi obedientiae vin culo observetur." Torej: če se škofi ne pokore takoj, bodo kar ekskomunicirani! Ali v iste j •tvari mora ie spregovoriti glavni interesent: ■ai narod I Mari Rim ne mara več hrvatskih katolikov, katere je še minolega stoletja na-zival laskavim imenom: „Antemurale Christianitatis"?!! K dogodkom na Grškem. Častniki, ki so se ■ svojimi vojaki utaborili izven Aten, so se sicer po«rnili v vojašnice, a s tem kriza še nikakor ni rešena. Nova vlada razpolaga v zbornici od 137 poslancev le z 20 glasovi. Bržkone pride torej do razpusta zbornice. V tem slučaju bi volili prostovoljno tudi Krečani, to bi pa utegnilo dovesti do novih zapletajev, osobito s Turčijo. Dnevne vesti. „Piccolove" informacije. — Na drugem mestu prinašamo slučaj „Piccolove" nesramnosti glede njegovih lažnjivih informacij o slovanskih razmerah. Tukaj pa moramo pribiti še eno „Piccolovott nesramnost. V političnem delu našega lista prinašamo originalno poročilo protestnega tabora Čehov v Pragi. Včerajšnji „P;Ccolott pa ima „originalno brzojavko" tudi iz Prage, v katerem trdi, da se tabor ni obdržaval, ker da ga je pol. komisar takoj raz-pastil, ali zborovalci, da so potem šli pevaje do predmestja (soborgo) W e i n-berge, *n da so na trgu P u r k y n e ob II. uri 3o min. v noči obdržavali shod!! Tukaj je baje posl. Fresl ojstro pozival Čehe na protinemški bojkot. Seveda so redarji razgaaU tudi ta shod. Kaj ne, krasne fantazije ? In potem tisti „soborgo" ! Ubogi „Kral. Vinohrady", mesto ki tvori s Prago eno celoto, — te krasne, moderne, veličanstvene „Kral. Vinohrade", je „Piccolov" originalni korespondent degradiral na „soborgo W e i n b e r g e". Ubogi tudi vi, „Piccolovi- odjemalci, ki knpujete in probavljate take „originalne oslarije" „del piu diffuso giornale. . , ." In zopet pošta. Z ozirom na netočnost v dostavljanju poštnih pošiljatev, o katerih smo poročali v našem listu, doznajemo od drž. posl. dra. Rybaf-a, da sta se tudi njemu pripetila dva, naravnost škandalozna slučaja. Dr. Rybar se je to poletje mudil tri tedne v Rogaški Slatini na Štajerskem. Slatina se nahaja v čisto slovenskem kraju, tik hrvaške meje, ima pa po izločitvi zdraviškega kraja Slatine iz okoliške občine nemškutarski občinski zastop, ki je napravi! iz slovenske Slatine nemikutarski „Rohitsch-Sauerbrunn". Ti okolnosti je pripisati najbržs, da je dr. Rybar dve brzojavki, naslovljeni v Rogaško Slatino, dobil še-le dva dni po oddaji. Mej tem sta namreč ti dne brzojavki romali po različnih slovenskih in hrvaških zdraviliščih, predno sta srečno prispeli v Rog. Slatino, od koder pa je bil dr. Rybar že odpotoval. Nedostavljenje brzojavke imelo je celo jako neprijetne posledice: onemogočilo je namreč pogovor, radi katerega se je bil dr. R y b a f- odpeljal v Gradec. Ako se 2e državna uprava s posebno nežnostjo ozira na vsako nemško ali laško skovanko in spakedranko, imamo mi Slovenci gotovo pravico, da se vsaj na slovenski zemlji spoštije tudi starodavna slovenska imena. Poštni uradnik, ki teh imen na slovenski zemlji ne pozna, naj si službe išče zunaj nje! Za službo v naših krajih tak človek ni vsposobljen! Vspehi sokolstva. — „Čaške Slovo" je prejelo iz Chicaga kabelogram, da so ameriški Slovani kar najsijajneje vsprjjeli češko sokolsko deputacijo. V Chicaga so začele 25. avgusta sokolske slavnosti v proslavo 30-let-nice „Plzenjskega (ameriškega) Sokola". So-kohka d epu taci a, ki jo vodi predsedaik „Češke Sokolske zveze" dr. Schein r, je prispela v Chicago dne 26. avg,, ter so jo pozdravili predsednik slavnostnega cdbora Šiman, starosta „Nar. Jednotj Sokolske" Hfbka, guverner države Illinois in major mesta Chicago. Odgovoril jim je dr. Scheiner. Vaj „vsesokolskega zleta" se je udeležilo 1000 Sokolov, is to toliko Sokolić in 1500 členov naraščaja. Sokolski kongres ima slovanski zcačaj, ker so se mu pridružila hrvataka, poljska in slovaška sokolska druStva. Zvečer je sledilo posvetovanje, kako bi se amerikanski Sokoli, ki se delijo na dve grupi, in delavske organizacije združile z evropskim Sokolom v eno veliko organizacijo. Osebna dohodarina, C. kr. davčna administracija I (Piazzetta Cbiesa evangelica 2. III.) nam javlja: V smislu § 217. zakona 25. oktobra 1896., drž. zek., se javno naznanja, da je en izvadek za leto 1909. izdanih plačilnih nalogov za osebno dohodoioo glede davkoplačevalcev za ceniloi okr^j fit. 1. Trst-mest o (I.—IV. mestni okraj) in za ce-nilni okraj št. 2 Trst-okolica (IV., V. ia VI. predmestni okra;, katastralna občina Lonier in I. in II. kmečki okraj) od dne 10. do 23. septembra 1909. v sobi št. 123 na tukajšnji davčoi administraciji o uradnih urah o i 9. predp. do 2. popold. izložen na upogled davkoplačevalcem oiebne dohodnine rečenih ca-nilnih okrajev. Našim trgovcem. Pišejo nam: Žalostno spričevalo o nezavednosti mnogih naš h ti-govcev mi je dal neki višji uradnik tukajšne največje spedicijske tvrdke „Adriatica". Do-tičnik, sin slov. matere, dasi nezaveden, vendar ni naš nasprotnik, mi je nekoč razkladal o tem in onem v dotični tvrdki. Pravil mi je, kako resolutno nastopajo Mađari, posebno pa čehi pri naročilih. Ako so prejeli dopis v tujem jeziku, ga zavračajo spripembo: »Ako hočete z nami trgovati, dopisujte v našem jeziku.* Vprašal sem, kaio je s slovenskim uredništvom pri dotični tv ari. Oigovor mi V Trstu, dje 2. septembra 1909 »EDINOST« it. 246 Stran III je kar aapo zaprl: „Imamo ticer par >lo?en-ikib uradnikov, pa ie ti so skoro preveč, ker vsi slov. trgovci ae zadovoljujejo z nemškim d op is o van j em." Brez komentarja. Pripominjam, da se posebno Kranjci odlikujejo z nemškutarenjem. Žalostna nam majka ! Brezobzirnost avtomobilistov. Iz Barko v e 1 j nam pišejo: Gospod urednik ! Dovolite tudi meni nekoliko prostora 1 Jaz sem stanovalec gorenjih Barkovelj — ob proseški cesti. Siljen sem prijeti za pero, da povzdignem glas v imenu vseh onih, ki bivamo ob cesti, oziroma v b'.ižini omenjene ceste. Po proseški cesti, ki je danes zelo oblju* dena, vozi v sedanjih čilih veliko število bicikljev. motocikljev. a kar je najhujše mncgo avtomobilov. Ti poslednji nam delajo res pravo pravcato vročino. Vedno smo v strahu za svoje, kakor tudi za zdravje in življenje svojih predragih otrok. Kaj bi tudi ne! Pomislite, da proseška fcesta dela po gorenjih Birkovljah od Stare gore pa do Kozjaka veliko nevarnih ključev ali ovinkov. In todi vozijo vsi avtomobili, razun jednega, gori in doli s tako brzino, da človeka prešinja strah, ko se mu bliža taka pošast, ki vzdi-guje za seboj cel oblak gostega, nevšečaega in zdravju šsodljivega prahu. Vrhu tega je večina teh nesramnih modernih b?gatašev, ki ne dajejo na ovinkih niti potrebnih znamenj z rogom ali s piščalo. Menda ne čutijo potrebe, ker jih nikdo ne prigaoja v to. Kakor povsodi, pošiljamo tudi mi svoje otroke za razne potrebe v prodajalnice, v krčme, k »oiedonm ali k stričevim, a kako se vsak dan tresemo pred kako nesrečo. In jaz mislim, da je naš strah popolnoma opravičen. Da dobite pravo sliko, kako pratirujejo razni oholi bogatali vožajo po omenjeni cesti, omenjam Vam sledeča dva slučaja. ' Nekega dne zjutraj je neki avtomobil na ovinku pred gostiino pri „Rumeni hiši" zadel ■ tako silo v neki z lubjem naloženi voz, da g* je preobrnil. Umazani bogatini niso hoteli vedeti za škodo siromašnega Farlana in so jo koj odkurili. Nekega večera je nekdo na motociklju t*ko drvil proti mestu, da se je, ko je prici :?il do fiaančaega urada na Greti, kjer je položena po noči črez cesto lesena zapornica, reletel s tako silo v zapornico (bila je namreč zap:t*<), da jo je prelomil na dva dela, a sam je z'ete!, kaVor kak Zeppelin, nekaj metrov naprej, kjer je poljubil trda t!a. Tu sta takoj dva primera, ki jasno prikazujeta s kako silo se vozi po tej cesti, ne meneč se za nevarne ovinke in tudi za ljudi razne starosti, ki morajo po tej cesti hoditi. Že pred dvema letoma smo prosili c. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu, da bi po-miožilo moštvo na policijski postaji v Bar-kovljab, da bi takim načinom dobili enega moža tudi na proseško cesto, ki bi pazil na take predrzneže in druge nevarne elemente, ki se klatarijo po tej časti gori in doli po dnevi in po noči brez skrbi. Ušesa na c. kr. poiicij. ravnateljstvu so ostala gluha; prošnjo so lepo vrgli v koš, ne da bi odgovorili prosilcem „ne bev ne mev*. H ?ale vredno to, kaj ne ? ! Zdaj pa kličemo vsem prizadetim faktorjem, kakor na c. kr. policijskem ravnateljstvu v Trstu, tako tudi na c. kr. namest-ništru in na mestnem magistratu, da blago-vole v najkrajšem času ukrenili kaj zoper prenaglo vožnjo skozi našo vas. Tem oblastim priporočamo, da preskrbe razne ovinke s primernimi tablami, ki bi svarila take lahkoživce pred prehitro vožnjo in jim ob jed jem grozile z visoko globo. Še enkrat opozarjamo naštete oblasti, da čim prej kaj store, ker drugače pokažemo sami svoj strup proti onim, ki nam provzro* čajo toliko skrbi in strahu, a sami ne plačujejo nobenih davkov za svoj tako dragi Šport. V imenu vseh: X. V nedeljo 5. t. m. vsi na Opčine k tomboli tamošnje zavarovalnice goveje živine. Zajemo bo vetelica pevskega dr. „Zvon" iu ples do pozno v noč. Ker je zavarovalnica radi mnogih nesreč v minolem letu v denarnih stiskab, je slavno občinstvo naprošeno, da se številno vdeleži tombole, kjer mu dobra sreča lahko donese lepih dobitkov in sicer: temo: gojat — cinkvina : omot platna, — I. tombola : junica, II. tombola : slamoreznica. Prvi nastop telovadnega društva „Sokol'1 v Vrdeli. — To društvo priredi v nedeljo, dne S. septembra t. 1. ljudsko veselico združeno z javno telovadbo. To je prvi odsek tržaškega „Sokola" v usši okolici, ki se je razvil in povzdignil v samostojno društvo. V kratki dobi svojega obstanka (9 mesecev) si je naš mladi „Sokol" vzgojil lepo število moškega in ženskega naraščaja, ki hoče tega dne pokazati z javnim nastopom, kako pridno iu vztrajno se je vadil v svoji telovadnioi. To je zelo razveseljivo dejstve, če pomislimo, s kakim trudom je spojena ustanovitev in vspešno delovanjo takega društva. Korist in pomen Sokolstva za narodno kulturo uvidemo vsi (vsaj morali bi to vsi). Zato skrbimo in delajmo vsi zavedni Vrdelčani na to, da se naš mladi „Sokol" oiati in okrepi ter razvije v močno društvo, ki bo vsposobljeno za izvrševanje svojega namena, t. j. za Širjenje sokolske ideje med naše ljudstvo in vzgajanje narodnih, vstrajnih in značajnih Slovencev. Pridite torej, Slovenci iz Trsta in iz okolice, na slavnost naših mladih Sokolov. Posebno do naših narodnih pevskih društev se obračamo z uljudno prošnjo, naj se ude ležijo te veselice in eventuelno sodelujejo s kako pevsko točko, ter pripomorejo s tem k lepšemu vspehu. Nazdar! Sokolski odsek v Rojanu je uvedel tudi telovadbo moškega in ženskega naraščaja, ki se pa prične s šolskim letom t. j. okrog 16. t. m. Radi nabave potrebnega telovadnega orodja pa je potrebno, da se ve že v naprej, koliko naraščaja namerava poaečati telovadbo. Stariši, ki hočejo pošiljati svoje otroke k telovadbi, naj nazaanijo to s dopisnico odseku ali pa predsedniku odseka. Zanimanje za N. D. 0. v Ajdovščino. — Zanimanje za ta izlet je dosegel naravnost nenavadne dimenzije. Dovolj je, če povemo, da se je v uradu N. D. O. razprodalo od torka do srede 120 voznih listkov. Danes se ie že doseglo predpisano minimalno število 300 vdeležencev. Posebni vlak je torej zagotovljen. Vabijo se vsi oni, ki se nameravajo vde-ležiti izleta, naj pridejo po vozne listke v urad N. D. O. najkasneje do sobote zrečer. Tržaška mala kronika. Velik Italijan Iz Tolmina. — Predminolo □oč (ob S. uri popolunoči) je sedel na nekem prazaem vozu v ulici Maiolica „v rožcah* nahajajoč se mož, ter je prepeval neko novo pesem, ki jo je kar sproti zlagal v svoji bujni alkoholizirani fantaziji. V tej svoji pesmi je milo prosil Italijo, naj pride gori in nas reši teh „maledetih ščavov", katerih je vedno več. Ko se je pa prebivalcem bližnjih stanovanj zazdelo, da je ta pozna ponočna opera, zbog katere so se vzbudili iz najlepšega spanja, trajala že dovolj dolgo, so ga z nekega okna oblili. To pa gorečemu in po „odrešenju" hrepenečemu velikemu Italijanu seveda ni bilo po volji. Začel je kričati proti oknu, od kjer so ga polili, in psovati stanovalce s „ščavi". Ob enem je kričal na vse grlo : „Evviva Italia nostra bella". To je čul redar in pristopil k možu. Redar je spoznal v pevcu starega policijskega znansa 45-letnega Petra Kutina, ki je pristojen v Tolmin in izgnan iz Trsta. Na policiji so zapisali njegovo ime Kutin. O a je odločno protestiral proti takemu žaljenju in zahteval, da zapišejo Cuttin. Ker ga je eden navzočih nagovoril slovenski, je mož odvrnil: „No st9 mi parlar in sta maledeta lingua!" Moža so vtiknili zaenkrat v hotel Tigor, a za par dni ga odvedejo v domovino Italijo, par don v... Tolmin. Poštni golob na pomolu Sv. Karla. Na pomolu Sv. Karla je bil včeraj ob 4. popo-ludne ujet golob selec, ki je imel na nožici cinkov prstan. — Na krilu je imel privezan mal zavitek iz kavčuka. Razumna živalic a, ki je bila trudna od potovanja, se je dala z lahkoto ujeti. I to Sili so jo policiji in potem vojaškemu povtl ništvu. Težka nezgoda. Včeraj po noči je težak Josio Kogaašeft, star 33. let, iz Logatca, vil jd pijanosti zaspal na zidu. ki deli ul. Romagna od spredaj ležeče ul. Fabio Š»vero. Ob 3. zj. se je speči Kogavšek zganil iu padel globoko doL Bil je hudo poškodovan. — Spravili so ga v bolnišnico. Tatovi so ae spravili na telefonske apa rate. Trgovec Fran Galatiotto, v ul. Valdi-rivo št. 26, ima pravo smolo, ker so se tatovi že parkrat kapricirali na njegivo šta-cuno. Včeraj so tatovi med trenotno odiot« nostjo personala ukradli cdo telefonski apsret, To je vendarle predrznost. Tiralnica. Tukajšnjem policijskemu ravnateljstvu je včeraj doš a brzojavna okrož-irca, naj ee aretira Lsdislava Kovacz, »tsrega 38 let, uradnika nekega ogrskega muzsja, ki je ukradel muzeju razna historične dokumente. Loterijske številke, izžrebane dne 1. septembra : P . aga 70 30 20 60 2 Lvov 43 16 75 88 3 Koledar in vreme. — Danes: Znone muč. Jutri: Eufemija dev. muč. Temperatura včerai ob 2. uri popoludne + 25.° Cela* Vreme včeraj : oblačno, zvečer silen caliv z burjo. Vremenska napoved za Primorsko: — spremenljivo s posamičnimi padavinami, Hladni vetrovi. Zmerna vročina. Društvene vesti. Vrdelski „Sokol". Jutri v petek ob 9. nri zvečer se vrši ustanovni obCni zbor tel. društva Vrdelski .Sokolu v „Nsr. domu" pri sv. Ivanu. Vabimo uljudno vse Svetoivančane, naj se v velikem številu udeleže občnega zbora in nai istotako v velikem številu pristopijo k društvu, d* bo ono že v začetku Od stava otrok v poletju je mnogo težja nego v vsakem drugem letnem času, ker prov-zroča večkrat kravje mleko moten;a v želodcu in črevih. Radi tega se daje otrokom kravje mleko pomešaao v redki juhi z moko „Kuf^ke", katera napravi mleko prebavnejše in tečne j še. Tudi je taka brana naj boliš* ■reda>o proti takoz ranim poletnim boleznim. 0 kratkem se odpre v ni. VInc. Belllnl 13 (zraven nou. so. Ant) : zaloga maiiuf. blaga: DE ANGELI & REBER (PREJ AGENTI PRI TVRDKI SERAFINI) Preskrbljena bo z bogato Izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po Jako zmernih cenah. Postrežba točna. Po neverjetno visokih cenah ^puje blago sa moške In ienake OD1M8. Tema sa lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tOTarnl. Zahtevajte tedaj brezplačno poSiljatev moje zbirke jesenskih in mi uzom Imam t zalogi samo najboljše blago zadnjih noroetl. FranzSchmidt, Jagerndorf103 FILIP IVANISEVIĆ caloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pr> Omišu ▼ ullol V&ldlrlvo it. 17 (Telefon 1406} r kateri prodaja na malo in veliko. — Nad*!;* priporočaslaT. občinstvu svoje gostilne ,Air4.drt» tile« F o o ra It 11 in „Ai fratelll ftalmatl,, mile« Zndeeche It. 8. ▼ katerih toči svoia vina L Trst* ANTON REPENŠEK knjigovez ▼ Trata, vla Coollia 9 priporoča slavnemu občinstva svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to Btroko spadajoča dela tofino In po zmernih cenah, ■ SVOJI K SVOJIM ! ■ B i lad io-ietei Tsjen ;ini| gad 40-letei Tspet. I £ PASTIGLIE PRENDINI I od ogolunjene aladke ikorje. Imltelj in izdajat lj P. PRENDINI t Ml ::: Zdravniško priporočeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru. Podeljuje pevcem in goromilom čist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI li t Tseh boljši! leianal v Trsti in Evropi. Zahtevajte vedno „Faetlgllo Frendinl". I Paiitt ie na poiarelanfa' I l Odprlo se je nove veliko skladišče POHIŠTVA in tapetarij Faolo Gastwirth v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 t veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: — Zadnje novoati te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kopiti. Umetni zobje . flombimaj« zobov. Izdiranje zobov umi m m vsake bolečina v zobozdravnilkem kabineta Dr.3.Čermakm§.cuseks TR-eT •Hm Ml« CMtrm «•*. 13, It. aM«, Bogomil Fino iirSi urar t Sežani ima svojo noro proda-lalnlco v ar 7 "KSTD al. VInc. Belllnl 13 nasproti cerkve rvtL Anton« novega Vsakovrstne vcrIZIce po pravih tov. cenah mm SSK^iSl Interesantna !! NOVOST !! Nenavadno presenečenje. Avtomatično Migalo „REGENT". Žepno kresilo in lato-časno žepna svetilka. | Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje ■ 1 roko. Z enim pritiskom tfenj In loč. Cena z opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi E 7.71 ; 6 komadov K 15-—; 1* komadov K 17-—. Poitnlne pro-te poSiljatve, ako ae po*lje denar naprej ali pa po po vre ti. ALOISSCHAUHANN PO POVZETJU STANE 30 STOTINE VEĆ. NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero g*- zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izlera srajc, imtniioT, oTratnic. zapestnic itd. - Na želio se pošiljajo uzorci- t Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnštro eementa Portland SALONA. letni prolzu odi: 10.000 unžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trsi :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 sffifl Stran IV „EDINOST" št. 246 V Imu, dne 2 septembra 1909 stalo Da trdoi pod'sgi in da mn bo orno*, gojeno T»pe*no delovati v smisla vzvišene j sokolske ideje! Bomo videli, kdo je pravi; Slovenec! Na zdar 1 Dne 26. t. m. — jugoslovanski športni dan. — Kakor je bilo že svoječasno objavljeno, priredi tokajšno kolesarsko društvo „Balkan" doa 26. t. m. zjutraj veliko cestno dirko cb progi Ljubljana—Trst, pri katerej sodeluie:o razna slov. in hrvatska kol. društva. Ni clju (Opčina) bo sprejela dirkače društvena fanfara. Popcludne se bo vršila velika ljudika veselica v Narodnem domu pri Sr. Ivana, kjer bo proglašen izid dirke in kjer se bodo razdelile dirkačem nagrade. Pri veselici bo sodelovala Sv. Ivauska nar. godba, pevski zbor Št. Jakobške „Čitalnice* (?z pcsebne prijazncsti) in ženska podružnica C. in M. pri Sv, Itanu. Podrobni program bo objavljen v kratkem. Odbor T. k. d. „Balkan«. Kar. delav. organizacija. Velike delavske slavnosti in izleta v Ajdovščino v nedeljo, dne 5. septembra tek. leta 8 3 udeležijo razven že prijavljenih društev io korporacij : „Ljubljanska N. D. O.", -.Tržaško podporno in bralno društvo", „Čitalnica" pri Sv. Jakoba in — kakor slišimo: Podružnica N. D. O. v Gorici. * * * Nocoj, ob 8. uri zvečer sa vrši zaupni sestanek pripravljalnega odbora za Sv. Ja-kooski okraj (VI. okra?) v sobi pevskega društra „Ilirija", ulica Mocteccbi št. l5.lL * * * Za nccoj napovedani zaupni sestanek pripravljalnega odbora za II. mestni okraj (Stare maato) je preložen za prihodnji teden na dan, ki se določi. * * * Drevi, ob 8. uri se vrši redna seja odbora okrajne skupine ,Škedenj, v sobi Gospodarskega društva v Skednju. Darovi. G. Dekleva I»an je nabral nahajajoč se na dopustu v Podgradu za družbo sv. Cirila in Metoda K 5, katere so darovali: Dekleva Ivan K 1, Uković Ivaa K 2, Vovk Pran Ki 1 a Ai. t. u Čuš K 1. Denar hrani uprava lista. Ž-sleti bi bilo, da dobi g. Dekleva obilo posnemovalcev v tem oziru, Za kolo sreče, ki bo v nedeljo 5. t. m. v Narcdnem domu pri sv. Ivanu, v korist „Vrdelskega Sokola" je podaril, g. Šm d dva golobčka, g. Poniž stekleni podstavek, g. Železni k daljnogled s kcmpasom, g. Stoka dve steklenici vina, g. Bartel 3 K, g. Macbre 3 K. — Najlepša hvala gg. darovalcem. Na-daljne darove sprejema Zavod sv. Nikolaja in g. Ponikvarjeva. Vesti iz Goriške. Za slavnost v Cerknem v nedeljo dne 5. septembra 1.1. se prosi vsa ona si. društva,^ ki Še dotfdaj niso naznanila Števila členov,; ki ie >livnoiti udeleže, naj isto naznanijo takoj, k-r drugače ni gotovo, da dobi vsak udeležetec prostor na vozeh od kolodvora sv. Lucije-Tolmin in do Cerkna. 0:.a društva, ki se udeležijo z zastavo ali drugimi odznaki. nai nem to tudi takoj javijo, ker moramo to naznaniti c. kr. oki. glavarstvu v Tolminu. — lato tak o naj društvo naznani svojo udeležbo rmemu glavarstvu, v katerega okraju ima drc&tro »vuj srdež. Prijave naj se naslovijo na „Sokola" ali na „Narodno Čitalnico" v Cerkuenj. Iz Ajdovščine. — V nedeljo dne 29/8. imelo je „Društvo ?a pedporo rik.de'cevu v Ajdovščini izredni občni zbor, ih katerem e bil g. dr. Josip Msno'ć. pred.edrik N. D. C. v Tr^tu. izvoljen enog a„no ča t m < om. x Sokolska slavnost v Standrežu ki »e je vršila v nedeljo dn^ 29. t. je posebno glede udeležbe,. ki t ila naravnost oe.-cajoa. irtkosili, vse er&ko prireditve v tem leta. Vsakdo, Ldor videl to slavnost, mora priznati, da je bila to «?ra rsjlepš h slavn- -■ti, kar jih je b lo še d.> seda v goriški ckc-lici. Prtjšiji dan in v redeljo zjutraj ie radii gost dež, tako, da se je splošno mislilo, da se ta veseiic» oe bo m.gla vršiti. Vendar r9bo Le n*§ je tr-mililo in okoa 2. u'8 po-j.nuire so :e zlato solnce, t&kr>, da je b \o ikc.r- pre-^c?e. T. dvj pa jo r.a5tl;\ pnhaieti '-(h.t)f.n toliko ! ua*tva, — d bcandrež najbrže tu kv vicei t< ako množice. Vsprejem gostov «e je jz'-riii po določenem programu. Standrtž ;e bil odtt v zastavah od Hoje pa do konca vas). Udeležilo se je slavnosti več društev korporat:vno z zastavami. Slavnost se je vršila na velikem obtin»k m ttgu pred ctaro šolo. Prostor je bil ograjen 2 m. viroko tako, da je bil stičen velikanski dvorani. Na enem koncu je stal obširen oder rs televsdce in godce, na nasprotni strani pa je bilo prostora za nad tisoč gledalcev. Baz p stavljeno je bilo nešteto miz in stolov, ka-t . :h posamične skupine so bile markirane z ra znovrstnimi napisi krajev za šaljivo poŠto. V poačina 11, Staudrež ',15, Solkan 2, Trst 7, Volčjadraga 26, Pred prostimi vojarni združe-, nih aokolskih društev je zapelo bralno in pev- { sko društvo Staučrt ž lepo pesen „Podajmo si i reke Sokoliu- Nato je izvajalo proste vaje ped rpret-! nim vodatvom br. Kranjca 61 telovadcev. Občinstvo je pozorno sled io tem vajam, in na množico domsčincv, ki so morda prvič vid-li na,top llš h Sokolov v takem impozantnem številu, je napravila telov&dba globok utiv. Z s tem je nastopilo 6 vrst Sokolov z enkratno menjavo na bradlji in dregu. Občinstvo je navdušeno pritrjevalo vsaki posamični vaji. — Javno telovadbo je zaključit Sokol iz Stacdre-ža z dvema -.skupinama na bradlji in drogu, ki sta zelo ugajale. G.edaTcev je bilo nad tisoč. Med slavnostio }d neumorno delovala šaljiva pošta. Slavnost se je iztr&ila mirno in v reda, le pri odhoda Sokolov iz telovadišča so pokazali nekateri „orli" svojo oliko s tem, da co žvižgali. Inteligenci in disciplini Sokolov je bilo pripisati, da niso izzivalce pcmeli raz zidov as katerih so stali. Kakor omenjeno je bila udeležba iz mbata in okolice taka, kakoršne nismo še videli v Standrežu. Po veselici ce je razvil prav živahen ples. Kakor čujemo, je tadi gmoten uspeh slavnosti nad vse zadovoljiv. Gospodarstvo. Dvojni oflljenčevo kisli natron bi ne smel man kati v nobeni kuhinji, kajti kakor je marsikomu znano, se strečje, koleraba, fižol itd, ako se noče zlepa skuhati, skuha mnogo prej in dobi tudi boljši ^ okus, ako se doda vodi, v kateri se kuhajo, nekoliko dvojno oglj .-kislega natrona. Ce se hoče skrhati razno zelenjavo, dene se oa pol litra vede za noževo ost, za stročje in zrnje pa na liter veda eno kavino žličko te sode. Soda odvzame prekislemu sadju tudi kislino, zato pa se prihrani precej sladkorja, ako se mu d"da sode, ko se je kuha. S sodo se o vročem in soparnem vremenu tudi prepreči, da se mleko ne »kisa. V ta namen se raztopi nekoliko sode v majhni množini vode ter zlije v zavreto mleko in pusti, da mleko zopet zavre. Ako se žcltavo maslo v taki ved*, v kateri se nahaja ta soda, prego^te in spere, postane maslo zopet okusno. Zdravu pa seda ne škcduie. ..Prim. Listnica uredništva. Gg. Antonu Sterletuia Johnu R. K1 u n u v Chuboimu, Amerika. — O vaši želji smo obvestili našo upravo, Vzrado-stiio nas je, ko smo posneli iz pisma, kakor ži?o se zanimate za d gooke v sttri domovini, s kak m veieliem cprpmljate nhfi napredek in k*ko »t« tnds v tujini obranili živo l;ub9r.eu io zvestobo do svojpga naroda. Odlašajte se vč&s»h. Da ^ts nam zdrahi! Patl7iinnic4 ali ?0SP-ca resnega značaja iiče ■ CII4.IJUIIIO l 8e za trgovino manifakture. — Obrniti se je na Inseratni oddelek Edinosti. 1478 nh«-nl#0 (mesečne ali tedenske) se prošla UUl URC voru, špecarijake in delikatesne Btroke. žeu služ e a 1. oktobrom. Ponudba na Ivo S oklić, trgo^iki pomočnik, Bled, Gorenjsko. 1488 Odda cq pri slovenski družini meblirana soba 013 z dve no a ali eno posteljo za gospode v ulici Farneto 4!, v^gal G Gatteri, Trob'c. 1492 15 do 16-leten iSde se kakor piacist. Utuull Poznati mora dobro tržaško mesto in znati italijansko. Naslov: Ins. odd. Edinosti. 3000 Nflznanja ?e sla?femu občinstvu, da se Je preselili dobroznana prodajalnlca ko on j. blaga RUDOLF :: GODNIG iz ulice Nuova v ulico S. Giacomo štv. 8. Omenjena prodajalnica je bogato založena s kavo, rlžem, testeninami, sladkorjem in suhim sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo pc-seti z obilnim obiskom, se naj topleje zahva-===== ljujem ter beležim udani ■ RUDOLF GODNIG vulgo K0MENC. Pozor 2 M. LEVI Pozor! Trst, ulica S. Giacomo Štev. 7 (Corso) Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom Ho6ete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijend Salarini Fonte della Fabra 2 j ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla cittJL di Lonci n; Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke krstnmi za otroke. PovTiniki, močne jope, koinhi in r&rnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni biigltški). Speoljaliteta: blago to- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno is elegantno po nizkih cenah. Vš&va in bogata zaEoga vsakovrstnega POHISTV Spalne in jedilne sobe na isbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št, i Telefon št. 71 Romano IV mtessumm. "f" HOTEL " ABBAZ A Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 21— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udsni J. Woschltz. ANTON SKERI mehanik, saprfseienl lsvftdeceo TRST, Carlo Goidonijev trg štev. H Zastopnik tOTarae toles in mototoles Jm" v^peijav« ln B&log& »tektrlfnih »ronfikoT, infl ln j t c * H *orov. aanofocoT, ln foziogr&foT. Haloga prlpr*T n io£!U pt*i dslavnlca sa poprfi-fl.'anjo lir. »troje*, kal«, mctokcln It. Velika zaloga prlpadfcov po tovar, cenafc, TELEFON štev. 1734.. Fotograf Anton Jerkič L"e Vo* sto 3t. 10, Gorica, Gosposka ulica St. 7. 1357 Zaloga Izgotovljenih oblek in —— manlfakturnega blaga ess MOHDO OO Preseljena Iz Barrlere št. 33 vul. aeir3stris ste;. S (Sy. Jakob) Velika izbora moških, dedkih in otročkih o-blek. Zaloga blaga za obleke po uieri. Srajce spodnje hlade, nogovice, pletenine, o^ratulVi zapeataiki, ovratnici itd. itd. t bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih In belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. Novici m Novice ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno Matteo Stoppar ::: Trst ulica S. Giacomo 111 (Corso) - Filllalka: ulica Gius. Caprin št. 9 |HM|| kjer najdete liogato in veliko izbero Konfotov ^IH bomboniere in sladičic po zmernih cenah. Vina in likerji prav dobri v bofilkah. Telefon 1464 lil: »tss no prvi ura8za revizijo prizive v davčnih zadevah Trst, ulica dell'Istituto IO, III,, B. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam Urad je skrajno zanesljiv in tajen. Odprto od 9. ure pr^p. h 1, pop. Cene zmerne. Telefon 1395 Giiis^ Waldner ■i TRST - ulica Nedia 3 - TRST ^ Zaloga jelovoga lesa » prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je t. lesa. Izbera vsakovrstnih obloženih in oatrnženlh predmetov lz hnteavega in Jalovega lesa itd. Bogata izbera obložkou. - Lopate za peharje. inHI LIHI lin „tržaško posojilnico in hranilnica" SOC Piazza della Caserma št. 2, I. n. !■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■dbbbhb Telefon 952 v lastni hiši I Ima na razpolago leKleno varnostno celico v . .. ....... in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so ahiambioe, ki se oddajejo strankam v najem ^ ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec ,, 6 j* Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 4S centimetrov globoke. — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puši :e m katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in naju9Pe^neji način r avajajo štediti svojo deco H - vsBman- —-^ Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. NOVO POGREBNO z bogato opre: »za Copso št. 49 (Piazza «&aoidoni) vsakovrstni pogreb. ~ in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. M ... 7