I «lis ‘ a vili i na i Te-inski hinj-i Sapo- >vje igi kvi- kcij. en} liški bile dla- /effl jro- :ini. ivili ire- xlo or- % na i Ul q- h- ET-]^!H:-i:«Bina >Q dolenjski ust tn EE0E223ESi CHEEC33 E222E2EH3 ŽIVAHEN KULTURNI PRAZNIK “^EVJE — kulturni praznik so v br^VJUuPrJ,pra)'ili h0«31 Program. 8. februarja bodo ob 17. uri odprli v Likov-", m ^'onu razstavo del akademske slikarke Marjance Kraigher. Tudi letos bo moskl pevski zbor pel po koliskih vaseh. Knjižnica in Pokrajinski muzej bosta imela dan odprtih vrat. Martin Lumbar in Lado Jakša bosta imela koncert, na katerem bosta predstavila raz-ncne instrumente. Kino Jadran bo organi-tral filmsko gledališče, v katerem bo predstavi domače filme Hudodelci, Polet-J v školjki in Cisto pravi gusar. Na programu prireditev so še: literarni večer mladih ustvaijalcev iz vse Jugoslavije, mesec knjige prodajalne DZS, nastop Silvestra Mihelčiča in Ivana Bana itd. Srednja sola in osnovna šola pripravljata svoje Prireditve, namenjene tudi staršem. ZKO no 10. februarja organizirala dve predstavi Mladinskega gledališča iz Ljubljane za kočevske mladince, na sporedu bodo »1'erzani«. Poleg naštetega bo še prome-adm koncert kočevske godbe. v DRUŽBI MLADIH KULTURNIKOV ČRNOMELJ — Tukajšnja občinska mladinska organizacija in kulturna skupnost pripravljata ob kulturnem prazniku prireditev z naslovom »V ruzbi poeta«, na kateri se bodo predsta-tli mladi umetniki iz vse Bele krajine, •a osrednja kulturna prireditev v čr-nomatjslci občini bo v sredo, 8. februar-Ja> v kulturnem domu. Ob 18,30 bo v razstavnem prostoru ■otografska razstava Zareta Žbogarja iz emiča, pol ure pozneje pa v dvorani uteramo-glasbeni del prireditve. Učenci pednje šole Edvarda Kardelja bodo Predstavili dela Janija Bevka in Dušana “bcaja, pesnikov iz Metlike ter Črno-maijcev Tomaža Skrbinška, Petra Šuice Boštjana Švajgerja. Za glasbeno ^Premljavo bosta poskrbela pianist An-urej Kunič in kitarist Anton Črnugelj. p,"0. bosta pripravila Robi Lozar in rane Portun. Gosta večera bosta glas-Beh \, ° Jakša in m°šk> pevski zbor Žim Prireditvi bodo podelili tudi rivr. ^eva Priznanja, po koncu pri-lavcev6 Ea k° srečanJe kulturnih de- V Kočevju prva ocena nezadovoljstva izredne seje izvršnega sveta KOČEVJE — Na izredni razširjeni seji občinskega izvršnega sveta Kočevje, ki je bila 30. januarja, so razpravljali o štrajkih v zadnjem obdobju in drugih oblikah nezadovoljstva, s katerimi so člani več kočevskih kolektivov zahtevali občutno višje plače in s temi zahtevami delno tudi uspeli. Val nezadovoljstva se je začel s štrajkom v Itasu, kije bil decembra, uspeh tega štrajka pa je opogumil tudi druge kolektive. Nezadovojstvu je botroval padec življenjskega standarda in zadnje podražitve, pa tudi dejstvo, da osebni dohodki v kočevski občini zaostajajo za okoli 15 odstotkov za republiškim povprečjem. Ugotovljeno je bilo, da so v nekaterih podjetjih, kjer je prišlo do nezadovoljstva, že prej pripravili vse za povišanje plač, a tega niso pravočasno sporočili delavcem. Drugod je prišlo do nezadovoljstva prav zato, ker so delavci zvedeli za odločitve o povišanju osebnih dohodkov, pa s povišanjem niso bili zadovoljni. Razprave o nezadovoljstvu še trajajo po političnih organizacijah in drugod, o čemer bomo še poročali. J. P. Januar osušil dolenjske vodnjake Komunala in gasilci dovažajo vodo v oddaljena naselja — Vode manjka za gos-___podinjstvo in za živino — Tako suhega januarja že dolgo ne pomnijo NOVO MESTO — Januar v naših krajih nikoli ni imel izdatnih padavin, toda letos je nenavadno suhi prvi mesec v letu, namesto da bi kaj dodal, izpil še tiste rezerve, ki so se v prejšnjih mesecih nabrale v vodnjakih hribovskih vasi, ki še niso priključene na komunalni vodovod. »Razmere še niso kritične, čeprav kmalu treba varčevanju. ponekod vode že močno primanjkuje,« pravi direktor novomeške Komunale Alojz Ucman. »Trenutno jih obvladujemo z dovažanjem vode s cisternami v približno štirideset ogroženih vasi in zaselkov, na obrobju Gorjancev, Trške gore. Brezove Rebri in v suhokranjske vasi, ki še nimajo vodovoda. S cisterno polnimo tudi vodni rezervoar v Vrhpolju, kjer je vir že presahnil, oskrbujemo pa tudi odlagališče v Leskovcu. Poudariti moram, da bi bilo stanje zares kritično v primeru, če se ne bi v zadnjih letih tako resno lotevali iskanja dodatnih SONJA LOKAR V SEVNICI SEVNICA — Izvršna sekretarka predsedstva CK ZK Slovenije Sonja Lokar se je na povabilo sevniškega občinskega komiteja ZK prejšnji četrtek mudila v Sevnici. Najprej sije ogledala delo v Metalni, tovarni lahkih konstrukcij v Krmelju, zatem pa je v Sevnici govorila o aktualnih političnih razmerah v Jugoslaviji. Odgovorila je tudi na številna vprašanja komunistov in drugih vabljenih na dobro obiskan zbor, zlasti o političnem pluralizmu in o kosanju dveh pogledov na razvoj v Jugoslaviji, o tako imenovanem slovenskem in srbskem modelu. -—.iSBlSMiSf PRIŠLA JE DRAGOCENOST Večina podgorskih vodnjakov se je že osušila. Šofer Komunale Dušan Povše in njegova cisterna delata tako rekoč brez prestanka. Franc Per iz Velikega Cerovca seje tokrat globoko oddahnil, saj bo 6.000 litrov sveže vode, kolikor jih cisterna pripelje, zadostovalo nekaj časa za gospodinjstvo in za tri glave govedi v hlevu. (Foto: T. Jakše) Most z enega na drugi breg Dr. Dimitrij Rupel: »Politični pluralizem mora postati naravna oblika političnega _____življenja« — SDZ bo skušala sodelovati pri pisanju nove ustave NOVO MESTO — »Slovenska demokatrična zveza ponuja prostor za izražanje političnih interesov mnogih Slovencev. Treba je zgraditi most od izrednega k normalnemu stanju v naši družbi. Ne zato, da bi po njem pohajkovali, ampak zato, da bi vodil z enega na drugi breg,« je dejal dr. Dimitrij Rupel, predsednik IO Slovenske demokratične zveze, v sredo, 25. januarja, na zelo obiskani svobodni tribuni v Novem mestu. Tribuno sta pripravila OK ZSM Novo mesto ter tukajšnje društvo sociologov in politologov, vodil pa jo je novinar A. Bartelj. Po Ruplu je politični pluralizem naravna oblika političnega življenja, kar Luč, ki naj večno sveti V sredo, 8. februarja, bo natanko stoštirideset let, odkar je v Kranju, komaj dva meseca več kot devetinštirideset let star, vzel poslednje slovo od lega sveta dr. France Prešeren, Ribičev gospod z Vrbe. Skoraj nikakršnega premoženja ni zapustil samo nekaj kosov pohištva, dvoje ali troje ponošenih oblek, škornje, srebrno žepno uro in nekaj denarja. Zelo malo za uspešnega in priljubljenega advokata kar je Prešeren vsekakor bil zato si s to dediščino nihče ni kaj prida opomogel Veliko vrednejših stvarije, ko je bil Prešeren še živ, končalo v ognju Menda se je Prešeren po nasvetu kaplana Dagarina tik pred smrtjo znebil vseh knjig in tistih svojih pesmi ki so bile sprte s takratno moralo. Koliko vsega so uničili plameni bo za vselej skrivnost in nenadomestljiva izguba saj ne bomo mogli nikoli dognati kako velikje bil v resnici Prešernov pesniški genij. A že to, kar je ohranjenega kar nam je pesnik izročil ga postavlja na tako visoko mesto našega pamasa da bo še dolgo nedosegljivo. Pa ne samo zato, ker je pesnik še vedno nenadkriljiv po izpovedni moči kot umetnik, ampak tudi in predvsem zato, ker je s svojo poezijo povedal o človeku, družbi kulturi, umetnosti zgodovini in politiki več kol vsi Slovenci pred njim in vsi za njim, do današnjega dne. Njegova poezija njegova prodorna pesniška misel je bila in ostaja luč, ki je svetila in sveti v najtežjih trenutkih za ohranjanje in potrjevanje naše slovenske samobitnosti in legitimnosti Svetila je v usodnih dneh naše narodne preizkušnje, >’ uporu in obrambi slovenskega človeka ga opogumljala in hrabrih njegovega duha da ni klonil Spomnimo se samo Prešernove Zdravljice, ki jo danes prepevamo svečano kot himno! Ko si s pesnikom spet želimo: naj »rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed ho mejak!« Dan Prešernove smrti je praznik slovenske kulture. Praznujmo vsi saj menda še vedno velja da se ohranjamo in vedno znova dokazujemo predvsem s svojo kulturo! 1. ZORAN zadnje čase priznavata tudi SZDL in ZK Slovenije. Slovenska demokratična zveza (SDZ) se trudi izdelati slovenski nacionalni program, slovenske interese naj bi določila predvsem nova slovenska ustava. SDZ bo skušala sodelovati tako pri pripravi nove slovenske ustave kot pri popravkih sedanje. Eno temeljnih vprašanj je, kakšne bodo volitve leta 1990, če ne bo do takrat kaj novega, se lahko vsi umaknemo, je dejal Rupel. Glede jugoslovanske ustave je predsednik IO SDZ menil, da je treba najprej napisati nacionalne in šele nato zvezno ustavo. Ne vemo namreč, kaj je dobro za druge republike in njihove ljudi. Zvezna ustava bi morala biti seznam točk, s katerimi se vsi strinjamo. O čemer se ne bi sporazumeli, bi določil vsak zase. O SZDL je Rupel dejal, da v normalnih pogojih političnega pluralizma ne bi bila potrebna. SDZ bo skušala postati enakopraven član SZDL, poleg Kmečke zveze in še koga. Treba pa bo spremeniti njen statut, kije bil sprejet v politično slabem času. V njem je nedvoumno formulirana vodilna vloga partije. kije osnova za usklajevanje celo v primeru nesoglasij. Po Ruplovem mnenju se SZDL tudi preveč ukvarja s kadrovsko politiko in državnimi funkcijami. Slovenska demokratična zveza je gibanje za ustanovitev nacionalnega parlamenta, ki bi izražal interese vseh Slovencev. V Sloveniji trenutno ni možnosti za delovanje političnih strank, čeprav so argumenti zoper večstrankarski sistem zelo šibki. Slovenska ZK se spreminja v korist pobud civilne družbe, Rupel je celo izjavil, da je izrekanje za pluralizem določena obremenitev za liberalno strujo v ZK Slovenije. So demokratične zveze mogoče tudi v drugih jugoslovanskih zveznih enotah'? Gotovo so, vendar je glede na razlike med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi težko pričakovati, da bi se njihovi programi identično pokrivali. Nekakšno nadnacionalno jugoslovansko upravno telo demokratičnih zvez torej po mnenju dr. Dimitrija Rupla ne pride v poštev, zanesljivo pa je mogoče sodelovanje pri posameznih projektih. Pristopno izjavo SDZ je doslej podpisalo več kot 2.000 ljudi, med njimi so razumniki, kmetje, študentje, upokojenci, verniki in neverniki ter tudi nekaj komunistov. M Bauer »ZA« V VELIKEM TRNU VELIKI TRN —- Krajani krajevne skupnosti Veliki T m so na referendumu o uvedbi samoprispevka, ki je bil 15. januarja, glasovali za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referenduma se je udeležilo 98,3 odst. krajanov, »za« je glasovalo 71,9 odst., »proti« pa 23,7 odst. krajanov. Denar iz samoprispevka bodo v tej krajevni skupnosti porabili za gradnjo mrliške vežice, za zaporno asfaltno plast na cestah in za rekonstrukcije dovoznih poti v vaseh. £ I V drugi polovici ledna se bo nadaljevalo suho in dokaj toplo razmišljati o skrajnem T. JAKŠE globinskih virov pitne vode. Sedaj se nam novopridobljene količine še kako poznajo.« V novomeški občini vsaj občasno prevažajo vodo kar z osmimi cisternami. Tako rekoč neprestano, tudi po šestnajst ur in več, je na terenu cisterna Komunale, ki naenkrat pripelje 6 m3 vode, stalno pa prevažata vodo tudi dve • Na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani smo zvedeli, daje v letošnjem januarju v Novem mestu bilo vseh padavin, vključno z rosenjem iz megle, le 1,8 mm, medtem ko je dolgoletno poprečje za ta mesec, ki tudi sicer s padavinami ni ravno bogat, 61,7 mm. Za primerjavo naj povemo, daje dolgoletno letno poprečje padavin v Novem mestu 1.144 mm. nekoliko manjši cisterni poklicnih gasilcev iz Novega mesta, katerim občasno pomaga še pet cistern prostovoljnih gasilskih društev iz okolice. Dovolj zgovoren je že podatek, da so gasilci do prejšnjega četrtka samo v letošnjem januarju speljali 488 cistern, medtem ko so jih celo lansko leto vsega skupaj 1453, komunala pa je letos do prejšnjega četrtka opravila že 213 voženj z lastno cisterno. Podobno kot v novomeški občini je tudi v drugih krajih na Dolenjskem in v Beli krajini. Nikjer ni stanje še tako kritično, da bi voda iz javne napeljave ne pritekla, če pa se bo sedanje sušno obdobje nadaljevalo — vremenske napovedi tega žal še niso zanikale — pa bo DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE SEVNICA — Glede na to, da sta občinski enoti Vodovod in Odvoz smeti sevniške Komunale zaključili poslovno leto z izgubo in da izredno naraščajo vhodni stroški, predvsem energija in gorivo, je komunala predlagala občinskemu komiteju za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve povečanje cen komunalnih storitev, in sicer: vodarine za 83 odstotkov, kanalščine za 77, odvoz smeti in odpadkov za 76 odstotkov. Sevniški občinski izvršni svet je sklenil, da dovoli le podražitev teh treh komunalnih storitev do polovice predlagane višine. RAZSTAVA O PREŠERNOVIH NAGRAJENCIH ZA LITERATURO ČRNOMELJ — V sredo, 8. februarja, bodo ob 13. uri v tukajšnji ljudski knjižnici odprli razstavo del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so za svoje delo prejeli Prešernovo nagrado ali nagrado Prešernovega sklada. Za to priložnost je črnomaljski knjižnici precej knjižnega gradiva posodila Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. Uvodno besedo na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 28. februarja, bo imela upravnica knjižnice Lea Grabrijan, kulturni program pa bodo izvedli učenci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja. S to prireditvijo bodo počastili slovenski kulturni in črnomaljski občinski praznik. VERDUN SE PREDSTAVI NOVO MESTO — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v sredo, 8. februarja ob 18. uri, v galeriji Dolenjskega muzeja otvoritev razstave Arheološke raziskave antičnega grobišča Verdun pri Stopičah, ki jo je pripravil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razstava bo odprta do 24. februarja. Slovenita Za nadarjene še manjka denarja Seja MS SZDL - Bo turistična taksa ostala v občinski blagajni? NOVO MESTO — Za dolenjski turizem moramo narediti usklajen dolgoročen razvojni načrt, in sicer je treba razvojno strategijo določiti v okviru načrtov o tem, ki že obstajajo. Nalogo morajo pomagati speljati do konca občinske konference SZDL v regiji. Pri tem nam je potrebna dolenjska turistična zveza in vrsta krajevnih turističnih društev, potrebujemo pa tudi občinske turistične zveze. To so med drugim sklenili na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko pri (ponovnem) iskanju recepta za ozdravitev močno upehane dolenjske turistične dejavnosti. Medobčinski svet je priporočil »vsebinsko, kadrovsko in finančno konsolidacijo dolenjske turistične zveze«, pri tem pa poiskal eno od poti do nje s svojim stališčem, naj bi Dolenjsko začasno oprostili plačevanja turistične takse v republiško blagajno. Kajti zdaj turistično nerazviti del Slovenije, kot je menil Milan Jakopin iz Novega mesta, s plačevanjem takse v skupno blagajno podpira turistično razviti slovenski del. Da dolenjski turizem zaostaja, so tega krivi tudi njegovi nosilci, ki npr. ne izkoristijo niti propagandnih možnosti zase prek ustreznih služb medobčinske gospodarske zbornice. V bodoče naj bi, po priporočilu na ponedeljkovi seji, no- Moja dežela. BERFTE DANES! na 2. strani: • Nemočni pred državno samovoljo na 4. strani: • Nezadovoljstvo v Pionirjevem tozdu v Zagrebu na 8. strani: • Mnogi so opeharjeni na 10. strani: • Kjer je Zeusu tekla zibka na 11. strani: • Je v loncu res človeško meso? na 12. strani: • Sušica žrtev suše in odplak na 14. strani: • »Elektrošok ni tako huda stvar« na 20. strani: • Tuji kapital razvija Mokrice • Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je na seji 30. januarja sprejel izjavo v zvezi s sedanjimi gospodarskimi in političnimi razmerami, ki jo je posredoval tudi republiški konferenci SZDL. V izjavi svet izraža skrb nad dogajanjem v Jugoslaviji in podpira sedanje skrvensko politično vodstvo pri njegovih zahtevah za uvajan-je tržnega gospodarstva in demokratizacijo političnega življenja ter spoštovanje avnojskih načel skupnega življe-nja v Jugoslaviji. silci turizma propagirali svoje usluge bolj tudi prek dolenjske turistične zveze, seveda ne zastonj. O dolenjski turistični zvezi je sicer dejal Alojz Serini, da lani ni delala, kot bi morala. Okvirno je predstavil osnutek delovnega načrta zveze, ki naj bi ga po razpravah po občinah do konca fe-bruaija dopolnili. Posebno točko so na seji namenili dejavnosti kluba za nadarjene učence Novo mesto. Pri tem so razpravljalci vrsto težav kluba spravili na skupni imenovalec pomanjkanje denaija, pri čemer je bil Lado Brulc »presenečen, da o teh problemih toliko razpravljamo. Smatrali smo, da denar ne bo problem«. Medobčinski svet je podprl in pohvalil klub, ki naj bi sposobnejšim osnovnošolcem in srednješolcem pomagal do več znanja. Svet je poudaril, da je v skrbi za nadarjene Dolenjska ta hip korak pred Slovenijo. Udeleženci so menili, naj bi poiskali denar za izvedbo dodatnih oblik izobraževanja nadarjenih na občinskih izobraževalnih skupnostih — klub je organiziran regijsko — in v delovnih organizacijah, ki bi dale štipendije. Slednje bi tudi pomagalo zadržati kadre v pokrajini. L. M vreme« »AVTO CESTA« NA GORJANCIH — Po trasi nekdanje gorjanske gozdm steze od Krčev nad Pendirjevko proti Polomu so lani zasekali kakšnih šest mr trov široko »avto cesto«, ki se kot rana po slemenu Gorjancev vleče do smučišča nad Javorovico. Glede na izredno strme klance bi težko verjeli, da jt bil ta grobi poseg potreben zato, da bodo lahko gozdarji s kamioni vozili les' tega dela Gorjancev. Ljudje, ki bolje poznajo zakulisne igre okoli v tajnost načrtovanega gorjanskega velesmučišča, trdijo, naj bi bila nova gorjansks »komunikacija« pravzaprav pot za ratrak od javoroviškega do bodočega gor janskega smučišča. (Foto: A. Bartelj) f Imamo skupno prihodnost? Jugoslavija je razdeljena na pristale Slobodana Miloševiča in Stipeta Šu varja. Prvi dan 20. seje CK ZKJ ni pokazal, da bi bilo tudi v prihodnje kaj drugače, glavni in pomožni nosilci obeh frakcij v jugoslovanski Zvezi komunistov so namreč (sicer brez vpitja in žaljivk) ostali nepremakljivo na svojih okopih. Čeprav je v Jugoslaviji težko biti prerok, je vendarle mogoče brez večjega tveganja reči, da omenjena seja ne bo čudotvorna, gre predvsem za merjenje sil in preštevanje pristašev. Kot da bi se vsi bali posledic, ki bijih s seboj prineslo razščiščenje nasprotij v nekoč tako monolitni Partiji. Sicer pa poglejmo, kakšni so verjetni glavni scenariji razrešitve jugoslovanskih razprtij. Popolnoma brez upa zmage je hipoteza, da bi Miloševičev »blitz-kneg« kakorkoli ustavili, da bi torej umirili sile, ki želijo to državo narediti po okusu samo enega naroda, samo ene federalne enote, samo enega firerja. Kaže, da preostanek Jugoslavije v tem trenutku ne premore moči, odločnosti in hrabrosti, ki bi spodnesle ali vsaj onemogočile ljudi, za katere lahko rečemo, da ne bodo državi prinesli nič drugega kot še večje spore ter intelektualno in gospodarsko zaostalost. Nekoliko manj pravljična je verjetnost, da si bodo pristaši unitarne- ga populizma in demokratičnega pluralizma na seji povedali, kaj si mislijo eden o drugem, nato pa bo, ker se zanesljivo ne bodo mogli sporazumeti, relativno hitro prišlo do razkola Jugoslavije. Sami sebi bi uresničili nekakšno Jalto, polovica države bi bila pod prevlado Srbije, drugo polovico pa bi tvorila unija Slovenije in Hrvaške. Tuji opazovalci so to državo celo že krstili, imenovala naj bi se Crovenia (Kro-venija), kar je kombinacija za besedi Croatia in Slovenija. Vmes naj bi bila železna zavesa, tako kot v najboljših Stalinovih časih. Tretji, že v začetku tega pisanja nakazani scenarij je najbolj verjeten. Sprti jugoslovanski komunisti naj bi se, čeprav neradi, na silo mlačno pomirili Podobno kot na znameniti 17. seji. Razmerje sil pa bo drugačno, Miloševičevim oprodam nebo treba več kazati s prstom na nenačelno koalicijo, saj se je ne boje več, mic po mic so v siloviti ofenzivi po 17. seji dobili na glas Črno goro, t i goro, potihem pa tudi Makedonijo, kjer lahko oblastniki zadrže svoje majave položaje le s pomočjo trde centralne oblasti, kar beograjska gotovo bo. Ta nasilna in mlačna pomiritev seveda ne more biti dolgotrajna Vse je odvisno od tega, ali je Srbija že v mejah, ki sijih je zaželela, ali pa misli še naprej izvažati revolucijo. Naslednji dragulj v njeni kroni bi bila gotovo Bosna in Hercegovina, ki pa kljub srbskemu življu najbrž ne bi popustila tako zlahka Bosenski Muslimani namreč še pomnijo čase, ko še niso bili narod, ampak samo neopredeljeni, seveda pisano z malo začetnico. Kdor bi karkoli počel v BiH, mora računati tudi na reakcijo in čustva tamkajšnjih Hrvatov. Iz Beograda je mogoče konec koncev vznemiriti tudi Hrvaško, taki poskusi so že bili, glavni Miloševičev adut je domnevna ogroženost Srbo v v tej republiki. Ko bi Srbija dobila, kar je želela, bi začel veljati scenarij številka 2, torej jugoslovanska varianta Jalte, razdelitev države na unitaristični jug in severno konfederacijo. Ni mogoče povsem izključiti tudi pomožne razrešitve, ko bi Jugoslavijo skupaj obdržala JLA oziroma generali, ki bi nastopili v imenu preprečitve razpada državne — svetinje. Kakšna, kako trdna in dolgotrajna bi bila taka Jugoslavija, je mogoče uganiti v prvem poskusu. Če nočemo razpada Jugoslavije, če ne želimo (kot je reke! Milan Kučan), da bo parole na ulicah kmalu zamenjalo orožje, če ne pristanemo v nadaljevanje tihega prevrata, je treba ustaviti Slobodana Miloševiča in njegove pristaše. Če se to ne bo zgodilo, bo tako imenovana druga Jugoslavija vzela slovo. Veliko jih je, ki za njo ne bi jokali Eno od vprašanj je namreč, ali si Miloševiča želimo ustaviti, saj je konec koncev on listi spiritus agens, ki bo posredno ali neposredno določneje začrtal nejasni) državno podobo lega deta Evrope in Balkana. M. BAUER Nemočni pred državno samovoljo Igor Bavčar na javni tribuni v Metliki METLIKA — Polna dvorana tukajšnjega kulturnega doma in številna zanimiva, tehtna, včasih tudi provokativna vprašanja so dokazala, da zanimanje za delo odbora za varstvo človekovih pravic tudi po skoraj osmih mesecih od ustanovitve ne pojenjuje. Ko je Igor Bavčar, gost javne tribune, govoril o demokraciji, je dejal, da naša družba z njo nima velikih izkušenj. Ljudje, ki odločajo v naši državi tako rekoč o vsem, niso navajeni delati v sklopu demokracije, niso navajeni biti podvrženi kritiki javnosti. »Prav proti temu, čemur pri nas pravimo demokracija, je bil uperjen ljubljanski proces, v katerem seje pokazalo, da je usmerjen proti tistemu delu slovenske politike, kije hotela vpeljati več demokratičnosti,« je povedal Bavčar. »Ta proces je tudi razkril, da živimo v deželi, kjer lahko vojaški aparat posega v civilno življenje, Slovenija kot država pa nima pravice na • O najnovejših dogajanjih v zvezi z raziskovanjem ozadja ljubljanskega procesa ter predvsem o podpori, ki jo je dal Janez Stanovnik vodji RSNZ Tomažu Ertlu, je Bavčar dejal, daje zanj nerazumljiva. »Stanovnik je dal Ertlu bianco menico za nekaj, kar mora komisija pri republiški skupščini šele ugotoviti. Stanovanikova izjava o tem, da da za Ertla v ogenj svojo desnico, je nespametna. Dejansko je svojo roko tudi že porinil v ogenj, kajti če bo šel Ertl, bo najbrž moral oditi tudi tisti, ki je zanj jamčil.« Delavec Emone kot podjetnik Uresničiti želijo zamisel, po kateri bo delavec kot delničar pomagal zbrati precej investicijskega denarja ter bil hkrati spodbujen za boljše gospodarjenje LJUBLJANA — Emone, orjaške sestavljene delovne organizacije trgovine, turizma, hotelirstva in inženiringa, ki združuje tudi naša podjetja, Emono Dolenjko, Emono Posavje, Terme Čatež in Ribarstvo na Dvoru, ni treba na novo predstavljati. V njej dela nad 12.000 delavcev, ki so v devetih mesecih lani ustvarili nad bilijon dinarjev celotnega prihodka ter bili po količini družbenega proizvoda 5. največja trgovska hiša v Jugoslaviji. Bolj velja predstaviti nekatere nove zamisli, s katerimi so poslovodni delavci pred kratkim seznanili novinarje. drobno obdelali, ne bo administrativnih ovir in da bo sedanje svobodnejše podjetniško vzdušje trajno obveljalo. M. LEGAN Emona je zadnja leta obstala, tako kot večina kolosov, ki se ne morejo dovolj hitro prilagajati prihajajočim spremembam. Ne da se dolgo živeti od stare slave, zato si je vodstvo zastavilo ambiciozen cilj: postati podjetniško nadpovprečen in učinkovit poslovni sistem, k temu prizadevanju pa pritegniti vse svoje delavce. Nova zakona o podjetjih in tujih vlaganjih sta kljub nekaterim pomanjkljivostim dobra začetna osnova za temeljito prenovo Emone v združeno delniško podjetje, v katerem bodo s pomembnim deležem delnic vključeni Emonini delavci po zgledu akcijskih družb v industrijsko razvitih deželah. Po tej zamisli naj bi delavec puščal v Emoni 5 odstotkov letnega dohodka kot delnice in s tem sodeloval tudi pri delitvi letnega dobička. Na ta način bo Emona zbrala precej investicijskega denarja, ki ga zdaj primanjkuje, in kar je še važnejše: povečalo se bo zanimanje za dobro gospodarjenje, s tem pa tudi pripadnost hiši. Inovacijske rezerve so pri tolikš- TUDI V SEVNICI PLINOVOD • Ob koncu februarja bo tudi Emona uvedla v svojih trgovinah potrošniške kartice, s katerimi bo priznavala kupcem nekatere ugodnosti. Trgovina na debelo in drobno že sedaj zavzema 52-odst. delež v celotnem prihodku, novost pa naj bi Emonino trgovino še poživilo. SEVNICA — V sevniški občini se nadejajo, da bodo lahko enakopravno sodelovali v piinofikaciji tudi na svojem območju. Sevniški izvršni svet je obravnaval pripombe iz javne obravnave o vključitvi oskrbe s plinom v družbene plane občine in obravnaval odprto vprašanje v zvezi z izgrandjo plinovoda nem številu ljudi velikanske, z novim prijemom jih želijo izkoristiti predvsem pri izboljševanju kakovosti pri vseh Emoninih dejavnostih ter ustvarjanju elitnega imidža, kar je zlasti za turizem in hotelirstvo odločilnega pomena. Upajo, da za vse rešitve, kijih bodo po- SRECANJE JUBILANTOV BREŽICE — Komunisti, ki sejim je lani izteklo 30 in 40 let članstva v ZKS, so se na povabilo občinskega komiteja ZKS Brežice konec januarja zbrali na tovariškem srečanju v Turist hotelu. Ob tej priložnosti so jubilantom izročili spominska knjižna darila. Srečanja seje udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Slavko Soršak. najbolj ključnih področjih odločati o suverenosti slovenskih državljanov. Pri nas pa potrebujemo državo, ki bi ščitila ljudi, ne pa, da bodo ti še naprej nemočni pred državno samovoljo. T oda država ne more ščititi ljudi, če nima izdelanih pravnih načel. Teh pravil igre, ki jih je najlažje vzpostaviti z varstvom človekovih pravic, trenutno nimamo.« Na vprašanje, ali pod geslom demokracije plovemo v anarhijo, kjer je dovoljeno vse in skoraj nič, je Bavčar dejal, da v Jugoslaviji do Titove smrti nismo imeli izkušenj z demokratičnim razreševanjem določenih vprašanj. »Sele potem smo se prvič srečali s tem, da ni nikogar, ki bi s trona kot končni razsodnik odločal o razlikah in jih izglajeval. Sele sedaj so razlike prišle do izraza in je končno tudi možnost, da se o njih dogovarjamo. Prav to, da ni avtoritete, je po mojem mnenju prednost Nič kaj spodbuden ni bil Bavčarjev odgovor na vprašanje Metličanov, kaj pomeni ža Jugoslavijo, če bo ostala zunaj združene Evrope. »Naša država bo v tem primeru imela status kolonialne države v Evropi. Interes Evrope sicer je, da bi potegnila vase tudi Jugoslavijo, vendar bo cena za nas izredno velika. Poleg tega je ravno v zunanji politiki Jugoslavija že doslej veliko izgubila in v svetu nima več skoraj nobene veljave. Bojim pa se, da nam je Evropa že namenila umazano proizvodnjo, evforija po tujem kapitalu pa nam je tako zamazala oči, da ne vidimo, kaj nam hočejo podtakniti razviti. Zato toliko bolj resno jemljem Zeleni manifest dr. Dušana Pluta in opozorila ekologov nasploh.« M B.-J. ljubljansko pismo Strah pred gruntarji je preteklost Dobra rešitev je družinska kmetija brez najetih delavcev LJUBLJANA — Odkar preživljamo krizo, narašča naša »ljubezen« do zemlje. Kmetijstvo je ena naših glavnih neizkoriščenih možnosti za izhod iz krize. Vendar ne moremo mimo dejstva, daje več kot dve tretjini J ugoslavije in nad 80 odstotkov Slovenije neravninski svet, manj primeren za intenzivno in mehanizirano kmetijsko pridelavo, kije zaradi majhnih kmetij že tako manj donosna. Največja napaka naše povojne kmetijske politike je bila, ker je skušala ves čas dokazovati, da je možno tudi na majhnih gospodarstvih doseči dovolj velike dohodke, samo da se mora kmet povezovati z družbenim sektorjem. V ta namen smo razvili teorijo o socialistični kooperaciji, o proizvodnem sodelovanju z zadrugo, zadružno organizacijo, kasneje pa še teorijo o združevanju zemlje, dela in sredstev, česar ni pravzaprav nihče prav do konca razumel, čeprav smo vsi govorili o tem. Ob tako majhnih kmetijah, katerih obstoj je omogočila politika razvoja v preteklosti, je bilo pravzaprav dodatno zaposlovanje in iskanje dohodka že prava nujnost. Za kmetijo je bilo takšno dopolnjevanje dohodka zelo gospodarno, za posameznika, ki je delal na dva konca, pa nedvomno ne. Tudi z družbenega stališča to ni bilo koristno. Imamo visoke proizvodne stroške v kmetijstvu in zato tudi drage pridelke. Proizvodna sposobnost kmetij se sicer povečuje že zaradi prelivanja kapitala iz. nekmetijske proizvodnje. Vendar pa tudi to ne bi bilo mogoče, če bi pri nas veljal delavnik, kakršnega ima vsa zahodna Evropa. Dosedanje zaplotniško in škodljivo politiko (ne)razvoja kmetijstva, ki je onemogočala lastništvo večjih površin in s tem večjo pridelavo ter večji dohodek kmetije, je vodil nekakšen prastrah pred »kralji na Betajnovi«. Strah pred bogatimi gostilničarji, mesarji, kmeti, strah pred trško-vaško gospodo, ki seje pojavila ob koncu prejšnjega stoletja po slovenskih vaseh in trgih, je v proletarcih razvil odpor do gruntarjev. Namesto doslej uveljavljenega 10-hektarskega maksimuma ima družba na razpolago druge instrumente za usmerjanje razvoja. Preprečiti bo potrebno špekulacijo z zemljo. Za te namene ima družba v rokah davčno politiko, ki jo lahko uporabi tudi takrat, ko gre za neupravičeno prilaščanje rente. Sicer pa naj velja, daje potrebno vso sistemsko zakonodajo, ki kakorkoli zadeva kmetijstvo, kritično oceniti in po potrebi izpopolniti oziroma spremeniti. Oblikovati je treba rešitve, ki bodo ustrezale doseženi ravni družbenoekonomskih odnosov ter upoštevati možnosti, ki jih nudi tehnično-tehnološki napredek. V. BLATNIK Po ntybolj svežih podatkih zavoda za samoupravljanje iz Zagreba bi se štiričlanska družina v Jugoslaviji decembra 1988 komso preživela z 1,519.783 dinaiji, od teh gre 83 odstotkov za stanovanje, hrano in obleko; izdatki za hrano v tem dobrem poldrugem milijonu pomenijo 890.842 di-naijev. Življenjski minimum (v dinarjih) dec. 1987 junij 1988 december 1988 SFRJ 434.103 723.766 1,519.783 din Slovenija 532.364 892.818 1,832.463 din Hrvaška 466.101 773.802 1,615.790 din Srbija (ožja) 419.036 682.823 1,461.703 din BiH 399.304 648.877 1,442.366 din Vojvodina 423.833 680.995 1,438.800 din Makedonija 407.442 642.939 1,353.182 din Črna gora 403.136 648.996 1,329.496 din Kosovo 366.353 559.826 1,223.219 din NOVI DEVIZNI TEČAJI tečaj za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar | 5183,39 5191,18 5198,97 Avstrija šiling 100 45137,81 45205,62 45273,43 Kanada dolar 1 5005,62 5013,14 5020,66 Danska krona 100 81886.87 82009,88 82132,89 Finska marka 100 137890,18 138097,33 138304,48 Francija frank 100 93440,31 93580.68 93721,05 ZR Nemčija marka 100 318047,62 318525,41 319003,20 Grčija drahma 100 3832,90 3838.66 3844,42 Irska funt 1 8514,05 8526.84 8539,63 Italija lira 100 434,32 434.97 435,62 Japonska jen 100 4572,60 4579,47 4586,34 Kuvajt kv. dinar 1 20606.86 20637,82 20668,78 Nizozemska gulden 100 zn 1580,88 282003,89 282426,90 Norveška krona 100 87952,79 88084,92 88217,05 Portugalska escudo 100 3877,51 3883,34 3889,17 Švedska krona 100 93580,38 93720,96 93861,54 Švica frank 100 373349,49 373910,36 374471,23 V. Britanija funt 1 10432,03 10447,70 10463,37 ZDA dolar 1 5939,54 5948,46 5957,38 C Naša anketa J Plače po jugoslovansko Nemalo pikrih je že bilo slišati na račun osebnih dohodkov v Sloveniji; da so nesorazmerno visoki, da ne izvirajo samo iz dela, ampak tudi iz prikritega kolonialnega odnosa do juga države, da so tako rekoč ukradene. Ni treba posebej poudarjati, od kod prihajajo ti očitki, iz Slovenije seveda nejasen pa je tudi njihov namen: enoten delavski razred Jugoslavije naj ima enotno plačo. Ta namen se je že nekajkrat izkazal v štrajkih na jugu države, ko so štrajkajoči delavci hitro pokazali na severne kolege v isti branži in rekli: »Take plače hočemo!« Prisoten pa je tudi v razmišljanjih nekaterih uradnih oseb in funkcionarskih glav. Ne bi bilo nič čudnega, če bi ugotovili, daje bila taka težnja, morda prikrita, morda nenamerna, prisotna tudi pri oblikovanju ukrepov za omejevanje rasti osebnih dohodkov, saj se je v zadnjem letu izkazalo, da so prav v Sloveniji osebni dohodki relativno najbolj padli, kar pa ni v ničemer pogojeno z dejanskimi merili, ki kažejo delovno storilnost in akumulacijo na zaposlenega. Saj vendar ne more biti tako, da so se nekje držali črke zakona, drugje pa ne? MILENA PUHEK, delavka v črnomaljski IMV: »Pri nas so osebni dohodki vse prej kot visoki, draginja pa je veliko večja kot v ostalih republikah. Zadnja plača, ki sem jo dobila, je bila 540 tisočakov. Za ta denar bi v naših južnih republikah že štra-jkali in zahtevali 100 odst. povišanje. Umesten se mi zdi predlog nekega hrvaškega gradbenega podjetja, da bodo poviševali plače z rastjo vrednosti nemške marke. Delavci lahko dobro delajo le, če so zadovoljni s plačilom.« MARTIN PEČARIČ, pletilec v metliški Beti: »V Sloveniji delamo najbolj kvalitetno in največ od vseh republik, cene pa so najvišje. Zaradi slednjih je tudi realni padec osebnih dohodkov največji. Neumno pa se mi zdi, da toliko vlagamo v vojsko, od katere nimamo ničesar. Le kdo nas bo napadel? Ta denar bi raje namenili za razvoj kmetijstva in industrije, tako pri nas kot v drugih republikah, kjer je kvaliteta izdelkov na ničli. Tako bi imeli ljudje vsaj delo, da ne bi bili neprestano na ulicah.« SSjf. BORIS KRNC, namestnik ekspeditorja v Nami Kočevje in predsednik IO OOS: »Vzrok za te razlike je v tem, ker dajemo preveč za nerazvite. Tudi cene so v Sloveniji občutno višje. Kaže, da politiko delitve narodnega dohodka vodijo tisti z juga, naši politiki pa so preveč neodločni ali pa se dajo prepričati. Preveč imamo tudi administracije in nesposobnih na odgovornih delovnih mestih. Tudi za razne polomije in zgrešene investicije, kot so Agrokomerc, Feni itd., je šlo preveč slovenskega denarja.« LADO ROŽIČ, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah: »Ustva-rjeno vrednost sproti požira inflacija, ki je osebni dohodki ne morejo dohitevati. V številkah se plače le navidezno povečujejo. Realno znižujejo osebne dohodke tudi velike obveznosti naše republike do federacije ter obveznosti do proračunskih porabnikov v republiki in občini, kjer apetiti niso nič manjši kot v zvezi. Vse to se zgrinja na ramena posameznika.« SILVA METELKO, skldiščnik v Iskri Mokronog: »Sploh ne morem in nočem razumeti, kako se lahko pri nas dogaja, da se mora dober gospodar odpovedovati debelejšemu kosu belega kruha, ne pa tisti, ki si s vojim odnosom do dela in z dosežki včasih še črnega kruha ne zasluži. Venomer slišimo, da imamo v Sloveniji dosti boljše in bolj zdravo gospodarstvo, daje večja storilnost in sorazmerno manj izgub kot drugje v Jugoslaviji. Zakaj potem k uravnilovki?« 'P TONE ŽBOGAR, tehnični vodja v Iskri, tozd Upori, Šentjernej: »Za delo, ki ga opravi slovenski delavec, je sorazmerno še vedno premalo plačan, zlasti če pomislimo, koliko dajatev bremeni njegov dohodek, pa tudi to, da so življenjski stroški pri nas precej višji. V Jugoslaviji bi moral vsakdo živeti po svoji meri in po tem, kar sam ustvari, ne pa se zanašati na druge. Vsako drugačno razmišljanje mori iniciativo in voljo do poštenega dela.« ALOJZ OBERSTAR, Ahišnik VVO Majde Šilc v Ribnici: »Pravično bi bilo, da bi bili osebni dohodki sorazmerni z ustvarjenim dohodkom. Napačno je, če dobivajo zdravi in leni pomoč; prav pa je, če soje deležni bolni in invalidi. Seveda pa je treba vsakemu zagotoviti delo. Tudi delitev na gospodarstvo in negospodarstvo ni najbolj posrečena, saj v negospodarstvu prav tako delamo kot v gospodarstvu ali pa še celo bolj, plače pa imamo skoraj za polovico nižje.« IVAN UDOVČ, predsednik osnovne organizacije sindikata v Stillesu, Sevnica: »Meni se zdi, da so pri nas realno plače bolj padle kot v drugih republikah in obeh pokrajinah tudi zato, ker se že zdaj nekako preveč plašno odzivamo na očitke z juga, da imamo Slovenci že tako najvišje plače v Jugoslaviji in bi lahko malo počakali, da se zmanjšajo razlike. Menim, daje to nesprejemljivo, taka lažna solidarnost pa zmanjšuje delavoljnost pri nas, kjer vsaj lahko pokažemo rezultate.« ZDRAVKO KOŽAR, trgovski zastopnik Merkurja Kranj, Senovo: »Slovenske plače so, glede na storilnost in na življenjske stroške, daleč prenizke. V Sloveniji bi morala biti srednje dobra plača tri milijone dinarjev. Tako plačo pa ima le malo delavcev. Jaz moram na mesec narediti za 1,1 milijarde din prometa in za ta denar dobim le 1,3 milijona din plače, kar je glede na obseg, zahtevnost in stroške daleč premalo. Brez stimulacije ne bomo rešili gospodarstva.« Letos manj pogodbene pšenice V novomeški občini zanimanje za pridelovanje pšenice zopet upada — Ekonomsko upravičeno le intenzivno pridelovanje — Posledice letošnje suse NOVO MESTO — Vsega skupaj je letos v novomeški občini zasejanih s pšenico približno 2.200 ha ornih površin, od tega v pogodbeni pridelavi, družbeni in privatni, nekaj več kot 600 ha. Inž. Miha Krhin iz kmetijske zadruge Novo mesto pravi, da letos niso posebej nagovarjali kmetijskih pridelovalcev k pogodbenemu pridelovanju pšenice, tako kot prejšnja leta, saj to nima nobenega smisla, ampak naj bi se vsakdo odločal za takšno proizvodnjo, ki mu najbolj ustreza in se mu izplača. Zato je letos manj kooperantov, predvsem pa je treba iskati vzroke za manjše zanimanje v lanski polegi, ki je prizadela dobršen del pogodbenih površin, ter v peripetijah s cenami, kar je marsikomu vzelo pogum. Poprečna površina na pogodbenega pridelovalca je še vedno zelo majhna, le 33 arov, kar zbuja dvome glede donosnosti. Zavedati se je treba, da je ekonomsko upravičena le intenzivna proizvodnja pšenice na površinah, večjih od hektara in takrat, ko je dosežen pridelek 5 ton na hektar. V zadrugi predvidevajo, da se bo podpisovanje pogodb še nadaljevalo sedaj, ko so posamezni TZO že pričeli izplačevati stimulacijo za pogodbeno pridelavo, se pravi nadomestilo za pridelovanje v višini 260 din za pogodbeni kg in regres za same v višini 80 din za pogodbeni kilogram pšenice. Skupno naj bi z odkupom letos poleti zagotovili 2.300 ton pšenice. Pridelek bo tudi tokrat močno odvisen od vremenskih razmer. V zadrugi z zaskrbljenostjo spremljajo letošnjo milo zimo, ki je že povzročila škodo, čeprav • Z vzpostavitvijo večstrankarskega sistema ne bi izumili nič pametnega. (Marjan Rožanc) • S vet zanima predvsem to, da Jugoslavija ne bi postala krizno območje, nevarno tudi za druge, in da redno Plačuje svoje dolgove. (Dr. Ernest ' Petrič) • Perspektiva človeštva in tudi Jugoslavije ni v vratolomnih razdiranjih obstoječih državnih tvorb, ampak v novih oblikah sožitja in integracij. (Dr. Ernest Petrič) • Ne predstavljam si možnosti za normalno delo, če moram iz službe dan za dnem opazovati skoz okno, ali se je ljudstvo zbralo pod oknom in zahteva moj odstop. (Jože Školč) ZAKAJ NE POSPEŠEVALNA SLUŽBA ZA VSE? — Posnetek je z ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze za brežiško občino. Udeleženci so zahtevali, da bi bilo pospeševanje kmetijske proizvodnje poslej drugače zastavljeno. Kdor ni kooperant, je zapostavljen, čeprav tudi on proizvaja za tržišče, vendar brez posrednikov. (Foto: J. Teppev) Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli rejci naprodaj 247 do 3 mesece starih prašičev in 52 starejših. Mlajših živali so prodali 134, in to po 10.000 din po kg žive teže, in starejših 17. Slednje so plačevali po 6.500 do 7.000 din kg žive teže. \/FRF)AhAlMi j>ju& fKSre DPoGe Kmetijski nasveti Krompir se je prebudil Nobena stvar ni za vse prav. Medtem ko mila zima prinaša prihranke pri kurjavi ali vzdrževanju cest, povzroča tudi nekatere nepredvidene težave. Kmete skrbi, kako bo z prezimnimi posevki, pritožujejo pa se tudi zaradi ježav pri skladiščenju krompirja. Začelje kaliti in bojijo se, da nebo uporaben za seme. . Krompirjev gomolj je živ organizem in se odziva na razmere, v kakršnih Je uskladiščen. Kot organska snov je idealno gojišče za različne bolezni, ki °b siceršnjih fizioloških spremembah lahko močno pospešijo propadanje Pridelka. Krompir mora biti uskladiščen v hladni kleti, ki ima stalno temperaturo okrog 5 °C. Če je dlje časa shranjen pri višji temperaturi, lahko izgubi 'udi petino in več škroba, če pa je v prostoru z nad 28 °C, se celo zaduši. Dihanje krompirja pa ni odvisno samo od temperature, marveč tudi od vtažnosti zraka. Zračna vlaga naj bo čim višja, najboljša je okrog 95 odstotkov, vendar se ne sme kondenzirati, saj bi bili mokri gomolji še bolj dovzetni za gnitje ali trohnenje. Svetloba tudi pospešuje fiziološke procese v gomoljih, zato velja pravilo, da je jedilni krompir treba skladiščiti v temi. Ce željenih skladiščnih razmer ni, se pojavijo nevšečnosti, predvsem Pmzgodnje kaljenje. Kalčki močno povečujejo površino izhlapevanja in * Na vprašanje, ali bo že sedaj močno nakaljen krompir še uporaben ..* sen>e, odgovarjamo z besedami inž. Tadeja Sluge s Kmetijskega ins-'u*a Slovenije: »Le gomolji, ki so še fiziološko mladi in ki ne kažejo učnih znakov ovelosti ali kaljenja, tako da bi morali kaliče pred sadit-v'J« odstraniti, bodo pravilno posejani hitro in enakomerno kalili.« Z , rugimj besedami povedano to pomeni, da bo že zdaj močno nakaljen -[°mPir z dolgimi kaliči kaj slabo seme.__ 'ak(' dodatno izčrpujejo gomolje. Zlasti nezaželeni so pri jedilnem m za Predelavo namenjenem krompirju, zato je priporočljiva uporaba kemičnih ^redstev proti kaljenju (CIPC), ukreniti pa je treba tudi vse, kar je mogoče ohlajanje gomoljev, uravnavanje temperature, zračenje v nočnem času Pd-h da bodo skladiščne razmere čim boljše. Inž. M. L. I N N N N N N I N % Črnogleda napoved ekologa Neizbežna lakota Potratnost z zrakom, vodo in tlemi se posebno usodno zrcali v sodobni pridelavi hrane. Očarani smo nad visoko produktivnostjo visoko-vrednih sort, to je nad bogatim pridelkom, ki ga dobimo po enoti površine tal, pozabljamo pa pri tem, koliko smo v to vložili energije. Poljedelec kamene dobe (in tudi nekatera današnja indijanska plemena) je dobil iz vsake energetske enote, ki jo je vložil v obdelovanje zemlje s svojim znojem (fizično energijo), hrano, ki vsebuje 12 energetskih enot; te je rastlina pridobila iz sončne energije, torej svetlobe pri fotosintezi. Naša sodobna hrana pa vsebuje 10- do 20-krat manj energije, kot je vloženo v njeno pridelovanje. Energetsko gledano, je bilo torej poljedelstvo kamene dobe 120- do 240-krat uspešnejše od današnjega, sodobnega. Seveda ob uporabi mnogo večjih površin tal Dokler je bila energija »zastonj«, to pomeni zelo poceni, je sodobno kmetijstvo kar lepo paradiralo s svojimi uspehi, odkar pa so se začele dvigati cene nafte, se je vse obrnilo povsem drugače. Ob tem pa sodob no kmetijstvo z umetnimi gnojili, traktorji in pesticidi zelo uspešno ogroža človekovo okolje. Ne znam si predsuivljati bodoče pridelave hrane, ki bi lahko sledila potrebam naglo naraščajočega prebivalstva Zemlje. Plodnih tal bo čedalje manj, lačnih ust pa čedalje več. (Ekolog dr. Zvonimir Devide v Teleksu) je prezgodaj za vsakršne ocene, bolj pomembno pa je, da bomo letos pripravljeni na različne bolezni, ki jih zna tako milo vreme povzročiti in proti njim pravočasno ukrepali. Lanskoletno poleganje žit je bilo skoraj popolno presenečenje za kmetovalce, saj je prišlo precej pozno, ko ni bilo zaščitnih sredstev in je bilo tudi sicer pozno za ukrepanje. Zato kmetijska pospeševalna služba zlasti budno spremlja dogajanja v tem kritičnem času in se pripravlja na morebitne potrebne posege Kmetijska pospeševalna služba je letos posebej priporočala setev tudi drugih žit, predvsem ječmena in ovsa, se pravi pridelovanje beljakovinske krme, poleg tega pa uvaja poskuse tudi z mešanjem žit, tako na primer pšenice in graha, ki je prav tako beljakovinska krma, ki jo kmetovalci lahko sami zmeljejo doma in uporabljajo kot zdrob. Uvajajo tudi intenzivno setev trav in travnodeteljnih mešanic, katerih odkosi so možni že v aprilu in prav tako dajejo kvalitetno beljakovinsko krmo. T. JAKŠE VIŠJE CENE KOMUNALNIH STORITEV KRŠKO — Krški izvršni svet je potrdil višje cene komunalnih storitev, ki bodo začele veljati 1. februarja. Voda za gospodinjstva bo dražja za 87 odst., za gospodarstva 97, odst. kanalizacija za 90 oziroma za 93 odst., odvoz smeti pa za 89 oziroma za 90 odst. Cene teh storitev so sedaj usklajene v regiji in niso višje od republiškega poprečja. SMRT MED NALAGANJEM HLODOVINE VOLČJE — V ponedeljek, 30. januarja, okoli 18.30 je prišlo do hude delovne nezgode v Volčjem pri Brežicah. Skupina vaščanov, med katerimi je bil tudi 32-letni Miran Lipej iz Glogovega broda pri Brežicah, je pomagala zasebnemu avtoprevozniku Antonu Kocjanu iz Silovca pri nalaganju hrastove hlodovine. Delo so opravljali ročno, pri nalaganju zadnjega, šestega hloda pa se je ta skotalil s kesona in zbil vseh šest delavcev. Lipeju je padel na zatilje in ga tako hudo ranil, da je bil takoj mrtev, laže pa je bil poškodovan se 36-letni Anton Butkovič iz Volčjega. EN HRIBČEK! BOM KUPIL~. Ureja- Tit Doberšek Pokušnja vin V februarju bodo podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine organizirale za svoje člane pokušnjo vin lanskega pridelka. Pokušnja in ocenjevanje vin je za vinogradnike potrditev njihovega dela. Primerjava dobrote posameznih vin med sosedi in izmenjava izkušenj na prireditvah, ki jih podružnice društva vinogradnikov organizirajo kot neke vrste krajevno veselico, pa vinogradnikom služi kot napotilo za nadaljnje delo. Zato naj se tudi tisti vinogradniki, ki še niso člani društva na območju tiste podružnice, kjer imajo vinograd, ali na območju podružnice, kjer živijo, včlanijo v društvo vinogradnikov (taka so pravila društva) in se tako vključijo v koristno medsebojno primerjanje dragocenega vinskega pridelka s tem v druge dejavnosti društva. To poudarjam zaradi tega, ker vina ne more dati v oceno nihče, če ni član društva vinogradnikov ali če ni plačal članarine. Pokušnja vin je zahtevno delo Ker pri podružnicah društva vinogradnikov vina ocenjujejo v glavnem najboljši domači vinogradniki, je treba povedati, daje ocenjevanje vina zelo zahtevno delo. Glede ocen so vinogradniki zelo občutljivi. Pri slabši oceni svojega vina se bodo jezili nad pokuševalci, zlasti ko bodo na zaključni prireditvi primerjali vina med seboj in če bo sosedovo vino, ki je njegovemu podobno, boljše ocenjeno. Pri tem bo izrečena na račun ocenjevalcev marsikatera kritika, tudi krivična. Laboratorijska analiza vina izsledi v vinu posamezne kemične snovi. Osebna (senzorična) preizkušnja pa ugotavlja zbir (sintezo) vseh dišečih snovi. Kemična analiza vina služi pokuševalcu kot opora za osebno, čutilno oceno. Zato je potrebno, da pred osebno oceno vina (prav tako kot na zavodih) izmerimo vsaj alkohol posameznega vzorca. Oseba, ki ocenjevalcem streže z vzorci vina, naj bi poleg številke vzorca (ki služi anonimnosti) povedala še vrsto vina ter alkoholno stopnjo. To bo ocenjevalcem vina dragocena pomoč, čeprav doslej ni bila v navadi. Lastnosti pokuševalca Vsako umetnost doživljamo osebno. To velja tudi za umetnost ocenjevanja vina, ki naj združuje naravne in človeške lastnosti, zlasti poštenje in trezno presojo. Lastnosti vina odkriva le človek, ki ima ustrezne prirojene sposobnosti. Dober pokuševalec mora imeti odličen vid ter izostren okus in vonj. Umetnost pokušnje vina ni prirojena, pokuševalec si jo pridobi s šolanjem in prakso, v kateri se iz leta v leto izpopolnjuje. Zato ni priporočljivo prepogosto menjati že preizkušene pokuševalce (zamenjamo le manj sposobne), kar velja zlasti za pokuševalce pri številnih podružnicah društva vinogradnikov. Kdor pridobi s prakso zadostno sposobnost za ocenjevanja vina, mora skrbeti, da si to sposobnost ohrani. Zato se mora vzdržati pretiranega pitja, predvsem pa pogostega uživanja koncentriranih alkoholnih pijač. Izogiba naj se preslanih in močno začinjenih jedi, zlasti pa kajenja in drugih takih navad, ki škodujejo vidu, vonju in okusu. Pokuševalec (degustator) mora biti v vsakem oziru zdrav. Tudi pri sladkorni bolezni (pa čeprav v začetku) so občutila malo prizadeta in je tak bolnik za pokušnjo vina manj sposoben. Če je človek nerazpoložen, prehlajen ali ima druge težave, ki vplivajo na okus ali grlo, ne more dobro ocenjevati. T. D. ANA \\\N\WWVWW\ \\VWVVWWV\VVVWWVVWV\ Zrak packati res ni lepo Gozdarji in ekologi bijejo plat zvona za slovenske gozdove, ki propadajo pred našimi očmi Onesnaževanje zraka ni od včeraj. Že stari Rimljani so poznali izrek, da »zrak packati ni lepo«. Pri nas smo prve izrazite znake propadanja gozdov ugotovili 1983. leta, kisel dež pa zaznali že deset let prej. Vendar se razmere naglo slabša- * v • Kako naj razložim očetu, ki kupuje sinu avtomobil, da kupuje pravo pošast, ki bo njegovim vnukom odžr-la hrano in zrak. Avtomobil porabi namreč v letu dni toliko goriva, kot ga potrebujemo za sodobno pridelavo hrane za trideset ljudi v tem času. In če bo obdarovani sin živel recimo še petdeset let, bo njegov avtomobil »pojedel« hrane za 1.500 ljudi. To je hrana za štiričlansko družino za obdobje 376 let. (Dr. Zvonimir Devide) jo in s propadanjem slovenskih gozdov se je morala spoprijeti tudi republiška skupščina. Po podatkih gozdarjev je zdaj v naši republiki poškodovanih že 43,7 odst. vseh gozdov. Najbolj prizadeta je jelka, ki je je v Sloveniji zdrave le še 6 odstotkov, medtem ko je zdravih smrekovih gozdov še 22 odstotkov. Gozd uničuje onesnažen zrak, v katerem je vrsta najrazličnejših kemičnih snovi, ki sarhe ali v povezavi z vodo uničujejo liste, iglice, debla in korenine gozdnih rastlin. Naj- bolj škodljiv je žveplov dvokis, ki ga termoenergetski obrati pa tudi zasebna kurišča izbruhajo v ozračje več sto tisoč ton. Kako spoznamo poškodovani gozd? Propad gozda se začne s presvetlitvijo krošnje, ker se predčasno začno osipati iglice ali odpadati listi. Velikost, barva in oblika iglic ter listov postajajo nenormalne, poganjki so krajši, oblika krošnje se spreminja, deblo pa se smoli. Edini učinkoviti ukrep je izdatno zmanjšanje škodljivih snovi v ozračju. V republiških načrtih je zapisano, naj bi do leta 1990 zmanjšali oddajanje žveplovega dvokisa v ozračje za 15 odst., vendar še prav nič ne kaže, da se bo tudi zgodilo. (Savinjski občan) NOVA TRGOVINA OSILNICA — V Bosljivi loki v KS Osilnica v kočevski občini je Anica Ru-gole v ponedeljek, 30. januarja, odprla zasebno trgovino. Trgovina je v njem novi hiši. Lastnica bo dogradila še bife in skladiščne prostore. To je prva zasebna trgovina v tem delu kočevske občine. Prostori dosedanje trgovine Trgoprometa v Bosljivi loki so izpraznjeni. Krajevna skupnost Osilnica jih bo oddala v najem. Primerni so predvsem za obrt ali kakšno drugo dejavnost. Zdaj že poslušajo kmečko zvezo Tajnik Peter Malenšek o delu in načrtih belokranjske podružnice_ ČRNOMELJ, METLIKA — Podružnica Slovenske kmečke zveze (SKZ) za Belo krajino je ena prvih slovenskih podružnic, ustanovljena pa je bila v Semiču. Danes ima 35 članov s čmomaljsko-viniškega konca, 36 s semiškega območja in 58 iz metliške občine. Prav sedaj pa poteka akcija zveze za vključitev kmetov od Starega trga do Vinice. »Delo podružnice ne more biti povsem enotno za obe belokranjski občini zaradi specifičnih problemov, ki jih imajo ljudje v Črnomlju ali Metliki,« pove tajnik podružnice Peter Malenšek. »Gre predvsem za kmetijski zadrugi, ki sta različno organizirani. Črnomaljski kmetje niso zadovoljni, da so po reorganizaciji kmetijske zadruge v enovito delovno organizacijo ukinili TZO kot tozd in je sedaj samo še sektor, saj nimajo več nikakršnega vpogleda v rezultate dela,« potarna Malenšek. Poleg vrste nalog, ki so skoraj za vse podružnice enake, se bodo belokranjski kmetje potrudili tudi, da bodo dali čim več koristnih predlogov k spremembi zakona o gozdovih, po katerem bi tudi reorganizirali GG in jim vzeli monopol nad prometom z lesom. Predvsem pa je želja SKZ, da bi kmet bolj kot doslej postal lastnik svojega gozda. »Marsikaj bo SKZ morala narediti tudi na področju cenovnih nesorazmerij. Kmetijska zadruga namreč preveč izkorišča kmeta, ki pri odkupni ceni nima nikakršnega vpliva. Ko pripelje kmet živino v črnomaljsko klavnico, dobi za kilogram mesa 11.000 do 12.000 din, klavnica pa prodaja ohlajene polovice po 17.600 din. A stroški klavnice pri zakolu naj bi bili že poravnani s petim delom, torej kožo, drobovino, črevi. Pri oblikovanju teh cen bi gotovo morali SKZ pomagati tudi sveti potrošnikov,« je prepričan Peter. Sicer pa je belokranjski podružnici nekaj že uspelo. V Črnomlju sojo bili pripravljeni poslušati na občini in vnesti v skupščinska stališča predloge SKZ o kadrovski prenovi v kmetijski zadrugi. Prizadevali pa si bodo tudi, da bodo dobili delegatsko mesto v skupščini. »V Metliki podružnica še nima takšnega vpliva, zato bo potrebno tudi tam temeljiteje poprijeti za delo. Upamo, da bo naše delo bolj uspešno, ko bomo tako v črnomaljski kot metliški občini ustanovili pododbore. Sicer pa bo o vsem tem tekla beseda tudi na občnih zborih, kijih bomo v kratkem pripravili po krajevnih središčih,« pravi Malenšek. M. BEZEK-JAKŠE ZGORELA BARAKA KRŠKO — 27.'januarja ob 19.45 je prišlo do požara na leseni baraki krškega Agrokombinata v sadovnjaku ob nuklearki. V baraki, ki je docela zgorela, so delavci hranili orodje, v njej pa so tudi mali cali. Prav zato so imeli v baraki tudi peč, ki naj bi bila vzrok uničujočega ognja. Škode je za 15 milijonov din. Za širjenje medovitih rastlin Sevniški čebelarji dajejo seme facelije kmetom — Madžarska akacija? SEVNICA — V sevniškem čebelarskem društvu, ki ima okrog sto članov in približno 2.100 panjev, se zavedajo, da brez izobraževanja ne bo šlo. V ta namen prirejajo strokovna predavanja in ekskurzije, mlade čebelarje pa izobražujejo v čebelarskih krožkih v os- • Na občnem zboru sevniških čebelarjev so se zahvalili Dolenjskemu listu za pomoč pri obveščanju članov. Tako je bil zadnji odziv čebelarjev za popis stojišč čebelnjakov dober, kar bo olajšalo delo pri izdelavi pašnega katastra. Na občnem zboru sta Albert Felicijan st. in Darko Abram prejela odlikovanja Antona Janše 3. stopnje. novnih šolah Sevnica, Boštanj in Studenec. Čebelarsko društvo že nekaj let skrbi tudi za širjenje medovitih rastlin. Lani so pri Medexu nabavili 400 sadik amor-fe in sami razširili preko 200 sadik zlate rozge in več vrst dresna. Letos pa bodo še naprej širili medovite rastline v skladu z navodili pospeševalne službe Me-dexa. Vsak čebelar naj bi temu posvetil en delovni dan, pomagali pa bodo tudi mladi čebelarji. Sodelovali bodo tudi s hortikulturnim društvom, gozdarji in vodnogospodarsko skupnostjo, zlasti pri širjenju medovitih trajnic. Prav tako bodo sevniški čebelarji sejali medovite poljščine, predvsem ajdo in facelijo. Kmetom čebelarji sami dajejo seme, saj je facelija tudi dobra krmna rastlina. Letos bodo skušali čebelarji pridobiti nekaj sadik posebne sorte madžarske akacije od tvrdke Hungaro-nektar. Madžari pogozdijo letno okrog 1000 ha s to akacijo, ki ima dvakrat več me-dičenja kot navadna akacija, zato preseneča, da so Madžari prvi v Evropi po izvozu medu. P. P. IZ NkŠIH OBČIN Nezadovoljstvo v Pionirjevem tozdu v Zagrebu Zaposleni zahtevali 120-odstotno zvišanje osebnih dohodkov NOVO MESTO — Prejšnji teden so se zapletle razmere v zagrebškem gradbenem tozdu GIP Pionir Novo mesto, najmanjši Pionirjevi gradbeni temeljni organizaciji, ki šteje okrog 280 zaposlenih. Delavci so 24. januarja na zboru zahtevali 120-odstotno zvišanje osebnih dohodkov in zagrozili, da bodo prišli sicer v Novo mesto pred sedež delovne organizacije. Ponovno so se zbrali na zboru delavcev naslednji dan, v sredo ter vztrajali pri zahtevanem povišanju plač in napovedi o potovanju z avtobusi v Novo mesto. Tega dne sojih predstavniki matične delovne organizacije med drugim opozorili, da, če stavkajo, morajo delavci upoštevati stavkovna pravila. V četrtek, 26. januarja, seje v Novem mestu sestal delavski svet delovne organizacije Pionir. Sklenil je, da se bodo osebni dohodki v Pionirju s 1. januarjem povečali za 15 odst. in s 1. februarjem za nadaljnjih 15 odst., marca pa naj bi delavci prejeli nekajodstot-ni poračun. Hkrati je delavski svet sprejel sklep o uskladitvi Pionirjevih terenskih dodatkov in soglašal z določilom sindikalne liste, po katerem najnižji osebni dohodki delavcev ne smejo pasti pod 700.000 din. V Pionirjevem poslovodnem odboru v Novem mestu ob zahtevi zagrebškega tozda poudarjajo, da bi 120-odstotno povečanje osebnih dohodkov pokopalo delovno organizacijo. S tako oceno po navedbah vodstva soglašajo v vseh tozdih razen v zagrebškem. Na debelino izplačilnih kuvert hočeš nočeš vpliva družbeno omejevanje investicijskih gradenj, v takih razmerah pa hkrati vlada velika bitka za delo med gradbenimi podjetji, ki imajo skoraj vsa preveč zaposlenih. Po četrtkovem sestanku osrednjega delavskega sveta so v petek delavci Pionirjevega zagrebškega tozda spet normalno delali. L. M. VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA NOVO MESTO — Na pustni torek, 7. februarja, popoldan pripravlja Zveza prijateljev mladine skupaj z društvom Center iz Novega mesta tradicionalno otroško maškarado s sprevodom maškar. Pustovanje se bo pričelo pred osnovno šolo Grm, kjer bo na Trdinovi cesti ob 15.30 zbor vseh maškar in odhod povorke v spremstvu gasilske godbe do športne dvorane. Tubo od 16.do 18.30 rajanje ob glasbi ansambla Gu-gu. Program bosta povezovala Slavko Podboj in Majda Kušer. Organizatorje pripravil več kot 50 lepih nagrad za najbolj domiselne maske. Pokrovitelj letošnje maškarade je tovarna IMV. Zaradi povorke bo delna zapora prometa med 13.30 in 16. uro v Trdinovi ulici, na kandij-skem mostu in Cesti komandanta Staneta. Sl* IUI IMIGIIU-IVUIIUI lia pi 1IGUIICV V iiimj — bližno štiri mesece pred vsesplošn' rajanjem je jasno vsaj to, da dobrega bo manjkalo. Za vse drugo je še dov METLIČANI SO SE SVOJ ČAS HVALILI s prijaznostjo, s svežim zrakom rinhro mino vodo. Zdai tudi tena ni v . dobro pitno vodo. Zdaj tudi tega i Prijaznosti, povezane z dobro jedačo mP^ jačoje vse manj, ker ni denarja. Pim* daje onesnažena, da jo je treba pred^ ^ rabo dobro prekuhati. Tudi v zral čudne stvari, najbolj pa visi v njem •-'P hodnost te deželice med Kolpo in U janci. NOVA KNJIGA JOŽETA DULM; JA POMEMBNI BELOKRANJCI J zaenkrat na prodaj le v Belokranjski muzeju v Metliki. Pozneje jo bo verjej dobiti tudi v kioskih in v novomeški M dinski knjigi. Zanjo bo treba ods 10.000 dinarjev, bralec pa bo iz. njfD2'^ del, kdo vse je v Beli krajini pomemb-literarnem, likovnem, glasbenem, g|e°} liškem, plesnem in filmskem p°droQ% tudi to, kdo je ustvarjal v tej deželici be brez, pa ni bil Belokranjec, oziroma k vse je o tej lepi pokrajini in o njenih Iju® pisal. DOLENJSKI UST \ [Črnomaljski drobir hrvaščina v javni rabi — ''časih človeka prime, da bi pogledal na zemljevid, ali je Črnomelj sploh še v Sloveniji ali so ga morda že posvojili Hrvati. * prodajalni čevljev »Josip Kraš« sredi mesta so s plakati oznanjali, da imajo smzenje. Opravičila za to spakedranščino seveda ni, prodajalkam vprid govori le to, ® so *z nepazljivosti ali morda malomarnosti nalepile na izložbena okna Plakate, ki so jim jih poslali s sedeža delovne organizacije, ta pa je na Hrvaškem. Nekoliko drugačen občutek ima človek, . Pokliče Kovinar (sedež DO je v Ljubl-jam), ogovori pa ga človek, ki ne le, da ne zna govoriti slovensko, ampak tudi bore malo razume. Da bi predal slušalko nekomu, ki bolje obvlada uradni jezik, mu ne pride na pamet, ampak raje kar ignorantsko prekine zvezo. Tako se izogne vsem nesporazumom. PLESI IN PIJAČA — V gostišču Grad Vrnomlju so postali zelo gostoljubni, začeli so pripravljati večere evergrinov in oktejlov, ob novem letu pa so stalnim Ponudili pijačo zastonj. Iz dobro veščemh virov smo zvedeli, da nameravajo nekateri kar ob šanku pričakati nas-zaston' n°V0 *et°’ k° k° P'Ja^ zopet ,ŽENITOVANJE — Na črnomaljski občinski skupščini lovijo še zadnje dni pred pustom,^ da bi oženili njihovega us-uzbenca Jožeta Stegneta. Referent za adrovska vprašanja seje celo ponudil, da bo pomagal zbirati ženitne ponudbe. In zakaj je Črnomaljcem toliko do Stegneto-ve poroke? Pravijo, da bo njegova ohcet ?^veiJa turistična prireditev v Vinici, od koder je Jože doma, in da si bo s vojo ma-rkantnostjo gotovo prislužila turistični nagelj. To pa je tudi edini način, da Bela krajina dobi to turistično priznanje. Drobne iz Kočevja LABODJE SPET NA R1NŽI — V Jugoslaviji se položaj tako hitro menja, da zadeve komaj dohajamo. Tako tudi kočevski labodi. Najprej so bili na Rinži, nato so se preselili na rudniško jezero in komaj smo to objavili, že so se spet preselili na Rinžo. Kaže, da je bilo na ledu na jezeru zaradi počitnic in drsalcev le neko-nko preveč živahno, pa so se vrnili na Rinžo, kjer je led tanjši in ni drsalcev. SEZONA POPUSTOV — Trgovine ponujajo razno sezonsko blago z do 40 odstotki popusta. Kljub temu pa ni preve-nkega navala, ker so žepi občanov vedno bolj prazni. Zanimivo pa je, da nekaterih zelo preprostih proizvodov v naših trgovinah ne dobiš že vse povojno obdobje: na primer ženske plavalne kape kolikor toliko lepe oblike. NI NAVALA — Po prvih vesteh ni prevelikega navala za članstvo v podružnici SDZ v Kočevju. Organizatoiji pa gotovo ne bodo vrgli puške v koruzo, saj je bilo (po sliki sodeč) na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah prisotnih kakih 10 in celo na ustanovnem kongresu KP Kitajske le 12 članov. Ribniški zobotrebci PRISPEVKI ZA POGREB — Mladina Goriče vasi je zaprosila občinsko skupščino Ribnica, naj bi ji prispevala nekaj denarja za organizacijo pustnega pogreba Naceta. Lani so mladinci na podobno prošnjo dobili nekaj občinskih fičnikov, letos pa zaradi luknje v občinskem proračunu ne bo nič, pač pa so občinski možje osebno prispevali po nekaj iz svojih žepov za zagnane mlade Goričevljane. SVEČANA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU — Z igro s tem naslonom je nastopilo gledališče »Ivan Zajc« z Reke v soboto na odru doma JLA v Ribnici. Že prej je v domu JLA igral za ples ansambel Agropop. Od 6. do 15. februarja bo v domu razstava Moj prosti čas, ki jo organizirajo učenci ribniške osemletke; od 17. do 25. februarja pa razstava Boro in Ramiz.« JOHANOVA HIŠA — V Ribnici so načeli preurejati notranjost znamenite Jo-hanove hiše, v kateri so imeli donedavna začasno prebivališče Romi, zaradi česar je bilo med Ribničani precej kritike. Ni še točno določeno, kaj v hiši bo, v načelu pa bodo spodaj trgovski lokali, v nadstropju Pa stanovanja. Trebanjske iveri IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN IpF* ji Se v Maline vrača življenje? .SŽJSl Po vojni se je prebivalstvo v Malinah pod Gorjanci zdesetkalo — Prihodnost ima le še nekaj družin — V vasi ni nobenega šolarja več________________________ MALINE — Nekaj belokranjskih vasi, stisnjenih pod Gorjance, počasi, a zanesljivo umira. Mladi, ki bi držali kraje pokonci, so se že zdavnaj odselili, hiše ostajajo prazne, zapuščene. Takšna usoda je doletela tudi Maline v črnomaljski občini ter Sela in Jugoije v sosednji metliški občini. »Kaj hočemo, po hribih ostajamo le še stari,« je strnil svoje misli in misli maloštevilnih vaščanov Tone Malenšek, upokojenec, ki je kljub vsemu ostal zvest Malinam. Maline imajo danes 18 hišnih številk. Toda 8 hiš je že praznih, v nekaterih, kjer danes sicer še tli življenje, pa nimajo naslednika. V vasi živi le še 33 ljudi. V osnovno šolo ne hodi nihče. Premorejo le tri otroke, stare od 10 mesecev do treh let. »Ko sem bil pred štirimi desetletji predsednik mladinskega aktiva v kraju, je bilo 26 članov. Od teh mladincev danes v vasi živijo le še štirje, dva sta umrla, ostali pa so se odselili. Upam pa, da se bo končno začelo tudi priseljevanje,« pravi optimist Malenšek. Za Maline so bila_ usodna leta po drugi svetovni vojni. Se pred vojno in tik po njej je štela vas okrog 300 prebi- valcev. »A bili smo preveč odmaknjeni in odrinjeni. Edina zveza s svetom je bila železnica, najbližja postaja pa v Se- Tone Malenšek V Ribnici manj nezadovoljstva Zastojev pri izplačilu plač ni — Nekaj težav v SIS in obratih, katerih sedež je zunaj občine miču, do katere je bilo 2 uri hoda. Če prištejem še skoraj uro vožnje do Novega mesta, smo do dolenjske prestolnice po železnici potrebovali prav toliko časa, kot če smo jo mahnili peš po gorjanskih bližnjicah. Danes, ko so avtomobili in avtobusi, kraj ni več tako zakoten, toda ljudje se kljub temu ne vračajo,« potarna Tone ter razvitost Malin podkrepi s tem, da imajo celo telefon. V Malenškovi hiši živi kar četrtina vseh Malinčanov. Torej bi lahko rekli, da imajo prihodnost in da bodo ušli usodi, ki ni prizanesla številnim sosedom. Toda Tone, kije pospremil iz vasi že toliko vaščanov, se le nekoliko boji. »Vse se lahko obme čez noč. Danes še kmetujemo, prodajamo pšenico, krompir, grozdje, mleko, meso, a če bo politika še naprej tako nenaklonjena kmetom, bodo mladi tudi na naši kmetiji pustili zemljo in številne stroje ter raje hodili le še v službo,« ne skriva bojazni za prihodnost domačije Malenšek. M. BEZEK-JAKŠE RIBNICA — V ribniški občini ni bilo štrajkov in drugih večjih zapletov, ki so značilni v ponovoletnem obdobju za sosednjo kočevsko občino. Nekoliko bolj napeto je bilo le na napovedanem sestanku v tozdu GG Jelenov žleb, kar je bilo povezano z zapleti pri kočevskih gozdarjih, šlo pa je tudi za osebne dohodke. V gospodarstvu ribniške občine izplačevanje osebnih dohodkov še vedno poteka v redu. Nekaj težav zaradi izplačil na že utečene datume pa je pri družbenih dejavnostih. Večje firme v ribniški občini so namreč prešle na izplačevanje osebnih dohodkov v dveh delih, zaradi česar prihaja do kasnitve pri vplačevanju prispevkov za SIS in s ČRNOMALJSKE POBUDE Črnomelj — Na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL Črnomelj so med drugim oblikovali tudi sugestije, pobude in predloge za program dela republiške konference Socialistične zveze. Črnomaljci so se predvsem zavzeli za vprašanja ekologije, vprašanje sistema volilne zakonodaje, političnega pluralizma, kjer so zahtevali, naj čimprej sestavijo pravila igre, prenovo SZDL in političnost te organizacije. TUDI »SOCIALNI ŠPRICERJI« X 'eh razburkanih časih za Jugovino, kakor našo državo poimenujejo ne le tisti, K' radi malo globlje pogledajo v kozarec, ‘tebanjcem zmanjkuje »socialnega kru-l'a«. Poprej je imelo to osnovno živilo še vzdevek Mikuličev kruh, ali bo Marko-'/|ščev bolj bel? Preudarni nastop manda-. rJa za sestavo nove jugoslovanske vlade ln 'udi liberalni politični in gospodarski Pogledi Anteja Markoviča so celo pivcem K>- socialnih špricerjev (ob kisli vodi so Poglavitna sestavina le-teh še cenena vina) ^vignili moralo. Pravijo, če ne bo hujšega ot to, da grozijo izredni kongresi, ni raz-g°v za paniko. Seveda, če bo dovolj Page«, tekoče hrane. VESELICE — Trebanjski gasilci že Tr I ra.2m'šljajo, kaj storiti, da bi veselica v N a-• iCni venciar'e enkrat spet uspela. y ~#<™jeso si privoščili celo znane godce, trrin°LSI v^lno honorarja izgovorili kar v n,n nemških markah, da ne bi mu-Kant1 Jo veselice, ko so dobili za plačilo v„ ,arie, izgubili preveč. Ansambel je se-v r1 Pokasiral svoje, ni pa pritegnil kaj h,,r»0stov na veselico kot kakšen malo m vaški narodnjaki. So se Trebanjci to*,ti preveč pogospodili, pa zanje ni dobra gasilska veselica? Mala Loka spet dobi graščaka Sledi Trebnje TREBNJE — V trebanjski občini so se odločili, da bodo večjo pozornost kot doslej posvečali ohranjanju in tudi obnovi objektov kulturne dediščine, ki sta jih najmočneje načela zob časa in človeška nemarnost, so pa ta izročila prednikov zgodovinsko in umetniško vredna in značilna za okolje. V občini imajo ohranjenih še osem, porušenih pa je pet grajskih objektov. Takoj pa je seveda treba povedati, da Trebanjci niso izumili nikakršnega čudežnega ključa, da bodo denarci pritekali v izdatnejših količinah, ampak so se le odločili za smelejšo potezo, da namreč te objekte ponudi pač tistim, ki imajo kaj več denarja za take naložbe. Tako naj bi ti objekti obogatili kulturno in turistično ponudbo. Jasno je namreč, da občinska stanovanjska skupnost nima denarja za temeljitejše prenove gradov Trebnje, Škrlje-vo iti Mala Loka, kjer so sicer uredili še kar dostojna bivališča za tiste z boli plitvim žepom. Že predlani se je začel zanimati za prevzem gradu Mala Loka zasebnik iz Ljubljane, nekateri z debelejšo mošnjo iz naše ožje domovine pa so se ozirali tudi za drugimi gradovi. Kar zadeva ureditev gradu in kapele na Mali Loki, je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine menil, da bi bila oddaja gradu ustrezna rešitev za njegovo ohranitev. Trebanjska vlada pa predlaga, da bi denar, pridobljen s prodajo tega gradu in kapele, namensko porabili za revitalizacijo kulturnih objektov, predvsem trebanjskega gradu. P. P. tem tudi do težav v družbenih dejavnostih. Kljub temu doslej ni prišlo do večjih zamud pri izplačevanju osebnih dohodkov v teh dejavnostih. Prihaja pa do nekaterih resnejših težav v podjetjih, ki imajo v ribniški občini le svoje obrate. V teh dneh (6. februarja) bo tako občinska skupščina Ljubljana-Center odločala o tem, če naj bi v Pletenini Ljubljana (okoli 1.000 zaposlenih) uvedla začasni ukrep družbenega varstva, kar bo seveda vplivalo tudi na obrat v Sodražici, kjer je 197 zaposlenih. Ukrep družbenega varstva pa je že od junija uveden v BPT Tržič, ki ima tudi obrat v Loškem potoku. Vendar s potoškim obratom ne bi smelo biti večjih težav, saj imajo dovolj dela. V obratu Saturnusa v Loškem Potoku ni težav. Splošna značilnost za dislocirane obrate pa je, da o njih šepa informiranje. J. P. O SZDL IN DEMOKRATIČNI ZVEZI ČRNOMELJ — Danes, 2. februarja, bo ob 17. uri v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine politična tribuna, na katero sta povabljena podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Viktor Žakelj ter predsednik Slovenske demokratične zveze dr. Dimitrij Rupel. Vabljeni vsi, kijih zanimajo politični pluralizem, nova družbena gibanja v Sloveniji in še kaj. V Ribnici kupili zanje bi- valne kontejnerje RIBNICA — V ribniški občini se j» del Romov že civiliziral, naselil v stalna bivališča in se preživlja s svojim delom. Zdaj skušajo rešiti stalno naselitev (v stanovanjskih kontejneijih) še zadnje štiri družine, a se rešitev močno zatika. Romov namreč nikjer nočejo za bližnje sosede. Prvi kontejner so skušali namestiti na območju Mlake v Ribnici, a so krajani to preprečili. Zato so ga začasno postavili znotraj ograje pri veterinarski postaji v Lepovčah. Ker ni ne vode, ne elektrike, ne sanitarij, je okoli kontejnerja in veterinarske postaje veliko nereda. 25. januarja je bil zaradi teh in drugih zapletov v Ribnici sestanek, na katerem so pretresli možnosti za vsaj začasno, nato pa za stalno naselitev Romov. Razprava je bila burna. Romov so se vsi otepali in predlagali, naj bi jih nastanili kar ob smetišču v Mali Gori (kjer Romi že sicer prežive večino časa in so si nekateri postavili začasne bivake) ali pa m območju ene izmed zapuščenih vasi na Kočevskem. Bilo je izrečenih še več pripomb, kritik in zahtev; tako v zvezi z delom občinskih organov, ki naj ne bi dovoljevali priseljevanja Romov v občino; socialne službe da bolj skrbe za Rome kot za kmete in druge občane; pa tudi na račun Romov, ki naj bi jih po najhujših zahtevah spravili kar za bodečo žico, se pravi v taborišče. Udeleženci sestanka so spoznali, da rešitve ne bodo našli takoj, zato so izvolili posebno komisijo, ki jo bo potrdil še izvršni svet občine, ter ji naložili, da do 15. februarja najde lokacijo za vsaj začasno ali pa stalno naselitev Romov. V komisiji so Vinko Mate, Milan Laharnar (občinska skupščina), Majda Vrh (socialna služba), Franc Prelesnik (KS), svojega predstavnika pa bo imenovala še ribniška enota JLA. J. PRIMC Slovenija *• Moja dežela. Najhuje je, ker izgubljamo vsi izvršna sekretarka P CK ZKS Sonja Lokar o »izkoriščanju« Slovenije in drugih aktualnih vprašanjih — Izhod: nestrankarski politični pluralizem_ KOČEVJE — O prenovi ZK in drugih aktualnih zadevah v Jugoslaviji je tekel pogovor na srečanju kočevskih komunistov z izvršno sekretarko P CK ZKS Sonjo Lokar 24. januarja v Kočevju. Organiziralo gaje občinsko vodstvo ZK. V svojih uvodnih besedah in odgovorih na vprašanja poslušalcev je Sonja Lokar poudarila med drugim tudi naslednje: Iz takih kriz, kot je danes v Jugoslaviji, so možne tri rešitve: propad sistema (socialna eksplozija), obnova prejšnjega sistema (realsocializem) ali pa revolucionarna preobrazba sistema, prenova ZK v smeri nestrankarskega političnega pluralizma. V današnjem trenutku potrebujemo politični pluralizem in z njim znanstveno planiranje, denar pa tudi vse sedanje in še novo znanje. Odlašanje s prenovo ZK lahko povzroči pri nas še večjo zmešnjavo, tega pa si ne bi smeli več privoščiti. Posebno zanimivo jebilo vprašanje o tem, kako slovenski narod ne odloča o porabi svojega narodnega dohodka, ampak to po načelu demokratičnega centralizma počno v Beogradu drugi in tako 8 odstotkov državljanov Jugoslavije (se pravi Slovencev), prispeva kar 22 odstotkov sredstev za zvezni proračun, naloženo mu je, da ustvari 35 odstotkov deviznega priliva Jugoslavije itd. Hkrati pa je v Sloveniji in še posebej Kočevju položaj vedno slabši. Kočevski Trikon, kjer so te dni štrajkali, je moral prispevati 2 milijardi dinaijev za nerazvite, hkrati pa si je moral izposoditi denar za plače. Sekretarka Lokarjeva je odgovorila, da ni nobenih dokazov, da bi Slovenija prispevala v jugoslovansko skupnost več, kot iz nje dobi, kar je pokazal tudi neki izračun za 4 leta in se je izkazalo, da je Slovenija dve leti več dobivala, dve leti pa več prispevala. (K temu lahko dodamo le, da je predsednik slovenskega izvršnega sveta med zadnjim obiskom v Kočevju posredoval nekoliko drugačne podatke. Op. pis.). Pou- RIBNIČANJE IN PLURALIZEM RIBNICA — Pred kratkim je imel član CK ZKS dr. Božidar Debenjak v Ribnici predavanje in razgovor o razvojnih smereh naše družbe. Zanimanje za predavanje je bilo veliko, saj je bila dvorana v Miklovi hiši popolnoma zasedena. Poslušalci so med drugim vpraševali tudi o prenovi ZK in političnem pluralizmu. Čutiti je bilo, da se Ribničanje za vse to zanimajo, vendar še ne vedo, kaj je politični in kaj strankarski pluralizem. darila pa je tudi, da so taki in tudi drugi podatki javnosti premalo znani in da zato prihaja do napačnih sklepov. Bistveno za sedanji trenutek je, da nazaduje Jugoslavija in z njo tudi Slovenija. Zato JUTRI O BOJU ZA OBLAST KOČEVJE — O političnem pluralizmu, programu boja za oblast slovenske mladinske organizacije ter o političnem vključevanju Slovenije in slovenske mladinske organizacije v Evropo bo tekla razprava jutri, 3. februarja, na okrogli mizi v mladinskem klubu Škorc v Kočevju. Razprave, ki se bo začela ob 17. uri, se bosta udeležila tudi predstavnika republiške konference ZSM Slovenije Žoran Thaler, predsednik sveta za mednarodne odnose, in Dejan Verčič, vodja centra za informiranje pri RK ZSM Slovenije. izhod iz sedanje krize ni predvsem v bratstvu in enotnosti, ampak v ekonomski uspešnosti. O sestopu ZK z oblasti je odgovorila, da so res še vedno na skoraj vseh najodgovornejših položajih v republiki in zvezi komunistov. Čas bi pa že bil. da bi položaje zasedli najsposobnejši, naj so člani ZK ali ne. O ustanavljanju novih zvez: Prostor za politično delovanje je v okviru SZDL. Nove zveze imajo lahko le programe, ki niso v nasprotju s programom SZDL in ustavo, se pravi, da na primer ni možno ustanoviti zveze, ki bi propagirala fašizem itd. Na vprašanje, če je komunist lahko član kakšne naše nove zveze, pa je bil odgovor, da lahko, če so cilji in metode zveze skladni s cilji in metodami ter programom ZK. Na vprašanje, če je res potrebna posebna organizacija ZK v JLA, pa je še posebno poudarila, daje njeno osebno mnenje tako: to ni potrebno in pripadniki JLA naj bi bili člani OO ZK na terenu, kjer delajo. J. PR.MC Potrebna je odprtost in ambicioznost Kakšna naj bi bila Socialistična zveza po prenovi_________________ ČRNOMELJ — V teh kriznih časih ni nikomur prizaneseno, tudi Socialistični zvezi ne. Znašla se je na prepihu in prav bi bilo, da bi prišla iz krize drugačna, predvsem pa boljša. In kako načrtujejo prenovo organih črnomaljske občinske konference SZDL? Največ pozornosti bodo namenili delu v krajevnih konferencah SZDL, pri tem pa dali ljudem veliko možnosti za uveljavljanje svojih interesov. Predvsem pa mora postati SZDL samostojen politični subjekt, da se bo otresla transmisij-skega odnosa oz. tega, da bi bila še naprej nekritičen potrjevalec ponujenih rešitev ter servis za uresničevanje le-teh. Kritičnost, doslednost, učinkovitost, argumentiranost, demokratični in kulturni dialog bodo poslati naše vodilo in sestavni deli političnega vsakdana«, pravi Zvone Butala, sekretar OK SZDL Črnomelj. »Seveda bomo morali Belo krajino bolj kot doslej odpreti idejam, ki prihajajo iz centrov, a hkrati omogočiti tudi prodiranje naših idej v republiko, pa najsi gre v Socialistično zvezo, republiško skupščino ali kam drugam. Zavedamo se, da samo s pretirano skromnostjo in pridnostjo ne bomo sposobni iti v korak z ostalo Slovenijo, ampak moramo belokranjski skromnosti in marljivosti dodati še dobršno mero demokratične agresivnosti. Takšna strategija, odprtost in ambicioznost zahtevajo tudi 'prenovljenega’ aktivista, torej človeka, ki bo pripravljen na demokratični dialog. To pa naj bo hkrati tudi poziv vsem tistim, ki želijo kakor koli prispevati k prenovi Socialistične zveze,« vabi Butala. M. B.-J. Zvone Butala PRESTARJI VABIJO NA PIKNIK SOLIDARNOSTI ČRNOMELJ — Črnomaljsko pustno društvo Presta tudi ob njihovem letošnjem prazniku ne bo stalo križem rok. V torek, 7. februarja, bodo ob 9. uri pripravili tradicionalno pustno oznanilo in kroniko leta, in sicer v prav za ta dan nanovo odprti gostilni Presta. Ob 15.30 pa bo povorka po mestnih ulicah, na kateri ne bo manjkalo pikrih zbadljivk. Sledil bo piknik solidarnosti pri Presti. Na pepelnično sredo bo dan žalovanja. Ob tem se bodo spomnili številnih napak, stoijenih v preteklem letu, na koncu pa bodo sežgali tistega, kije kriv vseh lumparij. Za zdravstvo kot da ni zdravila Skupni primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti Trebnje znaša za leto 1988 okrog 807 milijonov — Tokrat slab odziv ob klicu na pomoč_ TREBNJE — Razpoložljiva sredstva za družbene dejavnosti v letu 1988 so se v trebanjski občini realno celo bolj zmanjšala, kot so se zmanjšali realni osebni dohodki. Pričakovanja, da bo organizacijam družbenih dejavnosti uspe-lo zaključiti leto 1988 brez izgub, niso stvarna zaradi velikega primanjkljaja prihodkov občinske zdravstvene skupnosti. Samoupravnim interesnim skupnostim je v občini Trebnje lani nenehno primanjkovalo denarja. K težavam je veliko pripomoglo še pogosto spreminjanje intervencijske zakonodaje. Če omejitvi sredstev ne bodo sledile tudi omejitve v programih in v pravicah, bo prišlo do resnih motenj pri izvajanju programov oziroma pri poslovanju organizacij združenih dejavnosti. To seje še zlasti pokazalo v zdravstvu, kjer so 70 odstotkov prihodkov za januar porabili za poravnavo stroškov zdravstvenega varstva za preteklo leto. Povedati je treba še to. da so bili Trebanjci še leta 1986 po višini prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov v vrhu med slovenskimi občinami, po podatkih zaleto 1988 pa so zdaj že v spodnji polovici. Kot občina prejemnica soli- darnosti za denarne pomoči otrokom, za osnovno izobraževanje, socialno skrbstvo in zdravstvo, bo morala upoštevati pogoj, da za te namene prispevna stopnja v letu 1989 ne sme biti nižja od republiškega poprečja. Zdaj je skupna prispevna stopnja nižja od republiškega povprečja, in sicer po podatkih za januar — avgust 1988 za 0,44% bruto osebnih dohodkov. Povedati je treba še to, daje trebanjsko gospodarstvo in tudi drugi doslej zmeraj z razumevanjem reševalo ogromne denarne težave občinske zdravstvene skupnosti. Prispevna stopnja za to skupnost je bila visoka, med najvišjimi v Sloveniji, kar še posebej velja za leto 1986. V letu 1988 so v trebanjski občini namenili za zdravstvo 7.635.528.000 din, to je 47,7 odstotkov vseh priho- dkov za skupno porabo; višji delež republiške solidarnosti pa je vsaj nekoliko • Skupni primankljaj trebanjske občinske zdravstvene skupnosti za leto 1988 znaša 806.765.000 dinaijev. V ta primanjkljaj prihodkov je vštet tudi dolg zdravstvenim organizacijam v dolenjski regiji in zdravstvenemu domu Trebnje v višini 521 milijonov dinaijev. Občinski izvršni svet je podprl pobudo občinske zdravstvene skupnosti, ki predlaga, da naj bi vse organizacije, skupnosti in drugi uporabniki zagotovili manjkajoča sredstva za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva v višini, ki ustreza 1,3% izplačanih bruto osebnih dohodkov za leto 1988. Doslej je bil odziv organizacij izredno majhen! razbremenil bolj prazne žiro račune drugih uporabnikov. P. P II IZ NIkŠIH OBČIN itiiiit IZ NtkŠIH OBČIN G Izkupiček od koncerta za bolnišnico Glasbeniki bodo zbrali začetno vsoto za nakup medicinskih aparatov BREŽICE — »Nekdo mora začeti in dati zgled,« so dejali kapelski godbeniki, ko so se z brežiško glasbeno šolo odločili za prvi dobrodelni koncert v občini. Z njim bodo hkrati počastili slovenski kulturni praznik. Koncert napovedujejo 10. februarja v Domu JLA. Kot organizator sodeluje občinska or- • Vstopnice bodo v predprodaji pri občinski organizaciji Rdečega križa po 10 tisoč dinarjev. Interesenti jih lahko telefonično naročijo na št. 61-251. Mladi člani Rdečega križa iz osnovnih šol bodo delili letake o koncertu po mestu in krajevnih skupnostih. Letake in plakete bo natisnila kot svoj prispevek k organizaciji Papi-rkonfekcija iz sosednje krške občine. Druge stroške prireditve bodo poravnali Agraria, Slovin, Dom JLA, Slovenijales-Trgovina Ljubljana, Temeljna posavska banka in brežiški izvršni svet. ganizacija Rdečega križa, pokroviteljstvo pa je prevzela Tovarna celuloze in papirja Krško. Izkupiček od vstopnine in prostovoljnih prispevkov bodo na koncertu izročili predstavniku Splošne bolnišnice v Brežicah za nakup kompleta aparatov za pregled trebušnih organov (želodca, zgornjega dela tankega črevesja, debelega črevesa in trebušne votline). Za dva gastroskopa, kolonskop in laparoskop potrebuje bolnišnica 80 tisoč zahodno-nemških mark. Godba iz Kapel bo prihodnje leto slavila 140-letnico delovanja. Lani je na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov osvojila zlato plaketo v tretji skupini in si s tem odprla prehod v drugo kategorijo. Za godbeniki je bila to velika spodbuda. Zdaj bi se radi predstavili brežiškemu občinstvu, zato želijo, da bi bil koncert dobro obiskan. Z glasbenimi točkami bodo nastopili ta večer tudi profesoiji in učenci glasbene šole Brežice. Če bo večer uspešen, ga bodo ponovili v obnovljeni dvorani prosvetnega doma in pozneje v Krškem. Kapelska godba in brežiška glasbena šola že nekaj let uspešno sodelujeta. Šola ima v Kapelah celo oddelek za trobila. Orkester se hitro pomlajuje. Godbeniki želijo, da bi imeli ob svoji predstavitvi v občinskem središču čim-več obiskovalcev. Roman Sotler, predsednik skupščine KS Senovo Ljudje smo si vedno bližje Sprejem za duhovnike BIZELJSKO — Novoletno srečanje z duhovniki, ki ga po običaju prireja komisija za odnose z verskimi skupnostmi občine Brežice, je bilo letos na Bizeljskem. Povabljenci so se zbrali v osnovni šoli, kjer sta jim izrekla dobrodošlico ravnatelj Rok Kržan in predsednik KS Jože Mihelin. Seznanila sta jih z značilnostmi Bizeljskega in s prizadevanji krajanov za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. V imenu skupščinske komisije je duhovnikom zaželel uspešno leto Ivan Glas. V svojem nagovoru seje dotaknil političnih razmer v svetu in doma. Za sprejem seje zahvalil župnik iz Dobove in dejal, da čez ves zemeljski planet prodira zavest, da smo si ljudje vedno bližji in potrebni drug drugemu. Stopamo v leto narodnih manjšin in ljudi brez domovine. V imenu duhovnikov je spregovoril tudi o božiču, zadovoljen nad tem, da dobiva v Sloveniji vedno več prostora v javnih občilih, nakar je izrekel željo, da bi bil to dela prost dan. Glede vere je menil, da bi morali v ustavo zapisati, daje to osebna zadeva vsakega posameznika. Duhovnike skrbijo še samomori in nesreče na cestah, ki zahtevajo ogromno mladih življenj. Zanimajo jih tudi vplivi JE Krško in drugih onesnaževalcev okolja na zdravje ljudi v Posavju in občini. Odgovoril je predsednik občinske skupščine Stane Zlobko. Dejal je, da so naročene razne študije in da bo občina zahtevala razšiijeno informacijo o posledicah delovanja največjih onesnaževalcev na tem območju (Celuloza, JE), saj te ne poznajo občinskih meja. J.T. Kdo naj bi zaustavil umiranje? Ljudje v spominskem parku Trebče zahtevajo vrnitev življenja v vasi BIZELJSKO—PIŠECE—PEČICE—KRIŽE — Deli teh krajevnih skupnosti segajo v območje spominskega parka Trebče, za katerega snujejo strokovnjaki projekt dolgoročnega razvoja. Na nedavnem razgovoru s sestavl-jalci naloge v Bistrici ob Sotli so tudi udeleženci iz brežiške občine opozorili na propadanje podeželja, na odmiranje vasi zaradi dolgoletnega odseljevanja mladih prebivalcev. Starostna sestava je zelo neugodna, zato je vedr.o več neobdelane zemlje in vedno več shiranih domačij, potrebnih temeljite obnove. Tudi kulturna dediščina v teh krajih vidno propada. Pogledati je treba samo bizeljski in pišečki grad, ki zapuščena samevata. Muzej spravi skupaj komaj toliko denarja, da zakrpa strehi. Toda ali so res samo kulturne ustanove in skupnosti dolžne skrbeti za objekte, ki sojih nekdanji lastniki vzdrževali iz dohodka od gozdov in posestev? Pišečani ne tarnajo samo nad usodo gradu, ampak tudi nad umiranjem vasi. Boje se ukinitve šole, ker bi še poslabšalo njihov položaj. Pečice so za to zadostna izkušnja. Šole jim tam ne more nihče nadomestiti. Za oživitev teh predelov med najnujnejšimi izboljšavami omenjajo normal- NOVOLETNO SREČANJE — Predstavniki Cerkve v brežiški občini so se 25. januarja zbrali v celodnevni OŠ Edvarda Kardelja na Bizeljskem. Po uvodnem razgovoru sojih odpeljali na ogled nove mrliške vežice, ki sojo zgradili krajani pretežno z lastnimi sredstvi, zatem pa v Slovinovo klet pod gradom Orešje na poskušnjo najboljših sortnih vin iz bizeljskih, pišečkih in sromeljskih vinogradov. (Foto: J. Teppey) Krajevna skupnost Senovo slavi Praznik KS Senovo je posvečen spominu na prihod XIV. divizije na Senovo SENOVO — Ob letošnjem krajevnem prazniku krajevne skupnosti Senovo, ki ga Senovčani praznujejo 9. februarja v spomin na prihod XIV. divizije, sicer ne bodo predajali namenu novih objektov in pridobitev, a zato praznovanje ne bo nič manj slovesno. V krajevni skupnosti s'o namreč že pričeli vrsto del, ki bodo pomenila začetek izboljševanja razmer za življenje in delo. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Roman Sotler je povedal, da so v plan za lansko leto zapisali precej del in jih tudi veliko opravui. Seveda sama krajevna skupnost vsega ne bi zmogla, marveč je že doslej veliko pomenila pomoč občinske komunalne skupnosti, pa tudi domačega senovškega združenega dela, ki je doslej vedno pokazalo posluh za potrebe krajevne skupnosti. »Na področju komunalnih dejavnosti je prav gotovo najpomembnejša gradnja kanalizacije na Senovem, kije že dosegla krajevno središče, in bomo poslej nadaljevali gradnjo odcepov. Pomembno je tudi, da se bomo lotili čiščenja struge Senovškega potoka, vendar bodo morali za dokončno sanacijo tega potoka kaj narediti tudi v Rudniku,« meni Roman Sotler, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Poleg kana-lizacije so v prvem planu prav gotovo ceste. Že lani so bile asfaltirane ali kako drugače obnovljene ceste Gorenji Le- skovec — Stranje, odcep Kališevec — Trupej, Brezje — Vrhe in mestne ulice • Vse prireditve v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti bodo v soboto, 11. februarja. Začele se bodo dopoldne tega dne s pohodom na Bohor, v katerem bodo sodelovali mladinci, člani TVD Partizan, lovci in teritorialci. Popoldne ob 17. uri pa bo v domu XIV. divizije proslava, ki jo bodo pripravili učenci se-novške osnovne šole. Na proslavi bodo podelili zlate plakete KS Senovo najbolj zaslužnim krajanom. na Senovem. Letos pa pridejo na vrsto še ceste med Srebotnim in Jablanico, Srebotnim in Bohorjem, Dovškim in Šedemom, Dovškim in Kališevcem. Slej ko prej pa je prišteti med pomembne naloge tudi rekonstrukcijo in asfalti- Rdeči križ za ljudi v stiski V sevniški občinski organizaciji Rdečega križa preko 6000 članov — Končno le skladišče za oblačila — Prizadevni aktivisti zaslužijo javno pohvalo SEVNICA — Z več kot 6000 člani je občinska organizacija Rdečega križa najštevilnejša med družbenimi organizacijami in društvi v sevniški občini. O marljivem delu Rdečega križa, ki mu predseduje Milan Gabrič, je vse premalo govora o javnih občilih. Pomena te organizacije se spomnimo šele ob kakšnih nesrečah ali krvodajalskih akcijah, torej tedaj, ko zaslutimo, da bi utegnili kdaj tudi sami pričakovati nesebično pomoč. Na sedež občinskega odbora Rdečega križa v Sevnici, v pritličju stavbe, kjer je bila nekoč pošta in postaja milice, prihajajo po različno pomoč ali nasvet, predvsem ljudje okoliških krajev in vasi. Čeprav zima ne kaže prav ostrih zob, so tačas zelo iskano blago razna oblačila, saj imajo pri RK tudi skoraj taka kot nova, na modo se pa v teh časih hude draginje večina ljudi ne more ozirati. In kot pravi sekretarka občinskega odbora RK Milena Poljšak, je ravno to, da jim je lani po dolgih letih končno uspelo pridobiti primerno skladišče in še prostor za organizacijo tečajev prve pomoči v bivši stavbi kmetijskega kombinata, eden največjih uspehov. Lani sploh niso pripravili akcije zbiranja oblačil, ker ni bilo skladišča. Seveda pri sevniškem Rdečem križu podobno kot drugod po Sloveniji radi sprejemajo vsa oblačila najbolj so dobrodošla za pomoč družinam ob naravnih in drugih nesrečah otroška, perilo. posteljnina in šotori. »Tako, kot smo veseli, ko ljudje skušajo na tak način Milena Poljšak: sekretarka Rdečega križa v Sevnici pomagati sočloveku, smo po drugi strani posebej hvaležni našim aktivistom, ki delujejo z mladimi člani RK na vseh šolah, in tistim, ki držijo pokonci krajevne organizacije RK. Zlasti bi pohvalila KO Šentjanž in Ignaca Strnada, KO Krmelj in Franca Kosa, KO Studenec in Hermino Gramec, KO Zabukovje in Mimico Žveglič, KO Loka in Marjano Šantej ter KO Bučka, kjer sta se doslej posebno odlikovala Vinko Tomažin in Erna Komlanc. V Tržišču, Sevnici in Boštanju so po aktivnosti nekje vmes, povsem pa je popustila Blanca. Zahvalila bi se občinski skupnosti socialnega skrbstva in občinski zdravstveni skupnosti za denarno pomoč, ki v * celoti še ni zadostna, omogoča pa nam saj to, da se ob novem letu oz. 8. marcu spomnimo starih nad 75 let, da jih obiščemo in skromno obdarimo. Sicer pa ugotavljamo, da je sosedska pomoč ostarelim in osamelim bolj zamrla,« je povedala Milena Poljšak. Da občinski odbor RK teče kot dobro podmazan stroj, kljub temu da nimajo nobenega redno zaposlenega, pripomorejo še predsednik Milan Gabrič, podpredsednica Ida Popelar in Antonija Perko. P. P možen v praksi, ne le na papirju, in da to ne bo uničilo njegove krajinske podobe. Spodbuditi morajo naložbe v znanje in v programe, ki ne bodo zastrupljali okolja, da se bodo vasi lahko odprle turizmu. j |[pp[-Y nejšo komunikacijo povezanost znotraj območja parka in navzven s sosednjimi območji, predvsem pa odpravo nemogočih razmer v telefoniji. Za področje kmetijstva zahtevajo prizadeti jasno usmeritev proizvodnje za intenzivno predelavo na eni in opredelitev območij za pridelovanje ekološko neoporečne hrane z vsemi produkcijskimi in trenimi oblikami na drugi strani. Pri nastajanju koncepta so kmetje pripravljeni sodelovati, ob njih pa seveda tudi kmetijske organizacije, ki že delujejo na teh območjih. Posavska in celjska regija naj bi skupaj z republiko vzpostavili take gospodarske mehanizme, da bo hitrejši razvoj ^Bavčar in Školč danes v Brežicah Mladina vabi občane na javno tribuno BREŽICE — Slovenski dogodki do zdaj niso razburkali političnega življenja na skrajnem obrobju, čeprav je njihov odmev segel tudi v Posavje. Z namenom, da nekatere dogodke, ki so dvignili temperaturo v javnosti, približajo občanom Brežic in osvetlijo vprašanja, na katera še ni odgovorov, prireja občinska konferenca Zveze socialistične mladine danes popoldne javno tribuno v trim kabinetu Doma učencev. Začetek bo ob 17. uri. Mladinska organizacija je povabila v goste Jožeta Školča, predsednika republiške konference ZSMS, Igorja Bavčarja, predsednika odbora za varstvo človekovih pravic, in Igorja Lavša, člana predsedstva RK ZSMS in člana konference ZSM Jugoslavije, ranje ceste med Brestanico in Senovim. Šotler pravi, da bodo še letos do konca dogradili telefonsko omrežje, hkrati pa naj bi se začela tudi gradnja omrežja' za kabelsko televizijo. Nadaljevali bodo gradnjo stanovanjskega bloka, obnovili prostore krajevne skupnosti in zraven uredili prostore za pošto in družbenopolitične organizacije. Pokopališče je že pretesno in ga bo treba razširiti, urediti dohode do mrliške vežice ter urediti streho nad njo. »Poleg teh naložbenih nalog bomo morali razrešiti nekaj povsem organizacijskih vprašanj,« meni Sotler. »Na Senovem namreč nimamo dobrega gostinskega lokala in še iščemo rešitev s hotelom Sremič, seveda pa bi v kraj sprejeli tudi zasebnega gostinca, ki bi bil pripravljen dvigniti gostinsko ponudbo na višjo raven. V tem smislu ima naloge tudi naše turistično društvo, ki naj bi poskrbelo, da bi bilo Senovo čim lepše in da bi vsi skupaj čim manj onesnaževali okolje. Marsikaj bi seveda lahko naredili, če bi imeli na voljo več denarja. Doslej so se krajani in vaščani po vaseh že odzivali ha naše akcije, prava spodbuda za hitrejši razvoj krajevne skupnosti pa bi bil samoprispevek.« J. S. NA BIZELJSKEM VEČNAMENSKI DOM BIZELJSKO — Petletni samoprispevek v krajevni skupnosti se izteka, zato so dali krajani pobudo za razpis novega referenduma. Z zbranim denarjem bi radi zgradili večnamenski objekt, kakršnega v krajevnem središču že dolgo pogrešajo. SREČANJA Z IGRALCI, PESNIKI IN PISATELJI BREŽICE — Od 6. do 28. februaija pripravljajo v občini bogat mesec kulture ne le po številu prireditev, ampak tudi po njihovi vsebini. Začel se bo v ponedeljek z otvoritvijo slikarske razstave Marina Beroviča in umetniškim večerom s Poldetom Bibičem. Osmi februar bo v muzeju in občinski matični knjižnici dan odprtih vrat. Za ogled zbirk ne bo treba plačati vstopine, za vpis v knjižnico pa ne članarine. Knjižnica bo imela brezplačen vpis ves prihodnji teden. Sredi meseca bo v njenih prostorih večer z avtoiji Pesmi štirih, s Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem. Kino Brežice bo ves prihodnji teden na šolskih predstavah vrtel slovenski dokumentarni film Svet, ki izginja. V šolah bodo imeli v prihodnjih dneh več gostovanj. Poslušali bodo glasbene pravljice skupine Preblisk in Mojce Malovrh. Srednješolska mladina si bo od 20. do 22. februarja lahko ogledala jugoslovanski film Dom za obešanje. Mesec kulture bodo v Brežicah sklenili 28. februarja, ko bo Zavod za kulturo priredil razgovor s pisteljem Tonetom Partljičem v občinski matični knjižnici. PROGRAMI TEHNOLOŠKIH SISTEMOV SEVNICA SEVNICA — Tiskarski in še kakšni škrati nam kar naprej delajo zgago. Tako je v prejšnji številki neprizanesljivo skrajšal sklepno misel Karla Platinovška v članku Poskus s sodobnim programom, ki opredeljuje, kaj vse bodo delali v novi delovni organizaciji Tehnološki sistem Sevnica. V izvirnem besedilu se glasi ta misel takole: »Na jugoslovanskem tržišču nam že priznavajo zaradi kvalitete naših izdelkov nekoliko višje cene od konkurence. Gotovo pa drži, daje ta trg še premajhen, zato moramo razmišljati tudi o izvozu. Realno pa niti ne pričakujemo, da bomo zaslužili kakšne devize z našim drugim proizvodnim programom elementov za cestno mehanizacijo, ampak bomo skušali pridobiti enkratna naročila za serijske komponente za izvoz. In naposled bomo svoje zmogljivosti zapolnili še z deli za vse tisto, kar smo sposobni izdelovati s svojo tehnološko opremo. Ta program naj bi v nekaj letih ukinili.« RECIMO BOBU BOB — Ponedeljkovo novoletno srečanje predstavnikov verskih skupnosti, na katero je duhovnike in nekatere občinske funkcionarje povabila predsednica občinske skupščine Breda Mijovič, je minilo v prijetnem vzdušju, saj so oboji soglašali, daje iz leta v leto opazen napredek v medsebojnem sodelovanju. Se več, kot je dejal sevniški župnijski upravitelj Tone Hribernik, ni povsod tako kot v sevniški občini, ker ponekod, denimo, celo ovirajo hitrejšo obnovo cerkva in drugih sakralnih objektov. Po kosilu in pogovoru so si duhovniki ogledali še obnovitvena dela na sevniškem gradu. (Foto: P. Perc) Novo v Brežicah BOGASTVA SE OTEPAJO — Odkar so se našli petični strici za Mokrice, Bi; zeljanci vneto preštevajo rojake v tujim- \ Na tihem upajo, da imajo tudi oni kakega neodkritega premožnega domoljuba. S ponudbami se obračajo na vse vetrove, toda doslej je prevzela mogočna grajske naravna kulisa edinole filmarje, ti pa m-; majo ne denaija ne smisla za obnovo gradu Gostje se navadno ustavijo spodaj v Slo-vinovi kleti. Z vinsko pokušnjo se tako zamotijo, da potem ne kažejo več želje p? pustolovščinah. Bizeljsko zapuščajo z najlepšimi vtisi, s podobo gradu, ki od dal«« ni niti malo zanemarjena. OGRAJA JIM JE NAPOTI — N» j starem mostu čez Savo in Krko ponovno brli nekaj luči, daje ponoči manj samoten Za silo je toliko svetlo, da pešci pravočas no opazijo polomljeno ograjo, kjer bi ju11 v temi mimogrede zmanjkalo tal. Za romantične zaljubljence osvetlitev zadostuje, a ljudje, kijih vodi čez most dnevna p01 na delo in domov, imajo raje več svetlobe kot manj. Luč bi najbrž odvračala tudi oh jestneže, da se ne bi brez potrebe znaša« nad ograjo. KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE — Napovedani dobrodelni koncert gl* *5' benikov, domače gore listov, je marsikoga spomnil na to, da bi že kdaj prej lahko or ganizirali kaj podobnega, le za druge namene. Nastopajoči verjamejo v uspeh i» optimisti med navadnimi občani celo napovedujejo, da bo marsikdo za boljšo m«' dicinsko opremo bolnišnice podvojil vso to, ki bo zapisana na vstopnicah jd namesto enega priložil dva stara mik’ jončka. Krške novice v__________________________________ PODALJŠAN FEBRUAR — Po nadvse dolgem in turobnem januarju so sj * krški občinski zvezi prijateljev mladic očitno omislili še podaljšan februar Občinsko šahovsko ekipno prvenstvo a* pionirke in pionirje so namreč v tej orga' nizaciji razpisali kar za 30. februar. Če f za sedaj še v veljavi dosedanji koledar česar pa v naši državi ni mogoče povsem zanesljivo vedeti, potem tega prvenstva n> ta dan zagotovo ne bo. Zagati bi se seveda lahko izognili tudi na ta način, da bi siv zvezj prijateljev mladine nabavili koledarje. Žal pa je bil konec lanskega leta * Krškem dokaj velik križ s koledarji, saj j j!1 edina knjigarna očitno ni nabavila dovolj, nič bolje pa se niso odrezali v nakupovalnem centru. ŠTUDENTJE SO INŠTRUIRALI" V času šolskih počitnic je skupina študentov Alias v organizaciji Svobodne galerij« nudila inštrukcije za vse tiste učence n Krškega, ki imajo težave z matematiko,fr ziko, tujimi jeziki in drugimi podobnim1 težavnimi predmeti. Sorazmerno nov* novost je menda privabila nekaj učencev, ki so si znanje pridobivali tudi na ta način Sicer pa bomo uspešnost tega poučevanj* tako in tako videli šele konec šolskega leta. POLOV1Č VABI V LAŠKO — V gradu v Laškem so menda »zrihtali« tako dobro restavracijo, da vsa krška smetana, kolikor je sedaj ni na smučanju, drvi v novi gostinski eldorado. Posebna privlačnost novega gostinskega lokala je tamkajšnj1 šef strežbe Polovič, ki prihaja iz Krškega Žal na tak način odhajajo iz Krškega tud1 najboljši gostinski kadri, za njimi pa drv« še gostje. Po Krškem se govori, da bo tam tudi gala ohcet za sina enega izmed krških veljakov. SMUČAJO, NE STAVKAJO - V teh dneh manjkajo v Krškem vsi tisti, k1 kaj dajo nase. Pojasnilo za njihovo odsotnost je kratko in jedrnato: na smučanju so-Nevoščljivci se seveda sprašujejo, le kj« smučajo ti tipi. Še bolj zlobni pa, kje so dobili mazivo za smučanje po regratu. Sevniški paberkij KMECLOVA POLOVICA — D.r Matjaž Kmecl zna pripovedovati, da gaj® veselje poslušati in mu duhovitosti spl0*1 ne manjka. Ko je na srečanju delavcev vzgoje in izobraževanja v Sevnici op**r da je tajnica občinske izobraževalo« skupnosti in skupnosti otroškega varstva' pozdravnih uvodnih besedah prezrla pred' sednika republiške izobraževalne skup nosli Nika Žibreta, je Kmecl, še predenj« pričel predavanje o potih slovenskega naroda, dejal, da polovico svojega pozdrav* odstopa predsedniku izobraževalne skup nosti Slovenije. In to, čeprav je Žibert1 sosednje, krške občine. Kmecla pa me® predavanjem v jedilnici OŠ Savo Kladm* ni zmotil niti šolski zvonec. Le vprašal J«’ ali je že konec ko je zazvonilo, se za hip malce sprostil in z besedo pogrel kar pre' cej prezeblo in potrpežljivo občinstvo, P°' tem pa nadaljeval, kot da se ni nič zgodil® GLUHOTA — Na ponedeljkovem tako imenovanem novoletnem srečanja predstavnikov sevniške občine in verskih skupnosti, ki delujejo v tej občini, so obojestransko izrazili zadovoljstvo nad medsebojnimi odnosi in sodelovanjem. Le •“ in tam skali dober vtis kakšna zadrtost ah gluhota, bodisi na posvetni ali na cerkven' strani. Tako se gospod župnik iz Šentjanž že nekaj let ne prikaže na novoletnem srečanju, ker se mu je očitno priskuti*3 posvetna oblast pri urejanju avtobusnega postajališča v Šentjažnu. Sevniški župnU' ski upravitelj pa je že skoraj izgubil vet® da mu bo tovariš direktor sevniškega g®8' tinskega podjetja končno le odgovorilna enega izmed številnih dopisov glede župnijskega zemljišča pri plavalnem bazenu za Kopitarno. Skoraj polovica bazena J« na bivši župnijski zemlji, za katero so dd" bili mizerno odškodnino. Na župnijskd posest pa so navozili še zemljo. Slika po nareku srca Akademski slikar Miroslav Kugler 75-letnik BREŽICE - Slikar Dolenjske in Obsotelja Miroslav Kugler bo 4. februarja dopolnil 75 let, vendar ta mejnik ne prekinja njegove ustvarjalne poti. Rojenje bil v frančiškanski fari sredi Ljubljane. Po maturi se je vpisal na filozofijo in po nekaj semestrih na likovno akademijo v Zagrebu, ker akademije v Sloveniji še ni bilo. Takrat je bil rektor Ivan Meštrovič, ob njem pa znani umetniki od Cenciča do Šulentiča in Mujadžiča. »Po'končanem študiju sem se posvetil šoli, nisem se odločil za svobodni poklic,« je dejal jubilant. »Človek, ki vsaj malo razmišlja, v mladosti niha med samozaupanjem, daje zelo darovit, in med tem. kaj mu bo življenje dalo. Ocenil sem samega sebe in si izbral šolo. Večino delovne dobe sem učil na brežiški gimnaziji in to mi je jemalo čas za slikarstvo. Toda še vedno sem veliko risal in slikal v domačem okolju. V svojem kraju sem delal vse od plakata do opreme letnih poročil v gimnaziji, vabil za proslave, lepakov za volitve, opreme raznih glasil in odrskih kulis za Kostavico. Pomagal sem pri likovni podobi posavskih tednov, sejmov in razstav.« Pri slikanju ga je sprva najbolj zanimal človek, in ker ljudje za po-trele niso imeli smisla, se je bolj posvetil pokrajini in tihožitjem. Razstavljal je malo, vendar mu je bila kritika naklonjena. Zagotovo pa po njegovem prepričanju velja zanj to, kar je ob razstavi v Krškem zapisal dr. Ivan Komelj: da vedno slika tako, kot mu narekuje srce, čeprav je velik poznavalec teorije. Sicer pa pravi prof. Kugler, da s slikanjem ni nikoli pretiraval, ker je skušal izpolniti vse življenjske obveze. »Ne zanima me samo slikanje,« pravi, »ampak tudi vsakdanje življenje, predvsem boj Slovencev za resnično suverenost. Po prepričanju sem demokrat in pri 75 letih občudujem borbenost in pravilno usmerjenost slovenske mladine.« V pogovoru je še omenil, da mu ni žal, ker kot Ljubljančan živi v Brežicah. »Zato sem zgodaj spoznal Akademski slikar Miroslav Kugler trpljenje resničnih velikanov. Bistvo moje narave je prevelika avtok-ritičnost in nesposobnost za komolčarja, toda pomembno je, da sam sebe izmeriš.« O retrospektivni razstavi ne razmišlja, to bi bil zanj prevelik strošek, poleg tega ni zapisoval, kje so njegove slike. Raztresene so od Zagreba do Ljubljane, veliko jih je v Italiji in celo v Kanadi in Argentini. J. TEPPEY Dolenjski zbornik (8) pred izidom Prispevke zanj je napisalo 20 avtorjev — Zbornik bo bogato ilustriran NOVO MESTO — Pred izidom v Dolenjski založbi je nov (osmi) letnik Dolenjskega zbornika. Za to knjigo je uredniškemu odboru, ki ga vodi inž. arh. Jovo Grobovšek, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, uspelo zbrati predvsem arheološke, zgodovinske, umetnost-nozgodovinske in etnološke študije, ki sojih napisali razni slovenski strokovn-jaki. Delo je dokaj zajetno, saj bo imel zbornik v natisnjeni obliki okoli 300 strani, besedila pa bodo popestrena s čmo-belimi fotografijami, risbami in skicami. Arheologiji je namenjenega precej prostora. Prispevek Mateje Belak obe-lodanja izsledke zavarovalnega izkopavanja delno uničene in nato raziskane gomile na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Marijan Slabe, ki je opravil raziskavo talnih slojev cerkvenega stolpa župnijske cerkve v Šentrupertu, je v razpravi nanizal zanimive ugotovitve o poselitvi in stavbni rasti te cerkve. Že več let poteka načrtno raziskovanje zgodnjean-tičnega grobišča na Verdunu pri Stopičah, o pomenu tega in o dosedanjih rezultatih proučevanja pajgovori prispevek arheologa Danila Breščaka. Vida Stare in Vinko Šribar sta napisala prispevek o risbah, vrezanih v omet prvega nadstropja na gradu Prežek, medtem ko je Božo Otorepec prispeval obširen zapis o Starem gradu pri Novem mestu. Stane Granda je pripravil razpravo o premalo proučeni in upoštevani zgodovini preprostega kmečkega življenja. Razprava Eve Holz pripoveduje o razvoju in vlogi uredništva na Dolenjskem in v Beli krajini. Blaž Resman je obdelal del bogatega arhiva novomeškega kapitlja in v prispevku predstavil neuresničene načrte za neogotsko predelavo kapiteljske cerkve. O zgodovini kapiteljske posesti pa se je razpisal Dušan Kos. Janko Jarc, nestor zgodovinarjev na Dolenjskem, se je lotil zgodovine plemiške rodbine gospodov Črnomaljskih ter predstavil njihov vzpon in zaton. Te dni odločitev o »gimnaziji« O gimnazijski smeri na srednjih šolah bo prihodnji teden sklepala skupščina re-publiške izobraževalne skupnosti — Manjše šole nič več v bojazni za denar Vprašanje, ki nas trenutno najbolj zanima, je, ali bo splošnoizobraževalna smer v okviru naravoslovne usmeritve na srednjih šolah uvedena že jeseni oziroma v šolskem letu 1989/90 ali šele kasneje. Če bosta najprej strokovni svet in nato še skupščina republiške izobraževalne skupnosti 9. februarja ta program Potrdila, bodo imeli učenci na voljo Pestrejšo izbiro učnih programov. Če bi sedanja zakonodaja dovoljevala, bi bila to lahko tudi gimnazijska smer. Bolj specializirana programa, naravo-slovno-matematična in družboslovno-jezikovna dejavnost, ostajata še naprej, vendar sta namenjena le učencem, ki imajo izrazite naravoslovne ali družboslovne interese. Splošni program ne bo Prav nič manj kvaliteten, kar je potrje-vala že nekdanja gimnazija, saj bo zagotovil dovolj velik standard znanj za nadaljevanje študija. Vprašanje mature oziroma nadaljevalnega izpita pa bo tešeno enotno za vse programe. Podprli smo predlog, da predmetnik ne sme obsegati več kot 30 ur na teden 'n da bo treba učne načrte pri matematiki nekoliko razbremeniti. V tretjem in četrtem letniku bo na voljo določeno število ur za poglabljanje znanj z nara-yoslovnega in družboslovnega področja, kar bo seveda odvisno od interesa učencev, opreme in ustreznih kadrov na šolah. Novi program — imenujemo ga kar s pravim imenom gimnazijski — bo Predvsem dobrodošel za manjše šole, ki so vpisovale učence v en oddelek družboslovne in naravoslovne usmeritve. Z ustreznim usmerjanjem v kadrovsko KERAMIČNA DELAVNICA ŠOŠTANJ — V Mayerjevi vili v tem toestu na severu Slovenije poteka ta teden keramična delavnica. Udeleženci, ^ 80 se odzvali povabilu prirediteljice, ^veze kulturnih organizacij Slovenije, delajo pod vodstvom mentorice Dubravke Urban. Učna snov obsega pripravo gline za na vreteno, napotke pri izdelavi skic, vrtenje cilindričnih oblik er okraševanje in oblikovanje na vre-enu. Udeleženci se bodo pogovarjali o Podobnostih in razlikah v čebulčnih dblikah predmetov ter praktično preizkusili oblikovanje posod, struženje in druga opravila. evropska tihožitja LJUBLJANA - Predsednik pred-stya SRS Janez Stanovnik bo danes, v. etdek, 2. februarja, ob 18. uri odprl v slika**11' Sdleriji v Ljubljani veliko desko razstavo pod naslovom Evro-tava bkožitja iz slovenskih zbirk. Razs-pr »i bo na ogled do 2. aprila, je prior t[umetnostni zgodovinar in kritik let . er‘co Zeri iz Rima, ki že vrsto tj °dkriva velike slikarske dragocenos-rk*'3°pskih mojstrov v slovenskih zbi-kat ^ razstavi bo izšel tudi katalog, erega avtor je prav tako prof. Zeri. poliliko se bodo v teh programih lahko izobraževali vsi učenci, ki jim peta stopnja ni končni cilj izobrazbe. Res pa je, da ne bodo imeli potrebnih znanj za vključitev v delo, kar pa bo možno urediti s potrebnim usposabljanjem po končani srednji šoli. Majhne šole, ki imajo manj kot šest- najst oddelkov, so si končno izborile poseben status pri financiranju. Obstoječi normativi jim namreč do zdaj niso omogočali normalnih pogojev za delo. Srednje šole v Črnomlju, Sežani, Ajdovščini, Tolminu, Idriji in Ljutomeru so že ves čas v težkih razmerah opravljale pomembno poslanstvo in preprečevale, da bi se obrobni predeli Slovenije še bolj kadrovsko osiromašili. GABRIJELA VIDIC — MIHELČIČ MIRNA PEČ — Inž. Pavle Marič se razočaran zaradi nezvestobe umakne v tujino. Njegovo sorodstvo pa si v prepričanju, da je premožni inženir naredil samomor, razdeli njegovo imetje. Kopa se »pokojnik« po nekaj letih nenadoma pojavi živ in zdrav v Beograud, ugotovi, da so vse, kar je nekoč imel, grdo razgrabili. Sorodniki, ki jim je inženirjevo premoženje pomagalo do položajev in ugleda v družbi, se ne dajo: inž. Mariča se poskušajo ponovno iznebiti, ga poslati med »pokojnike«. To je kratka vsebina komedije Branislava Nušiča »Pokojnik«. To, še danes aktualno delo iz srbske klasike so naštudirali igralci mirnopeškega kul- V KRKI RAZSTAVA MALEŠEVIH LINOREZOV NOVO MESTO — V avli oziroma razstavišču poslovnih prostorov Krke v Ločni bodo v torek, 7. februarja, ob 13. uri odprli razstavo del pokojnega slovenskega akademskega slikarja Mihe Maleša. Razstavljenih bo 30 barvnih linorezov na temo Prešernovega Sonetnega venca. V kulturnem programu bo na otvoritvi nastopila igralka Jerca Merzel in zapela naslednje nanovo uglasbene Prešernove pesmi: Slovo od mladosti, Ribič, V spomin Andreja Smoleta in Sonete nesreče. Razstava bo odprta do 5. marca. Emilijan Cevc priobčuje strokovni zapis o izvoru slike in njenega motiva iz cerkve v Slapah pri Šmarjeti. Barbara PO PREMIERI GOSTOV ANJA — Mirnopeški igralci, ki so se minulo nedeljo predstavili na svojem odru z Nušičevim »Pokojnikom«, pojdejo že konec tega tedna gostovat. K temu jih je še posebej spodbudila uspešno izvedena premiera, s katere je tudi pričujoči posnetek. (Foto: I. Zoran) Na odru s »Pokojnikom« Mirnopeški gledališčniki so se uspešno predstavili občinstvu z Nušičevo komedijo — Zdaj gostovanja Padle še zadnje nejasnosti Samorastniška beseda bo revija enajstih občin NOVO MESTO — Zamisel, da naj Samorastniška beseda skoraj prerase iz občinske v medobčinsko oziroma pokrajinsko revijo, je še korak bliže uresničitvi in lahko pričakujemo, da se bo Samorastniška beseda že v naslednjih mesecih, vsekakor pa še v prvem polletju tega leta, predstavila bralcem v svoji novi notranji in zunanji »preobleki«. Medtem ko prvo številko že pripravljajo (literarni del bo uredila Nataša Petrov, publicistični del Boštjan Kovačič in likovni del Lucijan Reščič), potekajo še zadnji organizacijski sestanki, na katerih razrešujejo vprašanja v zvezi z izdajanjem te revije. Tako je sprejeto, da bo Samorastniška beseda revija enajstih občin, in to za Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Litijo, Metliko, Novo mesto, Ribnico, Sevnico in Trebnje. Ustanoviteljice in izdajateljice bodo Zveze kulturnih organizacij, financerke pa naj bi bile kulturne skupnosti teh občin. O teh in drugih vprašanjih je tekla beseda tudi na sestanku tajnikov ZKO iz občin ustanoviteljic in predstavnikov Dolenjske založbe, ki ga je minuli četrtek v novomeškem sindikalnem domu sklical in vodil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Jure Perko. Na njem so se dogovorili, da bodo takoj pripravili samoupravni sporazum o izdajanju Samorastniške besede in ga poslali ustanoviteljicam in izdajateljicam v podpis. Izdajanje te revije bi ne smelo pomeniti prehudega finančnega bremena, še posebej ne, ker bodo stroški razdeljeni po občinah. Hiter izračun pokaže, da bi morala vsaka občina letos dati znesek v višini boljše slovenske plače. Slavko Šribar iz Krškega je menil, da se ne bi smeli v nobeni občini ustavljati ob stroških izhajanja, četudi bi bili večji, kot kaže zdaj. »Pomembnejše je, da tako revijo potrebujemo v vseh občinah, iz ^katerih smo tu, in drugih, katerih pre3stavniki so danes izostali, če nočemo biti še naprej pastorki kulturno razvitejših delov Slovenije. Mislim pa, da bo naša skupna dolžnost narediti Samorastniško besedo tako, da se bo z vsebino in kvaliteto lahko postavila ob bok drugim slovenskim revijam.« Jaki-Mozetič pa s svojim prispevkom opozarja na vsebino in umetniško vrednost poslikave in na štukature v stolpni sobi gradu Grm v Novem mestu. Sledijo še najrazličnejši zapisi. O ženitovanjskih šegah in navadah na Dolenjskem (piše Helena Ložar-Podlogar), zgodovinskih zanimivostih iz Dolenj-skih Toplic (Ludvik Tončič) pa o ljudskem stavbarstvu in njegovi usodi (Tine Kurent). Drobne zanimivosti iz delovanja Literarnega kluba predstavlja Jože Dular in svoj zapis navezuje na podobnega, kije izšel v prejšnjem zborniku. O premalo znanih in neznanih pesmih Mirana Jarca pa govori prispevek Igorja Gedriha. Ta Dolenjski zbornik bo seveda tudi ekološko naravnan. Tako je Matjaž Puc popisal tople izvire v krških jamah pri Klevevžu, Dušan Plut pa v posebnem prispevku prikazal stanje vodnih virov v novomeški občini. S tema zapisoma se zanimiva in pestra vsebina (letošnjega) zbornika tudi zaključuje. I. ZORAN turnega društva in se z njim prvič predstavili v petek, 27. januarja, ko so na domačem odru nastopili za novomeške invalide. Premiera za domače občinstvo pa je bila v nedeljo, 29. januarja, popoldne. Dejstvo, daje v sicer prostorni dvorani zmanjkalo stalnih sedežev in da so si prireditelji morali pomagati s številnimi stoli iz drugih prostorov, pove vse o gledalcih in njihovem zanimanju za to igro. In igralci, ki jih je v vlogah »vodil« režiser Anton Kos, so se res potrudili in dali iz sebe, kar zmorejo. Brez sramu se bodo lahko predstavili v drugih krajih. V Pokojniku nastopa petnajst članov mirnopeške gledališke skupine. To so: Elko Obrekar, Marjan Parkelj, Bogdan Krevs, Anton Derganc, Marko Kupljenik, Karol Zagorc, Stane Galič, Jože Tomšič, Ciril Progar, Slavi Derganc, Lidija Murn, Jožica Rajšel, Marjan Šmalc, Anica Jankelj in Nataša Grabl-jevic. Navedeni so po pomenu, teži vlog, kijih zasedajo. V tej skupini so tudi novinci in taki, ki so se po več letih vrnili na oder. Po uspešni premieri so zdaj na vrsti gostovanja. Za nastope na Dobu, v Krmelju, Sevnici, Trebnjem, Šentjerneju, Škocjanu, Gabrju in Metliki so se že dogovorili. Bržkone pa bodo gostovali še v Novem mestu, Ivančni Gorici, Krškem in Brežicah. L Z. kultura in izobra- ževanje Koncertanti bodo nekdanji učenci glasbene šole Praznična prireditev bo 8. februarja v Domu kulture NOVO MESTO — Osrednja občinska prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v sredo, 8. februarja, ob 19.30 v tukajšnjem Domu kulture. To bo celovečerni koncert, na katerem bodo kot izvajalci nastopili nekdanji učenci glasbene šole Marjana Kozine, zdaj dijaki srednjih glasbenih šol in študentje akademij za glasbo ter glasbeni pedagogi. Prireditelja — Dom kulture in ZKO Novo mesto — sta si zagotovila sodelovanje devetih instrumentalistov, to pa so: Sandi Franko (klarinet), Dušan Pavlenič (kitara), Miro Saje (trobenta), Tatjana Hadl (klavir), Jožica Bradač (klavir), Cvetka Hribar (klavir), Klara Tomljanovič (kitara), Toni Homan (rog) in Aleš Rupar kot gost (rog). Na začetku koncerta, ko bo tudi krajši govor, posvečen kulturnemu prazniku, bo sodeloval še Dolenjski oktet. Sicer pa se bo zgodilo prvič v obstoju novomeške glasbene šole, da bodo nastopili skupaj in v tako velikem številu njeni učenci, ki nadaljujejo ali pa so že končali glasbeno izobraževanje. Lirika v barvah Ob Oračevih akvarelih v razstavišču Pri slonu NOVO MESTO — Da je razstavišče v gostišču Pri slonu ob Cesti komandanta Staneta pravšen prostor za manjše likovne razstave, obsegajoče do 15 slik, pač glede na velikost eksponatov, se potrdi vsakokrat, ko predstavi novega razstav-Ijalca. Izkušnje pa kažejo, da je najprimernejši izbor za predstavitev osem do deset slik, saj tolikšno število še vedno zadošča, da obiskovalec »razbere« z razstave kaj več kot suho informacijo. Od minulega četrtka je v tem razstavišču na ogled osem akvarelov novomeškega slikarja Janka Orača. Na njih so upodobljeni krajinski motivi, izrazi dolenjske pokrajine ob Krki, in to v zaporedju, kol jih je avtor odkrival »na terenu« med zadnjo Krkino slikarsko kolonijo. Orač še enako spretno izraža v vseh tehnikah, ki jih uporablja, v olju, akrilu, pastelu in akvarelu kot najpogostnejših, pri čemer pa je najbolj zanimivo to, da v vseh tehnikah dosega tudi približno enake učinke. To pa predvsem zato, ker vsako sliko, ne glede na tehniko, sestavi iz barvnih in dovolj razvidnih ploskev. Ker so te ploskve enobarvne, vsaka pa seveda v drugačni barvi, večkrat celo samo v drugem tonu ene barve, so slike na prvi pogled podobne intarzijam. So pa vsekakor svojski mozaik medsebojno usklajenih in v končni podobi tako skom-poniranih pasov barvnih nanosov, da vse skupaj ustvarja občutje, ki gledalca priteguje. Vsi ti nekoliko zamolklo delujoči j akvareli ponovno pritrjujejo že povedani ugotovitvi, da je Orač predvsem slikar krajine, liričnih motivov, torej lirik, ki se izpoveduje i’ barvah. I. ZORAN • Nesreča sodobnega sveta je hu- manizem. Človek je začel ravnati kot bog. Ta njegova drža je znamenje brezmejne oholosti. (Marjan Rožanc) Z GLASBO V DRUGO POLLETJE ČRNOMELJ — Glasbena mladina Bele krajine je pripravila na prvi dan pouka v drugem šolskem polletju gostovanje glasbenika Martina Lumbarja iz Ljubljane. Gostje čez dan obiskal osnovni šoli Dragatuš in Stari trg, zvečer pa v mladinskem klubu izvedel koncert za odrasle. Povsod je izvajal indijsko glasbo in sicer na značilen indijski instrument sitar. Odraslim je pripovedoval tudi svoje vtise iz Indije, kjer je študiral in kamor se bo kmalu spet odpravil s štipendijo indijske vlade. Ponovljen literarni razpis Prispevke za viniško srečanje bo ZKO Črnomelj zbirala še do 20. februarja ČRNOMELJ — Za območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki bo 22. aprila v Vinici ob Kolpi, rojstnem kraju pred 40 leti umrlega pesnika Otona Župančiča, je prispelo do roka premalo literarnih spisov in tudi avtorjev seje odzvalo manj, kot so pričakovali Zato se je Zveza kulturnih organizacij Črnomelj, organizatorica te viniške prireditve, odločila razpis za sodelovanje na območnem literarnem srečanju ponoviti oziroma podaljšati rok za sprejemanje prispevkov. Ta rok je zdaj 20. februar in upajo, da bo ponovljeni razpis deležen boljšega odziva. Kot smo navedli že ob prvem razpisu, lahko avtorji pošljejo (na ZKO Črnomelj, Župančičeva 8) za srečanje črtice, novele, satire, romane, humoreske, dramska besedila, pesmi, aforizme, epigrame, eseje, družbeno angažirana razmišljanja in druge literarne spise. Prispevke pa je treba poslati v treh izvodih, in sicer pod šifro, medtem ko naj bodo podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost) v zaprti ovojnici iste pošiljke. Prispela dela bo pregledala in ocenila strokovna žirija ter izbrala najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. Kako ljudem približati sodobne slike? RIBNICA, DOLENJSKA — Če hoče ljubitelj likovne umetnosti sledili sodobnemu slikarstvu, doumeti njegovo vsebino in izraz, mora biti kar precej likovno izobražen. Samo tisti, ki že kaj vedo o potih in težnjah sodobne likovne govorice, lahko brez strahu in sramu vstopijo v galerijo, kjer so na ogled moderni slikarski ali kiparski eksponati. Mnogi, ki pa o tem nič ne vedo in so bili do zdaj vajeni gledati samo realistične oziroma »prave«-in prepoznavne slike, ne bodo imeli od ogleda del, kakršna nastajajo danes, popolnoma nič; večkrat se le namuza- jo, češ kaj je to sploh kakšna umetnost. Galerija v Mik lovi hiši v Ribnici, ki se čedalje bolj odpira vsem sodobnim umetnostnim tokovom in je do zdaj priredila že kar lepo število razstav del, ustvarjenih s sodobnimi sredstvi in izražajočih sodobno misel in občutje, ima z neukimi ali manj izobraženimi obiskovalci, ki se odvračajo od lakih razstav, precej izkušenj. Da pa bi bilo v prihodnje takih obiskovalcev manj, se je vodstvo galerije odločilo, da jim omogoči priti do osnovnega znanja s predavanji In prvo takšno predavanje je medtem že za nami: minuli petek je obiskovalcem galerije v Miklovi hiši o značilnostih in potih sodobnega slikarstva govoril umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Jure Mikuž. Prireditelji so prepričani, da bodo poslej tudi zahtev- nejše razstave bolje obiskane. Ob tem se sama od sebe ponuja misel, da bi kazalo ribniški poskus izobraževanja obiskovalcev uporabiti še kje, saj je malone za vse galerije, ki prirejajo razstave sodobnega slikarstva ali kiparstva, značilen manjši obisk. Povsod, celo v Dolenjski galeriji v Novem mestu, ki pa ima od vseh razstavišč vjužnih delih Slovenije prav gotovo največje zaledje, so to ugotovili Očitno je, da besede umetnostnega zgodovinarja ali likovnega kritika na otvoritvi te ali one zahtevne razstave za marsikaterega obiskovalca niso dovolj, pa če so še tako preprosto povedane. Manjka razlaga, ki bi širše zajela tokove, načine in izraze v sodobni umetnosti. Takšno razlago pa bi obiskovalci lahko dobili kar na sami razstavi I. ZORAN pisma in odmevi Kandidat že dela v izvršnem svetu Pojasnila P OK SZDL na stališče Pionirja do kan-Zi didature A. Zupana V zvezi s pripombami in stališči, ki jih je posredovala javnosti osnovna sindikalna organizacija TOZD Gradbeni sektor GIP Pionir glede predloga kandidature Adolfa Zupana za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto, pojasnjujemo: Po obvestilu, da je bil sedanji predsednik IS SOb Ivo Longar imenovan za direktorja Iskre Tenel Novo mesto, smo začeli s kadrovskim postopkom evidentiranja možnih kandidatov. Zato ste sredi novembra tudi v vaši OO ZS prejeli ustrezen poziv za evidentiranje primernih kandidatov. V roku, do 15. decembra, nismo prejeli obvestil o evidentiranju iz 7 sredin, kar v poročilu navajamo. Prav tako navajamo, s katerimi občani oz. evidentiranimi kandidati je bil opravljen razgovor in kakšni so bili pri tem rezultati. Nismo navajali osebnih razlogov kandidatov in menimo, da ni razlogov, da bi bolj javno načenjali osebne opredelitve ali stališča kandidatov, med katerimi je večina uveljavljenih gospodarstvenikov. V kolikor naša OO ZS to želi, smo pripravljeni priti na vaš sestanek in podrobneje pojasniti zadeve. V SZDL smo se načelno opredelili za več kandidatov, vendar je ostal en sam, ker ostali niso pristali. Obrazložitev in utemeljitev kandidature je morda res skromna v primerjavi z dosedanjim uspešnim delom tov. Zupana. Zato vas ob tej priložnosti opozarjamo še na predstavitev v rubriki Dolenjskega lista »Portret tedna« 17. novembra 1988. S tem, da smo izpostavili njegov posluh za večje akcije v občini, smo želeli opozoriti tudi na to dimenzijo njegovega dela. Menimo, da volonterska — društvena dejavnost in sodelovanje pri teh aktivnostih, seveda če je uspešno, ne more degradirati osebnosti, kvečjemu je to lahko kakovost. Ker je tov. Zupan skoraj dva mandata že uspešno delal kot član IS, nismo posebej poudarjali njegovega poznavanja dela IS in državne uprave. Ocenjujemo, da bo s svojim znanjem, sposobnostmi in osebnimi vrlinami lahko vodil IS skladno s pristojnostmi in vlogo, ki jih ta ima. MATJAŽ VERBIČ, sekretar predsedstva OK SZDL Novo mesto Ali vsi jedo iz iste sklede? Društvo Rom protestira zaradi »žaljivih« oddaj Studia D Novomeško društvo Rom je poslalo na uredništvo Dolenjskega lista daljše pismo, v katerem Rajko Saj-novič nadrobno obravnava Rome, njihove življenjske stiske in družbeni odnos do njih. Iz obširnega sestavka povzema Dolenjski list del vsebine. V pismu je meddrugim navedeno, da društvo Rom javno protestira zaradi ravnanja novomeškega Studia D, češ da ta radijska postaja s svojimi humorističnimi oddajami sramoti in žali Rome in njihov jezik ter spodkopava, ovira in ogroža razvoj društva Rom Novo mesto. Pri tem se pisec sklicuje na društveni statut, po katerem je »Rom« eden od dejavnikov, ki jim je skupno varovanje »naše socialistične samoupravne družbe pred vsemi vrstami in oblikami dejavnosti, ki spodkopavajo, ovirajo in ogrožajo njen razvoj«. Sicer pisec meni, daje lepo in prav, da imamo v Novem mestu Studio D. Njegov program poslušajo tudi Romi, meni Rajko Sajnovič, ki ob tem navaja, kje vse je protestiral zaradi žaljivih radijskih oddaj. Omenja pogovore na Studiu D ter svoje pozive občinski konferenci SZDL Novo mesto, občinski skupnosti socialnega varstva, centru za socialno delo, Zvezi kulturnih organizacij Novo mesto in drugim. Ali smo vsi nemočni proti Studiu D ali pa vsi skupaj jedo iz ene sklede, se sprašuje v pismu Rajko Sajnovič. S ponosom poudarja, da je bilo društvo Rom prvo tovrsto društvo v Sloveniji. Kljub temu, da novomeški Romi to organizacijo imajo, so najbednejši med vsemi Romi. Problemi so širši, tudi zunaj romske skupnosti. Kakšen hladen odnos, odklonilnost in nesodelovanje je s strani krajevnih skupnosti!, je zgrožen Sajnovič. Po njegovem so Romi med vsemi narodnostnimi in etničnimi skupinami v Sloveniji v najslabšem položaju, deležni najmanj ekonomskih in kulturnih dobrin in najslabše vživeti v naš družbeni sistem. Pozabljena zgodovina Dolenjske Odziv na stališče Zdenka Piclja, objavljeno v Dolenjskem listu 19. januarja letos — Prav Dolenjci največ krivi za pozabo vojnih dogodkov Popolnoma se strinjam z razmišljanjem Zdenka Piclja, predstavljenem 19. februarja v Dolenjskem listu pod naslovom Pozabljena dolenjska zgodovina, in sicer, daje Dolenjska zapostavljena in pozabljena v zgodovini NOV, čeprav so se na dolenjskih tleh odvijali največi in najtežji boji za obstoj slovenskega naroda. Ob tem še trdim, da je zgodovina NOV Slovenije zapostavljena, podcenjevana in pozabljena v vseh republikah razen v Hrvatski. To dokazujem z naslednjim: v več kot tridesetletnem službovanju po Jugoslaviji so mi večkrat postavljali podcenjujoča vprašanja, kje in s kom »ste se Slovenci bojevali, da nimate nikjer ničesar priznanega«. K temu dodajam, da v Sloveniji res nismo imeli desanta na Drvar, bitke na Neretvi, niti sedem okupatorskih ofenziv, vendar smo se borili v mnogo težjih pogojih. Zoper podcenjevanje zgodovine NOV v Sloveniji govori tudi zapis v Delu 27. avgusta 1988, kot odgovor tovarišu Matvejeviču, ki je menda objavil, da je samo ena občina v Črni gori dala več borcev in žrtev kot cela Slovenija. Vendar se spominjam, prakse v armadi, da smo ob prihodu rekrutov vsako leto preizkusili znanje bodočih vojakov iz splošnih področij, tudi iz zgodovine NOV. Kot se je pokazalo, poznajo rekruti iz Slovenije zgodovino NOV najslabše. Ob teh priložnostih so oficirje iz Slovenije podcenjevali in omalovaževali, češ, to so dosežki slovenske domišljavosti in izobraženosti na nekakšni višji kulturni ravni. Sicer pa menim, da smo prav Dolenjci najbolj krivi, ker nismo znali niti hoteli napisati kaj več o dogodkih v dolenjski zgodovini NOV. Žal je pozabl- jeno, kar je napisao. Del krivde pada na časopise, ki niti ob praznikih, kot sta dan borca in dan vstaje, ne pišejo o teh zgodovinskih dogodkih. Pri tem bi moral veliko vlogo odigrati Dolenjski list, ki poroča 'iz večjega dela proslule okupatorske tvorbe »ljubljanske province«, kjer so bili pomembni zgodovinski dogodki. Česar ne znamo ceniti Slovenci, niso pozabili kronisti iz bratske republike Hrvatske, ki redno in obširno pišejo o vseh pomembnih dogodkih iz zgodovine slovenske NOV. Tako je general dr. Rade Bulat ob 45-letnici pohoda XIV. slovenske divizije skozi Hrvaško na Štajersko v Vjesniku z zapisom spomnil na dogodek. Toda tak zapis bi moral prispevati kdo od udeležencev tega pohoda in se zahvaliti bratskemu hrvatskemu narodu in posebno meščanom Čazme za gostoljubje. 9. septembra je Vjesnik pisal o prvih svobodnih volitvah v Sloveniji in zasedanju SNOS v Kočevju. Še večje Vjesnikovo prijetno presenečenje je objava obširnega zapisa 16. julija lani o roški ofenzivi. O tej smo pisali tako malo, daje skoraj pozabljena, čeprav bi SE »NOVA CESTA DO STARIH SPOMINOV« K članku z naslovom Nova cesta do starih spominov, ki je bil objavljen v BORCI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE! Ob 45. obletnici pohoda 14. divizije na Štajersko vas vabimo na zbor skupnosti borcev in na 26. tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 4. februarja, ob 12. uri v Domu JLA v Ljubljani. ODBOR SKUPNOSTI BORCEV XIV. DIVIZIJE rubriki »Obrazi« 15. januarja, nam je Eda Kren iz Celja kot očividka poslala obširen opis dogodka z 2. novembra 1944, ko je bil v njihovi hiši na Drgan-jih selih zajet in pozneje na poti v Novo mestu usmrčen Anton Granda iz Velikega Podljubna. Povzemamo samo bistvene pripombe: »Anton Granda ni prišel h Kirnovim na sestanek, ampak je prinesel sol za partizane. V hiši so bili takrat, ko so prišli belogardisti, le Eda Kren, njena sestra Ančka, njun oče ter Anton Granda. Oče je zagledal belogardiste, opozoril Antona Grando in skočil skozi okno ter tako med streljanjem ušel, Granda pa je ostal v hiši in tam so ga belogardisti prijeli. Ni res, da bi se skril v omaro, ki je bila prerešetana s kroglami, sicer bi bil gotovo zadet. Belogardisti so odpeljali Grando in sestro Ančko, ki jim je pozneje ušla, medtem ko so Antona Grando ubili na poti v Novo mesto.« Edi Kirn se za pojasnilo o resničnem poteku dogodka zahvaljujemo. Uredništvo DL Še: Boj na Rakovniškem polju Odgovor na časopisne sestavke o naslovni temi in pripombe na delo komasacijske komisije — Za kaj enim in drugim služi kmetijska zemlja__________ Odgovarjam predsedniku trebanjske- ga izvršnega sveta Maksu Kurentu, Janku Šircu in Janezu Resmanu. V koma- Stotnija Moja dežela. sacijskem postopku mi je Marjan Bartolj ponudil zemljišče—travnik, a sem ponudbo odklonil in mu dejal, da mi njegova parcela ne ustreza, da bi jo združil s svojim. Pri tem ne drži, da sem se pogajal za ceno. Res pa je to, da ta parcela, ki jo je kupil predsednik izvršnega sveta, ni bila na oglasni deski. Moja njiva je pravokotne oblike, to mi ustreza, in ne maram iti na druga V Prečni so optimisti Pri občinskem samoprispevku za varianto B — KS Prečna se brez uvedbe krajevnega samoprispevka ne more razvijati — Proti širitvi PREČNA — Krajani prečenske krajevne skupnosti so 26. januarja razpravljali o programu občinskega in krajevnega samoprispevka za naslednje petletno obdobje. Na predlagane programe je bilo le malo pripomb, pri občinskem samoprispevku pa je prevladovalo mnenje, da je zanje najpomembnejša in najsprejemljivejša varianta B. Poleg tega je bilo na zboru krajanov slišati enovito in jasno mišljenje proti vsakršnemu prostorskemu poseganju v krajevni skupnosti, ki bi moteče in z ekološkega vidika škodljivo vplivalo na življenje krajanov, pa tudi drugih občanov v okolici, torej proti domnevnim načrtom o širitvi prečenskega letališča tudi za vojaške namene. Alojz Kukman O dosedanjem delu in o načrtih krajevne skupnosti Prečna pa nam je predsednik sveta KS Alojz Kukman povedal: »Sem optimist, kar se tiče letošnjega referenduma o samoprispevku, saj je edina pot za uresničitev neposrednih nalog, ki so pred nami, od katerih smo nekatere že pričeli izvajati. V naši krajevni skupnosti, ki je sorazmerno majhna, saj ima le pet naselij, v katerih živi nekaj več kot 800 ljudi, smo znali denar, ki se je stekal iz samoprispevka in tistega, ki smo ga dobili od občinske komunalne skupnosti, SIS za ceste, nekaterih delovnih organizacij pa s soudeležbo krajanov, z lastnim delom pošteno oplemenititi. Predolg bi bil seznam posameznih del v preteklem obdobju, zato ne bom našteval vsega, je pa jasno, da seje povsod nekaj naredilo in da smo veliko uresničili, veliko pomembnih del pa je še pred nami, za katere je jasno, da jih brez podpore vseh krajanov ne bo moč opraviti. Če bi refrendum ne uspel, smo obsojeni na životarjenje, zato sem prepričan, da bo zmagal razum. K optimizmu me navaja tudi vsesplošna želja po ustvarjanju v naši krajevni skupnosti, saj imamo zelo aktivno kulturno umetniško društvo, gasilsko društvo, DPM in mladinsko organizacijo.« TJ. zemljišča in netiti sovraštva, kajti vsi lastniki zemljišč hočejo obdržati svoje parcele. Kurent, ki je v tem času kupil travnik, naj uporablja tega in naj ne sili v moj njivski kompleks, čeprav je dejal: »Tvoja njiva je veliko boljša in pognojena in jo hočem zato pridružiti tej parceli.« Ne bom pristal na željo komisije, da bi imel prednost občinski funfflo-nar, ki mu kmetovanje ni edini poklic za preživljanje. Moja 5-članska družina ustvarja dohodek edino na lastni zaščiteni družinski kmetiji. Dodeljeno mi zemljišče pa je bilo pol slabše in za povrh trikotne oblike, zato ne pristajam na željo komisije. Kompleks, ki mi ga zavidajo in hočejo odvzeti, obdelujemo mi, že 250 let. Komasacijska komisija hoče razparcelirati moj kompleks, da bi s tem naredila uslugo funkcionarju in si zagotovila obljubljeno nagrado. Kdor ne verjame, naj se sam na mojem zemljišču prepriča, v čem je resnica. Širec je podpisoval račune za neopravljena dela. Ko so bili izkopani jarki in položene cevi, se ni nihče zmenil za zasutje glavnega prehoda do kmetije. Moral sem dobiti soglasje VGP Novo mesto, da lahko zasujem prepust in s tem omogočim prehod. Za vodilnega v občini pa sta sama Širec in VGP prosila mene, naj zasujem prepust, da bo za prvi maj lahko šel na travnik delat. »Če mu tega ne omogočimo, ne bo prav,« je dejal Sirec. Zasipal sem več prepustov, čakal na obljubljeno plačilo, a zneska še do danes ni poravnal nihče. Resnica je v tem, da smo plačali 20 odst. udeležbe za komasacijo in opravil sem nad 250 traktorskih ur, ki jih je bil dolžan opraviti investitor. Od Sirca ni pošteno, da so mi zagotovili krmo ob melioracijskih delih, usposobljeno zemljišče pa so dodelili drugemu, in to kljub obljubi, da vlagam in usposabljam zase. Moral sem zmanjšati govejo čredo, dokler ne usposobim na novo dodeljenega zemljišča. Naj dodam glede izvajanja del, da meje tedaj Širec prosil, naj usmerjam delo, sam pa je odšel domov. Sicer je za vse spore zaradi nekaterih neusposobljenih zemljišč kriv zastopnik investitorja Širec. Stroka pa taka! Po skalnatem zemljišču so polagali drenažo in minirali, ker niso upoštevali mojih pripomb, da je zemljišče kamnito in da naj jarek poteka po že izkopanem mojem zemljišču. Širec ne pozna zemljišča in ni hotel upoštevati mojih pripomb, tako da so nastali po nepotrebnem ogromni stroški. Ni res, da sem ustavljal dela v najbol- jšem času, ker je bilo namreč dogovorjeno, da siliramo 5-hektarski kompleks koruze. Končal sem pred rokom, a so po siliranju stroji več kot teden dni stali. Na pobudo vseh prizadetih lastnikov zemljišč je jjodružnica Slovenske kmečke zveze Šentrupert sklicala razgovor vseh odgovornih, kar ni bilo po volji Šircu. Namerno si je vzel dopust brez soglasja direktoija, samo da se je izmuznil odgovornosti do 41 prizadetih lastnikov zemljišč. V tem sporu komasacijska komisija ni bila pripravljena posredovati pred izdajo odločbe. Projektantka komasacijskega projekta je pokazala, da morajo biti zaokrožene in združene, kot je Jakijeva, ker take ne moremo spreminjati. Ko pa je prišel drugi projektant, je delal po drugih željah. Tako so mi dodelili površino za kvalitetno njivo brez dostopne poti. Dodeljeno mi je slabše zemljišče, skalnato in z mejo ob cesti, ki se ne da izboljšati. Moja zemlja, ki so mi jo odvzeli za javno pot, ni v celoti odmerjena. Investitor in projektant nimata prave karte mojega zemljišča. O kakovosti meliori-rane zemlje lahko povem, da sem moral za oranje zamenjati traktor s takim, ki ima pogon na vsa štiri kolesa. Prej nisem nikoli obstal na zemljišču. In še: ne drži, da sem samo ob 0,30 ha njive, ampak sem izgubil 0,70 ha. Razen tega pove kaj o delitvi zemljišč tudi dejstvo, da bi moral Vojko Kutnar obračati skoraj na mojem dvorišču. ALFONZ JAKI Brinje 6 Šentrupert DVOR SE PRI PR A VLJA NA PUSTA jo Slovenci morali razumeti kot slovensko narodno tragedijo. O roški ofenzivi Vjesnik piše, da ofenziva v vojaškem pogledu ni dosegla cilja, ker se je glavnina partizanskih enot pod vodstvom namestnika komandanta glavnega štaba Slovenije dr. Aleša Beblerja s spretnim manevriranjem ogibala neposrednih spopadov z okupatorjem. Glavni štab Šlovenije z vsem političnim vodstvom pa je v obroču v osrčju Kočevskega Roga doživljal najbolj tragične dneve. Okupator je teroriziral dolenjsko prebivalstvo in interniral prek 10.000 ljudi, od katerih jih je v letu dni umrlo prek 4.800. Med šesttedensko roško ofenzivo so fašisti po Notranjski, Dolenjski in Beli krajini pobili okrog 1.250 moških, samo v Štarem Logu pri Kočevju 64.T Izpraznjene domačije je okupator izropal. Cele vasi, kot so Sodražica, Dobra vice, Raihenau, je požgal. Če je tako Vjesnik prikazal le del strahovitih posledic roške ofenzive, je prikazal več kot vsi slovenski časopisi. Ti so na te strahote pozabili ali pa zanje nikoli niso vedeli, kar je zelo žalostno. V tem je odgovor, zakaj slovenski rekruti nimajo pojma o zgodovini NOV Slovenije. Ob tem pa menim, da bi borci in uredništva časopisov morali imeti na umu tisti Zupančičev poziv: »Veš, poet, svoj dolg?«. KAREL JAKŠE Zagreb / Frančiška Glad Pred kratkim smo se na pokopa® v Kočevju poslednjič poslovili od Fff nčiške Glad. Pokojnica ni bila zna111 kot prizadevna družbenopolitična & , lavka niti ni za svoje delo prejela p(lf nanj, odlikovanj in nagrad, bila pa/ prava partizanska mama. Gladova h® na Brigi je bila partizanom zmeraj odpf ta, Frančiška Glad pa jim je ved# kuhala, če je le imela kaj za v lonec. Frančiška je bila rojena pred 88 leO' Zgornjih Čačičih pri Osilnici v druž® Štimac. Poročila seje na Rake pri Ku®" ju. Z možem sta že pred vojno kup® RES JE SKRAJNI ČAS V Dolenjskem listu sem prebrala sestavek Franca Derganca iz Semiča o zaplembi kmečke zemlje. Ob tem sem razmislila o svoji usodi. Tudi sama sem Dolenjka in sem utrpela 1949. leta strašno krivico ob zaplembi premoženja mojih obubožanih, ostarelih in onemoglih staršev. Posestvo jebilo zaplenjeno po krivici. Ne morem navajati vsega, kar seje tedaj dogajalo. Vem, kaj vse je dobila pri nas partizanska vojska, ničesar nismo skrivali pred njo. Oče je večkrat dejal, da ne bi iskali, če ne bi potrebovali. Zato se strinjam z Dergancem, da je bila marsikomu stoijena grenka krivica, in se tudi meni vsiljuje vprašanje, kaj bo z zemljo, ki je bila krivično odvzeta. Res je skrajni čas, da nekdo vendarle pojasni, zakaj taka krivica. Želim, da bi Dolenjski list več pisal o tej zadevi, o krivicah kmetov nasploh in o prizadevanjih Slovenske kmečke zveze. L. iMeK Polje Krmelj lU. M-l JUI tiv [71 VU ’ V/J »IV/ -- -• kmetijo na Zgornji Brigi pri Kočev* reki, kjer je živela do svoje smrti- zakonu se jima je rodilo 8 otrok: 5 h® ra in trije sinovi. Možje bil aktivist 01 mama Frančiška je kuhala partizano® v razno delo za korist partizanov pa# vključevali tudi najstarejše otroke. Na zadnjo pot jo je spremilo velik® sorodnikov, prijateljev, znancev in bo*" cev. V imenu krajanov KS Kočevsk* . * • v • —isIovp reka pa seje od nje še zadnjič po: Ciril Cimprič. Umrl je Pile Pred kratkim so se na ribniškem p°k® pališču za vedno poslovili od Andrej* Debeljaka-Pileta, starega komaj 57 let. n* je pravzaprav ribniška posebnost. Delo'® je predvsem na kulturnem področju in f široko znan kot zelo uspešen humorist- PROTI DAVKU NA IZOLACIJSKE MATERIALE KOČEVJE — Občinski gasilski center Kočevje in ljubljanska Izolirka sta organizirala dve predavanji o uporabi hidro- in toplotnoizolacijskih materialov. Ob tej priložnosti so izdelke tudi razstavili. Organizatorji in poslušalci pa so pogrešali predstavnike trgovin, ki prodajajo te izdelke. Da so prodajalci manjkali, je škoda predvsem zato, ker odločno premalo poznajo vrste in kakovost izdelkov. Predavatelj je namreč navzoče seznanil, da izdeluje 34 vrst bitumenskih varilnih trakov, a je trgovinah mogoče kupiti ponavadi eno smo vrsto. Pohvalno je, da so natančno pojasnili uporabo teh materialov. Navzoči so se odločno zavzeli za odpravo pred časom uvedenega prometnega davka na te izdelke. _vcj Na Dvoru pripravljajo za pustni torek, 7. februarja, ob 16. uri pustni karneval s pustnim sporedom. Zbranim bo spregovoril dvorski župan in jih spomnil na številne dosežke in pridobitve v prejšnjem letu. Nedvomno bo svetal zgled pridobitev nove mrliške vežice, v kateri bo ležal pokojni Cene, pa novi gasilski avlo, nova telefonska centrala itd. Najbolj zaslužnim funkcionarjem za zaviranje kraja pa bodo podeljene praktične nagrade in priznanja. 2 mesta dogajanja se bo neposredno v prenos vključila tudi RTV Dvor s svojo ekipo. Posebna komisija bo izbrala in nagradila najboljše in najizvirnejše maske. S. M. Mnog[ so opeharjeni Svetujem, da se pisec Pomembnih Belokranjcev svoji knjigi odreče in jo javno sežge Izšla je knjiga profesorja Jožeta Dularja »Pomembni Belokranjci«. Knjiga je bila sicer ob izidu toplo pozdra vljena, vendar pa se stvar bli-sko vito menja Za vedati se moramo, da takšna in podobne knjige nikakor ne sodijo v belokranjski prostor. Poznavajoč homo sapiens, živeče na sončni strani Gorjancev, je treba reči, da je knjiga pretanka vsaj za tisoč strani. Če bi torej avtor hotel biti objektiven, bi bilo najpametneje, da je preprosto šel na matični urad v Metliki in Črnomlju in prepisal matične knjige. Prav tako bi se moral sprehoditi po pokopa-, liščih in prepisovati imena na nagrobnikih. Vem, da se Črnomaljci pritožujejo, da je v Dularjevi knjigi prevelik poudarek na Metličanih, kar sploh ni realno glede na število prebivalcev in naravni prirastek. Metličani temu oporekajo, saj pravijo, da Črnomaljci pozabljajo, da je v Metliki veliko večji hektarski donos pomembnežev. Poleg lega je imela Metlika prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico, kar je veliko boljša štartna osnova za pot medpomemb- pomembnih in obratno. Pomembni se napihujejo kot žabe in nepomembnih ne vidijo. Jože Kapušin se na primer pritožuje, da njegovegu imena ni v knjigi, kljub temu daje bil prvi, kije z golo pestjo razbil avtomat za točenje piva v hotelu Bela krajina. Zvone Gerbec in Tonček Vergot se jezita na profesorja Dularja, saj sta dosegla svetovno slavo kot ugrabitelja vlaka. V knjigi pomembnih Belokranjcev pa zanju ni prostora. Kako se šele jezijo funkcionarji in drugi vodilneži, ko najdejo V knjižici imena svojih podložnikov, katerih miselnost in dejanje se večkrat sploh niso ujemala z uradnimi stališči, zaman pa iščejo v kazalu svoja imena. Profesor Dular se lahko pred temi tovariši rehabilitira le tako, da napiše o vsakem posebej po Knjiga je sprla ne le Metličane in Črnomaljce, temveč vse Belokranjce. Nepomembni ne pogledajo več Mislim, da se pisec knjige niti ne zaveda, kakšen ogenj je zanetil in kakšne strastije razvnel s svojim delom. Mar hoče, da bo zgodovina o njem govorila kot o piromanu in o njegovi knjigi kol o peklenskem stroju'! Predlagam mu, da se knjigi javno odreče in jo ob primernem nagovoru javno sežge. Belokranjski narod je navajen odpuščati. MA TJAŽ RUS Izučil seje za strojnega tehnika, vene® mu kulturniška žilica ni dala miru. Uspe? no seje poizkušal kot likovnik. Svoja del* je predvsem vžigal v les. Med njimi so naj' bolj znana njegova »Strašila«. Rad pa J* upodabljal tudi druge domače motive Kot pevec ribniškega moškega pevske?* zbora je sodeloval na mnogih priredit/3* in tudi na kmečkih ohcetih v Ljubljani- Zaposlen je bil pri Riku v Ribnici k# referent za informiranje. Posebno p3 J znan po tem, daje ob raznih večjih pn*f ditvah, razstavah in drugih dogodkih izd* jal kar svoj priložnostni časopis, v katere® je vedno prišla do izraza njegova izrazi1* humoristična žilica. V našem listu smo* njegovo plat predstavili pred leti, ko je® razstavi živine pri Sv. Gregorju izdal zn* menito »Kravjo izdajo Urbana«, ki J mnogim ostala v spominu. Čeprav seje rad pogovarjal z vsakimd! pa le ostal vedno samotar, a razmišljaj® človek. Vsem bo ostal v spominu tudi k dobrodušen veseljak in kulturni ustvaf)*, lec, ki je samotno živel, zbolel, ki ni n3®! prave opore in razumevanja, zaradi češ*' je gotovo tudi prezgodaj dotrpel in ** vedno omagal. J. P m Bi zmogli gledališče? Če bi Novo mesto dobilo poklicno gledališče, bi rojakinja igralka Nevenka Sedlar prva pomagala DULE PRI BUČKI — Novo-meščanka Nevenka Sedlar je ena pd redkih Dolenjcev, ki sije izbrala igralski poklic. Pred desetimi leti je v Ljubljani končala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in se zaposlila v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, kjer jo po končani gradnji promet bolj urejen, kot je zdaj. Cesta herojev in Ljubljanska cesta bosta imeli povečan P^et. Križišče pri Jugobanki pa bo Omenjena lokacija mi ni všeč. Imam novo zamnisel, ki se bo marsikomu zdela precej drzna. Na misel mi je prišlo, kako so v starem delu Ljubljane uredili promet. Tam so tranzitni promet preusmerili preko predora pod Ljubljan- skim gradom. Kaj, če bi kaj takega storili tudi v Novem mestu? Moj predlog je sledeč: Most naj bo gradili 300 metrov od železniškega proti Bršljinu, v bližini stavbe Cestnega podjetja, in naj bi bil s predorom povezan s Cesto herojev. Nova trasa oziroma obvoznica bi se začela na Cesti herojev na začetku Cankarjeve ceste, nato po cestnem vseku, skozi 100-metrski predor, križanje z Ljubljansko cesto, preko železniškega predora po novem mostu na desni breg Krke, med stadionom in Portovaldom na priključek ceste Novo mesto —- Dolenjske Toplice. Celotna trasa bi potekala po ravnini in bi imela samo en ovinek pri stadionu. Kakšne ugodnosti bi s tem dosegli? 1. Cesta herojev in Ulica talcev bi se zaprli za ves promet razen za pešce in kolesarje. Prostor cestišča bi služil za parkiranje osebnih vozil. Tam so štiri šole. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da bi se varnost naših šolarjev bistveno zboljšala. Odpravil bi se tudi cestni hrup. 2. Zmanjšal bi se cestni hrup in ropot, saj bi bila trasa in križišča v nenaseljenih krajih. 3. Po novem mostu bi lahkcj preusmerili promet za Dol. Toplice, Šentjernej in Belokrajino. S tem bi razbremenili Partizansko in Zagrebško cesto. 4. Promet s tovornjaki in avtobusi bi izginil iz mesta, razen lokalnih voženj. 5. Sama gradnja ne bi bistveno ovirala sedanjega prometa. 6. Z izgradnjo te predlagane trase, bi lažje reševali ostale prometne težave v mestu. za novi most zraven želez-so verjetno že pripravljeni. m f ■7 M LEGENDA: ul»ca)‘a^C,C^ trase (Cesta herojev in Cankarjeva \ £w*i vsek Pr«k,r 4. križitče t Ljubljansko testo 5. Most 6. Priključek na cesto Novo mesto Toplice Dol. Načrti niškega Kljub temu mislim, da bi bilo dobro proučiti predlog, ki sem ga podal. Tehnično je izvedljiv. Glavno je finančno vprašanje, ker bi bil novo predlagani most višji in daljši, s tem pa tudi dražji. Kot Novomeščan gledam prometno gnečo v mestu in iskreno želim, da bi se stvari izboljšale. Zaradi tega sem tudi napisal ta članek. S. Š. Novo mesto POSKRBELI ZA NAJMLAJŠE Ob koncu lanskega decembra smo priredili v Brestanici novoletni sejem, na katerem smo se vsaj za nekaj ur preselili v svet pravljic in otroške domišljije. Skupaj z drugimi društvi je tudi naše društvo pripomoglo k pestrosti in privlačnosti sejma. Na stojnicah smo ponujali mehke igračke in novoletne čestitke, ki so jih izdelale spretne članice našega društva. Pripravile so približno 70 igračk. Izdelavni material zanje in kroje so si izdelovalke pripravile same. Poleg igračk smo ponujali kupcem kvačkane prtičke in domače pecivo, v imenu aktiva kmečkih žena smo prodajali njihov domači kruh in sirovo potico. Otrokom smo v hladnih dneh ob dedku Mrazu in risankah brezplačno ponudili čaj. Sestavili smo 280 darilnih paketov za otroke, in sicer iz daril OZDPM Krško, ki smo jim dodali še nekaj malenkosti. Paketi so bili zelo bogati in lični in, mislimo, zelo mikavni za radovedne otroške oči. Društvo prijateljev mladine Brestanica Prve dni sem se igral s kockami in sestavljal razne figure. Psihologinja (to sem videl) je to moje početje opazovala z uro štoparico v roki. Potem pa vsak dan več. Druga, ki meje imela v »pači« (kakor so to »sotovariši« imenovali), pa je hotela vedeti, koliko republik imamo, koliko nas je Slovencev pa vseh Jugoslovanov, pa katera so glavna mesta republik itd. in zopet druga. Taje bila še bolj zahtevna. Hotela je vedeti, s katerimi državami mejimo, katera so njihova glavna mesta, kaj je to Vatikan in kdo je napisal Desetega brata... Poleg vseh radovednosti, a jih tu ne bom navjal, je bilo tudi to, zadnje: »Kdo je napisal opero »Prodana nevesta«. Takrat sem prvič rekel: ne vem! S tem se je moja »terapija« tudi zaključila. Minilo je že teden dni takega »zdravljenja«, pa so me medtem dvakrat peljali tudi (s spremstvom) v Polje pri Ljubljani. Tam sem ugotovil, da zdravijo tri vrste »norcev« in to po kategorijah »A«, »B« in »C«. Kakšni so kateri, mi je pojasnil sovaščan (Jože Mrak), ki je bil tam 8 let, v času mojega »zdravljenja« pa že 4 leta v Ljubljani. Ne vem, če so v Polju postopali tudi z drugimi pacienti, tako kot z mano.*Bil sem namreč edini politični, medtem ko so bili ostali kriminalci, ubijalci iz ljubosumja, požigalci iz maščevanja in nekateri zaradi gospodarskega kriminala. Koso mi jemali kri, sem jim povedal, da posedujem izkaznico, iz katere je razvidno, da sem dal že 36-krat kri in to v skupni količini 13 litrov in 7 decilitrov. Paznik, ki je bil v civilu, je moral čakati na hodniku, tiste deklice pa so kuhale kavico in bili smo kot stari znanci oziroma prijatelji, posebno še, ko sem jim povedal, zakaj sem na teh pregledih. Tisto, kar imenuje Paraga elektrošok, pa ni tako hudo. Na glavo, in to na golo kožo, so mi pritrdili nekakšne sponke, potem so vključili tok. Čutil sem neko šumenje in pritisk. Zdravnik (če je to bil) me je nekaj spraševal in gledal na ekran, tam na steni, potem sem moral zatisniti oči in za nekaj trenutkov prenehati dihati. Ko mi je aparat snel z glave, sem bil nekam zmeden, kot da sem malo pijan. Tako se je končno le zaključilo moje psihološko zdravljenje, torej brez kakšnih pritiskov! In zdaj še odgovor na tisto vprašanje: zakaj. Toje bil pravi scenarij, že na prvi obravnavi (zadnja je bila v Ljubljani), in takrat seje zapletlo. Ko je sodnik kot predsednik kazenskega senata začel obravnavo in navajal formalnosti, kdaj, kje da sem bil rpjen, da sem odslužil vojsko, s poudarkom, da je poslednji čin »redov«, da nisem več v vojaški evidenci, ni pozabil poudariti, da sem bil že kaznovan, in nadaljeval: »Ima en razred osnovne šole,je kriv, daje napisal knjigo Spomini skrivača Marka...« Za mano pa krohot. To so bile firbčne, že ne več mlade ženske, ki pa sodnika niso zmedle, ampak je še glasneje nadaljeval: »Bil je tudi dopisnik BBC London, Deutsche-Welle iz Kotna, pa dopisnik Radia Vatikan...« »Ali je zmešan?«, se je oglasila tista v prvi klopi za mojim hrbtom. Sodnik se za to ni zmenil, saj se ne ve, ali naj bi bil pri tem mišljen on ali jaz. ki sem si to predstavljal kot komedijo na odru, v kateri igram prav jaz glavno vlogo. Namignil je javnemu tožilcu, ta pa je začel brati obtožnico. Citiral je odlomke iz knjige, ki naj bi bila »korpus - delikti«, poudarjal je tudi, da sem imel zvezo z agencijami, ki nam niso naklonjene, ni pa rekel, da je to kaznivo. Zaključil pa je z besedami: »Obdolženec je kriv po čl. 118 KZ, in naj se ga v smislu prvega odstavka tega člena primerno tudi kaznuje...« Sodnik, kije medtem v zajetni mapi, ki jo je imel pred sabo, nekaj prekladal, je takoj zatem, ko je javni tožilec nehal s svojo ugotovitvijo in predlogom, začel nekam pomilovalno govoričiti: »...Ugotovljeno je, da ste pri Italijanih v zaporu v Črnomlju, in v nemškem zaporu v Ljubljani, pa potem v taborišču Aws-ch witz vedno bili zaveden Slovenec, velik patriot in dober sotovariš, pa se zato zdaj čudim, da se niste hoteli pridružiti in sodelovati v naši socialistični družbi...« Takrat sem vstal, pogledal okrog DOMAČE TRNJE • Odstop s položaja še ne pomeni odstopa od korita. • Če politiku stopiš na jezik, začne migati s transparenti. • Še vedno je bolje imeti epidemijo gripe kot epidemijo ideologije. • Bilo bi idealno, če bi se dalo živeti od zarečenega kruha. M. BRADAČ • Vsaj pozimi ne bi smelo biti pokvarjenih ljudi. Pod ničlo je. • Mislim, torej nimam možnosti, da uspem pri birokraciji • Neprebrana knjiga je najdražja, a »neprebran« funkcionar je še dražji. • Odločitve, ki so sprejete prek noči, imajo mračno prihodnost. • Zakaj odfunkcionarjev želite čiste račune, saj niso kemična čistilnica! DUŠAN STARČEV1Č sebe in z nasmeškom vprašal: »Ali mogoče mislite, da bi postal — komunist?!« »Tudi to bi se lahko zgodilo!« Jaz pa naprej: »Ampak v tem primeru bi midva zamenjala vlogi in bi jaz sedel tam, vi pa tukaj!« Skočil je pokonci, ni pa mogel nič reči, ker ga je prehitela moja odvetnica (verjetno je mislila meni v dobro), začela je glasno in s poudarkom roke: »Nujno je treba upoštevati dejstvo, da ima obdolženec, moj klient, vsega en razred osnovne šole, daje temu primerno tudi pisal in se tukaj tudi izražal. In to naj sodišče pri razsoji ve, da je v smislu psihološkega ali pravnega vidika nekoliko defekten...« Sodnik pa stoje in ves zaripel: »Prekinjam obravnavo, obdolženec pa se napoti v psihiatrično kliniko na pregled. Ko boste dobili poziv in se ne odpravili tja, vas bodo pripeljali s silo.« Oglasil sem se, čeprav je sodnik že začel pospravljati tiste papirje pred sabo. »Prosim, kaj pa je to psihiatrična klinika, mi na kmetih pravimo temu norišnica, ali je to isto?« »Nekako tako«, je pribil in s tem je bila ta prva obravnava zaključena. FRANC LUZAR Gabrje 109 p. Brusnice PTUJSKO KURENTOVANJE PTUJ — Tukajšnje folklorno in turistično društvo bo organiziralo v nedeljo, 5. februarja, tradicionalno kurento-vanje. Na prireditvi se bodo predstavili v glavnem domači folkloristi, ob katerih bodo v karnevalskem delu nastopile še skupine delovnih organizacij, društev in šol ter posamezne maske. Letos bodo prvič doslej žrebali vstopnice. MAJA BODO ODPRLI DOM GASILCEV Gasilska zveza Slovenije je prevzela nekdanjo zgradbo turističnega doma na Travni gori nad Sodražico in jo v letih 1987 in 1988 obnovila. Obratovati je pričela oktobra minulega leta. Denar za obnovo so prispevale posamezne občinske gasilske zveze in občinske skupnosti za varstvo pred požari. Z igro »Plamen«, ki jo je organizirala GZ Slovenije, so zbrali 70.766.359 din, ob tem so posamezniki in skupine opravili 5.236 prostovoljnih delovnih ur. Sedaj, ko je urejena notranjost stavbe z vsemi gradbenimi in obrtnimi deli, načrtujejo ureditev okolice in teče akcija za izvedbo teh del. Načrtujejo, naj bi dom slovenskih gasilcev izročili v dokončno uporabo ob sodražiškem krajevnem prazniku 25. maja letos. Da bodo dela potekala po sprejetem načrtu, bo poskrbel 7-članski odbor, ki mu predseduje Ernest Eory. Prvi seminaiji, ki so bili organizirani na Travni gori v novembru in decembru minulega leta, so pokazali, da postaja ta kraj pomembno izobraževalno središče slovenskih gasilcev. -vd DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 4. februarja, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Dolenjkin Market na Cesti herojev • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22. Začetek Opusa KRŠKO — »Sedež agencije Opus je za sedaj v Sevnici, kjer so me pač sprejeli najbolj podprtih rok, vendar pa bom skušal delovati na območju vsega Posavja,« pravi znani krški kulturni delavec Silvester Mavsar, lastnik in vodja agencije. »K ustanovitvi svoje agencije za intelektualne storitve je prispevalo več vzrokov, dva pa sta poglavitna: v Posavju nimamo take ustave, ki bi nudila intelektualne storitve. Jaz sam sem si že od nekdaj želel delati na tem področju in sem tudi deloval, le da na amaterski bazi. V svoj program, kakršnega sem sprejel lani oktobra, sem zapisal, da nudim pomoč pri pripravi publikacij, organizaciji kulturno-zabavnih in družabnih prireditev ter proslav pa še na področju propagande, informiranja ter stikov z javnostjo. Doslej sem nekaj manjših projektov že tudi izpeljal. Naj naštejem proslavo ob 30-letnici SOP, AMD in sodelovanje na prireditvah ob Silvester Mavsar, vodja agencije Opus novoletni jelki. Prepričan pa sem, da bodo našli pot do mene tudi iz manjših delovnih organizacij pa obrtniki in drugi, kadar bodo potrebovali prospekt ali mapo ali kakšno drugo publikacijo za predstavitev svojega dela. Za ta dela nudim avtorsko, uredniško in lektorsko delo, opremo, oblikovanje itd. Lahko pripravim tudi programe za proslave in prireditve, po potrebi pa organiziram nastop posameznikov in skupin s tako imenovane estrad-ne scene,« pripoveduje Mavsar. Priznava, da ima obrtniški kruh sedem skorij, še posebej, kadar gre za intelektualne storitve, vendar namerava vztrajati. Pravi čas za njegovo dejavnost, meni, šele prihaja in on hoče biti nanj pripravljen. J. S. ČUDEŽA PA NI IN NI RIBNICA — V Ribnici so že pred leti sklenili, da je treba porušiti dotrajali vojaški stanovanjski blok. Na enem zadnjih sestankov je več prisotnih resno opozarjalo, da r bloku lahko pride do smrtne nesreče. V njem se namreč igrajo otroci, blok pa je tako dotrajal, da se lahko nanje zruši strop... Pa vendar je bilo i’ zvezi z blokom nekaj le ukrenje-no. Poročali smo že, da so se na njem pojavili razni napisi kot »Čudeža ne bo« itd. Čudež se res ni zgodil, so pa ti napisi že prebeljeni. P-c TEŽKO BO, TEŽKO RIBNICA — Ribničanom uspe rešiti marsikatero zapleteno zadevo, ker se je lotijo z veliko volje in tudi z bolj vesele plati. Tako so pred kratkim izvolili posebno komisijo, ki bo našla do 15. februarja lokacijo za postavitev bivalnih kontejnerjev za Rome. Že kar na sestanku so nekateri predlagali, naj bi zmolili rožni venec, da bi komisija res našla lokacijo. Takoj po sestanku pa je bilo slišati še tole ugotovitev: »Še dobro, da smo sklenili, naj komisija najde rešitev do 15. februarja, in da hkrati nismo določili, katerega leta « P-c Anonimni klici KOČEVJE — Oni večer je spet zazvonil telefon in neznanec, ki seje predstavil le kot borec in upokojenec, je povedal v slušalko: »Novinarji morate pomagati. V Ilasu je hudo. Plače so slabe. Delavci nezadovoljni. Zdaj zdaj bo izbruhnilo... Vodstvo je mlado, slabo... Pišite... Pomagajte...« Žal neznancu in Itasu ni moč obljubiti pomoči. Novinarji pač nimamo čarobne paličice za reševanje lakih zadev. Pred 10 do 15 leti smo v Dolenjskem listu veliko pisali o Itasu in opozarjali na slabosti, pa ni zaleglo. Doživljali smo le kritiko Pasovih vodilnih in vodilnih v občini. Itaso vi delavci pa nam niso pomagali in tudi sebi ne, čeprav so kol sa-moupravljalci sami dolžni uspešno gospodariti. Nekaj podobnega se je dogajalo zaradi pisanja o slabem gospodarjenju v občini. Tudi tu smo bili pogosto deležni kritik in na razgovore oz. zagovore k kočevskim občinskim politikom so nekajkrat morali celo vodilni iz Dolenjskega lista. Prišlo je končno tako daleč, da je kočevska SZDL odpovedala soji-nansiranje Dolenjskega lista. Vendar se zaradi tega gospodarske in druge razmere zato v občini niso izboljšale, ampak še poslabšale. Novinarji seveda ne moremo izboljšati razmer ne v Ilasu, ne v občini, ne v republiki in državi Smo predvsem ogledalo razmer. Žal premnogi žele videti le polepšano sliko, in če je ogledalo noče pokazati, gredo celo tako daleč, da ga razbijejo... kar pa resnične podobe ne polepša. J. PRIMC od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Vsa novomeška prijateljstva Medtem ko se Novo mesto dobro povezuje z mesti in občinami onkraj državnih meja, pa zanemarja sodelovanje s pobratenimi občinami v Jugoslaviji Na tako oceno so pred kratkim pristali v občinskem odboru za sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami in še bi našli nekaj sestankov s podobnim mnenjem udeležencev, kar vse brzda odseva resnično globino ali plitvost novomeških prijateljstev in znanstev. Očitno je proces zbliževanja zastal na točki ko bi moralo začetno navdušenje pobratenih, preželo z obljubami in pričakovanji, preiti iz odlokov v prakso in iz diplomatskega, oziroma bolje, političnega leporečja v neizprosno resničnost gospodarskega sodelovanja. Kaže, da je bilo tega prehajanja zelo malo in da so že vzpostavljeni stiki v veliko primerih opešali. Najbrž je ocena o tem precej podobna tako za sodelovanje Novega mesta s pobratenimi občinami Hercegnovi, Leskovac in Bihač kot za, recimo, njegove vezi z zletnim območjem in skupnostjo spominskega območja Zumberak-Gorjanci. To toliko bolj bode v oči, ker časopisi v norveški občini Stord široko predstavljajo Novo mesto, pri čemer opazovalcem niso ušle simpatije Norvežanov do mesta ob Krki, ki do Slordo-vih pobud za partnerstvo tudi ni ravnodušno. Še bolj štrli izmed zakrnelih poganjko v sožitja nedavno sklenjeno partnerstvo z Langen-hagnom. • Ko je langenhagenska županja podpisala listino o partnerstvu je dejala: »Kjer je volja, je tudi pot!« Če novomeško sodelovanje s pobratenimi občinami tostran državnih meja ni našlo poti iz slepe ulice, bi to lahko, po nemškem reklu, pomenilo pomanjkanje volje? Odgovor bi lahko najlažje povedali tisti, bodisi v Novem mestu bodisi med pobratenimi, ki so kdaj koli poskušali zasejati zrno sodelovanja, iz katerega bi zraslo več kot le v vljudnosti medsebojni obiski ob takih ali drugačnih praznovanjih, in ki so se morda umaknili z občutkom opeharjenosti. Zaradi zastoja v zbliževanju Novega mesta in z njim pobratenih občin nihče v Novem mestu ne bije plat zvona, kar je gotovo tudi prav, saj bi že pridih tako ali drugače izrečenega ogorčenja zastran zvodenelega pobratimstva lahko razburil duhove. Toda prah, ki sega nekaj vendarle dviguje, kaže, da ljudje razmišljajo o tem drobcu novomeške politične resničnosti Ta resničnost je drugačna, kot je bila v nemirnih sedemdesetih letih, ko je na pobudo kluba poslancev skupščine SR Slovenije občina Novo mesto navezala stike, denimo, s Hercegnovim. Za primer: bolj kot kdaj prej si danes države želijo priti v »skupni evropski dom«, kot bi rekel Gorbačov. Ta želja, ki obhaja tudi Novomeščane, pa še ne pomeni, da novomeške evropsko obarvane simpatije ne morejo doživeti usode pobratimstva. M. LUZAR Črnomaljce varuje sreča V črnomaljskih delovnih organizacijah že dolgo ni bilo požara, vsaj večjega ne. To pa ni zasluga dobre požarne varnosti. Daleč od tega! Črnomaljce varuje le sreča. Zato so izgubili tudi občutek za nevarnost pred nesrečo, ki pa jim preti skoraj na vsakem koraku. Prav ta izgubljeni občutek je kriv, da so v delovnih organizacijah kaj hitro pozabili na sklep, ki so ga pred dvema letoma sprejeli na občinski problemski konferenci o požarni varnosti. Obljuba, da bodo ustanovili industrijska gasilska društva, je ostala le na papirju, ki so ga odgovorni založili ali pa prekrili z drugimi, pomembnejšimi dokumenti. Izposojena karikatura DANAS Očitno v Črnomlju zares čakajo na večji požar, da bodo spoznali, da je najcenejši tisti gasilec, ki nima dela. Misel, ki prevladuje danes, je namreč kaj preprosta: zakaj bi ustanavljali industrijska gasilska društva, ko pa tako in tako nimamo kaj gasiti! Seveda pri lem ne pozabijo izračunati, koliko denarja jim ostane v blagajni, ker so se izognili stroškom z opremljanjem gasilcev. O stroških ob morebitni nesreči bodo tarnali že pozneje! Kot vse kaže, so dovolj osveščeni le v Bellu in Iskri, kjer imajo edini v občini industrijska gasilska društva in človeka, katerega profesionalno delo je požarna varnost. • Drugje pa so odgovorni za to področje le imenovani. Toda očitno še toliko sklepov, opozori! požarnih inšpektorjev, prošenj občinske gasilske zveze vodilnih v kolektivih ne bo prepričalo, da bi karkoli storili na tem področju. Če ni posluha vodstva za gasilstvo, ga čez noč gotovo ne bodo pridobili. Stari gasilski mački namreč vedo povedati, da gasilca ni moč narediti, gasilstvo mora imeti človek v krvi. Takšne krvi pa se po Belokranjcih, ko so v službi, pretaka premalo. Drugače je popoldne, ko se prelevijo y prebivalce svojih krajevnih skupnosti. Povprečno pridejo na krajevno skupnost skoraj tri gasilska društva, en gasilec pa na 7 prebivalcev občine. A li pa tem ljudem pra v zaradi skrbi, ki jih imajo s teritorialnimi društvi, zmanjka moči še v delovnih organizacijah? Pa jim v njihovih življenjskih okoljih gotovo ne bi zamerili, če bi delček energije, predvsem pa gasilskega znanja, porabili v kolektivih, kjer je nemalo »požarnih« bomb, ki samo čakajo, da jih bo sprožila človeška malomarnost. Je preveč, če vsaj od listih z gasilsko žilico pričakujemo, da jim ni vseeno, če niso urejeni požarnovarstveni načrti, če vnetljive stvari niso spravljene na pravih mestih, če ljudje kadijo tam, kjer je strogo prepovedano? To pa še zdavnaj niso vse pomanjkljivosti, ki jih požarni inšpektor leto za letom zapisuje v svojo beležnico. Njegova ponavljajoča se opozorila tako in tako ne zaležejo veliko. M. BEZEK-JAKŠE O nerazvitosti tudi drugače Morda postaja pisanje o varovanju okolja že nekoliko dolgočasno, utrudljivo, neprepričljivo, saj o tem tudi pri nas že čivka vsak vrabec na strehi. Vprašanje je le, zakaj se torej nič ali skoraj nič pomembnega pri tem ne premakne, ampak vedno znova ugotavljamo, da se vse obrača le na slabše. Kaže, da je tudi pri varovanju okolja pri nas tako kot pri drugih stvareh: problemov se sicer zavedamo, znamo o njih na dolgo in široko razpravljati, medtem pa čas mineva in stvari nam potijo iz ' rok. Vendar bi bilo hudo narobe, če bi se zadovoljili s tako ugotovitvijo. Seveda bi lahko rekli, da ni prave volje, da ni zavzetosti pri tistih, ki so za to odgovorni, zraven pa še to, da se ravno sedaj, ko smo v hudi gospodarski krizi, s tem ne kaže ukvarjati, saj ukrepi za učinkovito varovanje okolja zahtevajo prevelike investicije, ki jih gospodarstvo v tem trenutku ni sposobno zagotoviti, in še in še bi lahko našli lagodnih izgovorov. Medtem pa gozdovi umirajo, reke izumirajo, zrak postaja neprimeren za dihanje in zemlja srka vase strupene snovi, ki jih stoletja ne bo moč sanirati Vsekakor o tem ne smemo nehati razmišljati in ne nekati pisati Včasih je treba misel obrniti tudi nekoliko drugače. Na primer takole: Slovenija se ima za razvito v primerjavi z drugimi republikami in pokrajinami v Jugoslaviji, proizvaja relativno več in bolje, od ustvarjenega prispeva temu sorazmerno več p državni proračun, precejšen del ustvarjenih sredstev pa se preliva v druga okolja tudi po drugih kanalih. Pri tem pa tudi sorazmerno več uničuje svoje okolje, ki pa je naša splošna družbena, da ne rečemo narodna dobrina. In če hoče, da ji ostane večji delež, se mora toliko bolj naprezati, racionalizirati, pri čemer okolje navadno potegne krajši konec in vse skupaj se vrti v začaranem krogu, iz katerega ni videti izhoda. Produktivnost in navidezna razvitost je sorazmerno povezana z bolj nezdravim življenjskim okoljem, ali drugače rečeno, Slovenija postaja ekološko neraz vita dežela, za merjenje take neraz vitos- ti, v nasprotju z zelo natančno določenimi izračuni za ugotavljanje gospodarske nerazvitosti, pa nimamo nobenih meril, kajti sanacijo okolja smo zavestno odrinili nekam daleč v megleno bodočnost. Rad bi videl tistega v Jugoslaviji, ki nam bo takrat pomagal pri tej sanaciji, saj si je po zdravi logiki vsak sam kriv za svoje zasvinjano okolje. • Razmišljamo še drugače. Ali poznate proizvajalca ali gospodarstvenika, ki bi že danes v ceno svojega proizvoda vkalkuliral stroške, ki bi jih imel, če bi moral sam sproti odstranjevati škodo, ki jo okolju povzroča s svojim proizvodnim postopkom? Verjetno ne, kajti če bi take kalkulacije imeli, bi se kmalu izkazalo, da smo vsi, na severu in jugu, enako neproduktivni, neučinkoviti in nerazviti. Taki pokazatelji marsikomu ne bi bili všeč, pa morda prav zato še nimamo doslednih, ostrih in učinkovitih predpisov za varstvo okolja. Velike malomarnosti, škodljive ljudskemu zdravju, se začnemo zavedati šele, ko nam v nekaterih krajih in ob določenih vremenskih razmerah dobesedno prične jemati sapo. Takrat se že slišijo glasovi, da bo treba na ulice, sicer se stvari ne bodo spremenile. Ljudje se pričenjajo zavedati, da iz nekega lažnega občutka razvitosti zajedamo lastno življenjsko substanco. Resda so bile to do sedaj le izjeme, vendar pa kaže, da se bo moral tudi v Sloveniji»zgoditi narod«, sicer bo prej utonil v lastnem blatu. j j^^ŠE V Krškem jim pohaja sapa V krški občini so že dolgo prepričani, da nujno potrebujejo nov zdravstveni dom in še predlani spomladi so bili tudi trdno odločeni, da ga bodo zgradili In to kljub temu, da je referendum o samoprispevku, iz katerega naj bi dobili del denarja za gradnjo, žalostno propadel Toda bolj ko se je zaostrovala ekonomska kriza, manj je bilo zagovornikov oziroma glasnih pristašev takojšnje gradnje novega zdravstvenega doma in vse bolj so se kazala kot pravilna opozorila tistih, ki so menili, da novega zdravstvenega doma ne bo tako lahko zgraditi Vse to se je pokazalo v jarki luči tudi na zadnji seji krškega izvršnega sveta, kjer so se člani občinske vlade najprej razgovorili o težavnem položaju zdravstva. Tu težave rastejo iz meseca v mesec in jim vsaj za sedaj še ni videti konca, saj obstaja bojazen, da Krčani še takega zdravstvenega varstva ne bodo imeli kot doslej, če kmalu ne bodo našli rešitve. Ta pa se kaže toliko bolj oddaljena, kolikor dalj traja kriza, saj se z njo povečuje dolg, ki ga ima občinska zdravstvena skupnost do izvajalcev. Za ponazoritev naj povemo, da krška občinska zdravstvena skupnost dolguje samo ljubljanskemu kliničnemu centru 500 milijonov din. Povsem razumljivo je torej, da krški občinski izvršni svet ni hotel sprejeti pobude za začetek gradnje, ker preprosto ne more sprejeti na ramena lake odgovornosti Zakaj? V gradivu, ki so ga pripravili v krškem zdravstvenem domu, so bile ponovno navedene domala vse družbene opredelitve, zakaj naj bi dom nujno gradili. Med drugim je v gradivu navedeno, da so se za gradnjo novega zdravstvenega doma odločali že v preteklem srednjeročnem obdobju, zato so to nalogo kot prednostno sprejeli za sedanje, iztekajoče se srednjeročno obdobje. Podobne prednostne poudarke je gradnja dobivala tudi v občinskih letnih programih v letu 1986, 1987. in lani. V tem času je že bila pridobljena lokacija, izdelana je bila projektna dokumentacija, izdano lokacijsko dovoljenje, zdaj ko bi morali začeli pripra vljati in vesticijski elaborat in izdati še gradbeno dovoljenje, pa se zatika. Kot rečeno, je osnovni vzrok v tem, ker preprosto ni denarja. Iz samoprispevka denarja ne bo, ker se občani zanj niso odločili. Zbiranje sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju denarja za investicije v družbenih dejavnostih do leta 1990 (1,5 odst. iz BOD od dohodka) tudi ne poteka v skladu z dogovori. Hkratije dolenjska regija odklonila zbiranje denarja in je tako ostal samo še sklad stavbnih zemljišč kot edini vir financi- 1 ranja. V njem je resda 19 milijard dinarjev, ki jih je prispevala JE Krško, a to seveda še ne bo zadosti, da bi začeli investicijo, ki je lani decembra stala 30 milijard din, a bi sedaj že j 50 milijard • Kaj storili? To so se nemara potihem vprašali vsi člani izvršnega sveta, ko so se v razpravi že vsi opredelili za gradnjo zdravstvenega doma, pa jih je na koncu predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik pripeljal pred dokončno spoznanje: če se v občini lotijo gradnje novega zdravstvenega doma, potem se bodo morali odpovedati vsem ostalim prioritetam ter tekočim nalogam pri dograjevanju infrastrukture. ___ Zdaj pa bodo morali svoje povedati tudi generalni direktorji večjih delovnih organizacij, ki so bili nekoč že za to, da se doni zgradi (tudi s pomočjo gospodarstva), pa sedaj mnogi med njimi stokajo zaradi visokih cen telefonskih priključkov na novo telefon- j sko centralo, ki bo stala 10 milijard din Skratka, zdi se, da zaradi obilice potreb in sem ter tja tudi(pre)drznih občinskih načrtov j vsem skupaj pohaja sapa. J. SIMČIČ Brez zemlje ni domovine Zemlja je bogastvo, ki ga ne znamo ceniti Brez nje ni domovine, ne države ne občine. Neodgovorno ravnanje z njo se maščuje, če ne sedanjim, potem zagotovo bodočim rodovom. Prebivalcem Posavja šele zdaj, ko za vedno izgubljajo vedno več površin, prodira v zavest spoznanje, da se morajo boriti za vsak kvadratni meter. Razen tega se ljudje ob gradnji elektrarn, avtomobilske ceste, plinovodov in daljnovodov upravičeno sprašujejo, kaj jim bo republika ponudila v zameno za odstopanje ugodnosti, v zameno za skupna koristi Kakršenkoli očitek, da je prostor prazen, je nepošten. Dandanes prazen prostor pridobiva na vrednosti, še posebej, če je okolja kolikor toliko čisto. Zemlja, ki jo požirajo investicije tako imenovanga širšega pomena, ja za kmetijstvo za vedno izgubljena in nadomeščanje z melioracijami neplodnih predelov je samo pesek v oči. Izgubljene zemlje ni mogoče nadomestiti. V Posavju so investicije tako daleč, da se odstopu zemlje za cesto in prvo elektrarno ni več mogoče izogniti. Regiji preostaja samo še to, da iz velikih gradenj iztrži kos vsakdanjega kruha za svoje delovne organizacije iu kako drobtinico za razvoj. Predlog za ustanovitev poslovne skupnosti, ki bi povezala vse intrese in pretehtala možnost za boljšo izkoriščenost obstoječih strokovnih kadrov ter drugih zmogljivosti, torej ni odveč. Prvi korak je narejen s prevzemom nekaterih nalog pri načrtovanju. Nikakor pa ne bi smeli zamuditi priložnosti, ki se obetajo z novimi dejavnostmi, vezanimi na avto cesto. V krški občini se navezuje nanjo razvoj turističnega kompleksa Kostanjevica, v brežiški pomeni to nove možnosti za razvoj Term in Mokric. Ob Termah bo zrasel velik nakupovali center Lesnine. Če se bodo v Posavju preveč obotavljali, bodo zamudili priložnost, da bi se mu pridružili. Za zdaj je Lesnina povabila k sodelovanju slovenske proizvajalce vrhunskih izdelkov, da bodo dopolnili njeno ponudbo. Med njimi so: Jutranjka, Lisca, Alpina, Mura, Gorenje in Elan. Toda Posavci so slabo zastopani. Predstavili bi se lahko s posebnostmi, kot so odlična vrhunska vina s tega območja, pa s svežim in sušenim sadjem in raznimi živilskimi izdelki brez konzervansov in brez ostankov škropiv • • Vse skupaj morda res ne bo vrglo kaj dosti več od skromnega delčka vrednosti ki jo družbi odstopajo z zemljo, toda če se ne bodo borili za dinar, za delovna mesta, dokler je železo v ognju, bodo samo na slabšem. Torej razlog več, da se v prihodnje ne bodo dali zlahka pregovorih za odvzem zemlje, ki je imajo zaradi posegov v interesu (širše družbe) vsak dan manj. ___________ J. teppey »Narejeno doma« bo uspešnica Kmetije na manj razvitih območjih ne dajejo družinam dovolj kruha, zato bi jim lahko življenje izboljšale dopolnilne dejavnosti. Kot možnost jim najpogosteje omenjajo kmečki turizem, vendar so zanj potrebne velike investicije. Ponekod oživljajo tradicionalno domačo obrt za izdelke, ki bogatijo turistično ponudbo spominkov. V Posavju je regijska gospodarska zbornica za poskušajo izpeljala posrečeno zamisel o sušenju sadja in njegovi prodaji kot visoko kvalitetni bio hrani. Za prve količine posušenih češenj, marelic, breskev, jabolk, hrušk in sliv so dobili Posavci pohvale z vseh vetrov. Ti sadeži so tako okusni, da se lahko kosajo z bonboniero. Zbornica je poiskala tudi oblikovalca, da bi specialiteto ponudili kupcem v privlačni in izvirni embalaži, upoštevaje bogato izročilo domače obrti, kolje na primer ple-tarstvo, ki je v teh krajih še vedno živo. Sedem kmetij v sevniški in po tri v krški in brežiški občini bi lahko že letos poslalo na trg tri tisoč kilogramov suhega sadja. Postopek sušenja je od priprave sadja naprej natanko opisal inž. Alojz Pirc, prototip sušilnice pa je naredil Savaprojekt Krško. V zbornici so skupaj z zadružno zvezo Slovenije sprva razmišljali o posavski blagovni znamki, potem pa je republiški center zbornično pobudo razširil na vso Slovenijo ter skupaj z Ekonomskim centrom v Mariboru pripravil študijo za vse izdelke, ki jih po tradiciji izdelujejo slovenska kmečka gospodinjstva zase in za prodajo. V skupini so prof. Olga Drofenik iz Ekonomskega centra v Mariboru, agronomka Milena Kulovec, oblikovalec Oskar Kogoj, živilska tehnologinja Marinka Česen in politolog Andrej Poglajen. Projekta so se lotili z velikim veseljem. Gre za izdelke iz mleka, mesa, moke, sadja in zelenjave, katerih priprava je v gos-podinstvih del vsakdanjika. Dovolj je gospodinj, ki to obvladajo, verjetno pa bo treba postopke izboljšati, da bodo izdelki res vrhunski po bioloških, kemičnih in drugih lastnostih in jih bodo lahko ponudili maloprodajni mreži kot blago široke potrošnje, v dragocenejši embalaži pa kot spomenik ali darilo za prijatelje. Evropa bo izdelke sprejela, vendar v njih ne sme biti nobenih pesticidov in ostankov drugih strupov. Za tovrstne izdelke bodo poskušali dobili licenco domačih in tujih institucij. Garancijo kakovosti bo potrjevala skupna blagovna znamka. Projekt pod naslovom »Narejeno doma- je Zadružna zveza skupaj z omenjeno skupino strokovnjakov te dni predstavila regijskim zbornicam in pospeševalcem temeljnih organizacij kooperantov iz vse Slovenije. Velik odziv je presenetil celo skli- catelje. Dokazuje izredno zanimanje za razvijanje dejavnosti, ki bi izboljšale življenjsko raven na kmetijah. Pripravljenost pospeševalnih služb bi zato kazalo čim bolje izkoristiti, zato morajo besedam slediti dejanja vključno s pripravo investicij v proizvodnjo in hkratnim tehnološkim prilagajanjem živil evropskim standardom. Izbor ponujenih, doma narejenih artiklov bo lahko zelo pester, od peciva, kruha, rezancev do posušenega in vloženega sadja, žganih pijač, vina, vloženih in suhih gob, bučnega olja, zaseke, prekajenega mesa, salam in klobas, sira, smetane, masla, vložene paprike in kumaric ter zdravilnih zelišč za čaje. Pri tem je pomembno predvsem to, da ne vsebujejo konzervansov. Dobiček in tveganje naj bi bila skupna, ker posameznik težko prevzame nase vse breme. Pospeševalci ta čas po vseh občinah že obiskujejo kmetije in sprašujejo ljudi, kaj delajo in kdo so njihovi odjemalci razen družine: prijatelji, kupci na tržnici, gostilničarji, trgovine, zadruge. Zanima jih, ali so pripravljeni povečati proizvodnjo, če bi imeli urejen odkup in bi več zaslužili ali imeli ob sebi svetovalce. Zbrani odgovori bodo sestavljalcem projekta dober pripomoček pri nadaljnjem usmerjanju dejavnosti. Dobili bodo pregled nad vsem, kar ljudje v raznih predelih Slovenije najbolje pri' pravijo doma. Tega ni malo in obetajo se nove možnosti za prodajo in dodaten zaslužek kmečkih gospodinjstev. Specialitete s kmečke mize se morajo kupcem same ponujati v domiselni embalaži z zaščitnim-znakom (trade mark) in imenom proizvajalca-Začetnemu testiranju bo moralo takoj slediti vto-braževanje vseh, ki bodo živila predelovali, organizacija čimbolj smotrnega dela in odkupa. LjU' dem bo treba povedali, koliko bodo dobili za vloženo delo, da bodo videli, če jim sploh kaže začeti na veliko. Ta projekt sloni predvsem na ženskah, ki vestno prenašajo tradicijo domačega i?-roda v rod. Sporočilo na zaščitnem znaku naj hi izhajalo iz kulturne dediščine, iz. slovenskih korenin. Oblikovalec Oskar Kogoj predlaga, da bi bil to stiliziran nagelj, ki bi ga vezla kmečka ženska na prtih in mašnih oblekah. Vse te ideje bodo morali v republiki zdaj sfmancirali in poskrbeti za obdelav« tržišča, da se začela akcija ne bo ustavila. Če h« zvodenela zgoraj, potem tudi na vasi ne bo več zaupanja v uspeh, in ogromne količine energije, kj sojo pripravljeni vložiti v izpeljavo projekta mlad' rodovi, bodo splahnele. .1 teppev | DOLENJSKI LIST Št. 5 (2059) 2, februarja 1989_ ■ Nagrada v krško Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral JOŽETA ZAJCA iz Krškega in mu za nagrado P?delil knjigo Josepha Rotha Kapucinska grobnica. Nagrajencu čestitamo in mu želimo prijetno branje! Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 13. februarja "a naslov: Uredništvo Dolenjskega esta, Germova 3,68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 4. Rešitev križanke št. 2 Pravilna rešitev zadnje lanske kri-^nke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: REIS, ALA, OTVORITEV, VIOLINIST, TO, OST, AO, VALENTIN, V, EROT, OMAKA, JOHN, GEA, AVAL, ADLER, RT, •ETA, INARI, NOS, DAN, LI-PATTI, KMERI, AKI, ALT, LO-KJN. mms s kot zgodovinska danost P«na vedno dvoje stališč: stik s preteklostjo in navezavo na prihodnost. J. RAJHMAN Različnost interesov se lahko uveljavlja samo v družbi, "J priznava različnost in ji daje hilzra0^’ da Se lahko uve|jav' F. BUČAR NAGRADNA KRIŽANKA N %š m m . if ' -jjjk AVT OZNAKA ITALUE OKRASNA RISBA TUJE t IME BUD1MPE- ŠTANSKI STADION SESTAVIL UDtR ŽIVILSKI POKLIC VRTNA CVETLICA UGLED POBUDNICA FRNIKOiA > IME RENESANČNEGA PISCA DRŽIČA NAZIV STAROKRSČ VERSKA SEKTA OODAJAL O DELA NA AKORD skuSnjavec JANNERUDA FR REVOLUCIONAR BOGATO OZALJŠANA KOČUA KOREJSKI VOJSKOVODJA > LEVI PRITOK KONGA TONA V žensko OBLAČILO ZVEZDA v ORLU NORV DRAMATIK !HENR1K| AVSTRUSKA AGENCUA ZEVSOV SIN DIMASTA KRAVA IME JAP REŽISERJA gi. Bila je preveč vidna, pa sojo na Fer-risov predlog spremenili v sivo silhuet-no risbo. Sploh je Ferris zaslužen, da so sedanja bojna letala in bojne ladje za razliko od prejšnjih let hudo puste po barvah. Prevladuje siva barva v različnih odtenkih, nekdanje pisane barve pa so povsem izgunile. V vojski nič več ne uporabljajo za kamuflažo temno zelene ali rumeno ijave barve, ki sta še prevladovali v obdobju vietnamske vojne. Zanimivo je, da so se, kot kaže, starim kamuflažnim barvam odpovedali tudi v sovjetski vojski. Lovsko letalo mig 29 ni več obarvano zeleno in rjavkasto rumeno, pač pa v skladu z novimi dognanji modro sivo. Industrija gradi svoj obstoj na tem, da bi moderni človek ne ljubil več predmetov, s katerimi dela in se igra, da bi jih tako zlahka in pogosto menjal. H. HESSE Novo mesto, to je čudno mesto, mesto, kjer se rodi in zraste, ali ne živi v njem. Kamor se misli vse življenje nazaj, ali ne gre nikdar tja. S. GRUM otroštvo zaznamovano kot z zarjo. Takrat smo se otroci igrali drugače, kot se zdaj. Dečki so se imeli za konjiče in so vlekli doma narejene lesene vozičke, radi so tudi podili stare obroče. A ti dečki so bili že nekaj starejši in njim se z Acico nisva mogla pridružiti. Tako sva se igrala kar sama. Večkrat je prišla do naše kašče in s seboj prinesla poln naročaj igrač; največ je bilo škatel od cikorije. Iz ene sva naredila posteljico in vanjo polagala spat cun-jasto punčko, v drugi sem jaz vozil zemljo in pesek, iz ostalih pa sva naredila hišo. V pločevinasti škatli je Acica mesila iz blata kruh in potice in kuhala kosilo. Tako nama je v igri mineval dan za dnevom, medtem ko so po vasi ropotali kmečki vozovi, cvilili nenamazani valjarji in bili edina muzika na vasi. Toda prišel je čas, ko sva morala v šolo in nisva več mogla preživeti celih dne-vov pri naši kašči. Kljub novim dolžnostim sva še vedno našla kakšno urico, da sva se vsaj malo poigrala. Z leti pa je začela Acica prihajati vse poredkeje. Rasla je hitreje od mene, se telesno razvijala in spreminjala. Začeli so jo klicati Ančka. Iz dekletca je postala dekle. Nič več je ni bilo k naši kašči. Acica je izginila, kakor izgine meglica iz nižin, ko posije toplo sonce. Njena podoba pa je ostala v mojem spominu prav taka kot takrat, ko je pri naši kašči pestovala cunjasto punčko in mesila potico iz blata. STANKO j- JANEZ PUGELJ POTA m sm? Z odlokom nad gozdne požare Navzlic januarju že prvi pomladanski požari — Lani vsega sedem gozdnih poža-____________rov — Na posvetu predstavljen osnutek novega odloka NOV O MESTO — Stvar ugibanja je, ali in koliko bo zima letos še pokazala zobe, toda dejstvo je, daje že prva polovica januarja s svojim muhastim vremenom prinesla prve tako imenovane pomladanske požige in požare, ki smo jih bili doslej vajeni v aprilu ali kvečjemu maju. In za ta čas — seveda, če gledamo zgolj po koledarju —je bil enako nenavaden tudi datum tradicionalnega posveta o aktivnostih pri preprečevanju spomladanskih požarov, kateremu smo bili priča minuli teden v Novem mestu. Kako koristni so tovrstni pogovori in srečanja, ki seveda prinesejo vselej kup konkretnih zadolžitev in nalog, kaže že nekaj naslednjih podatkov. Se v letu 1987 je bilo v novomeški občini kar 27 gozdnih požarov, od tega trije v gozdu, 19 na grmičevju, 3 na travniku in 2 v drevoredu, ta številka pa je predstavljala domala 40 odstotkov vseh požarov v občini. In lani? Učinkovito preventivo ter usklajeno delo poklicnih in prosto- da ne pomeni, da pri preprečevanju pomladanskega kurjenja in požigov ne Lastniki v bifeju, tat na delu VLOMIL, A NIČ ODNESEL — V času med 15. in 26. januarjem je nekdo vlomil v vikend na Hribu pri Žužemberku, last 70-letne Marije Krašovec iz Žužemberka. Storilec je po prostorih razmetaval in iskal vrednejše predmete, na koncu pa odšel praznih rok. Z vlomom je lastnica oškodovana za 400 tisočakov. Z OBISKA PO TREH KOLESIH — 26-letni Marko Ušaj iz Ljubljane je 29. ja-nuaija prijavil novomeškim miličnikom, da so neznanci preko noči okradli njegov avto. Ušaj je s stoenko prišel na obisk k staršem na Brod pri Novem mestu, vozilo pa parkiral na dovozni poti ob glavni cesti. Zjutraj je opazil, da na avtomobilu manjka desno prednje kolo, vredno vsaj 400 tisočakov. • V okviru letošnjih aktivnosti za varstvo pred požari bodo v marcu in aprilu organizirani pregledi delovnih in drugih organizacij, kjer so bile ob lanskih preventivnih obiskih najdene pomanjkljivosti v požarnem varstva, prav tako bodo podobni pregledi opravljeni drugod v času dopustov (julija in avgust), kajti praksa kaže, daje takrat na dopustu tudi naša budnost, z njo pa varnost in družbena samozaščita. Trije vlomi v vozila pred letališkim bifejem PODLEGEL POŠKODBAM ZAGREB — 24. januarja je v zagrebški bolnišnici podlegel poškodbam Anton Deržič iz Gornjega Lenarta. Deržič se je, kot smo že pisali, hudo ranil v prometni nesreči letos 19. januarja v Bukošku. voljnih gasilcev, gozdarjev,- požarnih inšpektorjev, zavarovalnice, občinskega štaba civilne zaščite, letalcev in še koga je pripomoglo k temu. da smo leta 1988 zabeležili vsega 7 pomladanskih požarov, kar je bilo lani blizu 5 odstotkov vseh požarov v občini. Ali z drugimi besedami: v vsega enem letu seje število gozdnih požigov zmanjšalo za 385 odstotkov. Na dlani je, da takšnega padca požarov ne gre več pričakovati, kar pa seve- PREČNA PRI NOVEM MESTU — Minuli petek, 27. januarja, je zvečer nekdo pridno brskal po pred prečen-skim letališčem parkiranih osebnih avtomobilih. Vlomil je v tri vozila, katerih lastniki so v tistem času tešili žejo v letališkem bifeju. Tako je 35-letni Jože Cesar iz Prečne izjavil, da mu je iz zaklenjenega vozila, ki ga je samega pustil vsega kake pol ure, izginila lovska malokalibrska puška znamke CZ s številko 23563, vredna vsaj 1,700.000 din. Prav tako je o vlomu v svoj avtomobil miličnike obvestil 34-letni Dušan Plut iz Novega mesta, kateremu pa neznanec, ki je v vozilo vlomil med 21. uro in 21.40 ni odnesel ničesar. Podobno srečo je imel tudi 49-letni Rudolf Cikanek, kateremu je neznanec iz avtomobila vzel le 10 dag kave, zato pa je škoda, ki jo je naredil z vlomom, precej večja, ocenili so jo na blizu milijon dinarjev. Sušica žrtev suše in odplak Pogin rib v potoku Suš/ca — Ribiči pomagajo po svojih močeh — V g e tek in raja DOLENJSKE TOPLICE — Potok Sušica, ki leče skozi Dolenjske Toplice, je prva žrtev za ta zimski čas nenavadno dolgega suhega obdobja brez padavin. Novomeška ribiška družina je namreč konec minulega tedna dobila obvestila o najdenih primerih poginulih rib v potoku. Razumljivo, da so bili nemudoma odvzeti vzorci vode, vendar analiza, ki jo je opravil novomeški Zavod za socialno medicino in higieno, ni pokazala nikakršnih sledov zastrupitve. Jasno je postalo, da ribe poginjajo zaradi nizkega vodostaja in pomanjkanja kisika. •Gre za kar precejšnjo škodo, ki pa utegne biti še neprimerno večja, če ne bomo hitro ukrepali,« je v petek govoril Stojan Jakovljevič, gospodar novomeške ribiške družine. »V potoku je na stotisoče mladic platnic, kleničev, rdečeočk in drugih: vse so na površju in hlastajo za kisikom.« Ribiči so hitro stopili v akcijo, na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz Straže in Dolenjskih Toplic ter delavci žužemberškega Gradbenika, ki so posodili kompresorje, s katerimi so v vodo spuščali sramota takšnega turističnega kraja. Svoje dovolj zgovorno povedo že posnetki, le da ne morejo pričarati tudi tistega odvratnega smradu, ki se širi ob Sušici in njenih kanalih. Prav neverjetno je, da se je v takšnih razmerah sploh ohranilo kaj življenja, hud je bil boj rib, da so se privadile življenju v gnojnici in smradu. Verjamemo, da v današnji Sušici ne bi preživela ena sama riba iz kateregakoli drugega potoka. In če je bil kdaj čas. da Topličani dokončno rečejo, ali hočejo potok ali kanal odplak in gnojnice, je 10 danes. K odločtivi naj jim pomaga le nekajminutni sprehod ob Sušici. Besedilo in posnetku B. BUDJA Stojan Jakovljevič, gospodar RD Novo mesto: »Naredili smo, kar se je narediti dalo. Bojim pa se, da ob takšni Sušici v prihodnje tudi naša pomoč ne bo več zalegla. • Po zadnjih podatkih, ki jih je ob zaključku redakcije posredoval Stojan Jakovljevič, gospodar ribiške družine Novo mesto, je ribičem uspelo izloviti in preseliti okoli 700 kilogramov rib ali 140 do I SO tisoč primerkov. »Obtemje treba vedeti, da bo nekaj rib, kakih S ali 6 odstotkov, ob preselitvi v Krko poginilo, kajti že ob iz-htvu so kazale le malo znakov življenja. To govorim zato, da ne bo morebiti nepotrebne panike, če bo kdo v Krki opazil kakšno poginjeno ribo,« je pojasnil Stojan Jakovljevič. KISIK ZA PRV O SILO — S pomočjo jeklenk kisika so novomeški ribiči minuli petek skušali oživiti omamljene ribe v Sušici in jih tako rešiti zanesljivega pogina. Pri tem opravilu so jim priskočili na pomoč s kompresorji tudi gasilci iz Straže in Dolenjskih Toplic ter delavci žužemberškega Gradbenika. kisik in tako vsaj za silo ublažili posledice nizkega vodostaja. Dolgoročna rešitev pa to ob nič kaj obetavnih napovedih vremena (beri padavinah) ni bila, zato ni kazalo drugega, kot pričeti z izlovom življa in ga premestiti v reko Krko. Po grobih ocenah je ribičem v petek in soboto uspelo izloviti in preseliti kakih 55 do 50 tisoč rib, kar pa je v primerjavi s skupnim številom ogroženega življa kaj skromen odstotek. Ribiči so zalo z delom nadaljevali tudi te dni, vendar izlo v onemogočala oblika struge ter muljasto dno, pri opravilu pa seje izkazalo tudi, da je poginjenih rib precej več, kot je bilo sprva moč pričakovali. Upanje je, da bo navzlic nadaljevanju suše ribičem uspelo preprečiti naravno katastrofo, kajti struga Sušice je iz dneva v dan vse manj podobna potoku, v katerem bi pričakovali kaj življenja. A to je že druga plat le zgodbe. 7ju tistega, ki si bo te dni e Dolenjskih Toplicah ogledal strugo Sušice, bo zagotovo zvenelo premilo, če zapišemo, da je potok prava TUDI MAČKA NI PREŽIVELA — Poleg poginulih rib je v petek v Sušici plavala tudi crknjena mačka. Dobra ilustracija, kakšna je usoda življa v takšni Sušici, kot je te dni. LE ZA DOBER ŽELODEC — Takole se v usahlo strugo potoka zlivajo odplake, katerih sestavine in vonj so resnično le za dober želodec. Sušica je te dni postala kanal odplak. IZLOVILI 700 KILOGRAMOV RIB — Edina rešitev za ribe v usahli in smrdeči Sušici je bil izlov in preselitev v Krko. Ribiči novomeške RD so od petka do ponedeljka izlovili okoli 700 kilogramov rib, kar da od 140 do 150 tisoč primerkov, veliko ribjega drobiža pa je v Sušici seveda še ostalo. bi bil storjen še kak korak naprej. Tako je letošnji posvet prinesel na plan osnutek odloka o varstvu naravnega okolja pred požari, ki naj bi ga sprejele vse štiri dolenjske občine. Doslej veljavni predpisi požiganja trave, grmičevja in še česa niso kaznovali, izjema sta seveda zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in zakon o gozdovih, zaradi česar tako miličniki kot inšpektorji ali gozdarji niso imeli pravne podlage za pregon storilcev. Poslej naj bi bilo drugače. Tako odlok prepoveduje netiti ogenj v gozdu, na plantažah gozdnega drevja in v 50-metrskem pasu ob gozdu, prav tako je prepovedano sežigati ledine in travišča, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, ogroža domovanje divjadi ali uniči rastlinje na degradiranem zemljišču. Prav tako je v času povečane požarne nevarnosti, kot je te tedne in je sicer običajna za zgodnjo spomlad, prepovedano taborjenje v gozdovih, kurjenje kresov brez dovoljenja ustreznega občinskega upravnega organa, da ne naštevamo naprej. Kršitelje seveda čakajo kazni: posameznike od 10 in 50 tisočakov, pravne osebe pa od 50 do 300 tisoč dinarjev. Upati je le, da bo odlok sprejet prej, predno bo inflacija sankcije docela razvrednotila. B. B. Koristen obisk v Nemčiji Inštruktorji avtošole AMD Sevnica pri zdomcih v Niirnbergu in avtošoli Lechner V SEVNICA — »Ko sem pred časom vozil novinarje iz Posavja po ZRN, semvspoznal tudi Sevničanko, tajnico SKŠE) (Slovensko kulturno in športno društvo) Simon Jenko v Niirnbergu. Ker je to zdomsko društvo na zelo dobrem glasu, sem tajnico zaprosil, če bi navezala stik s kakšno avtošolo v mestu, da bi izmenjali izkušnje za avtošolo pri našem Avto-moto društvu v Sevnici. In res je vse krenilo kot po maslu,« je zadovoljen pripovedoval predsednik AMD Sevnica Franc Praznik. Kako tudi ne bi, saj so bili člani SKSD Simon Jenko na moč gostoljubni, poskrbeli so, da 6 inštruktorjem sevniške avto šole in predsedniku AMD ni bilo treba težko prihranjenih mark zapraviti za jedačo. Lepo pa je Sevničane sprejel tudi sam lastnik šole Lechner, ki ima šolo v Niirnbergu, Fiirthu in še kje. tečajnik uspešno opraviti teste, potem že lahko vozi. Če uspešno opravi praktično vožnjo s prometnim inšpektorjem in inštruktorjem, dobi v roke vozniško dovoljenje. Prepričali smo se, da so 3 učilnice avtošole Lechner najsodobneje opremljene, tudi za C, D, E kategorije, kakor pri nas za poklicne voznike. Seveda ne manjkajo videorekordeiji in številne posebej prirejene videokasete (ena stane 250 DEM!), prerezi bencinskih in dizel motorjev itd., je povedal Praznik. P. P. »Prepričali smo se, daje potek avtošole v ZRN zelo poenostavljen, a da pri tem kakovost sploh ni vprašljiva. Neprimerno manj ali skoraj omembe vredno ni administriranje, s katerim se, žal, pri nas ubadamo na vseh koncih. Tečaj v nemški avtošoli nenehno teče in kandidat se lahko vključi kadarkoli, tečaj pa traja okrog 50 ur. V Približno na polovici tečaja mora Franc Praznik, predsednik AMD Sevnica Morilcema trideset let zapora Končano sojenje morilcema župnika Marka Levstika iz Šmarja-Sap — Vsakemu po 15 let zapora — Načrtovan vlom — Tretjemu udeležencu leto in pol zapora LJUBLJANA — Gnusen in zahrbten zločin lanskega 5. aprila, ko je bil v Šmarju-Sap umorjen tamkajšnji župnik Marko Levstik, doma iz Straže pri Novem mestu, je minule dni končno dobil še sodni epilog. Potem ko je bila obravnava zoper 29-letnega Josipa Verka iz Marija Bistrice, 27-letnega Perico Majstoroviča iz Crikve-nice in 25-letnega Milana Šimaga iz Zagreba konec minulega leta prekinjena zaradi zaslišanja še nekaterih prič in zbiranja dodatnih dokazov, je senat ljubljanskega temeljnega sodišča pred dnevi vendarle končal svoje delo. Obravnava je takole sklenila krog jega prebudil in brez strahu seje spopri- dogodkov tistegg aprilskega dne: Verk, Majstorovič in Simag so se z osebnim avtom Z-128 okoli 22. ure pripeljali iz Zagreba v Šmarje-Sap. Blizu župnišča v Lahovi ulici se je avtomobil ustavil, iz njega sta izstopila Verk in Majstorovič, medtem ko je Simag vozilo odpeljal naprej na parkirišče ob glavni cesti in čakal na pajdaša. Ta dva sta najprej skušala priti v župnišče prek balkona, po neuspešnem poskusu pa je Verk s kleščami odlomil cilindrični vložek ključavnice na stranskih vratih. Stopila sta v notranjost, nato pa v gornjih prostorih skušala vlomiti vrata župnijskega urada. To se jima nikakor ni posrečilo, zato sta pričela iskati ključ, to opravilo pa ju je privedlo v sobo, kjer je spal župnik Marko Levstik. Ropot je sledn- jel z vlomilcema, od katerih ie bil Verk oborožen s posebno plinsko gumijevko, Majstorovič pa s pištolo 7,65 z dušilcem. Neenak boj je trajal precej časa, napadalca sta župnika naposled ustrelila, krogla je prestrelila jetra, tako da je IZGINIL GOLF BREŽICE — V noči na 24. januar je bil v Brežicah ukraden osebni avto golf ljubljanske registracije 416-995, last Stanka Černeliča iz Brežic. Vozila še niso našli, zanimivo pa je, da je storilec na kraju tatvine zapustil drug osebni avto zagrebške registracije, ki gaje pred dnevi ukradel v Zagrebu. GOREL AVTO DELOVNA NEZGODA SENOVO — V senovski Metalni je prišlo 27. januarja ob 12.35 do delovne nezgode, v kateri seje hudo ranil 32-letni Marjan Skoben SENOVO — 24. januarja okoli 22. ure seje na dvorišču Matjaža Levičarja na Senovem vžgal osebni avto in skoraj ves zgorel. Ogenj so pogasili šele krški poklicni gasilci. Požarje nastal najverjetneje zaradi kratkega- stika na električni napeljavi. Škode je za 170 milijonov din. Levstik zaradi izkrvavitve naposled omagal. Vlomilca sta nato na silo razbila vrata župnijskega urada, tam pobrala 1.500 zahodnonemških mark in 300.000 din. nakar sta zapustila župnišče in stekla do avta, s katerim ju je Šimag odpeljal nazaj v Zagreb. Vsi trije so si tatu plen razdelili. Poldrugo uro je trajalo posvetovanje kazenskega senata, nakar so bile Izrečene kazni: zaradi umora iz koristoljubja sta bila Josip Verk in Perica Majstorovič obsojena vsak na 15 let zapora, Šimag pa, ki naj bi bil soudeležen pri dejanju, na poldrugo leto. Kot obteževal-ne okoliščine morilcema je predsednica senata navedla njuno predkaznovanost, dejstvo, da je bil vlom načrtovan in da sta bila odločna odpraviti vsako oviro na poti do denarja. Pravzaprav je bila edina olajševalna okoliščina ta, da ima Verk dva otroka, Majstorovič pa gaje dobil te dni. Tudi Šimag je bil že prej kaznovan, in sicer kot mladoletnik, poleg tega pa je bilo nesporno, da si je} Verkom in Majstorovičem delil plen in bil zraven, ko so vlom pripravljali. Sodba še ni pravnomočna. B. B- eme. Skupaj s sodelavcem je hotel z žerjavom prestaviti strojni element kontejnerskega žerjava, dolg 7 metrov in težak 3 tone, kije ležal na transportni poti. Pri delu seje element nenadoma nagnil in stisnil Škoberneta, kije bil hudo ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Puška med prerivanjem zadela mater 30 KAZNOVANIH KOČEVJE — V zadnji prometni akciji, ki sojo izvedli miličniki iz Kočevja, je bilo ustavljenih 190 vozil. Miličniki so izrekli 24 mandatnih kazni zaradi nepripe-tih varnostnih pasov, izdali so 7 plačilnih nalogov, 7 voznikov pa je bilo opozorjenih. Zaradi tehnično pomanjkljivih vozil so dvema voznikoma odvzeli prometno dovoljenje, enemu pa so preprečili nadaljnjo vožnjo, ker je bil pod vplivom alkohola. IZGINILO 45 KG ALUMINIJA Po sledeh prijave o dogodku v Dulah pri Bučki DULE PRI BUČKI — 25. januarja zvečer je 50-letni Vinko Tomažin iz Dul pri Bučki obvestil sevniške miličnike, daje okoli 18. ure prišlo na njegovem dvorišču do streljanja, ko sta mu dva neznana Roma hotela ukrasti avto. Roma da sta pri tem zadela njegovo 76-letno mater Antonijo in jo hudo ranila. Akcija miličnikov in kriminalistov je stekla nemudoma, še naslednjega dne so šentjernejski miličniki prijeli 34-letnega Darka Kovačiča-Draga, 20-letnega Darjana Hudorovca in 19-letno Vesno Kovačič, rezultati preiskave pa so pokazali, da prijava Tomažina ni bila docela verodostojna. Res so tistega večera okoli 18. ure prišli omenjeni Romi na dvorišče in hoteli ukrasti avto, vendar jih je Tomažin prepodil, hotel pa je tudi obračunati z njimi. Ko pa je videl, da dvojici, oboroženi z nožem in kolom, ne bo kos, je stopil v hišo po malokalibrsko puško in se z njo vrnil na dvorišče. Roma sta mu hotela orožje strgati iz rok, med prerivanjem pa se je puška sprožila in zadela Tomažinovo mater v levo stran prsi. Hudo ranjeno so pre-preljali v novomeško bolnišnico. Ob tem seje pokazalo, da so omenjeni trije Romi istega dne obiskali tudi hišo Rudija Pungeršiča v Dulah in tam potem, ko so dobili hrana in pijačo, zmaknili iz skrinje več mesa ter odnesli nekaj oblačil in obutve; prav tako pa so obiskali še Franca Žiberta v Štritu in mu iz kuhinje zmaknili denarnico z 20 tisočaki. Zanimivo je, da gre za Roma, ki sta na begu iz zaporov, Kovačič iz KPD Dob, Hudorovac pa iz VPD Radeče. Oba so seveda vrnili za rešetke, zoper njiju in Vesno bo podana kazenska ovadba, enako kot zoper Vinka Tomažina zaradi krive ovadbe. NOVO MESTO - Novomeški miličniki so bili 26. januarja dopoldne obveščeni o tatvini aluminijaste žice iz Krke, tozd Izolacije, v Bršljinu. Neznani storilec je v prostore Krke prišel ponoči prek žičaste ograje, nato pa sije sposodil okoli 45 kilogramov aluminijaste žice, vredne okoli 500.000 din. OB 300 METROV KABLA NOVO MESTO — Vilko Košmerlj iz Pionirja je 27.januarja obvestil miličnike, daje neznan storilec na delovišču Pionirja ukradel večje količine električnega kabla. Pionirjevci opravljajo v novomeški IMV neka zaključna dela, za kar so imeli tam spravljenega več kabla, navitega na kolute. V času med 26. in 27. januarjem pa je nekdo prišel do skladiščnega prostora in iz njega izmaknil 301 meter električnega kabla, vrednega pa natančnih izračunih 5,792.437 din. Tatu še iščejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je bila v Lešnici pri Otočcu na skrivnosten način ukradena tovorna prikolica osebnega avtomobila. Ker gre za v mestu poznan in mnogim izredno dragocen pripomoček, ki je naredil že nič koliko usluž-nostnih voženj prebivalcem raznih slojev in kategorij, je bilo ogorčenje lastnika nad predrznostjo storilca razumljivo. Bivši imetnik prikolice je celo sklenil vzeti dopust in si za nekaj dni nadeti podobo zasebnega detektiva ter tako razvozlati skrivnosten dogodek. Ob takšni vnemi oškodovanca predlagamo storilcu, naj sc raje sam prijavi oblastem ali pa vsaj prikolico vrne na mesto tatvine, sicer jo bo odnesel bistveno slabše, kot če bi padel v roke pravim kriminalistom ali miličnikom. • V noči na 28. januar pa je nekdo vlomil v kiosk, last novomeškega Tobaka. Očitno je šlo za storilca moškega spola, ki seje družini hotel oddolžiti za prihod domov v poznih nočnih urah. Odkupnino za svoje grehe je vzel v obliki nekaj otroških igračk, ženskih nogavic in revij. Ali je bila družina s tem zadovoljna, še nimamo podatkov. m# PREHITEVAL V ŠKARJE — 24. januarja ob 15.1 Oje prišlo na regionalni cesti med Mirno in Trebnjim do prometne nezgode, ki jo je zakrivilo neprevidno prehitevanje. 36-letni Janez Pintar iz Me-glenika pri Trebnjem seje z osebnim avtom peljal v smeri Trebnjega, v kraju Ir-sovci pa v desnem in nepreglednem ovinku pričel prehitevali drugo vozilo. Takrat je nasproti prav takoz osebnim avtom pripeljal 28-letni Cveto Kuplenik iz Brezovice pri Mirni, kije sicer zaviral in se umikal na desno bankino, vendar čelnega trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi seje laže poškodoval voznik Kuplenik, ki je iskal prvo pomoč v trebanjskem zdravst- venem domu, materialne škode pa je bile za 14 milijonov dinarjev. IZSILJEVAL JF. PREDNOST — 42-letni Jože Mecele iz Semiča se je 26. j*' nuarja ob 9.50 peljal z osebnim avtomobil lom od doma proti Štrekljevcu. Pb odcepu za zdravstveni dom je iz nasproti smeri z osebnim avtom pripeljal 38-letnii11 Buran Limani iz Črnomlja, ki je nenadoma naglo zavil v levo čez cesto in tak? Meceletu zaprl pot. Izsiljevanje prednost1 se je končalo z manjšim trkom, pri kato rem je bil Limani laže ranjen po glavl Pomoč so mu dali v semiškem zdravstvenem domu. Materialne škode je bilo za 6.5 milijonov dinarjev. Dolenjski rekord mlade Djuričeve Dvoransko atletsko prvenstvo SFRJ — Dva brona Ljubljana — Minulo soboto je bilo v Ljubljani letošnje prvo večje atletsko tekmovanje — dvoransko člansko prvenstvo v dvorani. Dolenjski Predstavniki so se imenitno odrezali, saj je v skoku v višino Delič (Iskra Tenel Novo mesto) osvojil 3. mesto s 180 centimetri, odlično pa so skakali tudi trije predstavniki atletske sekcije Dolenjske Toplice. Največje presenečenje je seveda rezul-'4-letne Gordane Djurič, ki je skočila y daljino kar 538 cm in postavila nov dolenjski pionirski rekord, hkrati pa osvojila odlično 6. mesto v članski konkurenci. , oj osebni rekord je popravila tudi Vanja r tu ki-ie s 521 cm osvojila osmo mesto. Na prvenstvu je nastopil tudi veteran Milan Simunič, kije tokrat v troskoku dosegel rezultat 15,40 metra, kar je bilo do-voljza bronasto odličje. Še ta mesec čaka opliške atlete nekaj mitingov in dvoje republiških prvenstev, kjer pričakujejo novo Potrditev forme in pripravljenosti. 12. FEBRUARJA TRNOVSKI MARATON ČRNI VRH NAD IDRIJO — Letošnji tradicionalni Trnovski maraton bo, če bo seveda dotlej zapadel sneg, 12. februarja. Organizatoiji bodo po običaju pripravili maraton na 42 kilometrov in mali maraton na polovico krajši progi. Start in cilj bosta pred hotelom Bor. Ob maratonih bodo na sporedu še tri preizkušnje na 7 kilometrov dolgi progi: tek SLO za pripadnike JLA, milice in enot TO, partizanski tek TV-15 in trimski tek. Organizatoiji so prijave sprejemali do 31. januarja. Rally se vrača na Dolenjsko Uspehi pred dvema letoma ustanovljenega IMV-Renaultovega rally teama — Rudi Šali o načrtih — Brane Kuzmič pri Novomeščanih? — Aprila dirka NOVO MESTO — Pravzaprav je bilo čudno, da tovarna, ki že celih 15 let tako ali drugače sodeluje v avtomobilskem rally športu in pri tem žanje tudi velike uspehe, še nima svoje tovarniške ekipe. Resnici na ljubo, o tem so v 1MV razmišljali že nekaj časa, naposled pa so pred dvema letoma le ustanovili klub, ki ga danes jugoslovanska športna javnost že pozna pod imenom »IMV-Renault rally team«. Rudi Šali je vodja športne rally dejavnosti v IMV-Renaultu, svoje bogate tekmovalne izkušnje sedaj s pridom uporablja pri novem delu. »Daje rally šport na Dolenjskem izredno priljubljen, je pokazal Kompasov rally, katerega prvi del smo pred leti imeli na Dolenjskem. Ob proge je privabil de-settisoče ljudi in že zaradi njih je prav. da la šport v Novem mestu tudi dejansko zaživi. Ustanovitev našega kluba je le prvi korak temu,« pravi Šali. Da so v IM V svojo vlogo vzeli prekleto resno, kažejo lanski rezultati. Roman Jerneje in Franc Gregorič, ki sta s petico GT turbo zastopala barve novomeškega kluba, sta na dirki za evropsko prvenstvo v Wroclavu na Poljskem v generalni uvrstitvi zasedla imenitno peto mesto. Ob tem sta bila še druga na rallyju Saturnus za državno prvenstvo, tretja na YU rallyju, ki je prav tako štel za točke državnega prvenstva, medtem ko sta bila v skupnem seštevku Kompasovega rallyja druga. V skupnem seštevku sta lani v vožnjah za državno prvenstvo osvojila 4. mesto, v svoji kategoriji nad 1.150 kubikov, razredvA, pa sta bila tretja. Sicer pa Rudi Šali bolj kot o lanskih rezultatih razmišlja o naslednji sezoni, kije pred vrati. »Konkurenca bo letos v Jugoslaviji izredna. Po podatkih, ki so trenutno na voljo, bodo nekateri tekmovalci vozili povsem nova vozila, ki jih doslej na naših rallyjih za državno prvenstvo še ni bilo. Omenimo le lan-cio, ki naj bi jo vozil Filipovič, audi quattrovza krmilom katerega naj bi • Za ljubitelje rally športa je nemara najbolj razveseljiva novica to, da namerava IM V letos organizirati dirko za republiško prvenstvo. Šlo naj bi za progo na Frato, ki bi jo tekmovalci prevozili trikrat, dirka pa bi bila nekje v aprilu, torej še pred prvimi preizkušnjami za točke državnega prvenstva. sedel Popovič, pa ford, BMW in še katerega, zato nič čudnega, če je tudi naša želja, da ima IMV-Renault v tej sezoni takšno posadko in avto, ki bosta kos konkurenci. Zategadelj potekajo te dni pogovori z našim daleč najboljšim rally voznikom Branetom Kuzmičem, da bi prestopil v naš klub IMV-Renault, kar bi bila seveda neprecenljiva pridobitev. Upam, da bo Brane kaj dal tudi na staro prijateljstvo, navsezadnje sva skupaj v avtomobilu na dirkah prebila na stotine ur.« Ob tem ne gre prezreti še nečesa. Leta 1990, torej že prihodnjo tekmovalno sezono, naj bi vozila turbo na rally dirkah izbrisali s seznama nastopajočih. Rudi Šali pravi o tem takole: »Resje, to pa hkrati pomeni, da pričnemo pripravljati vozilo, ki bo v naslednji tekmovalni sezoni konkurenčno na dirkah za državno in evropsko prvenstvo. Navijam za avto R-19.« V domačih rallyjih se preizkušajo tudi popularne katrce, ki pa zaenkrat zaradi premajhne moči motorja niso konkurenčne denimo jugom. Prav zato Rudi Šali predlaga, naj bi za tekmovalce, ki bodo vozili z avtom R-4, razpisali poseben pokal, najboljši pa naj bi za nagrado dobil katrco. »Najveijetneje letošnjo sezono naš klub ne bo vozil s katrcami, pač pa zgolj s peticami. Vse je seveda odvisno od prej omenjene želje, da bi v naše vrste prišel tudi Kuzmič. Če bo tako, bomo katrce odstopili drugim klubom, kajti navsezadnje imamo za spremljanje dirk dvoje spremljevalnih vozil, ki pač lahko zadostita le dvema ekipama. Morda ni napak povedati, da imamo ta čas na voljo še dve katrci. docela nared za rally tekme, ki čakata kupce. Edini naš pogoj je, da bo kupec z avtomobilom vozil dirke za državno prvenstvo. In ko sem že pri njih, naj povem, da imamo za sezono, ki se bo pričela 21. aprila z dirko »Opatijska riviera«, v planu osem nastopov za točke državnega prvenstva in tri za evropsko prvenstvo. Tako bomo točke doma nabirali na opatijskem rallyju, rallyju Ina, Saturnusu, Kompas rallyju, YU rallyju pa na dirki Prijateljstvo Gorenje rallyju in dirki Bratstvo in enotnost, medtem ko so tekme za evropsko prvenstvo, ki se jih želimo udeležiti, v Poljski, Bolgariji in Turčiji.« B. B. PONOVNO SKUPAJ S KUZMIČEM? — Rudi Šali (desno) in Franc Je-nič, eden od dveh mehanikov v klubu IMV-Renault, ki ima za letos visoke cilje. Vse je seveda odvisno od tega, ali bo predvideni prestop braneta Kiiz-miča v novomeški klub postal resničnost. Im i f i f i Odločilni boji pred vrati Novomeški odbojkarji so se vrnili s priprav na Malem Lošinju — Vrsta tekem — Prvenstvo se nadaljuje NOVO MESTO — Odbojkarski premor se izteka. Do nadaljevanja ligaških obračunov v II. zvezni ligi je le še dober teden in nič čudnega, če Pionirjevi odbojkarji ta čas delajo s polno paro. Jesenski prvaki želijo to mesto obdržati tudi do konca prvenstva, v najslabšem primeru je njihov cilj drugo mesto, kajti pred dnevi je bila sprejeta reorganizacija tekmovalnih sistemov za prihodnjo sezono. Prva liga bo poslej imela 16 članov, razdeljena pa bo v A1 in A2 ligo. V slednjo bosta neposredno iz drugih zveznih lig prišli po dve ekipi. Pioniijevci so se za dosego tega cilja od 20. do 28. januarja pripravljali na Malem Lošinju, ta teden pa bodo izkoristili za igranje prijateljskih tekem. Tako so v torek gostovali v Kamniku, včeraj v Bihaču pri Krajinametalu, danes igrajo v Zagrebu z Mladostjo, jutri ob 18.30 pa v novomeški športni dvorani proti anhovškemu Salonitu. V nedeljo jih na Bledu čaka nastop na zimskem prvenstvu Slovenije, kjer je njihov cilj prav tako jasen — osvojiti prvo mesto. To' bo tudi njihova zadnja preizkušnja pred nadaljevanjem drugoii-gaških obračunov. Že v prvem kolu nadaljevanja 11. februarja jih v Ljubinju čaka izredno težak nasprotnik. Zmaga bi že pomenila polovico opravljenega dela na poti k željenemu cilju. Sicer pa več o tem v prihodnji številki v pogovoru s trenerjem novomeških odbojkarjev, prof. Markom Zadražnikom. Elan se resno spogleduje s I. SNL Z občnega zbora NK Elan NOVO MESTO — Minuli teden so svojo inventuro opravili nogometaši Elana, hkrati pa tudi izvolili novo vodstvo kluba, na čelu katerega bo poslej znani nogometni sodnik Igor Bučar. Klub, ki po besedah dosedanjega pred-^unika Boštjana Japlja obstaja že od leta 1922 in je z izjemo vojnih let delal neprekinjeno, po njegovem ne dosega rezul-»tov, kot bi jih lahko in tudi moral. Klubska uprava je v minulem obdobju odrekla, večina članov izvršnega odbora ni delala, kot bi morala, če pa k temu prištejemo vse ze znane težave okoli stadiona bratstva in enotnosti, ko tudi vadba doma ni bila mo-goča, potem so vzroki za takšne ugotovitve na dlani. Na srečo je klubu do danes le uspelo poravnati dolgove, seveda pa položaj še zdaleč ni rožnat, kajti po besedah Pen e rja Vlada Klinčarovskega so igralci brez žog in druge opreme, potrebne za kvaliteten trening. Še najbolj spodbudno Je- daje članska vrsta sorazmerno mlada, njena poprečna starost je 24 let, in da je * * Na skupščini so bila podeljena priznanja, za strokovno delo so jih prejeli •vica Matijačič, Ladislav Kirn, Alojz Retelj in Vlado Macele, za vestno in Predano delo pa Marko Medle, Rok Markovič, Roman Matijašič, Andrej "rime, Dragan Milanovič, Jože Pavlin, Aleksander Bayer, Vinko Primc, Aleš Labrič, Stane Petretič, Brane Črv, Jože "radač, Bojan Avbar, dr. Ivo Hečimo-vlč, Milan Spasevski in Boštjan Japelj. veliko moč pričakovati tudi od mladinske 'uste, ki je po prvem delu prvenstva na odličnem drugem mestu z vsega točko Postanka za vodilnim Kočevjem. Največ besed je seveda veljalo ciljem lanske vrste, kajti vsi so si edini, da Novo jbesto potrebuje predstavnika v 1. SNL, ar bi navsezadnje odprlo vrata tudi do "tožnih sponzorjev kluba. Cilj letošnje skupščine je bil, da je poglavitna naloge Prihodnje sezone uvrstitev v 1. republiško 'go, če pa se za to pokaže priložnost že leto5’ jo je seveda potrebno izkoristili. Dodati velja, da so novomeški nogometaši Prvi del prvenstva zaključili na 5. mestu. M.GORENC ZIMSKI TURNIR NOVAKU RIBNICA — Novoustanovljena teniška sekcija v okviru TVD Partizan je pred dnevi pripravila odprto zimsko prvenstvo Ribnice, na katerem je nastopilo 21 igralcev. Zmagal je Jože Novak, naš rojak iz ZDA, ki ta čas študira v Ljubljani, najprijetnejše presenečenje turnirja pa je 15-letni Jani Dejak. Rezultati — četrtfinale: Nosan—Hojč 5:6, Troha—Indihar 5:6, Novak—Dejak 6:2, Dejak—Grubač 6:1; polfinale: Hojč—Indihar 6:2, Novak—Dejak 6:4; finale: Hojč—Novak 4:6. M. G-č. PESTER POČITNIŠKI PROGRAM KRŠKO — Kljub temu da so letošnje šolske počitnice minile brez snega, kar je marsikateremu šolarju in seveda tudi staršem prekrižalo načrte, ne bi smelo biti nobenemu šolarju pretirano dolgčas. Občinska zveza prijateljev mladine je skupaj z osnovnimi šolami, glasbeno šolo, Valvasorjevo knjižnico, Delavskim domom Edvarda Kardelja ter smučarskim klubom, šahovskim klubom in društvi pripravila pester program dejavnosti. V času počitnic so bile vse šole razen srednje odprte, v njih pa so potekali krožki za računalništvo, šah, strelstvo itd. V delavskem domu so bile za otroke pripravljene filmske predstave, predstave mladinskih filmov pa so bile tudi v knjižnici. Za predšolske otroke je bilo organizirano zimovanje na Livku pri Kobaridu. S KEGLJAŠKIH STEZ • V devetem kolu dolenjske kegljaške lige sta se med seboj pomerili doslej vodilni ekipi Metlike in trebanjskega Mercatorja. Belokranjci so bili boljši in so zasluženo slavili, medtem ko je v derbiju začelja Novo mesto v gosteh tesno ugnalo črnomaljskega Rudarja. Rezultati: METL1KA-MERCATOR 5020:4839 (Mptlika: Dra-ganjac 871, Ž. Goleš 845 Simec 839, Hutar 837, J. Popovič 833, Strupar—Ribičič 377+418; Mercator: Tkavc 881, Maraž 825, Logar—Vidmar 293+454, Tratar 789, Gričar 784, N. Goleš 813) in RUDAR—NOVO MESTO 4919:4955. Na lestvici vodi Metlika s 16 točkami, Mercator jih ima 14, Novo mesto 4 in Rudar 2. Med posamezniki je Niko Goleš doslej podrl 7801 kegelj, Željko Goleš 7724, Maraž 7532 itd. V desetem kolu bodo igrali: Metlika—Rudar (31 .januarja) in Mercator—Novo mesto (5. februarja) LIGAŠKI MALI NOGOMET RIBNICA — Nogometni klub iz Ribnice pripravlja tradicionalni turnir v malem nogometu, kije hkrati v programu lige za mali nogomet pri ljubljanski nogometni zvezi. Turnir bo 10., 11. in 12. februarja v dvorani športnega centra. Prijavnina znaša 80.000 din, nakazati pa jo je potrebno na žiro račun 51310-678-19030. Moč jo bo poravnati tudi na žrebanju, ki bo 7. februarja ob 18. uri v športnem centru. Vse dodatne informacije dobite na telefon (061) 861-126 ali 861-500. PLANINCI SMO PLESALI Naš šolski planinski krožek je organiziral planinsko čajanko ob novem letu. Na prireditev je prišel tudi tov. Marjan, član brežiškega planinskega društva in alpini-sitčnega odseka v Ljubljani. Pokazal nam je veliko zanimivih diapozitivov, ki jih je posnel sam, ko je hodil po hribih. Na dolgo in široko je odgovarjal na naša vprašanja. Pozneje smo imeli ples. Od doma smo prinesli nekaj peciva, vse drugo pa je prispevalo Planinsko društvo Brežice. Po bolj mrtvem vzdušju na začetku plesa, smo se kmalu razživeli in bilo je čudovito. Za nami je še ena sezona, uspešna kot druge pred njo. MOJCA VUČAJNK, 8. b OŠ Artiče Še enajsti poraz Novolesa 15. kolo v I. SKL: Color Medvode — Novoles 98:70 (47:28) — Enako dno lestvice Tudi 15. kolo prvenstva v prvi republiški košarkarski ligi ni popravilo izkupička novomeškega Novolesa. S štirimi zmagami iz prvega dela prvenstva so Novomeščani tako še naprej na 9. mestu, tokrat so ostali praznih rok v Medvodah. Novomeščani' so srečanje s Colorjem pričeli obetavno, vodili s 4:0, to pa je bilo tudi vse, kar so v soboto pokazali v dvorani osnovne šole Ota Vrhunca-Blaža. Gos- ZMAGA GOSTISCA RIBNIČAN KOČEVJE — Na tradicionalnem 12. malonogometnem turnirju Tekstilana 89, kije bil pred dnevi v Kočevju, je nastopilo 24 ekip. Zmaga je pripadla ekipi gostišča Ribničan, ki je v finalu po streljanju enajstmetrovk premagala kočevski Stadion s 6:5. V tekmi za 3. mesto je Škorc z 8:2 premagal Kolodvor. Najboljša igralca turnirja sta bila Petkovški in vratar Je-lušič, oba iz Ribničana, najboljši strelec pa Murn z 12 zadetki. M. G-č. titelji so namreč z agresivno igro v obrambi kmalu strli odpor gostov, ki so v nadaljevanju igrali zmedeno in nepovezano. Mlada in oslabljena novomeška vrsta je bila že po prvem -polčasu na pragu katastrofe, saj so Domžalčani ta del odločili sebi v prid s prednostjo devetnajstih košev. Taje v nadaljevanu še narastla, čeprav je domači trener dal priložnost tudi mlajšim igralcem. Novoles: Gavranovič 2, Kramar 5, Pintar 12, Radulovič 20, Andoljšek 5, Krul-jac 5, Munih 21. Kot že rečeno, je Novoles še naprej na 9. mestu. Na roke jim je šlo v tem kolu dejstvo, daje eden od njihovih tekmecev v boju za obstanek — Maribor doma po podaljških izgubil z Rogaško. Začelje lestvice je tako še naprej nespremenjeno: 9. Novoles 19 točk, 10. Rudar 18,11. Maribor 18,12. Iskra Nova Gorica 15. Na boljši točkovni izkupiček Novomeščani ne morejo upati tudi po soboti, ko jim v goste pride ekipa četrtouvrščenega Cometa. Stotnija Moja dežela. Z neveljavno dirko do naslova Zakaj so Brežičani dobili s oprvaka?____ Kakšni so odnosi in razmere v jugoslovanskem avto-moto športu, se je pokazalo te dni Čeprav je bilo na dlani — in takšna so bila tudi zagotovila najodgovornejših mož v tej organizaciji — da je lanski prvak v motokrosu v kategoriji do 250 kubikov Brežičan Marjan Zdovc, ekipno pa njegov klub, je nedavna seja odbora za avto-moto šport v Splitu prinesla nepričakovano in nerazumljivo odločitev: prvaka za lansko leto sta dva, poleg Marjana Zdovca še Slavko Baršič iz AMD Ina Jaška, prav tako sta si njuna kluba razdelila moštveni naslov. In čemu takšen zaplet? Sporje povzročila organizacija zadnje dirke v Jastrebarskem, kije bila izvedena mimo vseh pravil. Uradni konec sezone motokrosa je bilo namreč tekmovanje v Karlovcu, po katerem so bili znani tudi že vsi rezultati, največ točk sta si privozila Marjan Zdovc in njegovo AMD Brežice. Prav v tistem času pa je AMZ Hrvatske napovedala možnost organiziranja še ene tekme za državno prvenstvo, ki naj bi nadomestila odpadlo dirko v Požarevcu. Pravila o možnosti uvedbe nove dirke v koledar tekmovanj so povsem jasna in določajo, da se nadomestna dirka lahko vpiše v koledar najmanj dve tekmi pred koncem prvenstva, pravilnik o tekmovanju pa mora biti najmanj mesec dni pred dirko poslan ustreznim organom in tekmovalcem. V tem primeru ni bilo ne enega ne drugega, dirka je prišla v koledar mimo pravil AMZJ. Dirka v Jastrebarskem je tako navzlic vsemu bila, po sklepu A MZ Slovenije na njej ni nastopil noben tekmovalec iz slovenskih društev razen Marjana Avblja, ki pa mu njegovo AMD Domžale ni potrdilo prijavnice za tekmovanje. Razumljivo, da je bilo po vsem tem pričakovati, da rezultati te dirke ne bodo šteli v končnem seštevku za prvenstvo Jugoslavije. Očtino pa so razne igre in spletke v jugoslovanski avto-moto zvezi odigrali svoje in tako je končna sodba prinesla salomonsko rešitev, ki bi naj zadovojila obe strani. Nemara ju je res, zato pa je hkrati na delo in poslovanje avto-moto zveze vrgla čudno senco. ' B. BUDJA IMV rešuje novomeški rokomet V klub, ki je bil na robu propada, se je s pogodbo o pokroviteljstvu vrnilo vedrejše vzdušje — J. Bratkovič o rokometu danes in jutri_ NOVO MESTO — Čeprav je do marca, ko se bo pričel drugi del prvenstva v republiških rokometnih ligah, še daleč, v klubih vendarle ni zatišja. Vsaj za novomeškega, ki sije lani nadel ime dolenjskega avtomobilskega velikana IMV, zagotovo velja ta ugotovitev. Dekleta vseskozi pridno vadijo za nadaljevanje ligaških bojev, enako fantje, športna dvorana pod Marofom pa je bila od četrtka do nedelje dom tradicionalni rokometni šoli, katere seje udeležilo preko 100 vaditeljev in trenerjev. Rokomet je pač v Novem mestu med športi, ki so prinesli na Dolenjsko največ tekmo- valnih uspehov, da o njegovi tradiciji in priljubljenosti ne govorimo. »Precej tega se je zadnja leta spremenilo v novomeškem rokometu. Pa ne gre le za to, da smo pred približno pol leta z IMV podpisali sporazum o pokroviteljstvu nad našim klubom, s čimer smo veliko lažje zadihali, pač pa se tudi sicer dela drugače in temeljiteje,« pravi Jože Bratkovič, predsednik RK IMV Novo mesto. »Danes imamo v ligaških konkurencah štiri ekipe, članice v I. republiški ligi, člane v II. in seveda mladince ter mladinke. Najpomembneje ob tem je, da poteka delo po šolah z najmlajšimi, zaledje, ČEZ DVE LETI V VRH — Krepko pomlajena vrsta novomeških rokometašic je jeseni zadovoljivo opravila svoje delo in praktično že dosegla zastavljeni cilj — obstanek v L SRL. Dekleta bodo na pomlad lahko igrala brez obremenitve in nemara je to možnost, da dosežejo še kaj več. Navsezadnje v Novem mestu od te generacije pričakujejo, da se bo čez kaki dve leti vnovič borila za sam vrh na lestvici. ki ta čas vadi v osnovnih šolah Bršljin, Katja Rupena, Grm in Šmihel, zares 'veliko obeta. Naša opredelitev je namreč jasna; opiramo se zgolj na lastni kader. Prav zaradi tega je letos prišlo do občutne pomladitve članske vrste, katere cilj v letošnji sezoni je obstanek v ligi, ali bolje rečeno, mesto nekje v sredini lestvice. Seveda bodo s to generacijo rasli tudi naši apetiti in naj ne bo skrivnost, da se nameravamo čez kaki dve leti, če bo seveda še naprej vse teklo, kot mora, ponovno vključiti v boj za vrh na lestvici I. republiške lige.« Dokaj visoke želje so imeli letos tudi fantje, ki igrajo v H. republiški ligi. Po tihem so upali celo na prvo mesto in vstop v druščino najboljših republiških ligašev, vendar je po jeseni že bolj ali manj jasno, da letos iz te moke ne bo kruha, čeprav so fantje prvi del zaključili na še zmeraj dobrem tretjem mestu. Jože Bratkovič razmišlja takole: »Zanesljivo imamo ekipo, ki bi lahko igrala v 1. republiški ligi in tam tudi obstala. Toda problem je, kako se prebiti v to ligo. V slovenskem rokometu je pač postala udomačena praksa, da klubi, ki želijo napredovati iz H. v L republiško ligo, temu cilju podredijo vse. Ali z drugimi besedami: za tisto sezono nakupijo nekaj odsluženih ali odpisanih starejših, izkušenih ligaških igralcev in proti takšni ekipi so potem vsi drugi, ki nimajo podobnih tekmovalnih izkušenj, bolj ali manj brez moči. Žal je tako tudi z nami. In še en problem je z moško ekipo: za moški rokomet doslej ni bilo pravega zanimanja, množičnosti, ki je pogoj za kvaliteto. Na srečo se sedaj dela veliko bolje, vendar bodo rezultati tega dela vidni šele čez nekaj let.« Jože Bratkovič: »IMV je s pogodbo o pokroviteljstvu nad našim klubom rešilo novomeški rokomet.« Seveda je za preokret v delu in vzdušju v novomeškem rokometu še kako zaslužna že uvodoma omenjena pogodba o pokroviteljstvu z IMV. »Prej smo bili na robu propada, razmišljali smo, ali sploh še nastopamo v ligi. IMV nam danes daje finančno in materialno pomoč, skrbi za prevoze, vse to je seveda ustvarilo povsem drugo klimo v klubu. IMV je včasih veljala za kolektiv, ki je za takšne in drugačne potrebe občine ( malo dajal — za to so bili seveda objektivni razlogi — danes daje veliko, a je o tem veliko premalo slišati.« Jože Bratkovič pravi, da je za dolenjski rokomet velika škoda, ker v Metliki nimajo več članskih vrst, prav tako pravi, daje premalo strokovnega kadra, tisti, ki pa je, je neaktiven. Nadalje je po njegovem sodniška organizacija docela na psu. Vse to pa so problemi, ki ob vsem prej naštetem kazijo podobo rokometnega jutri v Novem mestu. »Nočemo sodnikov zato, da bodo sodili za nas, pač pa, ker enostavno sodijo k rokometnemu utripu nekega okolja. Strokovnjake potrebujemo zase, kajti vaditelji sami — teh je na srečo dovolj — ne morejo zagotoviti tiste kvalitete dela, ki je nujna za naše ambicije. Te pa. kot sem že rekel, niso prav majhne.« B. BUDJA KJER JE ZEUSU STEKLA ZIBELKA Leživa v temi in poskušava zaspati. Ne gre. Zrak je težak, vroč, zadušljiv. Ropot motorjev je sicer enakomeren, vendar preglasen. Kdaj pa kdaj zadrhti postelja od njihove silne moči, kdaj pa kdaj od udarcev grivastih valov tam zunaj v mesečini. Globoko v trupu trajekta, nekaj metrov pod morjem, imava kabino, in ta občutek ni nič kaj prijeten. Sedaj zavidata tistim, ki so ostali na palubah, zaviti v tople spalne vreče, na svežem zraku, v soju lune in bliskanju belih morskih pen. Njihove oči spremljajo utripanje svetilnikov na straži Kikladov in ušesa prisluškujejo zamolklim pozdravom neznanih ladij iz mračnih daljav. Tukaj spodaj pa tesnoba, tema in slab zrak. Včasih, za trenutke, človek le spozna, kako se počuti sardina v pločevinasti konzervi. »Zopet so naju potegnili!« si misliva, hkrati pa sva lahko hvaležna, da ni dovoljeno prenočevati v avtomobilih. Na avtomobilski palubi je namreč tako zadušljivo in vroče, Ja je prašanje, če bi preživela noč v avtodomu živa in zdrava. Pa še čisto stisnjen je med vrste ogromnih tovornjakov v zadnjem kotu. Le toliko prostora je vmes, da se šofer prebije do svoje kabine, zraven pa spotoma s hrbtom in trebuhom pošteno očisti vse stranice drugih avtomobilov. Tako je pač pri Grkih. Nikoli ne veš, ali jim naj bi bil hvaležen, ali bi se jezil, ali bi se smejal, ali jokal. TRAJEKT JE ŽE STARI ZNANEC Še najbolje bi bilo, če bi poslušala mladega Vasilio-sa, ki naju je našel, ko sva študirala načrt ladje, obešen na stopnišču. »Uživajta nocoj!« je dejal in nama ponudil požirek metakse iz steklenice, ki jo je nosil s sabo. Spila sva požirek tega grškega žganja na njegovo zdravje, kajti razpoloženi fant se je namenil slavit rojstni dan na rodno Kreto, začel pa je s svojo družbo že na ladji. Tudi on bi rad spoznal načrt ladje, pa ni mogel razumeti napisov. Izkazalo se je namreč, da so napisi v švedščini in finščini. »Barabe kapitalistične,« se je jezil mladi Grk,« pri Skandinavcih kupujejo stare trajekte in potem nas prevažajo z njimi. »In res, trajekt se nama je takoj pričel dozdevati nekoliko znan z najinih prejšnjih potovanj, le daje bil nekoliko preurejen. Manj udobja sicer za ljudi, zato pa zelo profitarsko usmerjen, za več avtomobilov in za več potnikov. Pri vsej zagnanosti, da bi iztisnili iz stare ladje čimveč, pa je lastnik pozabil na obvestila in opozorilne napise, ki so namenjeni potnikom. Tablice in kovinske ploščice z napisi v skandinavskih jezikih je pustil nedotaknjene in si Grki nad njimi zastonj belijo glave. Če pa sva iskrena, je enako ravnal tudi s klimatskimi napravami in tuši v podpalubju. Nekaj je pa le napravil: trajektu je dal ponosno grško ime Festos. Sicer pa je trajekt tako ali tako namenjen v glavnem Grkom, ki si zadnja desetletja množično iščejo delo in boljši kos kruha v Pireju, Atenah in drugih večjih mestih na celini. Šele zadnje čase se je tudi Kreta pričela gospodarsko razvijati in zaposlovati svoje prebivalstvo. Tuji turisti pa prihajajo na Kreto v glavnem z avioni. Potem imajo lepe možnosti najeti avtomobil, za tiste, ki so bolj športne narave, pa je obilo izposojevalnic mopedov pa tudi težjih motociklov. Teh je na Kreti kot listja in trave. Kako tudi ne, dežja skorajda ne poznajo, malo prepiha v vročem in suhem kretskem podnebju samo dobro de! No, nekaj tujcev je tudi na tej ladji. Srečala sva skupino Nemcev, ki so tako rekoč v enem dnevu z dvema avtomobiloma prevozili celo Evropo in za las ujeli trajekt, na zgornjih palubah pa je večje število potnikov, kakršne srečaš skoraj povsod. To so mladi z vseh koncev sveta, z velikimi nahrbtniki in spalnimi vrečami. Mirno sedijo, pijejo pivo in »nero«, grško vodo iz velikih plastičnih steklenic, in veter jim mrši dolge lase, ko opazujejo čudoviti sončni zahod nekje daleč nad Peloponezom. V mraku zasedejo klopi in vse razpoložljive stole, pa tudi tla jim niso odveč. Razgrnejo spalne vreče in že so nared poceni in zračna ležišča, medtem ko se morava midva odpraviti v zadušljivo in vroče podpalubje globoko pod vodno gladino, kjer spanec kar noče na oči. V DOMOVINI STARIH MINOJCEV Jutro le pride in v njegovem svitu na obzorju planejo iz morja gore, potem, ko se bližamo, pa v njihovem vznožju vidimo tudi plodne ravnine, naselja in obale. Pogled na Kreto z morja je čudovit. Morje se peni ob previsnih skalah, zdaj se spet izgublja v dolgih peščenih plažah, v daljavi pa se v silno višino dvigajo razora- ni hrbti gorskih vršacev, nekateri zaviti v skrivnostne meglice. To je rojstni kraj boga Zeusa.Tako so mislili stari Grki in res bi mu težko našli bolj primernega. Prav gotovo pa je to rojstni kraj najstarejše grške kulture, imenovane minojska, katere začetki segajo 2600 let pred naše štetje, njen zaton pa sovpada nekako s trojanskimi vojnami, to je nekaj več kot enajst stoletij pred našim štetjem. Najmogočnejši naselji iz tistih časov, Knosos in Festos, pa še mnogo manjših še danes s svojimi razvalinami pričajo, kako zelo visoko je bila nekoč razvita minojska kultura, znanestveniki pa si belijo glave, ko iščejo vzroke za njen propad. Kaže, da je več zaporednih naravnih katastrof večkrat popolnoma porušilo naselja in osulo njih cvetje. Nekaj prebivalcev se je preselilo na Peloponez, kjer je razvilo novo mikensko kulturo, tisti, ki so ostali, pa Kreti niso mogli več povrniti nekdanjega blišča. V svojem najglobljem padcu je bila Kreta poznana celo kot zatočišče arabskih gusarjev, kar temu otoku, po velikosti petemu v Sredozemlju, gotovo ni bilo v čast. Usoda Kretinih prebivalcev močno spominja na usodo nas Slovencev. Vedno so bili na prepihu osvajalskih vojn, pa naj bo med zahodom in vzhodom, severom in jugom, vedno so pjuskali preko njih valovi tujih vojska in ostajali za daljši ali krajši čas. To so bili Rimljani pa Bizantinci, Arabci, križarji, Benečani, Turki, Angleži, Nemci in še bi jih morda lahko naštevali. Proti nekaterim so se prebivalci borili, pred drugimi so bežali v gore. Nekateri so dali otoku globok pečat z zgradbami ali ruševinami, ki sojih pustili za sabo. Šele leta 1913 so se Grki na Kreti prvič v zgodovini združili z rojaki na kopnem v isti državi.- Turisti prihajajo na Kreto iz najrazličnejših vzrokov. Eni zaradi ostankov njene slavne in pomembne kulturne preteklosti, drugi zaradi njenih naravnih znamenitosti, tretji samo zaradi ugodne klime in možnosti kopanja v toplem sredozemskem morju in zato, ker so videli film Grk Zorba, ki je resda bil posnet na Kreti, vendar Zorba ni bil s Krete. Midva sva namenjena nanjo iz vseh teh vzrokov pa še poseben cilj imava: priti na njeno najjužnejšo točko, ki je hkrati tudi najjužnejša točka Evrope, če odštejemo še nekaj nepomembnih manjših otočkov in seveda čeri. To naj bi niti ne bilo tako težko, saj je Kreta dolga od vzhoda do zahoda 260 km, poprek od severa do juga pa največ 60 km, na nekaterih mestih pa celo samo 12 km. Vendar ne smemo pozabiti, da je Kreta gorata dežela in da utegne biti pot zaradi tega precej daljša. ČEZ VISOKE GORSKE PRELAZE Tam, kjer sva se namenila prečkati Kreto midva, je precej široka. Od Herakleiona, kjer sva se izkrcala, se voziva proti jugu in pokrajina postaja vse bolj divja. Prečkava gorske prelaze, kjer se na kamnitih rebrih, poraščenih z bornim grmičevjem, pasejo ovce in koze, se spuščava v doline, kjer se drug za drugim vrstijo oljčni nasadi in vinogradi in kjer nas pozdravljajo gručaste bleščeče bele kretske vasi. Sonce neusmiljeno žge z modrega neba brez oblačka. Na gorskih prelazih še nekako gre, tam pihlja sveža sapica, v dolini pa je že kar nevzdržno. Cesta je presenetljivo lepa. Sprva je promet še kar gost. Kar naprej prehitevava ali srečujeva odprte džipe, v katerih se turisti odpravljajo na krajše izlete v notranjost dežele, še najbolj pogosti pa so mopedisti. Mladi Američani, Anleži in Nemci v gručah brenčijo z njimi od vasi do vasi, se malo ustavijo, kaj popijejo, nakupijo sadja pa zopet odbrzijo naprej. Tudi midva se ustaviva. Premaga naju žeja in radovednost. Muči naju, kaj neki visi v dolgih stojnicah, ki jih tako pogosto vidiva ob hišah. Izkaže se, da so to sušilnice za grozdje. Iz posebnih vrst, pravijo jim sultani, tukaj pridelujejo rozine in jih izzvažajo po vsem svetu. Drugo sorto grozdja, ki ji domačini pravijo rosaki, uporabljajo za namizmo grozdje. Tudi to na veliko izvažajo. Kreta pa je poznana tudi po dobrih pomarančah, rožičkih in drugem sadju ter povrtninah. Tukaj v hribih je zemlja skopa, zato ni videti kake posebne bogatije. Hiše so bolj majhne, toda lepo urejene in belo prepleskane. Starejši moški sedijo v senci in se pogovarjajo, ženske, oblečene v črno, preganjajo svoje osličke, mladi pa s praktičnimi poltovornjački japonske izdelave brzijo med vinogradi, oljčnimi nasadi ali pa še dlje po pašnikih tam daleč v planini. Voda je na Kreti blagoslov in prekletstvo hkrati. Pravijo, da tako dobre in čiste vode ni nikjer na svetu. Grki jo pijejo raje kot vino. Toda vode ni veliko, saj je padavin na otoku malo. Pa bi še šlo, če ne bi bila Kreta nekaj podobnega kot naš Kras. Skale so apnenčaste, zato je Kreta vsa votla. Je pravi jamarski eladorado, saj je na njej menda poznanih že 3200 jam. To pa malo pomaga kmetom, ki potrebujejo vodo za namakanje svojih polj. V zadnjih letih je vlada baje veliko pomagala Kreti z investiranjem v namakalne sisteme. Visoko v planinah, še predno izgine v preluknjanem podzemlju, zajemajo vodo in jo po ceveh vodijo do obdelanih površin. Tako rekoč do vsake oljke je napeljana gumijasta cev, ki žejnim koreninam dovaja to nujno potrebno tekočino. Celo daleč od naselja, tam, kjer sva mislila, da je že divjina, sva presenečena opazila, da do starikavih oljčnih dreves vodijo gumijaste cevi. V zalivu Kali Limenesa je veliko nevarnih čeri, na katerih je v hudih viharjih, ko so iskale zavetje pred močnim vetrom, nasedla že marsikatera ladja. Na koncu zaliva je rt, ki spominja na ležečega leva. Njegova glava je obrnjena proti obalam Afrike. Vzpenjava se vse višje v kraljestvo gora, cesta postaja slabša, promet redkejši. Priobalni turisti ne prihajajo več tako daleč, le tisti so še na poti, ki so se namenili doseči drugo obalo. Severna obala Krete je namreč močno razvita, tam je tudi večina večjih mest, južna pa je že na zemljevidu videti pusta in divja. T udi v resnici je taka. Ko sva z avtodonom že precej visoko in skoraj slutiva na drugi strani vonj po morju, nenadoma zmanjka asfalta. Makadamska cesta vodi naprej ter se na vi-• sokem grebenu deli v globoki soteski, na koncu katerih se blešči morje. Znaka pa nobenega. K sreči iz doline na visokih motorjih za motokros pridrvijo trije Angleži. Ko se razkadi oblak prahu, ki je priplaval za njimi, drug drugega sprašujemo za pot. Povejo nama, da tja, od koder so oni prišli, ne bova mogla z avtodomom. Pot je preslaba. Torej nama ostane le druga možnost. Domačini so nama že prej zagotavljali, da je do najinega cilja moč priti z avtodomom. Počasi se spuščava po dolgih serpentinah in končno le zagledava globoko pod sabo nekaj, kar naj bi bilo podobno naselju: nekaj stavb, nekaj kolib, na eni in na drugi strani pa dolga, prazna peščena plaža. SKRITI RAJ NA ZEMLJI Ustaviva se v senci pod borovci. Med nama in pljuskajočimi valovi je petdeset metrov žgočega peska. T am daleč na koncu kilometrske plaže jena čereh nasajena ogromna ladijska razbitina, na drugi strani, pod preprosto streho iz ločja, pa nekaj miz in stolov. Verjetno restavracija. Tja se nameniva. Pozdravi naju čokat možakar mogočnih brkov in nezaupljivega pogleda. Nekaj besed zna angleško, v glavnem pa se sporazumevamo z gestami, katere zasoliva včasih še s kakšno grško besedo, ki nama slučajno pade na um. Mihajlo, tako je ime najinemu sogovorniku, postaja vse bolj prijazen. K pivu, ki ga spijeva na dušek, prinese še skodelo grške solate, zraven pa kozarček domačega uza, grškega blagega žganja. Spijemo ga na zdravje in že smo prijatelji. Ko je zvedel, da sva Jugoslovana, se je Mihajlovo čelo namreč občutno zjasnilo. Očitno smo pri njem dobro zapisani. Mihajlo nama pove, da sva prišla čisto prav. To je Kali Limenes, naselje ob najjužnejšem rtu Krete. Do najjužnejše točke pa bo treba še malo peš. In pokaže nama hrib, čez katerega bova morala. Na njem se svetlika cerkvica. Lepi pristan se imenuje ta kraj po naše, še izveva od Mihajla, to pa zato, ker je sem na svoji poti v Evropo stopil apostol Pavel. Na hribu ob cerkvici je še sedaj votlina, v kateri je prenočeval. Najin sogovornik ima tudi nekaj umetniške žilice. Na tabli nad vhodom visi slika morja. V morju je morska vila, ki rešuje potopljeno ladjo. Ob vhodu pa je postavljena slika z veliko levjo glavo. Obe sliki imata svoj pomen. Z živahnimi kretnjami nama Mihajlo razloži, daje morje pred Kali Limenesom požrlo že nešteto ladij, potem pa nama pokaže še sosednji rt: »Tam je lev,« naju prepričuje. In res, ves rt ima podobo ležečega leva, obrnjenega proti Afriki. V sončni pripeki je kraj videti kot izumrl, na ogromni plaži pa se valovi sami poigravajo z vročim peskom. Le redkoma se izza visokih vrhov prikaže oblak prahu. Iz prahu se izvije vozilo, zavije na peščeno plažo, potniki poskačejo v morje, se osvežijo in zopet jih pogoltne prah. Konec septembra, na čudoviti plaži, je sezona za Mihajla že končana. Predaleč in preveč nedostopen je ta kraj za številne turiste. Le koliko časa še, se sprašujeva. Zvečer, ko se pesek nekoliko ohladi, zopet obiščeva Mihajla. V zameno za uzo mu ponudiva Šilce domačega žganja. »Vezufo, Vezufo!« vzklica zadovoljno, ko ga poskusi. Verjetno nama hoče s tem povedali, da je močan kot vulkan. Mihajlo, lastnik taverne Gorgona, zgrajene 'z montažnih plošč in pločevine, v posezoni ostane sam z ogromno plažo, vročim peskom in toplif0 morjem. Takrat se rad pogovori z gosti, ki zaide|0 sem, in ne gleda toliko na zaslužek. **5. Na visokih planotah, poraščenih z bodikavirn grmičevjem, žive lahko samo ovce in koze. Pastir]1 so včasih z osličkiprinašali pitno vodo čredi, se-daj pa so se tudi ti ze modernizirali, saj uporablja-jo praktične japonske polkamiončke. J Na trajekt sva se vkrcala v Pirejih. Festos je bilo njegovo ponosno ime, prevzeto po enem od sredisč minoiske kulture na Kreti. Izkazalo pa se je, da je tudi trajekt prevzet. Nekdaj je plul po Baltiku, sedaj, obnovljen, pa prinaša zaslužek grškim ladjarjem. Kreta je bila važna postojanka in posredovalka kultur in kulturnih dobrin. Po legendi naj bi tukaj prvič stopil na evropska tla aposto Pavel. Na hribu nad Kali Limenesem je votlina, v kateri naj bi apostol Pavel bival. Kmetje v votlino še sedaj prinašajo najrazličnejše darove. Po ozki makadamski poti, polni serpentin in nevarnih vdrtin, se je avtodom spuščal proti Kali Limenesu. Čeprav daleč od naselij, pa ie ob cesti videti gumijaste cevi, s katerimi dovajajo vodo v oddaljene oljčne nasade. Voda je na Kreti dobra, vendar težko dostopna. | TELEVIZIJSKI SPORED J 22.00 SVET POROČA 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski program — 18.15 Regionalni program TV Ljubljana — 18.50 Sp v alpskem smučanju: superveleslalom (ž) PETEK, 3. II. 805 — 13.25 in 16.05 — 23.45 teletekst 8-20 VIDEO STRANI 8-30 POČITNIŠKI SPORED 3-15 VIDEO STRANI 6.30 DNEVNIK 1 6-45 MOZAIK 8- 05 VIDEO STRANI ‘830 DREJČEK IN TRIJE MARSO-5. del lutkovne serije .. -30 ZLATI DEŽ, 4. del danske nadaljevanke '8.55 MALI KONCERT 9- 00 RISANKA '9 17 NAŠF. AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 NAŠ EDINI SVET, 4. del dok. serije 20.40 DETEKTIVA IZ MIAMIJA. 5. del nanizanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 NOČNE POTEZE, ameriški film 23.35 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Tenis YU:Danska — 18.50 SP v alpskem smučanju: kombinacijski smuk (m) — 20.05 Iz koncertnih dvoran — 21.45 DP v hokeju — 23.30 Tenis YU:Danska — 9.99 Satelitski program TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otroke — 9.00 Počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Počitniški spored — 12.30 Poročila — 12.35 Rimske počitnice (ameriški film) — 14.30 Počitniški spored — 15.15 Noč in dan (ponovitev) —17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Detektiva iz Miamija — 20.55 Ljubo doma, kdor ga ima — 21.35 Dnevnik 3 — 21.55 V petek po deseti (kulturni magazin) — 22.55 Noč ip dan — 0.55 Poročila SOBOTA, 4. II. tekst 11,25 in 1410 ~ 115TELE- 800 VIDEOSTRANI ,.‘0 otrosKA MATINEJA '0.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMJE TVORNOSTI 4-25 VIDEO STRANI film (ČB)IVER TWIST' angl' mladinski [6.30 DNEVNIK 1 6-45 ZBIS 7.00 ZDAJ PA PO SLOVENSKO STIKA °SARKA ®osnA:JUGOPLA-'9 00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 ČIPKE, 6. del nadaljevanke 21.30 KRIŽ KRAŽ 23.00 DNEVNIK 3 23.10 PATTSBERG, ameriški film 1.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 15.30 Tenis YU:Danska — 18.15 Jugoslavija, dober dan — 18.50 SP v alpskem smučanju: smuk (m) — 20.15 Sladka Irma (ameriški film) — 22.35 Športna sobota — 22.55 Kronika Festa — 23.45 Sa- telitski program TV ZAGREB 8.50 Otroška matineja — 10.15 Lili Mar-len (nemški film) — 11.45 Iz črnega albuma — 12.30 Peneči se cianid (ameriški film) — 14.00 Opera — 14.30 Sedem TV dni — 15.45 Paco (kolumbijski mladinski film)— 17.15 Dnevnik 1 — 17.30 Grun-tovčani (ponovitev TV nadaljevanke) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.15 Apartma (ameriški film) — 22.20 Dnevnik 3 — 22.35 Noč in dan — 0.30 Poročila NEDELJA, 5. II. 7.35 - 16.25 in 16.10 — 23.10 TELETEKST 7-50 VIDEO STRANI 8 00 OTROŠKA MATINEJA 9-15 PUST V CERKNICI ,•35 ČIPKE, 6. del nadaljevanke 0.30 ANSAMBEL JOŽETA BURNIKA 1.00 KMETIJSKA ODDAJA 3.00 PUST V CERKNICI [4.00 SLADKA IRMA, ameriški film »6.30 DNEVNIK 1 '6.45 HUDOMUŠNA PRIKAZEN, ameriški film '8.15 KRESNIČEK 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 SREČNO NOVO LETO 1949, L del nadaljevanke TV Skopje 21.10 ŽREBANJE PODARIM DOBIM 21.30 ZDRAVO 23.00 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popolne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 19.55 Meč islama (1. del angl. dok. oddaje) — 20.50 Sp v al- pskem smučanju: smuk (ž) — 22.05 Športni pregled TV ZAGREB 9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Hišica v preriji — 14.00 Nedeljsko popolne — 16.30 Potopis — 17.05 Igrani film — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Srečno novo leto 1949 (zadnji del nadaljevanke) — 21.00 Izza rešetk (izraelski film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila PONEDELJEK, 6. II. 8.45 — 13.25 in 15.15 — 23.15 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 910 KAJ JE FILM '0.10 MOZAIK ' 1.45 ZADNJA DOLINA, angleški film '3.15 VIDEOSTRANI '5.30 VIDEOSTRANI '5.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE '6.30 DNEVNIK 1 '6.45 MOZAIK, ponovitev '7.30 ŽREBANJE PODARIM DOBIM ' 7.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž). 1. tek 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ANSAMBEL PERUANSKE GLASBE 20.20 SLALOM (Ž), 2. tek 21.10 ANTON DERMOTA 22.15 DNEVNIK 3 22.25 OSMI DAN 23.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski program — 17.45 Po brezkončnosti sveta — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik — 20.05 Po sledeh napredka — 20.35 Woody Allen (dok. film) in Annie Hall (ameriški film) TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Nekaj več — 18.05 Številke in črke — 18.30 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Roman o Londonu — 21.05 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Nočni program — 0.10 Poročila torek, 7.11. 8- 45 — 11.50 in 15.15 — 23.00 teletekst 9- 00 VIDEO STRANI 9 '0 KAJ JE FILM 0.10 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 5.30 VIDEO STRANI '5.40 SP V BIATLONU 6.10 POD DROBNOGLEDOM '6.30 DNEVNIK 1 '6.45 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev '800 SPORED ZA OTROKE IN mlade [9.20 DOBRO JE VEDETI '9.30 DNEVNIK 2 20.00 PREŠERNOVA PROSLAVA, prenos iz CD 21 35 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MO-A VRATA, 1. del italijanske nada-'jevanke 22-35 DNEVNIK 3 22.50 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Košarka Jugoplastika:Cibona — 18.05 Otroški zbor — 18.15 Slovenski ljudski običaji: cerkljanska laufarija — 18.50 SP v alpskem smučanju: superveleslalom j;M) — 20.05 Video godba — 20.50 Žrebanje lota — 20.55 Svet na zaslonu — 21.35 Zabavni torek TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke — 18.30 Znanost — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 TV film — 21.45 Dnevnik 3 — 22.05 Kontaktni magazin NO0’6 s^NEDEUEK: JO Marketing program Studia D. 10.00 In Pro8ram Studia D, Pesem tedna, ' -'0 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — Ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Tortna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pe-111 tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-"°-«ibavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 M°mka, 18.30 Biba, TV spored danes. I^REK: Re? Marketing program Studia D, 10.00 K-,?'Program Studia D, Pesem tedna, Vatv kovice, 12.30 Novice, 13.30Pogo-tpj^ftosez... 14.30 Novice, 15.15 Pesem 17 Ha’ 36.30 Novice, Minute s klasiko, ■U0 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, sPored danes. SREl)/y. h?? Marketing program Studia D, 10.00 1(1 7n Pro8ram Studia D, Pesem tedna, ■30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospo-Uarslva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PETEK: 8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10 30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice. Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. 800 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna 10.30 Novice, 10.45 Na sončni m senčni strani Gorjancev, 1L00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 3.30 Čestitke in želje naših poslušalcev 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, '630(Novice 17 00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. S.OOZačetek programa, 8-'5 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Krojuka, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev Radio Sevnica — 19.55... 21.50 Satelitski program TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Superbabica — 9.00 Zimski počitniški spored— 10.30 Poročila— 1035 Zimski počitniški spored — 15.10 Poročila — 15.15 Prezrli ste, poglejte — 16.45 Izobraževalna oddaja —17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Superbabica — 18.05 Številke in črke — 18.30 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila ČETRTEK, 9. II. 8.45 — 11.50 in 15.30 — 23.55 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 KAJ JE FILM 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 15.45 VIDEOSTRANI 15.55 SP V BIATLONU 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK 21.00 ZBLEDELI BLIŠČ, zadnji del nadaljevanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 POSEBNA VZGOJA,jugoslovanski film 23.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski program — 17.50 Sp v alpskem smučanju: veleslalom (m), 1. tek — 19.00 Čas, ki živi —19.30 Dnevnik — 20.05 Mali koncert — 20.20 Veleslalom (m), 2. tek — 21.30 Slovenci v zamejstvu — 22.00 Oči kritike — 22.30 Dokumen- tarne iveri — 22.50 Satelitski program TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 Zimski počitniški spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni spored (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Otroška oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.30 Gospa Monserat — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Big band RTV Ljubljana — 22.15 Dnevnik 3 — 22.35 Nočni program — 0.35 Poročila **< Mi UtCA/Tdfoor SREDA, 8. II. 8.45 _ n.40 in 15.20 — 23.10 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 KAJ JE FILM 10.10 MOZAIK 15.35 VIDEOSTRANI 15.45 NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA 16.15 KULTURNE PRIREDITVE V NOVI GORICI 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 KULTURNE PRIREDITVE V NOVI GORICI 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: HUDODELCI, slovenski film 21.35 VIZUALIZACIJA 21.50 DNEVNIK 3 ČETRTEK, 2. 2. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda 17.15 — Aktualno 17.50 — Izobraževalna oddaja 18.10 — Vse v enem košu 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 4. 2. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda 17.15 — Ponovitev novoletne oddaje 18.00 — Glasbena uganka 18.15 — EPP 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 5. 2. 10.30 — Uvod in napoved sporeda 10.50 — Kmetijska panorama 11.10 — Nedeljski gost 11.25 — Kultura — šolstvo — izobraževanje 11.45 — Vesti za drobno gospodarstvo 12.00 — Aktualno 12.15 —ZVN 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke naših poslušalcev SREDA, 8. 2. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.25 — Tematska sreda 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije POGOVORI Z GOSTI Tudi v tekočem šolskem letu imamo v Domu učencev Majde Šilc zelo pestro življenje. Organizirali smo več družabnih večerov in povabili nekaj gostov. V novembru seje odzval vabilu dr. Tone Starc iz Splošne bolnice Novo mesto in nam nekaj več povedal o aidsu, bolezni, ki mora biti danes skrb celotne družbe. Ogledali smo si tudi film na isto temo. Člani novinarskega krožka smo pripravili pogovor z novinarjem Slavkom Doklom. Omenim naj še proslavo ob dnevu JLA. S prisotnostjo sojo počastili borci XV. SNOUB-Ljubljanske, ki so nam odgovorili na nekaj aktualnih vprašanj. SUZANA STRELJAK Dom učencev POČITNICE PA TAKE! Zoper nezanimive počitnice brez snega bi lahko najprej poskrbeli na televiziji, kjer bi nam lahko, mislim, priskrbeli boljši program in ne bi kar naprej ponavljali istih oddaj. Tudi na naši šoli bi lahko poskrbeli za pestrešji spored. Lutkovni in dramski krožek bi lahko pripravila igrice, šolsko športno društvo pa igranje košarke in drugih iger večkrat, ne le en dan. ANDREJA PETERKOVIČ, 7.a OŠ Artiče PIONIR NI VEČ NAŠ PIONIR Nad revijo Pionir, ki smo jo radi prebrali in vanjo dopisovali, smo postali letos razočarani, ko smo ugotovili,_da jo je zapustil urednik Igor Longyka. Škoda, imel je pristne stike z bralci in dopisniki. Novi urednik Srečo Zajc ima vso pravico, da revijo prikroji svojemu okusu. Toda odkar je Pionir izgubil urednika, je izgubil tudi podobo. Ostal je zelo kvalitetna poljudnoznanstvena revija, za osnovnošolce skoraj pretežka. Raziskovalne naloge, ki so prej zbirale okrog revije pionirje, so se izgubile. Slišali smo pripombo, da je v reviji preveč sestavkov, povzetih iz različnih virov, ki se tako nekako ponavljajo. Škoda, izgubili smo stik z revijo, ki smo jo imeli zelo radi! Pogrešamo urednikov predal, pogrešamo stik z urednikom. Sicer to ni tako pomembno. Brez nas bo revija vseeno lahko obstajala. MATEJA JANKOVIČ, 8. r. OŠ Artiče STAREC IN MORJE Pred kratkim je televizija predvajala zelo lep film, kije nastal po literarni predlogi Ernesta Hemingwaya Starec in morje. Kdor je knjigo bral, je film gotovo čakal z nestrpnostjo. Film in knjiga odlično ponazarjata človekov večni boj z naravo, ki se mu ne ukloni. Morski psi so kot sli narave, ki jim je naročeno, naj porazijo človeka, zmagovalca nad ribo. Film je uspešna ekranizacija novele in gotovo zasluži ogled. Škoda je le, daje takih filmov zelo malo in da nekateri gledalci raje gledajo filme, ki so polni nasilja in orožja. Želim, da bi naša televizija posnela več filmov po slovenskih literarnih predlogah, saj sem prepričan, da imamo Šlovenci dela, ki ne zaostajajo zrf Starcem in morjem. GORAZD BALAS, 7. b OŠ Artiče RDEČA KAPICA IN LIKER Letos je bila na naši šoli prvič organizirana prednovoletna veselica. Udeležba na njej je bila kar dobra. V stopnice so prodajali žal le pet minut prej, a so bile poceni in še slastno palačinko si lahko dobil zanje. Za razvedrilo je skrbel ansambel Rdeča kapica, ki izvaja predvsem glasbo za najmlajše, a je všeč tudi staršem. Na veselici so prodajali poleg palačink še krompirček, vroče hrenovke, kokto, likerje in druge žgane pijače. Vse je bilo okusno in poceni. Na koncu zabave smo tisti, ki smo pomagali malo pospraviti, dobili tople hrenovke po polovični ceni in zastonj palačinke, ki so ostale. Upam da bo veselica tudi v bodoče. IGOR FLAJS OŠ Krmelj POČITNIŠKI DELOVNI SESTANEK Letošnje počitnice so nam jo zagodle, ker snega ni in ni. Nimamo kaj početi in domenili smo se za delovni sestanek novi- narskega krožka. Na njem smo uredili marsikaj, za kar nam zmanjkuje časa med rednim delom. Naš arhiv je že pravo bogastvo. Razen tega, da smo ga tako uredili, smo poskrbeli še, da bo 12 debelih pisemskih ovojnic poromalo do uredništev. ANDREJA PETERKOVIČ, 7. a OŠ Artiče PLANINCI SO VESELI LJUDJE Potem ko je na naši planinski čajanki brežiški alpinist v besedi in sliki predstavil plezanje v gorah, je Polona prebrala poročila s tabora. Vsi smo se zelo smejali, ker je Polona v taboru videla sovo, ki pa je bila v resnici kresnička. Na koncu smo si na zakuski, kamor nas je povabila tovarišica, napolnili trebuščke s sladkarijami. Plesali in veselili smo se do osmih, saj je bil petek. MILOŠ IVANOVIČ, 5. r. OŠ Artiče 11 BR€2lSK€. Ločna 8/a, Novo mesto, ponedel-k ob 19. uri. (282-SD-4) NUDIM zelo dobro plačano delo pri -odaji priročnikov med vikendi. Zažel-n prevoz. Tel. 42-596, popoldne. 157-SD-5) KOMUNIKATIVNIM OSEBAM s prevozom nudimo odličen zaslužek. Prodaja kompleta za radiostezijo po Dolenjski. Informacije popoldne na tel. (068) 23-852. (P5-37MO) KV KUHARICO in SNAŽILKO zaposlimo. Stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna Brunskole, Hrast 1, Suhor, tel. 50-125. (P5-41MO) stanovanja SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Sem fant, 21 let, s stalno službo, Slovenec, nekadilec, mirnega značaja. Tel. (068) 21-153, vsak delovni dan do 14. ure. (378-ST-5) OBVESTILO NAROČNIKOM Pred kratkim smo vsem naročnikom Dolenjskega lista po pošti poslali položnico za plačilo naročnine v 1. polletju. Pričakujemo, da se ne bodo zgledovali po skoraj štiristo tistih, ki so lani vse leto redno prejemali časopis, za plačilo, pri katerem je inflacija dodobra opravila svoje, pa se še zdaj nič ne zmenijo. Da bi Dolenjski list lahko izhajal brez gmotnih težav, je torej nujno, da naročniki čim prej poravnajo svojo obveznost. Tistim, ki bodo izpolnili novo položnico in do konca februarja nakazali 100.000 din, jamčimo, da jim ob še taki sili ne bo treba nič doplačati. Prosimo torej za razumevanje in skorajšnje plačilo naročnine, naša obeznost pa je: vsakokrat spisati čimboljši Dolenjski list in poskrbeti, da bo redno prihajal na deset tisoče naslovov. UREDNIŠTVO DL STANOVANJE v bloku oddam. Možnost predplačila. Tel. 20-374. (P5-45MO) MLAD PAR najame dvosobno stanovanje ali hišo s telefonom v Novem mestu ali okolici, lahko tudi v Trebnjem. Cenjene ponudbe pošljite pod »AA« ali na tel. 28-1,21. (P5-52MO) ENOSOBNO STANOVANJE (35 m2) v Novem mestu prodam. Telefon (0608) 81-302, po 20. uri. (P3-38MO) NUDIM sobo, kuhinjo, s centralnim ogrevanjem, v bližini Brežic upokojeni ženski, lahko tudi zakonskemu paru. Po dogovoru je možno brezplačno. Tel. (0608) 69-214. (P1-27MO) MOŠKI srednjih let, intelektualec, nujno potrebuje sobo s souporabo sanitarij v Novem mestu ali okolici. Telefon 22-158, dopoldne. (367-ST-5) ENOETAŽNO stanovanje v Novem mestu in malo karambolirano školjko za jugo prodam. Tel. 21-970. (356-ST-5) motorna vozila PRODAM R 4 GTL, star 2 leti. Tel. (068) 23-368, popoldne. (P1-83MO) PRODAM Zastavo 900 AK kombi, letnik 1987. Informacije pa telefonu 24-810. R 4 TLJ, prevoženih 50.000 km, letnik 1983, prodam. Tel. 85-059. (370-MV-5) VW, starejši letnik, nanovo registriran, prodam po ugodni ceni. Silvo Novak, Ravne 11, Krško. (P5-36MO) LADO 1300 S, letnik 1983, prodam. Zvone Dežan, Cesta herojev 54, Novo mesto, tel. 23-772. (371-MV-5) GOLF, letnik 1987, 14.000 km, prodam. Gor. Dobrava 1, Trebnje. (373-MV-5) Z 128, letnik 1985,..december, prevoženih 31.000 km, in otroško zibelko prodam. Krakov Andrej, tel. 65-014. (P5-39MO) TOVORNI AVTO MERCEDES 406, letnik 1970, prodam. Tel. (0608) 77-030. (P5-40MO) OSEBNI AVTO MERCEDES 220 D, letnik 1978, prodam. Tel. (0608) 77-030. (P5-40MO) OPEL KADET C karavan 1200, letnik 1977, registriran do julija, prodam. Tel. 22-669. (376-MV-5) UGODNO PRODAM GOLF JGL, letnik 1982, Tel. 43-848, popoldne in 21-875, dopoldne. (379-MV-5) Z 750 SC, letnik 1979, prodam. Janez Gazvoda, Hrušica 4, Novo mesto. (380-MV-5) ŠKODO 120 L, staro dve leti, prodam. Tone Grabnar, Roje 10, Šentjernej, tel. 42-398. (383-MV-5) GOLF D, S PAKET, november 1984, 50.000 km, 5 vrat, prodam. Tel. (068) 85-118. (384-MV-5) R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Bevec, Vinji vrh 11, Bela cerkev. (385-MV-5) GOLF JXD, november 1986, prodam. Tel. (068) 25-047. (P5-44MO) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KršKp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200-P00 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 25.000 din, na prvi ali zadnji strani 50.000 din; za razpise, licitacije ipd. 30.000 din. Mali oglasi do deset besed 15.000 din, vsaka nadaljnja bese-1 da 1.500 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudske pravica, Ljubljana. GOLF, letnik 1982, rumene barve, ugodno prodam. Tel. 40-009. (P5-50MO) ZASTAVO 750, prva registracija 1977, zelo ugodno prodam. Roman Šporar, Krška vas 48 c, 68262 Krška vas. (P5-7MO) Z101, letnik 1986, prodam ali menjam za golf, letnik 1983, z doplačilom. Tel. 52-830. (P5-9MO) ZA VW prodam originalno nemško črpalko, razdelilno kapo, platišče (feltno), dve zimski gumi 15x 165 z zračnico. Telefon 84-802. (332-MV-5) KADET 1,2 S, december 1983, četvero vrat. ugodno prodam. Tel. (0608) 33-382. (322-MV-5) GOLF diesel S paket, 7/84, temno rdeč. garažiran, prodam. Merlin, Dol. Kamence 38, Novo mesto, tel. 25-905. (ček-MV-5) PRODAM Z 101 staro 10 mesecev, prevoženih 3000 km. Krašovec, Praproče 11, Straža, tel. 84-886. (P5-1-MO) ZASTAVO 35/8 kamion, letnik 1988, prevoženih 10.000 km, prodam. Jerebova 14. Novo mesto, Peter Kovačič, tel. 22-588. (386-MV-5) GOLF D, letnik 1983, prodam ali menjam za cenejši oz. karamboliran avto. Franc Bojane, Hudo 7, Novo mesto. (388-MV-5) Z 101, Letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 49-435. (P5-49 MO) 126 P, avgust 1987, sivomoder, 9.000 km, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Jevšček, Adamičeva 4, Novo mesto. (P5-48 MO) GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 79-274. (P5-46 MO) AUDI 80 S, letnik 1973, prodam. Ločna 3, Novo mesto. (ček-MV-5) FIAT UNO, letnik 1984, in 126 P. letnik 1980, prodam. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica. (P5-53 MO) R 4 TL, letnik 1981, prodam. Marjan Počervina, Jurka vas 12, Straža, tel. 84-862. (393-MV-5) R 4 GTL, letnik 1984, 40.000 km, ugodno prodam. Gačnik, Mirana Jarca 9, Novo mesto. (394-MV-5) R 4, letnik september 1983, z novo karoserijo, prodam. Tel. (068) 23-679. (401-MV-5) JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel. 65-400. (P5-54 MO) Z 101, junij 1987, prodam. Tel. (068) 26-810. (ček-MV-5) Z 750, letnik 1979, prodam. Tel. 40-133. (399-MV-5) Z 750, letnik 1979, registriran do 1990, prodam. Tršinar, Telčice 2, Škocjan. (406-MV-5) Z 101 GTL 55, letnik 1986, zelo lepo ohranjeno, prodam. Jože Cizerle, Hudo Brezje 23,68293 Studenec, tel. (0608) 89-225. (P5-35MO) JUGO 45 A, letnik 1986/VI, prodam. Tel. 26-861. (P5-31MO) MOPED AVTOMATIK (A3ML)in kolo Maraton, malo rabljeno, prodam. Tel. 25-456. (354-MV-5) R 4 GTL rdeče barve, letnik 1987, prodam. Pirc, Jedinščica 30, Novo mesto, tel. 23-350. (364-MV-5) Z 750, letnik 1984, prevoženih 24.000 km, prodam. Tel. 21-180. (P5-32MO) IMV RENAULT dvoosni kesonar s podaljšano kabino, neregistriran, prodam. Marjanovič, Stranska vas 1 a. Novo mesto. (ček-MV-5.) ZASTAVO 101,letnik 1984. prodam. Gorenc, Mali Slatnik 25, tel. 26-884. (355-MV-5) Z 101 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 47-237. (P5-26MO) FORD ESKORT 1,3 laser, letnik 1984,51.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 57-215. (P5-28MO) PRODAM R 18, letnik 1979, registriran do novembra 1989, R 4, letnik 1979, registriran do avgusta 1989, TAM 5000, predelan v prevozni čebenjak (nedokončan). Informacije popoldne na tel. 51-644 ali 52-519. (ček-MV-5) PRODAM GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985, in karambolirano Z 101, skupaj ali po delih. Jože Vovk, Vratno 1, Šentjernej. (348-MV-5) Z 126 PGL, letnik 1987, 15.000 km, ugodno prodam. Tel. (061) 773-309. (P4-25MO) Z 750, letnik 1982, prodam. Martin Kralj, Gabrje 33, Brusnice. (369-MV-5) 126 P, prva registracija 1987, prodam. Franc Tomažin, Šentjakob 4, Šentjernej. (343-MV-5) ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. Tel. 27-676, popoldne. (338-MV-5) CITROEN AMI6, letnik 1978, vozen, neregistriran (za 80 SM) in zastavo 101 GTL, letnik oktober 1984, prodam. Tel. 56-073. (346-MV-5) GOLF DIESEL, letnik 1982, prodam. Darko Požun, Narpelj 38, Krško. Ogled popoldne. (P5-19MO) JUGO 45 KORAL, nov, neregistriran, prodam. Tel. 25-908. (P5-22MO) • GOLF, letnik 1977, odlično ohranjen, prodam. Tel. 44-313. (P5-24MO) ZASTAVO 101, letnik 1981, škodo 120, letnik 1979, in nekaj ton sena pro-am. Martin Lekše, Hudenje 3 a, 68275 kocjan. (362-MV-5) KARAMBOLIRAN OPEL MAN--TO, letnik 1973, z novimi deli, in škodo, letnik 1980, poceni prodam. Miran Dvoršak, Blatno 33, Pišece. (363-MV-5) PRODAM TOMOS avtomatik, star 2 leti (malo vožen, za polovično ceno). Tel. 25-909. ZASTAVA 750, letnik 1980, prodam. Smolenja vas, 16a, Novo mesto. prodam PRENOSNI barvni TV 16 cm (kombinacija TV, radio, ura) ter HIFI Sanyo prodam. Tel. (0608) 32-904. (P5-4MO) VRTNO SENO prodam. Franc Zajc, Mokronog 64. (P5-8MO) PRENOSNI foto povečevalnik z vso pripadajočo opremo zelo ugodno prodam. Tel. (0608) 69-213. (P5-11 MO) ČE STE zainteresirani za GAGIA ekspres za kavo, pokličite na tel. 20-545. (ček-PR-5) KAMP PRIKOLICO-brako »skif« prodam. Tel. 49-018, zvečer. (331-PR-5) BARVNI televizor, ekran 63 cm, stereo, teletekst, prodam. Tel. 25-382. (329-PR-5) ŠPORTNO kolo Rog Maraton na 5 prestav, šivalni stroj Ruža step in avtoradio Sharp prodam. Tel. 20-545. (ček-PR-5) NUTRIJA (temno rjavo) jakno, številka 40 do 42, novo, prodam za 550 SM. Tel. 25-986, od 19. do 20. ure. (P1-58MO) KOLJE za vinograd prodam. Tel. 25-535, vsak delavnik od 8. do 13. ure. (330-PR-5) PRODAM JOGI 180x190 cm, malo rabljen. Pavel Zvone, Cankarjeve 27. PRODAM prenosni Iskrin televizor (še garancija) in hladilnik Gorenje 100 1, malo rabljen. Telefon (068) 22-365 dopoldne. (P5-58 MO) TV MINI COLOR, ekran 35 cm, star dve leti, ugodno prodam. Mohorovič, Slavka Gruma 44, Novo mesto. (391-PR-5) PRODAM nakladalko bevilagva, termoakumulacijsko peč, hladilnik za mleko, prašiča 150 kg. Tel. 23-512. (391-PR-5) FOTOKOPIRNA APARATA zna-mkeNASHUP 1290-DF z delom ter električni pisalni stroj znamke 01ympia z vrtljivo glavo ugodno prodam. Tel. (068) 26- 717. (375-PR-5) KRAVO BREJO, 5. mesec, staro 8 let, in 2,5 ton kvalitetne krme prodam. Cena po dogvoru. Tel. 55-383. (402-R-5) NOVO KRZNENO JAKNO št. 42, moderen model, in okroglo kuhinjsko belo mizo Marles ter 10-litrski bojler prodam. (P5-57MO) NOVO BRAKO PRIKOLICO, TV Gorenje, star 7 let, cerado in krznene prevleke za 126 P ter gume 175/13 prodam. Tel. 21-954. (395-PR-5) HLEVSKI GNOJ in otroško posteljico (belo) prodam. Tel. 86-268. (P5-38MO) PRODAM 9 mesecev brejo telico. Telefon 85-961. (P6-1MO) PREKRASNO krzneno jakno (60 SM), nov hladilnik in štedilnik prodam. Tel. (068) 25-087. (352-PR-5) UGODNO prodam malo rabljeno spalnico brez omare, vrtno kosilnico, kopalno kad, luči, zavese, odeje ter ženska, moška in otroška oblačila in obutev. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. (359-PR-5) ZAMRZOVALNO OMARO (210 1). novo, prodam. Tel. (068) 52-984. (P5-29MO) SOD (700 I) za vino in kvalitetno črno in rože vino prodam. Tel. 52-519. (Ček-PR-5) PLETILNI STROJ Pfaff dvomatic 80 prodajam. Tel. 58-438. (349-PR-5) ZAJČJE OVRATNIKE (divji zajec in ožgani kunec) in nerc ugodno prodam. Tel. 23-355. (350-PR-5) DVA KAMINA (rabljena) ugodno prodam. Tel. 23-937, delavniki do 15. ure. (351-PR-5) SPALNICO, rabljeno, poceni prodam. Ogled od, 16. ure dalje. Žunič, Ob Težki vodi 1 (Šmihel), Novo mesto, tel. 27- 021. (337-PR-5) PRODAM traktor IMT 560, star dve leti, rezervne dele za R 4 in parcelo za vikend. Anton Brajar, Dol. Karteljevo 16, Novo mesto. (344-PR-5) PRODAM videorekorder NORDMEN-DE, glasbeni center BENYTONE ter radio telefon-interfon SANYO. Tel. 58-284, Jože. (P5-17MO) SKOBELNIK s krožno žago, program hobi 83, tip MIO Standard Osijek, prodam. Krese, Šalka vas 19, Kočevje. (P5-20MO) MANJŠA balkonska vrata z oknom (novo) prodam. Jože Bevc, Heroja Maroka 7, Sevnica. (P5-18MO) PRODAM pang žago (za žaganje drv) ter tremblitz za rezanje kovine. Požun, Prvomajska ul. 46, Sevnica. (P5-15MO) DVA VEČJA in DVA MANJŠA FOTELJA prodam. Lahko tudi posamezno. Vprašajte na telefon 23-606, 24-200 (Pavlin), vsak delavnik po 8. uri. (P5-34MO) PRODAM traktorski obračalnik Favorit 220 in starejšo spalnico (oreh, furnir). Šerbec, Vel. Kamen I, Koprivnica pri Brestanici, tel. (0608) 79-685. (P5-30MO) VOZ (13 col) prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19, 68275 Škocjan. (358-PR-5) posest ODDAM v najem moderno urejen vinograd v polni rodnosti v podnožju Tolstega vrha — predel Hrastje. Interesenti kličite na telefon (061) 667-235. med 20. in 21. uro. (328-PO-5) ZIDANICO z vinogradom, pašnikom in gozdom v izmeri 63 arov v Zabukovju pri Mirni prodam. Informacije na tel. 45-159. zvečer. (326-PO-5) NJIVO (30 arov) v Črnomlju prodam. Bojan Trifkovič, Pod smreko 8, Črnomelj. (P5-3MO) VINOGRAD, sadovnjak, vrt (17 arov) in brunarico v Globočicah, oddaljeno od Brežic 7 km, prodam. Pokličite na tel. (0608)61-648. (P5-10MO) NA SELIH pri Bučki prodam novejši vinograd, nekaj gozda in opuščen sadovnjak. Možnost gradnje vikenda. Ponudbe na tel. (061) 577-801. (P4-5MO) STAREJŠO HIŠO s kleparsko delavnico na večji parceli ob cesti v bližini Novega mesta prodam ali zamenjam za manjšo hišo z vrtičkom v bližini Novega mesta. Tel. 25-565, popoldne. (336-PO-5) VJKEND (8 x 9 m) in vinograd v Beli krajini, blizu Semiča, prodam. Informacije na tel. (068) 85-924. (372-PO-5) PRODAM ali oddam v najem njivo (44 arov) na Dolnjih Kamencah. Iva Sladič por. Bučar, tel. 25-865, popoldne. (382-PO-5) VZAMEM v najem starejšo hišo, z možnostjo kasnejšega odkupa, v okolici Novega mesta. Šifra: »DOGOVOR«. (P5-42MO) VINOGRAD v Šmavru z zidanico prodam. Tel. (068) 44-446, zvečer. (P5-56MO) NA LOGU pri Sevnici prodam komunalno opremljeno gradbeno parcelo z že začeto gradnjo v izmeri 1286 m2. Informacije pri Požunu na Prvomajski ul. 46, Sevnica. (P5-14MO) ČE SI BOSTE ogledali vikend, ne boste mogli proč. Tloris 42 m2,3 etaže in velika terasa. Ves komfort, eleketrika, vodovod, telefon, asfalt, enkraten razgled, 3250 m2 zemlje. Tel. (0608) 31-797 ali (061) 344-090. (P1-4MO) PARCELO za vikend z manjšim vinogradom v Doblički gori ugodno prodam. Tel. 52-449. (P5-25MO) kmetijski stroji TRAKTORSKI OBRAČALNIK SIP 220, bočno kosilnico mertel jn avtomobilsko prikolico prodam. Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (389-KS-5) TRAKTOR IMT 535, dobro ohranjen. in traktorsko prikolico ugodno prodam. Tone Šinkovec, Družinska vas 88, 68220 Šmarješke Toplice. (390-KS-5) ZARADI OBNOVE prodam skedenj in ostrešje, puhalnik tajfun, obračalnik sental tajfun, dvobrazdni plug, vibracijski izkopovalnik krompirja majevica, dvo-redni sejalec za koruzo OLT, R 4, letnik 1977. Tel. 76-209, Franc Zorko, Dule 6, Bučka. (387-KS-5) PRODAM ferguson 539, nov, varilni aparat CO:, kombinirani šrotar-cirkular ter za ruženje koruze, vprežni voz — 12 col, novo spalnico gabi, novo Sipovo diskasto koso 165. Marjan Gorenc, Zbure 38,68220 Šmarješke Toplice. (374-KS-5) SAMONAKLADALNO prikolico za j seno — Šempeter 22 m3 — prodam. Franc | Grčman, Mačji dol 16, Velika Loka. (P5-47MO) TRAKTOR steier, starejši letnik (28 KM), motor v okvari, prodam. Tel. 49-525. (P5-42MO) TRAKTOR IMT 539, s kabino i« j kompresorjem, s 500 delovnimi urami, I prodam. Franc Žibert, Gor. Skopice 10, ! Krška vas. (P5-43MO) TRAKTOR IMT 539, 600 delovnih ur, prodam. Jablance 14, Kostanjevica-(394-KS-5) KOSILNICO figaro diesel, malo rabljeno, prodam. Ivan Vintar, Vrh 52, Boš- | tanj, telefon (0608) 81-486. (400-KS-5) PRODAM ali menjam za govedo nov siloreznik ter puhalnik z noži in elektromotorjem. Brečko, Jeperjek 4, Tržišče. (398-KS-5) TRAKTOR DEUTZ 40 KS, 1800 ur, in semenskj krompir prodam. Virant. Stara vas 10, Škocjan. (407-KS-5) KIPER PRIKOLICO (41), rotacijsko kosilnico SIP 165, staro 8 mesecev, ugodno prodam. Tel. 49-323. (P5-21MO) ROTACIJSKI PLUG za Gorenje Muta, nov, prodam po ugodni ceni. Tel-(0608) 81-200. (P5-23MO) PRODAM grablje SIP 2250 in žago STIHL 048. Ledeča vas 15, Šentjernej, tel (068)42-219. (347-KS-5) PRODAM dve kosilnici BCS in Gorenje Muta. Tel. (068) 88-480. (P5' 33MO) TRAKTOR IMT 539 (6 ur) prodam ali menjam za TV 20 KM. Alojz Kralj, Prevole 19, 68362 Hinje. (323-KS-5) VLEČNICO za obdelavo vinograda kompletno s plugi in kosilnico za zelenic prodam. Tel. (0608) 81-096. (318-KS-5) PRODAM 12-colski plug in krožne brane. Malo rabljeno. Anton Bovhan. Gornja Stara vas 7, Tržišče. (317-KS-5) TRAKTOR Zetor 5945 (pogon na vsa štiri kolesa) prodam. Telefon (0608) 88-446. (P6-6MO) TRAKTOR Guldner (16 KS), dobro ohranjen, starejši letnik, prodam. Bizjak, Arto 3, Studenec, tel. (0608) 89-114. (P5-12MO) razno SENO zamenjam za hlevski gnoj-Štojs, Sevnica, telefon (0608) 82-518 (P5-16MO) AVTO-KLEPARSKA delavnica * daje v najem. Informacije na tel. 24-686-(337-RA-5) MANJŠO KMETIJO na dostopnem kraju dam v last dobrim in poštenim liu' dem, ki bi v moji starosti skrbeli zame m obdelovali zemljo. Ponude pod šifr°; »POŠTENOST«. (P5-13MO) BREZPLAČNO nudim souporabo stanovanja v Trebnjem mladi mamici ah dekletu. Pogoj: pomoč v gospodinjstvu. Naslov in telefon v upravi lista. (335' RA-5) preklici IVAN BLAŽIČ, Čelevec 3, Šmarješke Toplice, prepovedujem vožnjo skozi dvorišče na parcelni številki 2742/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (341-PK-5) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice JOŽEFE CIZELJ iz Trške gore 17 pri Krškem se zahvaljujemo župniku za opravljen obred, GIP Pionir in vsem, ki ste nam ob težkem trenutku nesebično pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Sence prežijo v lemnih nočeh, sence, ki preženejo srečo v očeh; kloni se mlado, vitko drevo, omahne, go ni, ga ne ho ... ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očka, sina, brata in strica TINETA MAROLTA iz Prapreč 2.a pri Straži Prisrčno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala vsem vaščanom za nesebično pomoč svojcem pokojnika, zlasti sosedom Mikličevim, Kraševčevim in Golobovim. Neizmerno smo hvaležni Podjetju za ptt promet Novo mesto, še posebno pokojnikovim sodelavcem iz centra na Cikavi in tov. Vinku Sajtlu, za vso izkazano pozornost in vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba ter častno stražo. Hvala tudi delavcem KZ Krka, posebej delikatese na Cesti komandanta Staneta 18, učencem in učiteljem 6.b in 8.b razreda OŠ Vavta vas, nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pevskemu zboru z Ruperč Vrha, Gasilskemu društvu Straža ter številnim pokojnikovim prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Vavte vasi za lepo opravljen obred in spodbudne misli, prav tako pa tudi hvala govornikoma tov. Dušanu Krštincu in direktorju PTT Centra s Cikave tov. Šepcu za njune poslovilne besede. Žalujoči: VSI NJEGOVI obvestila ENODNEVNI PIŠČANCI! Sprejemamo prednaročila za enodnevne piščance, bele, rjave in gra-haste. Humek, Irča vas 18, 68000 Novo mesto, tel. (068) 24-496. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem na Zagrebški 3 v Novem mestu odprl bru-silnico nožev in Škarij. Odprto je v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure. Se priporočam! Ivan PUNGARTNIK. (189-OB-3) MAŠKARADNE OBLEKE za otroke od veh do štirinajstih let prodam in tudi pošljem. Tel. (061) 266-940, po 10. uri. (P4-10MO) MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam in pošljem. Tel. (061) 448-475. (P5-27MO) SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ii občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE V1. letošnji številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 26. januar 1989, so poleg kazala objav v poslovnem letu 1988 priobčeni naslednji dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Ugotovitveni sklep o pristopu k spremembam samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj OBČINA METLIKA — Odlok o plačevanju prispevka za rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter izgradnjo ptt omrežja OBČINA TREBNJE — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za območje T 6-2 — obrtna cona Trebnje — Sklep o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Trebnje — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje — Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Trebnje — Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebnje JARKICE, rjave, stare 6 tednov, bodo v prodaji od 1. marca dalje. Beli pa bodo 20. aprila. Istočasno zbiramo naročila pri KZ Metlika. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (366-OB-5) KROJAŠTVO — šiviljstvo Danica Marjanovič, Stranska vas 1 a, Ruperč Vrh, obvešča cenjene stranke, da izdeluje po naročilu vse vrste ženske in moške konfekcije. (ček-OB-5) HIŠNI SERVI$ — vodovodne instalacije, popravilo in montaže, adaptacije kopalnic, popravilo pralnih strojev ter bele tehnike, čiščenje bojlerjev. Kilometrine ne zaračunavamo posebej. Tel. (061) 266-645. (339-OB-5) ženitne ponudbe SAMSKI FANT išče dekle od 25 do 30 let (en otrok ni ovira) za skupno prihodnost. Naslov v upravi lista. (324-ZP-5) ŽELIM spoznati vdovca (od 60 let dalje), lahko tudi brez stanovanja. Šifra: ..OSAMLJENOST« (P5-5MO) IZOLACIJE servis zamrzovalnikov! Po več letih delovanja smo ugotovili, daje izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične puščati, odzunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo dobite. Prihranite 50% elektrike! Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo! Cenik storitev: — 345 1 — 349.000 din — 300 1 — 349.000 din — 2201 — 319.000 din — 4101 — 305.000 din — 3101 —289.000 din — 2101 — 275.000 din Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočamo! Viktor Pajek (P1 -12 MO) ZAHVALA •24.1.1989, nasje po hudi bolezni za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANA POVŠE v rojena Škrbec, iz Rake, Podulce 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki ste jo v zadnjih dneh njenega življenja in trpljenja obiskali ali na kakšen drug način pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Se posebno se zahvaljujemo sosedi Zofki Sribar za nesebično pomoč pri negovanju naše mame, gospe Milki Kranjc, Bizjakovim, Kraljevim in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča ANA ŠKRBEC roj. BELE iz Dol. Suhadola 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Hvala govorniku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. ZAHVALA V 91. letu starosti nasje zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat in stric ANTON KASTELIC iz Jablana Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in izrazili spoštovanje do pokojnega. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, Petru Murglju in Francetu Udovču za poslovilne besede ter pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni VSI NJEGOVI ZAHVALA Nemi smo stali ob njeni odprti gomili... Ob smrti naše drage tele in svakinje ZINKE PAVLIN, roj. GABER iz Novega mesta ZAHVALA Ob nenadni in prehitri izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA SLAKA p. d. Jožetovega Janeza iz Velikih Dol 14 se iskreno zahavljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin, pevcem za zapete žalostinke, patru za opravljeni obred. Prav posebno pa se zahvaljujemo tov. Vanetu Murnu ter zdravstvene-mu osebju, ki so ji v času njene dolgoletne bolezni stali ob strani in ji pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! - se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo udeležencem duhovnih vaj v Stični, vsem gasilcem, govornikoma za poslovilne besede ter župnikom in pevcem. Vsi njeni Žalujoči: žena Marija, sin Janez, hčerke Marija, Nada, Silva z družino in Vida z možem BIVAK PRI SV. ANI? RIBNICA — Vse več izletnikov obiskuje vrh Sv. Ane pri Ribnici. Kar precej jih ima s seboj pse, ki odvezani tekajo okoli, čeprav je zaradi stekline strogo prepovedano. Izletniki puščajo za sabo kozerve, časopise, ostanke hrane in druge odpadke, kar jim ni v čast. Ribniški planinci pa žele postaviti na vrhu Sv. Ane še bivak (manjšo kočo). M. G.-č DOM ZA UPOKOJENCE? RIBNICA — Na nedavni skupščini ribniških upokojencev so razpravljali o zadevah, ki jih teže, največ pa o predlogu, da bi tudi ribniški upokojenci dobili streho nad glavo. Nekateri so se zavzemali za manjše klubske prostore, drugi pa kar za dom starejših občanov. Slednji so dobili pojasnilo, da so vlak zamudili, saj bi se morali za kaj takega odločit: takrat, ko je tekla razprava o gradnji doma starejših občanov v Kočevju. M. G.-č Skrb, delo veselje in trpljenje, to bilo tvoje je življenje. ZAHVALA Po težki bolezni nasje v 59. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, dedek in tast IVAN LEVIČAR Gora 8, Krško Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se ZD Krško, posebno dr. Sunčiču in sestri Nataliji, lovski družini Krško, GD Gora, govornikoma za poslovilne besede, kolektivu in godbi Celuloze, M-Preskrba Krško, IMV Novo mesto TOZD Commerce, gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, oče, to je bilo vaše življenje, ljubili ste nas, dom in našo zemljo, trta jokala bo, ko vas v vinograd več ne bo! ZAHVALA V 78. letu starosti nasje nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in stari ata IGNAC KOLENC z Rdečega kala pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Gorenje Vrhe, pevcem iz Dobrniča za zapete pesmi slovesa in gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sin Tomaž z družino, hčerka Anica z družino, brat Ludvik in ostalo sorodstvo Delo, poštenost, trpljenje — to bilo je tvoje življenje. ZAHVALA V 24. letu nasje tragično zapustil dragi sin, brat, svak in stric MARJAN MULH Gorenje Kamenje 7. Dobrnič Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in Marjana v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni TOZD TAP Novoles Trebnje, gasilskemu društvu občine, govorniku tov. Stanetu Gorcu za poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom, sodelavcem, znancem, prijateljem, pevcem ter župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Z bolečino v srcu: mama, brata, sestri, stara mama in ostalo sorodstvo Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, oče — to je bilo vaše življenje. ZAHVALA V 81. letu starosti nasje zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, brat in stric JOŽE GLOBOKAR Fištrov oče iz Klečeta 6 pri Žužemberku creno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in ščanom ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomaga-stali ob strani, darovali pokojniku toliko vencev in lepega cvetja e v tako velikem številu pospremili na njegovi z^lnji poti- Posebna hvala velja IMP Livar Ivančna Gorica, Iskri Žužemberk, Kočni amnik, Litostroju Ljubljana za vence m denarno pomoč. Zah a j j o se tudi dr. Kocutarju iz. Žužemberka, pevcem m gospodu župniku lepo opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Ivan, Jože z ženo, Franc, hčerke Tončka, Angelca in Rozka z družinami ter sestra Ana in ostalo sorod. Trdo, pridno delo in trpljenje, bilo je tvoje življenje. V tvojem domu ostala je praznina, v naših srcih globoka bolečina l Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal ZAHVALA V 63. letu starosti nasje nepričakovano zapustila naša draga skrbna žena, mama, sta-jflHNIIMItffe ra mama, teta in sestra ZAHVALA V 74. letu starosti nasje zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak C' s l ROZALIJA KRUH ' Regrča vas 57, Novo mesto RUDOLF PROSENIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti slovesa. Zahvaljujemo se tovarni zdravil Krka, Novoteksu in KZ Krka pevcem ter gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, delovnim organizacijam iz Sevnice in Trebnjega, Zvezi borcev Sevnica, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčerka Majda z družinama ter ostalo sorodstvo Žalujoči: žena, hčerka in sinova z družinami |t. 5 (2059) 2. februarja 1989 FELICIJAN ALBERT V značaju 36-letnega tajnika občinske kulturne in raziskovalne skupnosti ter zveze kulturnih organizacij Sevnica Alberta Felicijana je gotovo nekaj potez, ki odkrivajo, da mu je delo z ljudmi pisano na kožo. Felicijan ne pristaja na položaj birokrata, ki bi zgolj ždel v že tako tesni pisamici (deli jo namreč s kolegom, tajnikom občinske telesnokulturne skupnosti in občinske skupnosti socialnega varstva), in prekladal papirje. Resnici na ljubo povedano, se žal nikjer ni moč izogniti papirnatemu vojskovanju, Felicijanov dokaj nemirni duh pa verjetno nemalokrat tudi podzavestno pripomore k temu, da ostaja zanj poglavitna živa, neposredna vez s človekom, bodisi kulturnim animatorjem, ljubiteljskim pesnikom, slikarjem ali pa kakšnim drugim (po)ustvarjalcem. Čeprav tega ne pove, se Albert ravna tudi po reku: Če noče Mohamed h gori, gre pa gora k Mohamedu! Pr a v zato njegovo delo nikakor ne more biti le med 6. in 14. uro, kot je njegov uradni delovni čas, ampak se dostikrat raztegne tja v večerne ure, proste sobote in nedelje. Felicijan ve, da je pri tem delu on zaradi ljudi, in ne obratno! »Nujne so konkretne akcije in čim manj sestanko vanj! Danes žal ponekod še prevečkrat sklicujejo sestanke zaradi sestankov, kot da bi hotel kdo s sestankovanjem upravičiti svojo službico,« pravi rahlo pikro sogovornik, čeprav zanj nikakor ne bi mogli reči, da ima strupen jezik. Nasprotno, s svojo izdatno energijo kar nekako omami in predrami tudi svoje okolje oz. ljudi v njem, da mu radi prisluhnejo. In ne zato, da bi prodajal kakšne ideje, ki mu jih res ne manjka, temveč so to v resnici bolj napotki za akcijo. Zato zaradi njegovih nasvetov ni še nobena krava poginila, kakor pravi tisti pregovor o kmetu, ki je spraševal moža s številnimi idejami, kako naj pozdravi kravo, naposled pa je sivka vseeno shirala. Albert živi z družino na Šma-rčni že od malih nog. Oče je bil visok okrajni uslužbenec v Krškem, mati pa šivilja. Košček zemlje, na katerem z ženo pridelala vrtnino zase, nekaj pa tudi iztržita zanjo, pomeni v teh časih lep prihranek v gospodinjstvu. Kmetje se sicer včasih čudijo, češ žena je učiteljica pa na njivi dela. »Delati ne bi smelo biti nikogar sram. Zal pa se je premočno zasidrala miselnost, ko starši strašijo otroka, češ če se ne boš pridno učil v šoli, baš šel pa delal« Njega sicer niso pitali s takim,, ko je hodil v boštanjsko šolo, kjer je postala knjiga njegova najljubša prijateljica. Pridno je obiskoval študijsko knjižnico v Kranju, ko je hodil v srednjo tekstilno šolo, predvsem pa ga je zanimalo leposlovje. Ko seje vrnil, je delal v sevniški občinski mladinski organizaciji, pesnil v glasilo OK ZSM Mladi svet; v Konfekciji Lisca, kjer je bil najprej izmeno-vodja v krojilnici, potem pa tehnolog, so mladinci oz. skupna kulturna skupina, ki jo je vodil Felicijan, uvedli razstave, kulturne prireditve itd Izdajali so tudi svoje literarno glasilo Šivi in verzi, prirejali gostovanja poklicnih kulturnih skupin, začenši s Slovenskima oktetom. V vse to snovanje je Felicijan vtkal del sebe. Tudi zato je čutiti, da je v Sevnici nekakšno kulturno gibanje, ne pa mrtvilo. P. PERC Rešil je propadajočo Haringovo hišo Tuji kapital razvija Mokrice Nemška firma najema celotni grajski kompleks za trideset let — V parku bo igrišče za golf, v gradu pa hotel najvišje kategorije >J. Izairi je v spomeniško zaščiteni stavbi uredil gostilno ČRNOMELJ :— Jamin Izairi je večkrat obiskal Slovenijo, konec leta 1983 pa seje odločil, da dokončno zapusti rojstno Tetovo in si pri nas ustvari novo življenje. »Življenje v Sloveniji mi je bilo všeč, tudi tukajšnja mentaliteta mi je bolj ustrezala, predvsem pa se mi je zdelo, da lahko prav v Sloveniji bolj zagotovo kot kjerkoli drugje upam, da bom imel uspehe s svojo obrtjo,« pravi Jamin. V najem je vzel gostilno v Črmošnji-cah, toda kmalu se je začel ozirati za hišo, ki bi bila naprodaj in v kateri bi si lahko uredil svoj lokal. »Tako sem zvedel za stavbo, ki jo Črnomaljci poznajo kot Haringovo hišo, v kateri že več kot desetletje ni nihče stanoval, zato je propadala. Četudi je bila pod spomeniškim varstvom, je ni hotel nihče obnoviti, saj so se vsi bali stroškov. Odločil sem se za nakup in popravilo, čeprav so me vsi opozarjali, da obnova ne bo poceni. Toda bil sem optimist, na koncu pa sem spoznal, daje bilo stroškov dvakrat toliko, kot sem pričakoval,« pravi Izairi. Seveda je Jamin pri obnovi sodeloval z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, velikokrat pa so mu priskočili na pomoč tudi na črnomaljski občini. Tako je za današnje razmere potreboval dokaj kratek čas od takrat, ko je začel iskati dokumentacijo, do otvoritve gostilne: le dobri dve leti. Črnomaljci so gostilno »Pri suhem mostu«, kakor jo je poimenoval, že dodobra spoznali in pohvalijo postrežbo. »Naše geslo je, da ima gost vedno prav, zato smo pripravljeni prisluhniti vsaki njegovi želji. Mogoče je to še toliko lažje, ker so v lokalu zaposleni le člani moje družine,« niza Jamin. M. B.-J. RAJEC — Gradu Mokrice s pripadajočim parkom napovedujejo v kratkem velik turistični razvoj. Celoten kompleks, ki slovi kot pomemben kulturnozgodovinski in naravni spomenik, bo miinchenska firma prevzela za trideset let. S Termami Čatež bo v kratkem podpisala najemno pogodbo. Denar, ki naj bi ga tujci plačevali za najemnino, bodo investirali v izgradnjo novih objektov in adaptacijo gradu. V prvi fazi nameravajo v igrišče za golf in spremljajoče objekte vložiti okoli 15 milijonov zahodnonemških mark, v drugi fazi pa U) C E E S PREDSTAVITVE RAZVOJA MOKRIC — »Igrišče za golf bomo tako vkomponirali v park, da bo postalo del celote, ne da bi kakorkoli razvrednotili spomeniško zaščiteni kompleks,« je nemški arhitekt D. Siegert udeležencem razložil svojo zamisel. Na sliki od leve na desno: Jani Vehovar, direktor DO Emona hoteli, Mitja Svetelj, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona in Borut Mokrovič, direktor Tozd Terme Čatež (Foto: Jožica Teppey) Odslužen avto gre v denar Avtomobilski odpad na Vrhu pri Škocjanu — Za surovino in za dele — Največ je Zastavinih Jamin Izairi SLOVIN POKROVITELJ PUSTNEGA PLESA NOVO MESTO — Novomeški hotel Metropol pripravlja za soboto, 4. februarja, pustni ples, katerega pokrovitelj bo DO Slovin Bizeljsko iz Brežic. Maske bodo imele seveda prost vstop, za zabavo bo poskrbel narodnozabavni ansambel Frana Freleta z Dobrepoljskimi fanti, program pa bo popestril še Franc Novina, ki bo tudi izvedel igro na srečo, imenovano »Pustni bingo«. Hkrati bo v tem času odprta tudi diskoteka. Vabljeni! Zagorela je sušilnica VRH PRI ŠKOCJANU — V senci dolenjskih gričev in vrhov seje že našlo nekaj prostora za avtomobilske odpade. Eno takih zbirališč za dotrajane in napol odslužene avtomobile ima na Vrhu pri Škocjanu Novomeščan Tone Konda. S svojim podjetjem zdaj gostuje v prostorih Kmetijske zadruge Krka, prej pa je delal v najeti baraki v Novem mestu na Grmu. Uradno je obrtnik od lanskega 1. julija. Kot pravi, na občini ne vedo, kam bi uvrstili njegovo dejavnost, ali pod komisijsko trgovino ali kam drugam. Odpad, ki se bo zaradi dveh delavcev, ki sta ga spravila na noge in ga vodita, morda kdaj preimenoval v podjet-jeJTone in sin, sprejme vsakršno vozilo. »Če je avto za surovino, ga plačam po teži, drugače ocenim, če je še kaj uporabnega. Tukaj se da avto prodati in kupiti. Prodajam tudi dele, kijih po želji takoj montiram. Vsak rajši vidi, da kupljeni del takoj vgradim, ker se potem lahko brez skrbi odpelje naprej in se na lastne oči prepriča, če je uporaben. Največ povprašujejo po delih za zastavo 101. Zastavine avtomobile tudi največ zbirava in popravljava, vendar se najdejo tukaj tudi deli za katrco,« preds- tavlja ponudbo poklicni avtomehanik Konda. Kot pravi, bi mu morali za njegovo boljše delo pustiti, da bi dele nabavljal v Italiji, češ da tostran meja ne more kupiti vsega. M. LUZAR Tone Konda — se bo selitev z Grma na Vrh obnesla? še enkrat 15 milijonov mark za uredi® gradu, v katerem bo hotel najvis/j kategorije. J Svoje načrte so 26. janarja v MoM cah razgrnili pred predstavniki brezH| škega izvršnega sveta, Regiona, jiške skupnosti, Zavoda za spomeniš*® varstvo Novo mesto, Gozdarskega M®-tituta Slovenije, sozda Emona, Etno* hotelov in Term, da bi zvedeli za nji* va mnenja in nato skupaj prišli do C* boljših rešitev. S strokovnjaki se bo arhitekt D. Siegert verjetno kmalu p® novno srečal, vendar jim mora prej p® titi malo časa za temeljitejšo seznamih z razvojnimi zamislimi. Grad Mokrice obdaja 60 ha velik park z izredno redkimi in izbrani® , drevesnimi vrstami, vendar je že desetletja zapuščen in je doživel le neki najnujnejših posegov. Predstav® Gozdarskega inštituta je omenil, ® ukrepov v njem niso izvajali tako, k® so želeli, zato na park vstanju, v kakšnem je trenutno, ne morejo biti F nosni. Iz razlage arhitekta Siegerta s® zvedeli, da bodo večji del parka ure®1 v igrišče za golf, to pa je zanj pred®* ker bo potem negovan. Takšno igri** zahteva 60 do 70 ha zemlje. Če je gra® pustijo 20 do 30 ha, potem bodo mo®' del zemljišča dokupiti. Za igrišče s® zdaj predloženi dve varianti. V hlevih in kaščah bodo na sta*® temeljih postavili novi enako vise® poslopji z enakim nagibom strehe, njih pa uredili 90 sob. V pritličju bo*1 tudi trgovinica in restavracija, v katem bodo igralci golfa lahko privoščili (h grizek. Igrišče naj bi bilo dokonča0 1991 oziroma najpozneje spotnj*? 1992. Grad bodo adaptirali do 1^ Zdaj ima 60 postelj, vendar menijo,10 je to premalo, zato nameravajo ure® KC sobe tudi na podstrešju. Restavracij0jo trii kuhinjo in vse pomožne prostore bo®e stoj popolnoma posodobili. Prvi dobich-nin. | pričakujejo po petletnem obratovanriicer, Prenovljene Mokrice naj bi obisk°.anov vali gostje iz Italije, Avstrije in NemCr^ ja dotok pa pričakujejo tudi iz milijonski etJ)o ga Zagreba. >0 ot J. TEPP%ep —Jtodsi iravn studio V sevniški Kopitarni milijarda dinarjev škode PONUDBA SEVNICA — V sevniški Kopitarni je prišlo 25. januarja med 17.30 in 18. uro do požara na visokofrekvenčni sušilnici. Nastalo škodo so ocenili na milijardo dinarjev, zlasti zato, ker je stroj, kupljen na Švedskem pred več kot 10 leti utrpel največje poškodbe. Omenimo naj še, da so požar pogasili gasilci in delavci Kopitarne sami. varnost v Kopitarni, hkrati pa tudi predsednik občinske gasilske zveze Sevnica. P. P Ansambel Veter, Božo Wolfand — Wolf, Simona Weiss in Bogdan Baro-vič, to je ekipa, ki predstavlja nove kasete in zabava Slovence. Kdor jo želi, naj kliče na številko (063)855754 ob delavnikih od 12. do 15. ure. V SOBOTO PUSTOVANJE KOČEVJE — V soboto bodo pustni plesi (v maskah ali brez) po vsej kočevski občini. V restavraciji Name bo igral ansambel Obzorje, vstopnina s konzu-macijo bo 50.000 din; v hotelu Pugled pa ansambel Tropikal, vstopnina s kon-zumacijo bo 35.000 din. Inflacij Mitingic v Semiču Gusarji pripravljajo največje belokranjsko pustovanje SEMIČ — Tukajšnje pustno društvo Gusarji, ki že vrsto let pripravlja največje in najbolje obiskane pustne prireditve v Beli krajini, tudi tokrat ne bo razočaralo številnih obiskovalcev. Pustovanje, s katerim živi ves kraj, bo trajalo neprekinjeno od sobote, 4. februarja, do srede. Vendar gusarji opozarjajo, da bo letošnja prireditev še na višji kulturni ravni kot so bile dosedanje. V soboto bo v penzionu Smuk ples v maskah, najbolj izvirne maškare pa bodo nagrajene. V nedeljo ob 9,30 bo pred Smukom gusarski miting, na katerem bodo pretresli najpomembnejše dogodke v preteklem letu, ob 18. uri pa v kulturnem domu veseli večer. Pral bo gusarski TV žehtnik, predstavila se bosta tudi gusarski pevski zbor in big band. Vsi, ki jih bodo zasrbele pete, se bodo lahko razvedrili v penzionu Smuk. V ponedeljek bo za vse tiste, ki so bili prejšnji dan zadržani, v kulturnem domu ob 18. uri ponovitev TV žehtnika, v Smuku pa bo pustni disko. V torek bodo prav tako ob 18. uri v kulturnem domu prebirali litanije ob smrti Inflacija Mitingiča, v sredo pa se bodo ob isti uri žalujoči ostali poslovili od pokojnega. »Visokofrekvenčna sušilnica je pravzaprav velik stroj oz. naprava v objektu, ločenem od drugih, kar ni ravno redek slučaj, da pride do vžigov. To se pri obeh sušilnicah primeri skoraj vsak mesec, saj smo lani izpraznili 30 gasilskih aparatov, od tega le 5 za vajo. V sušilnici sušimo lesene polizdelke za kopita in podplate. Če je v lesu, denimo, grča ali skorja, če odstopa od povprečne vlage, ki jo imajo običajno polizdelki 12 odstotkov (za finalno obdelavo pa moramo polizdelek v sušilnici posušiti na 8 odstotkov vlage), potem vsaka napaka spremeni delovanje visokofrekvenčnih tokov. Toda, ker je med obratovanjem sušilnice vedno poleg delavec, ta tudi pravočasno ukrepa. Tokrat je prišlo do vžiga med malico, ko sušilnica ni več obratovala. Ob izbruhu požara je bilo takoj zraven 14 gasilcev, čeprav bi zadoščali že trije, in še ducat delavcev je skušalo pomagati, a ni bilo več kaj dosti storiti. Zelo hvaležni smo sevniškim gasilcem, ki so na vsak alarm pripravljeni pomagati. Zadnji požar me je kar prizadel, saj, ko že misliš, da si na konju, kar zadeva požarno preventivo, se naenkrat spet znajdeš na trdih tleh, na dnu,« je povedal Tone Polutnik, referent za varstvo pri delu in za požarno TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA Mače tožbe ali o 0 po Top lestvico sestavljajo v uredništvu Radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 1 L uri, preberete pa v Dolenjskem listu. Številke v oklepaju povedo, na katerem mestu je bil posamezen hit prejšnji teden. L (2) Nobody’s perfect — MIKE & THE MECHANICS 2. (4) As long as you follow — FLEETVVOOD MAC 3. (5) Giving you the best that I got — ANITA BAKER 4. (1) Slow tuming — JOHN HIATT 5. (6) Twist in my sobriety — TANITA T1KARAM 6. (7) Del Rio’s song — BLUE OYSTER CULT 7. (3) 3. (1) Angel of Harlem — U2 8. (10) Exile ENYA 9. (—) Now you’re gone — BLACK 10. (—) Driving home for Christmas — CHRIS REA M< brni tbru 'kupi ikegs dota Prvik v no-tanjsl tl % studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista TjjTTtfjV /K lili!// :• / U II/ •; / •jj RUBINI SPET SKUPAJ — Po nekaj mesecih premora so člani ansambla Rubin v petek zvečer z brezplačnim koncertom razveselili oskrbovance Doma starejših občanov v Šmihelu. Vse imajo pripravljeno, da bodo posneli svoji prvi skladbi v Studiu Dobovšek. »Rastemo počasi. Želimo si čim več vaj in nastopov. Ob poplavi takšnih in podobnih ansamblov na Slovenskem in Dolenjskem seje težko prebiti v vrh. To nam zagotovo ne bo uspelo, zato pa si želimo, da bi nas radi poslušali po Dolenjski in Beli krajini, kjer že sedaj nastopamo,« je povedal vodja ansambla Milan Peterec. Čeprav so od vsepovsod, pravijo, da so novomeški ansambel, kakor so člani ansambla Fantje iz vseh vetrov, ki so njihov vzor. Tone Ivančič je že od vsega začetka duša ansambla, igra bas kitaro. Zvone Uhernik klaviature, Drago Klobučarje bobnar, Franci Mlakar harmo-nikaš, Milan Peterca pa igra ritem kitaro. Vsi tudi pojejo. Za letos imajo še velike načrte. (Foto: J. Pavlin) Žreb je nagrado Studia D ta teden dodelil MARICI KOŠMF.RL s Hriba pri Loškem Potoku. Lestvica pa je tokrat takšna: 1. (3) Soncu naproti HENČEK 2. (1) Dolenjski sem kmet COF 3. (2) Ej oča, povejte — FANTJE Z VSEH VETROV 4. (5) V Beli krajini sem doma NOVI ODMEVI 5. (8) Vsi na ples — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 6. (7) Ko pride pomlad — NAGELJ 7. (6) Za vse hvala ti — ANSAMBEL F. MIHELIČA 8. (4) Lepo je biti doma - ANSAMBEL 1. RUPARJA 9. (9) Sem ribcc lovil SLOVENSKI MUZIKANTJE 10. (- ) Za vas MARJAN PODLOGAR Predlog za prihodnji teden: Naš Francelj BRODNIKI. Slov lopo Je A Podj Kol, Uprj tam lati kup H>k Prili met ^gi IV sr Mel WVVWSAA/WWSAZVWWWVWWVVVWWVWWWWV‘ »S Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošliljajte na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto V OTROK V LISICAH TREBNJE — Nekdanji miličnik si je pred leti ob odhodu na novo delovno dolžnost vzel za spomin prave policijske lisice. Bile so kot nove, imele so le eno napako, da se niso več zaklepale. Pred dnevi so bili na njegovem domu na obisku nečaki in jim je to svetlečo stvarco ponudil kot igračko. Lisice so se na otroških rokah nenadoma zaklenile. Stari miličniški maček je poskušal vse načine, da bi otroka rešil, pa se mu ni posrečilo. Z okovanim otrokom se je odpravil na postajo milice v Trebnje. Dežurni miličnik Rudi Simonič ni imel ključa za takšne lisice, vendar se je znašel: deklici je iz lasišča potegnil lasnico, z njo segel v ključavnico in lisice so se razklenile. Če bi za takšen ključ vedeli gangsterji, bi zagotovo imeli polno glavo lasnic. ■kozerija■ KAM BODO SLI ODSTOPUENCI? — Ha, ha, ha pa je kreniti? se je režal Fritz že med vrati. — Lahko zvem, kam pes taco moli? - Zof ort. Vodstvo v Vojvodina odstopiti. — Da, Fritz, odstopili so. — Vodstvo v Črna gora odstopiti. — Tudi to je res, Fritz. — Odstopiti zaradi pritiskov, zaradi miting. — Tako bo, ja, Fritz. Odstopiti komunistično vodstvo. Odstopiti sindikalno vodstvo. Odstopiti vodstvo SZDL. — Vidim, da si dobro obveščen. — Koliko ljudi odstopiti? Je že kdo izračunati? Ne razpolagam s lem podatkom, Fritz. Gre pa verjetno za več sto ljudi. Od kod ti ljudje priti na funkcija? Iz združenega dela. Baza jih je predlagala, baza jih je izvolila. — To razumeti. Baza jih je tudi odžagati. — Odlično. Odstopi so zaradi volje delovnih ljudi Tako vsaj be- remo in slišimo. Opravljali ti ljudje svoja funkcija tudi profesionalno? Jim biti to služba? — Tudi, tudi. Ne vsem, ampak mnogim, da. — Zdaj torej ostali brez služba. — Ne poznam podrobnosti, vendar tvojemu sklepanju ne morem ugovarjati: ostali so brez delovnih mest. — In zdaj te vprašati: kam vsi ti ljudje iti? Menim, da tja, od koder so prišli. Pa ne vendar nazaj v baza? — Pretekla praksa je bila takšna, da, Fritz. — To biti neumno! Niti ne, saj so od tam tudi prišli. — To držati, vendar brez logike, — Zakaj? — Pogledati: baza jih izvolili baza jih tudi odstraniti, ker ne dobro opravljati funkcija, ker razočarali baza. Baza biti trapasta, če sprejeti nazaj nesposobna ljuda. TONI GAŠPER1Č