' Poštnina plačana v gotovini Leto XX., št. 155 Ljubljana, sreda s. julija 1939 Cena 2 Din Upravnisivo t-jubijana, Knafljeva o — Telefon ŠL 3122, 3123, 3124, 8125, 3126 tnseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg I Telefon St. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180 Wlen St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnlna znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: LJubljana, Knafljsva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 312* 3126: Maribor, Grajski trg št. 7, telefon (St 2455; Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1, telefon tt 65. Rokopisi se ne vračajo. Diplomatski položaj evropskih držav Ako smemo verjeti na pol uradnemu časopisju zapadne Evrope, se je naš kontinent preteklo soboto približal podobni krizi kakor nam je še v spominu izza 21. maja lanskega leta, le da to pot ni šlo za sudetsko, temveč za gdansk o vprašanje. Iz poročil, ki smo jih objavili pretekle dneve, so si čita-telji že sami mogli napraviti približno sliko o vzrokih in ozadju tako zvane gdanske napetosti. Baje je bila v igri spet »kritična sobota«. Pariški »Temps« poroča v ponedeljek, da se je v soboto zjutraj sestala francoska vlada, ki je označila splošni mednarodni položaj v smislu poslednjih izjav francoskih in angleških državnikov za zelo resen in temu primerno sprejela — v sporazumu z angleško vlado — »več sklepov, ki naj bi ojačili akcijo Francije in razpršili sleherni dvom glede njene odločitve«. Med te sklepe je treba šteti tudi odločitev o takojšnji obvestitvi Berlina, da se bosta Francija in Anglija »v smislu prevzetih ooveznosti uprli sleherni enostransko izvedeni spremembi glede Gdanska in poljskega koridorja«. To odločitev francoske in angleške vlade je sporočil francoski zunanji minister Bonnet nemškemu veleposlaniku v Parizu še isto soboto popoldne, skoro točno ob enakem času pa tudi angleški zunanji minister Ha-lifax nemškemu veleposlaniku v Londonu. Takšne so torej v luči pariških pol-službenih poročil osvetlitve poslednje gdanske krize, ki se zdi trenutno uspešno prebrodena. ne da bi se zaradi tega sicer zmanjšala splošna napetost. Nihče še ne ve. kakšno smer utegne ubrati bližnji razvoj dogodkov, kajti o težkočah sedanjega položaja so si povsod na jasnem. Vsekakor pa smemo pričakovati povečano aktivnost evropske diplomacije v znamenju dosedanje razdelitve Evrope v dva nasprotna tabora velesil, ki bosta skušala svoje diplomatske položaje na našem kontinentu še bolj utrditi kakor doslej. Zdi se, da postaja vprašanje »končne odločitve« nekaterih držav vedno bolj pereče. Razvoj v to smer bo v veliki meri odvisen predvsem od rezultata angleških pogajanj z Rusijo, ki so vsaj za zunanji svet še vedno na taki točki, da se o njih še ni mogoče konkretno izraziti. Medsebojna politična, gospodarska, idejna in vojaška povezanost Italije in Nemčije na eni ter Anglije in Francije na drugi strani je danes i kega dvoma. Manj razčiščeno je pilo do nedavnega vprašanje zaveznikov teh dveh taborov velesil, odnosno vprašanje diplomatskega položaja ostalih evropskih držav. V zadnjem času, zlasti v razdobju od druge polovice letošnjega marca dalje, pa je tudi v tem pogledu evropska slika že precej jasna, tako da skoro ni razlike med prikazovanjem evropskega diplomatskega položaja na evropskem zapadu in pri velesilah osi Rim-Berlin. V angleško-francoski obrambni sistem sta doslej neposredno vključeni dve evropski državi: Poljska in Turčija. Poljsko vezeta na Francijo dve pogodbi, prva z dne 19. februarja 1921, druga pa z dne 16. oktobra 1925; obe sta še vedno v veljavi in sta bili svečano potrjeni ob priliki angleške enostranske izjave o jamstvih Poljski dne 31. marca letošnjega leta. Te enostranske angleške obveze so se dne 5. aprila letošnjega leta spremenile v dvostranske. Turčija je v enakem smislu sklenila poseben sporazum najprej z Anglijo (12. maja t. 1.) in nato še s Francijo (23. junija t. L). V teku so sedaj še pogajanja med Anglijo in Rusijo, dočim sta Francija in Rusija medsebojno že vezani na pomoč po pogodbi z dne 2. maja 1935. V zvezi z albansko krizo sta Anglija in Francija dne 13. aprila letošnjega leta dali enostranska jamstva proti morebitnemu napadu tudi Rumuniji in Grčiji, ki pa sami nista prevzeli nobenih obvez. Drugi blok tvorita Italija in Nemčija, ki sta politično vezani druga na drugo že od 25. oktobra 1936 (berch-tesgadenski protokoli), vojaško pa od 22. maja tega leta dalje. Med prijatelje osi Rim-Berlin pa smemo šteti še tri države: Slovaško, vezano s tretjim rajhom po protektorski pogodbi z dne 23. marca letošnjega leta, Madžarsko, ki je vezana z Italijo po prijateljski pogodbi z dne 5. aprila 1927 in ki se je -priključila protikomumstični pogodbi dne 24. februarja 1939. ter končno Španijo, ki se je letos 27. marca priključila protikomunistični pogodbi in izstopila iz Društva narodov dne 8. maja. Iz Društva narodov ie izstopila tudi Madžarska (11. aprila 1939). Irska in Portugalska imata iziemen položaj, sta pa obe vezani na Anglijo, prva ustavno, druga pa po stoletnih vezeh prijateljstva, ki so bile znova potrjene dne 17 marca letošnjega leta. Vse ostale evropske države lahko štejemo v kategorijo tako zvanih nevtral- neposredna vojna nevarnost odmaknjena [igleške in nemške vesti se strinjajo v sod H, da je napetost popustila in da je trel računati z novo krizo šele proti koncu avgusta — Pomen žetve v Nemčiji London, 4. julija, z. Včerajšnja izjava ministrskega predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici o položaju v Gdansku potrjuje vesti o vojaških pripravah za priključitev Gdanska k Nemčiji, ki so konec preteklega tedna tako zelo stopnjevale mednarodno napetost. V Londonu pa sedaj ne pričakujejo neposredne akcije, ker izgleda, da so v Berlinu uvideli, da bi bila zamišljena akcija v Gdansku neizvedljiva brez resne vojne nevarnosti. Čeprav merodajni krogi ne verujejo v neposredno možnost vojne, vendar nagla-šajo, da nevarnost še nikakor ni odstranjena. Kar se tiče včerajšnjega razgovora angleškega veleposlanika v Varšavi s Cham-berlainom in lordom Halifaxom. zatrjujejo, da je obvestil angleško vlado o položaju na Poljskem in naglasil, da poljska vlada skrajno mirno in hladnokrvno, a tudi skrajno pozorno zasleduje položaj. S poljske strani ni pričakovati nobenega nepremišljenega dejanja, ki bi mogle krizo še povečati. Z velikim zanimanjem pričakujejo v Londonu prihod angleškega poslanika iz Berlina. »Evening Standard« poroča, da se namerava berlinski poslanik Neville Henderson umakniti s svojega položaja, ni pa še gotovo, ali namerava popolnoma zapustiti diplomacijo. Dunaj, 4. julija, o. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je napetost v mednarodnem položaju včeraj in danes znatno popustila in da vojna nevarnost trenutno ni velika. Nemški politični krogi sklepajo, da ne more priti do vojne pred koncem avgusta in to iz naslednjih razlogov: 1. Ni verjetno, da bi katerakoli država pred končano žetvijo začela vojno; 2. Hitlerjev namestnik Hess je v svojem nedeljskem govoru izjavil, da Nemčija lahko čaka; 3. Nemška vlada je najavila poljski vladi, da bo nemška križarka »Konigs-berg« obiskala Gdansk, a poljska vlada proti temu ni protestirala. Verjetno je, da bo pri tej priliki prirejena tudi proslava zmage pri Tannenbergu in da bo imel Hitler ob tej priliki govor, ki bo odločal o vojni in miru. Pri sedanjem stanja stvari bi mogel nastopiti casus belli samo v primeru nasilne priključitve Gdanska, a tega Nemčija ne namerava, vsaj ne v sedanjem trenutku. 4. Nemčija se še ni dokončno odločila za nobeno akcijo, ker hoče najprej počakati, da se do kraja razčisti angleško-ja-ponski konflikt in da se bo pokazalo, kako daleč bo šel eventualni sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. V berlinskih krogih so prepričani, da je treba v kratkem računati s tem sporazumom, vendar pa mislijo, da ne v prvotno nameravanem obsegu. razlogi za odgoditev Berlin, 4. julija, d. Dobro poučeni nemški krogi domnevajo, da bo gdanska kriza dosegla svoj višek šele pozno poleti, naj-brže v petih ali šestih tednih. Med najvažnejše činitelje, ki določajo šahovske poteze nemške zunanje politike, spada žetev, ki jo pospravijo v Nemčiji od srede julija do srede avgusta. Ni letnega časa, ki bi bil za Nemčijo glede mobilizacije in vojevanja bolj neprimeren, kakor sedanji; deloma, ker spadajo žitna ozemlja na vzhodu v bojni pas, deloma, ker povzroča pomanjkanje poljskih delavcev že v mirnem času velike težkoče. Nadaljnji važni razlog, da trenutno ni pričakovati izbruha skrajne krize, smatrajo tukajšnji krogi tudi pospešeno gradnjo utrdb in oporišč ob nemško-poljski meji, ker so šele sedaj na razpolago dosedaj v zapadni Nemčiji zaposleni gradbeni delavci. Vrh tega bodo vaje druge armadne skupine, ki obsega več zapadno-nemških nih držav, čeprav bi nam podrobna analiza narekovala še natančnejšo opredelitev. To so naslednje države: Belgija, ki uživa položaj mednarodno priznane nevtralizirane države, pri tem pa še posebna angleško-francoska jamstva izza marca letošnjega leta; Švica, ki je po sklepu sveta Društva narodov z dne 14. maja 1938 osvobojena obveznosti sankcij po čl. 16 pakta DN, ki pa tudi spada v področje tako zvanih posrednih angleško-francoskih jamstev; Nizozemska, ki vodi politiko nevtralnosti, ne da bi se diplomatsko vezala z velesilami; tri nordijske države Finska, Švedska in Norveška, ki so nedavno odklonile nemško ponudbo o sklenitvi pakta o nenapadanju z utemeljitvijo, da žele ohraniti popolno nevtralnost; Danska, ki zasleduje politiko nordijskih držav ter Belgije in Nizozemske, ki pa je 31. maja letošnjega leta sklenila pakt o nenapadanju z Nemčijo; tri baltiške države: Litva, Letonska in Estonska, ki tvorijo tako zvano baltiško antanto in od katerih je prva ob odstopitvi klajped-sikega ozemlja sklenila z Nemčijo pogodbo o nevtralnosti (22. marca 1939), je pa v dobrih odnošajih s Poljsko, druga in tretja pa sta podpisali z Nemčijo pogodbi o nenapadanju dne 7. junija 1939; ter končno Bolgarija in Jugoslavija, ki sta vezani medsebojno s paktom večnega prijateljstva z dne 24. januarja 1937. armadnih zborov in je določena za primer vojne za zasedbo Siegfriedove črte, trajale več tednov, preden se bodo te čete udomačile v svojih novih nastaniščih. Tudi v Pariza govore o zatišju Pariz, 4. julija, o. V merodajnih krogih smatrajo, da je po napetosti zadnjih dni nastopilo predhodno zatišje. Po pariških informacijah Nemčija tako dolgo ne bo izvajala kake akcije v Gdansku, dokler ne nastane v kakem drugem delu Evrope kak nov zapletljaj. Zadnje alarmantne priprave v Gdansku, so imele zgolj namen ugotoviti kako daleč bi šla v danem primeru reakcija Londona in Pariza. Položaj v Gdansku Gdansk, 4. julija. AA (Reuter) Poljski generalni komisar v Gdansku Chodacki, ki se je minuli teden mudil v Varšavi, kjer je poročal o položaju, se je vrnil snoči v Gdansk. Pričakuje se izjava Chodackega o kršitvi sporazuma med Gdanskom in Poljsko s strani oblasti mesta Gdanska. Vendar pa se zdi, da bo namesto Chodackega tako izjavo podala neposredno varšavska vlada. V Varšavi krožijo vesti, da bo poljska vlada zahtevala od senata (vlade) mesta Gdanska naj pojasni prihod tako velikega števila turistov v Gdansk V Gdansku vlada za zdaj mir. Komisar Društva narodov Burghardt je izjavil dopisniku Reuterja, da dela z vsemi silami na to. da bi se ohranil mir. Naglasil je nevarnost širjenja lažnih vesti, ki dajejo popolnoma napačno sliko o dogodkih v Gdansku Tukaj krožijo glasovi, ki jih beležijo tudi poljski pokrajinski listi, da Poljska namerava ustanoviti prostovoljske čete, ki naj bi nastopile proti Gdansku. Niti nemški niti poljski uradni krogi ne potrjujejo teh vesti. Poluradni »Danziger Vorposten« ponovno naglaša, da Gdansk ne dela ničesar drugega kakor da zvišuje število stražnikov iz varnostnih ozirov. Obnovljeni stiki med Nemčijo in Poljsko Varšava, 4. julija, br. Nemški poslanik v Varšavi Moltke je bil snoči po dolgem presledku spet v zunanjem ministrstvu, kjer ga je sprejel državni podtajnik za zunanje zadeve Szembek. V zadnjih mesecih se je Moltke le redkokdaj pojavil v poljskem zunanjem ministrstvu. Razgovor je trajal pol ure. Varšava, 4. julija, o Poljska vlada namerava po svojem poslaniku v Berlinu napraviti demaršo pri nemški vladi in jo slu-beno obvestiti o svojem stališču glede na-rodnosocialističnih priprav za prevrat v Gdansku. V zvezo s tem spravljajo tudi sestanek nemškega poslanika v Varšavi Moltkeja z državnim podtajnikom poljskega zunanjega ministrstva grofom Szembe-kom. Ta razgovor je vzbudil v političnih krogih tem večjo pozornost, ker nemški poslanik že od meseca marca dalje ni imel več nobenih stikov s poljskim zunanjim ministrstvom. Nemško stališče Berlin, 4. julija, z. V merodajnih nemških krogih označujejo razgovore, ki sta jih imela Bonnet in Halifax z nemškima poslanikoma v Parizu in Londonu za brezpomembne, ker se nemška zunanja politika ne da več odvrniti od postavljenih ciljev. Nemški sklepi so storjeni in se bodo izvedli po določenem načrtu. V Berlinu demantirajo trditve, da bi Hitler že meseca julija obiskal Gdansk, potrjujejo pa, da se pripravlja ta obisk za mesec avgust. Zbiranje nemških čet na italijanski meji zanikajo, priznavajo pa, da se vrši v notranjosti države ter na vzhodni in zapadni meji veliko premikanje čet, kar pa utemeljujejo z običajnimi manevri. Kar se tiče problema Gdanska, naglašajo, da se o njem ne mOre več razpravljati kot o sporu med Nemčijo in Poljsko, marveč kot o sporu z Anglijo. Berlinski Poljakom Berlin, 4. julija. A A. (DNB): Agencija »Deutscher Dienst« komentira izjavo, ki jo je podal Chamberlain snoči v spodnjem domu, da angleška vlada visoko ceni stališče poljske vlade. »Mi že davno vemo — pravi »Deutscher Dienst« — da angleška vlada računa samo z enostranskim obveščanjem. Zato nas ta nova Chamberlaino-va izjava niti najmanj ni iznenadila, čudimo pa se angleškemu premieru, kako malo pozna probleme, ki jih pozna ves svet. Vprašamo ga, kdo je mobiliziral, kdo je povzročal paniko? Ali takšna dejanja zaslužijo pohvalo? Ali mogoče Chamberlain smatra, da bo svobodno mesto Gdansk s svojo pomnoženo policijsko stražo napadlo Poljsko? Policija služi samo za obrambo. Naj torej Chamberlain vpraša Gdansk, od koga se čuti to mesto ogroženo? Ali ni pred kratkim neki poljski general izjavil, da ima Poljska ne samo nekaj zabra-niti, temveč tudi nekaj zasesti. Ali ni general Haler izjavil pred nekoliko dnevi v Parizu, da se bodo poljski legionarji kmalu sestali v Gdansku. General Haler je že 1919 imel iste namene. Takrat so velesile protestirale, sedaj pa, kakor se zdi, te sile s simpatijami gledajo na take namene. Novi položaj zahteva novih odločitev, tako je Chamberlain nedavno izjavil. Mi pa la- hko samo ponovimo: Preveč besed, gospod Chamberlain, posebno pa preveč neresnice, gospod Chamberlain. Gdanski napadi na Chamberlaina Gdansk, 4. julija. w. »Danziger Vorposten« objavlja oster napad na angleškega ministrskega predsednika in mu očita, da črpa svoje Informacije na poljskem poslaništvu v Londonu. Zato so tudi te informacije tako šepave, kakor so informacije poljskega tiska, ker slone na samih izmišljotinah. List naglaša, da je pooblaščen demantirati vse vesti o tem, da bi prihajali v Gdansk nemški vojaki kot turisti. Na gdanskem ozemlju ni nobenega nemškega vojaka ali nemškega državljana. »Zmeda za 48 ur" Rim, 4. julija AA. (Štefani) Rimski listi poudarjajo, da sta London in Pariz na umeten način ustvarila za 48 ur zmedo. Vojna psihoza je bila povzročena v bedasti nadi. da se bo svet postavil proti zakonitim aspiracijam italijanskega in nemškega naroda. Listi poudarjajo, da so demokracije popolnoma enako stališče zavzele tudi ob septembrski krizi. Berlinski dopisniki listov opozarjajo zlasti na komentarje nemškega tiska, ki pravi, da ne bo nobena grožnja mogla preprečiti združitve Gdanska z rajhom Konference diplomatov London, 4. julija, br. V Londonu se je pričela v zvezi 3 položajem v Gdansku živahna diplomatska delavnost. Lord Halifax je imel danes daljši razgovor z angleškim poslanikom v Varšavi Cunar-dom Snoči se je sestal s poljskim posla- nikom v Londonu grofom Raczinskim, ki je danes odpotoval v Varšavo. Nocoj je prtspel v London angleški poslanik v Berlinu Hen<5fersor. Pripeljal se je z letalom. Pariz, 4. julija. AA. (Havas). Bonnet je danes zjutraj sprejel francoskega veleposlanika v Bukarešti Thierryja. Raczinski odletel v Varšavo London, 4. julija. A A. (Reuter). Poljski veleposlanik grof Raczinski je z letalom odpotoval v Varšavo, kjer bo razpravljal z zunanjim ministrom Beckom o položaju. Računajo, da se bo grof Raczinski vrnil do petka v London. London, 4. julija. AA. (Reuter): Pričakujejo, da bo poljski veleposlanik v Londonu grof Raczinski razpravljal v Varšavi poleg drugega tudi o ponovnem zagotovilu Velike Britanije ter o njeni pripravljenosti, da izpolni obveznosti, ki jih je dala Poljski. Govoril bo tudi o pogajanjih za najetje posojila v Veliki Britaniji, namenjenega poljskemu oboroževanju, o čemer se je v Londonu razgovarjal šef poljske delegacije polkovnik Koc, ki se je včeraj vrnil v Varšavo, kjer je podal svoje poročilo. Henderson v Londonu Berlin, 4. julija. A A (Havas). Danes ob 13 40 je z letalom odpotoval iz Berlina v London angleški veleposlanik sir Neville Henderson. Veleposlanik bo v Londonu ostal teden dni. Cunard v avdienci London, 4. julija. AA. (Reuter): Kralj Jurij je danes ob 17.30 sprejel v avdienco angleškega veleposlanika v Varšavi Cunar-da. Sovjetski odgovor je v splošnem ugoden Prispel Je včeraj v London in Pariz, kjer sta ga začeli obe vladi takoj proučevati — Pogajanja v Moskvi se bodo nadaljevala še ta teden London, 4. julija, br. Odgovor ruske vlade na angleške in francoske predloge z dne 28. junija, o katerem so se iz zanesljivih virov razširile vesti, da je v glavnem ugoden, je v londonskih krogih močno dvignil dobro razpoloženje in optimizem glede na nadaljnji razvoj mednarodno-političnega položaja v Evropi. Odgovor je prispel davi v London. Zunanji minister lord Halifax ga je navsezgodaj proučil, nato pa je o njem razpravljal zu-nanje-politični odbor vlade, kli se je sestal na Downing-Streetu v dopoldanskih urah. Seji je tokrat prisostvoval tudi angleški poslanik v Varšavi Cunard, ki se že nekaj dni mudil v Londonu. O rezultatih današnjih posvetovanj ni bil objavljen nikak komunike in tudi ni mogoče dobiti nikakih informacij. Listi pa opozarjajo na včerajšnjo Chamberlainovo izjavo, da bo bržkone jutri že podal nekaj jasnejših informacij o poteku moskovskih pogajanj- Po zatrjevanju ruskih krogov v Londonu so zadnji francoski in angleški predlogi napravili v Moskvi zelo dober vtis. Zaradi tega je tudi ruski odgovor nanje zelo povoljen. Sporazum sicer še ni dovršena stvar ,ker bo treba še razčistiti nekatera postranska vprašanja. Računati pa je s tem, da se bodo zastopniki Rusije, Velike Britanije in Francije še ta teden vnovič sestali in tedaj končali svoja pogajanja, Pariz, 4. julija, br. Francoski veleposlanik Naggyar je v pretekli noči brzoja-vil v Pariz odgovor ruske vlade na zadnje predloge Anglije in Francije. Obenem je poslal tudi svoje posebno poročilo. Francoski odgovorni krogi na Quai d"Orsay čuva. jo brzojavno poročilo iz Moskve, ki je bilo že v teku noči dešifrirano, v najstrožji tajnosti. Izvedelo se je le, da ima ruski odgovor obliko note. V francoskem zunanjem ministrstvu so danes dopoldne pod vod. stvom zunanjega ministra Bonneta pričeli podrobno proučevati ruski odgovor. Dobro poučeni krogi zagotavljajo, da je odgovor ruske vlade na zadnje angleško, francoske predloge v splošnem ugoden. Glede nekaterih točk, ki jih smatrajo za postranske, je Molotov zahteval nekatere preciznejše podatke iz Londona in Pariza, Danes popoldne je imel zunanji minister Bonnet daljši razgovor z francoskim londonskim poslanikom Corbinom. ki se še zmerom mudi v Parizu. Min ster je poslaniku obrazložil francosko stališče in mu dal navodila, za razgovore, ki jih bo imel z lordom Halifaxom takoj po svojem po. vratku v London. Poročila angleških listov London, 4. julija. AA. Današnji tisk pravi, da uradni krogi molče glede zadnjega sovjetskega odgovora. »Times« poroča iz Moskve, da se položaj lahko jasno oceni, če se ve za stališče angleškega kabineta glede poročil, ki mu jih je poslal iz Moskve sir William Seeds. V toku včerajšnjih razgovorov z Molotovom so angleški zastopniki napravili vse, da bi pospešili sklenitev sporazuma. Vendar morajo angleški predstavniki voditi računa tudi o stališču drugih članov fronte proti napadalcem »Dai-ly Herald« sporoča, da se prihodnje dni pričakuje nov sestanek v Kremlju. To dej- stvo dokazuje, da se bodo vršili še drugi razgovori. Po pisanju »Daily Expressa€ ostane Strang še nekaj časa v Moskvi. Nemške informacije Berlin, 4. juL w. Nocojšnji listi poročajo iz Pariza: V zunanjem ministrstvu proučujejo odgovor ruske vlade na zadnje francosko-angleške predloge. Kakor poroča agencija Havas, je zahteval Molotov še jasnejše preciziranje nekaterih točk francosko-angleškega načrta. Spričo tega bodo pogajanja trajala še nekaj časa. Francoska in angleška vlada sta v stalnih stikih. V pariških krogih so slej ko prej optimistični in sodijo, da so vse glavne težkoče sedaj že odstranjene. Le še za podrobnosti gre London, 4. julija. AA. (Reuter). Mislijo, da bo med zastopniki Anglije, Francije in Rusije prišlo v Moskvi do novih sestankov, ki pa se bodo nanašali v glavnem na podrobnosti. Poročajo, da je bilo doseženo soglasje glede baltiških držav, za katere bi stopila v veljavo jamstva treh velesil, če bi bila ogrožena njihova neodvisnost. Znaten napredek tudi po ruskem mnenju London, 4. julija. AA. Reuter poroča iz Moskve: Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da je bil storjen znaten napredek in da so se izognili vse pripombam z obeh strani. Zaradi tega se je pojavilo spet upanje, da bo trojna pogodba v kratkem sklenjena. ★ Nizozemska odklanja morebitna Jamstva Haag, 4. julija. AA. (Reuter). Kakor se izve, sta preteklo soboto holandska poslanika v Londonu in Parizu sporočila angle. ški in francoski vladi, da Holandska odklanja jamstva Velike Britanije in Francije, ter poudarila, da vodi Holandija nevtral-nostno politiko in politiko popolne neodvisnosti. rudi Švica ne mara posebnih Jamstev Bern, 4. julija. AA. (DNB). List »Bund« poroča, da je bila o priliki moskovskih razgovorov, kot se zdi, omenjena tudi Švica kot država, kateri bi bilo treba vsiliti jamstvo. Prvikrat se je za to namero Izvedelo Iz članka, ki ga je Zdanov objavil v »Pravdi«, švicarska vlada pa še ni dobila o tem službenega poročila in zato glede tega vprašanja ne bo storila še nikakih korakov. Finančna pogajanja Slovakov v Berlinu Bratislava, 4. julija. w. V tukajšnjih merodajnih krogih demantirajo vesti, da bi se finančna pogajanja, ki so jih te dni imeli slovaški delegati v Berlinu, končala brez uspeha. Nasprotno naglašajo, da so naleteli v Berlinu na najboljši sprejem in da so našli popolno razumevanje za vse upravičene slovaške zahteve. Med Anglijo in Francijo ni nikakih tajnosti Zaupali sta druga drugI tudi največje vojaške skrivnosti Angleški vojni minister v Parizu Pariz, 4. julija. AA. (Havas). Morna. niški minister Campinchi je danes priredil kosilo v čast angleškega vojnega ministra Hore Bel sha. Kosilu so prisostvovali angleški veleposlanik v Parizu Phipps, ministri Sarraut, Guy de la Chambre, Gen-tin in Mandel ter generala Gameiin in Vuillemin. Pariz, 4. julija. AA. (Reuter) Angleški vojni minister Hore Belisha je imel danes na banketu, ki ga je priredilo franco-sko-angleško udruženje. govor, v katerem je poudaril angleško-francosko solidarnost ter med drugim dejal: >Naj ves svet ve, da naši dve državi popolnoma razumeta opomine, ki nam jih pošiljajo in da jih bosta sprejeli tudi odločno, če bi bilo to potrebno. Za tuje opazovalce bi bila ena največjih napak, če bi izvajali napačne zaključke iz dejstva, da nismo doslej odgovarjali še odločneje in da smo bili popustljivi. Nam se v prvi vrsti ne more pripisovati, da imamo napadalne namene in pobude. Naša popustljivost se morda komu zdi kot slabost. Vsi pa naj vedo, da Anglija in Francija tesno sodelujeta. To sodelovanje je tako popolno, da sta si obe državi zaupali druga drugi celo največje vojaške tajnosti ter da je zamenjava misli med njima popolna Mi smo kot vojni tovariši Tudi obstoje najlepše zveze med posameznimi angleškimi in francoskimi ministrstvi. V mirni dobi tako z večjo lahkoto izvajamo sistem sodelovanja, ki smo ga preskusili večkrat za časa vojne.« Vojni minister Hore Belisha je v na-daljnem svojem govoru poudaril, da ni samo živahno skupno delo med Anglijo in Francijo, temveč da sta obe državi pripravljeni delati tudi v korist drugih držav, katerih neodvisnost bi utegnila biti ogrožena. Dalje je Hore Belisha omenil rezultate prvega pregleda vojaških obveznikov, ki jih je bilo 50.000 ter naglasil, da je bilo pri tem pregledovanju 97°/e proglašenih za sposobne. Kje so tisti zdravniki, ki trdijo, da smo v dekadenci — je vzkliknil Hore Belisha, zatem pa naglasil, da bo angleška redna vojska še prej ko v enem letu štela nad milijon ljudi in da se bo še dalje pomnoževala. Svoj govor je končal z besedami: »Mislili smo enako in dosegli iste cilje. Gojili smo iste ideale. Mi smo prijatelji, mi smo močni, mi bomo ostali skupaj!« Indija na strani Anglije Bombay, 4. julija, br. Ministrski predsednik Pundžaba, velike indijske dežele, je danes izjavil, da bi Indije ne mogel zadeti hujši udarec, kakor če bi Velika Britanija v vojni propadla. Indija je odločno na strani Velike Britanije. Vojaške priprave v Indokini Pariz, 4. julija, br. Francosko kolonialno ministrstvo je objavilo danes komunike o vojaških pripravah v Indokini, v katerem pravi, da je bila armada podvojena in povečane tudi zaloge vojnih potrebščin. Pravkar grade tovarni za letala in strelivo. V danem primeru bo mogoče v Indokini v najkrajšem mobilizirati 100.000 mož. Eden in Churchill bosta stopila v vlado Chamberlainov odpor proti njima se umska splošni zahtevi javnosti, ki vidi v obeh energičnih politikih jamstvo za odločno politiko vlade London, 4. julija, z. V konservativnih krogih z vso resnostjo razpravljajo o skorajšnji preosnovi vlade. V vlado naj bi vstopili predvsem oni politiki, ki so bili svoječasno v opoziciji proti Chamberlainu. Soglasna zahteva angleškega javnega mnenja je, da vstopita v vlado Eden in Win-ston Churchill. Splošno prevladuje mnenje, da se Chamberlain ne bo mogel več dolgo upirati tej zahtevi, ker stopajo vsi njegovi pomisleki spričo resnosti mednarodnega položaja v ozadje. Po mnenju po- litičnih krogov zahteva mednarodni politični položaj okrepitev vlade. Pariz, 4. julija, b. Listi poročajo iz Londona, da je bila včerajšnja avdienca ministrskega predsed. Chamberlama pri kralju v zvezi s predstoječo rekonstrukcijo Cham-berlainovega kabineta Govori se, da bosta imenovana za ministra znani konservativni politik Winston Churchill, ki bi postal bržkone prvi lord admiralitete ali mornariški minister, ter bivši zunanji minister Eden, ki bi prevzel začasno kako manj pomembno ministrstvo. Kjuseivanov v Beogradu Na poti v Berlin se je predsednik bolgarske vlade sestal včeraj v Beogradu z našim zunanjim ministrom dr. Markovičem Beograd, 4. julija, p. Na poti v Berlin, kamor je odpotoval na povabilo nemške vlade, se je prepeljal danes zjutraj predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Georgij Kjuseivanov s posebnim vlakom v Beograd. V njegovem spremstvu so ravnatelji političnega oddelka zunanjega ministrstva Altonov, ravnatelj tiskovnega oddelka Serafinov, tajnik šišmanov in šef kabineta Pajev. Na postaji je predsednika bolgarske vla. de pozdravil naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič, ki mu je predstavil tudi prisotnega nemškega poslanika na našem dvoru, Heerena. Na postaji je bil tudi bolgarski poslanik Ivan Popov z vsem osebjem poslaništva. Kjoiseivanov je ostal pol ure v dvorski čakalnici v razgovoru z našim zunanjim ministrom Cincar-Marko-vio 3 let. Ostali člani te skupine pa so bili obsojeni na kazen od 12 mesecev ao 4 mesece strogega zapora. Iz Celja e— Zbor celjskega sokolskega okrožja. Sokolsko društvo Celje.matica opozarja vse svoje članstvo in naraščaj, da bo v nedeljo 9 t. m. v Laškem obvezen zbor vsega celjskega okrožja. Zbor bo v okviru jubilejnih proslav in razvitja naraščajskega prapora Sokolskega društva v Laškem. Sokolsko društvo Celje-matica poziva zaradi tega vse brate in sestre, da se zberejo v nedeljo v Laškem. Skupen odhod iz Celja z vlakom ob 13.52. e— V poročilo o učnih uspehih na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju, ki smo ga objavili v nedeljo, se je vrinilo več napak, zato objavljamo številke še enkrat. Ob koncu šolskega leta je bilo na zavodu 49 učencev in 97. učenk, skupaj 146. Razred je dovršilo 31 učencev in 64 učenk, skupaj 95, popravni izpit Ima 12 učencev in 24 učenk, skupaj 36, razredni izpit imata 2 učenki, razreda niso Izdelali 4 učenci in 6 učenk, skupaj 10, pravico do rednega šolanja so izgubili 2 učenca in 1 učenka, skupaj 3. Na zavodu je bila samo 1 odlič. njakinja. e— Umrla je v ponedeljek na Lopati pri Celju 611etna posestnikova žena Antonija Krajnčeva. e— Na tomboli gasilske čete v Gaberju, ki je b.la v nedeljo popoldne pred gasil, skim domom v Gaberju ob zelo lepi udeležbi občinstva, so zadeli glavne tombol-ske dobitke: 1. dobitek (moško kolo) cin-karniški delavec Jože Letner s Sp. Hudinje, 2. dobitek (žensko kolo) hčerka občinskega nameščenca Agica Vučkova iz Gaber, ja, 3. dobitek (moško kolo) zasebnik Kuka s hriba sv. Jožefa, 4. dobitek (voz premoga) zlatarski pomočnik Ivan Kragl iz Nove vasi, 5. dobitek (500 komadov opeke) delavec Anton Koražija z Zg. Hudinje. 6. dobitek (umivalno garnituro) pekovski pomočnik Anton čečko iz Gaberja. 7. dobitek (voz drv) posestnica Marija Mast. nakova iz Arclina, 8. dobitek (kuhinjsko garnituro) delavec Franc Kunst iz Zado-brove, 9. dobitek (umivalni servis) delavec Rudolf Tekavc iz Celja, 10. dobitek (servis za liker) rudarjeva žena Franja Slapnikova iz Trnovelj, 11. dobitek (električno namizno svetilko) posestnik Ivan Voh z Gorice pri Veliki Pirešici. e— Otrok se je zadušil s češnjo. Ko je dveletni delavčev sinček Ivan Divjak v Ojstriški vasi pri Sv. Juriju ob Taboru včeraj zjutraj jedel doma češnje, mu je češnja obtičala v sapniku. Deček se je pričel daviti. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu izdihnil zaradi zadušitve. e— Bivši trgovec, sedaj brez posla in sredstev, bolan, za delo nesposoben in v hudi sili, prosi dobrosrčne ljudi za blagohotno pomoč, bodisi v ponošeni obleki, bodisi v hrani ali gotovini. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. e— Obleka se jI je vnela. V Malem vrhu pri šmartnem ob Paki se je v ponedeljek ponesrečila osemletna dninarjeva hčerka Jožica Osetičeva. V kuhinji se je preveč približala zakurjenemu štedilniku, zaradi česar se ji je vnela obleka. Ogenj so kmalu pogasili, kljub temu pa je dobila deklica hude opekline na prsih in rokah. Oddali so jo v celjsko bolnišnioo. e— Nesreča v tovarni. V železarni v Što-rah je padel težek kos železa na 381etne-ga delavca Leopolda Teržana iz Prožinske vasi pri štorah in mu zlomil desno nogo. Teržana so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Trbovelj t— Vidov dan so Trbovlje tudi letos obhajale slovesno. V župni cerkvi so na za-dušnici prisostvovali zastopniki občine, rudniške uprave, Sokola, gasilcev rez. ofi. cirjev, državnih uradov in vseh društev, šolska deca obeh ljudskih in meščanske šole je istotako slovesno obhajala narodni praznik. Meščanska šola je pred odhodom v cerkev na šolskem dvorišču priredila spominsko slavje kosovskim junakom z nagovorom šolskega ravnatelja, deklama-cijami in pevskimi točkami, ki jih je mladinski zbor šole izvajal pod vodstvom g. šuligoja. Obe ljudski šoli pa sta Vidov dan proslavili še s posebnim lepim slavjem pred spomenikom kralja Aleksandra pri Sokolskem domu. Deci prve ljudske šole je z pesniškim zanosom spregovoril učitelj g. Pahor, deca je deklamirala in položila dva lična venca ob vznožje spomenika, šo. lar za šolarjem je pristopil, da pridene svoj šopek. Državna himna ki jo je odpela vsa deca šole Trbovlje 2, je zaključila slav. je, ki mu je potem sledila poklonitev vo. denske šole z nagovorom upravitelja g. Bega. Sledile so lične deklamacije šolske dece, poklonitev lepih vencev obeh šol in Trboveljskega slavčka, ki je ubrano zapel več narodnih pesmi in državno himno. Vznožje kraljevega spomenika je bilo ta dan pokrito z rdečim cvetjem, cvetjem trboveljske mladine! Z redom Rdečega Križa za zasluge na polju vnetega samaritanskega in socialnega dela je bila nedavno odlikovana ga. Silva Rade jeva, soproga uglednega trboveljskega trgovca. Odlikovanje je bilo gospe Radejevi izročeno od predsedstva Rdečega križa s posebno intimno slovesnostjo ki je bila na domu odlikovanke. Gospe Ra. dejevi, ki je znana kot marljiva javna de. lavka ter se pridno udejstvuje pri vseh nacionalnih in dobrodelnih društvih k zasluženemu priznanju iskrene čestitke. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S18 KI —- Telefon 41-79. Film po nesmrtnem romanu F. Dostojevskega IGRALCI V glavnih vlogah: Lida Baarova m Albrecht Schonhals Predstave: danes ot 5., 7. in 9. uri ter v četrtek ob %9. uri Prihodnji program: Pastorka t— Poročnik je postal te dni komandir orožniški podporočnik g. Miloše vič M. Vladimir, ki je pred dvema letoma prevzel poveljstvo orožniške postaje ter si v kratkem bivanju med nami zaradi svojega korektnega postopanja, ustrežljivosti in široke uvidevnosti pridobil simpatije vseh Trboveljčanov. Prej je služboval kot vodnik orožniškegžt voda v Kranju. G. poročnik, sicer še mlad po letih, si je v teku svojega petletnega službovanja pridobil že lepih zaslug in znanja v svoji stroki, ki jo izpopolnjuje prav koristno tudi s svojo pravniško izobrazbo, saj je po lastni marljivosti končal tudi pravne študije. G. Miloševiču iskreno čestitamo k zaslužnemu imenovanju. Iz Hrastnika h— Naše Sokolsko društvo ima v nedeljo 9. t. m. svoj letni telovadni nastop. Ze na predvečer pričnejo okrožne plavalne tekme v bazenu PTL ob 20., ki bodo pokazale plavanje in skoke najboljših v okrožju. V nedeljo pa se pričnejo že pred 7 okrožne bojne tekme s ciljem na telova-dišču pri Rošu. Ob pol 8. bo skupen odhod k sprejemu gostov na postajo. To dopoL dne je sklican tudi obrambni zbor celega trboveljskega okrožja. S postaje bo krenil sprevod mimo sokolskega doma na prostor pri Rošu, kjer bo po zboru skupno kosilo za vse udeležence. Po kosilu in v času do priče tka nastopa se bo čas porabil tako, da bo sokolski kino predvajal za goste velefilm v naravnih barvah »Ljube-zen v džungli«. Ob pol 4. bo na letovad-nem prostoru pri Rošu javen nastop, ka. teremu sledi vrtna veselica. Po pripravah, ki pa se drže v diskreciji, sodeč bo to ena najmogočnejših prireditev, kar jih je imelo sokolstvo v Hrastniku. h— Pogreb g. Frica Bu^gerja, upokojenega ravnatelja kemične tovarne, bo da. nes ob 16. od hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče na Dolu. Izročitev visokega odlikovanja Ljubljana, 3. julija Ko so pred 20 leti divjali boji na naši severni meji, so se mnogi izmed takratnih borcev, večinoma prostovoljci, prav junaško ponašali pred sovražnikom. Radi izredne hrabrosti so bili mnogi odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami ter celo z najvišjim odlikovanjem: Kara-djordjevo zvezdo z meči. Eden izmed teh odlikovan cev {je tudi redni član Legije koroških borcev v Ljubljani, tovariš Ivan Brinskele, čevljarski mojster, stanujoč v Florjanski ulici v Ljubljani, ki se je pred 20 leti prav posebno odlikoval v borbi za črno, Kotlje in Guštanj. — V dokaz priznanja mu je bila z ukazom Nj. Vel. kralja Petra I. podeljena Karadjordjeva zvezda z meči. To visoko odlikovanje je prispelo te dni preko mestnega poglavarstva na glavni odbor legije, ki je odlikovancu priredil skromen, toda prisrčen večer. V društveni pisarni legije so se zbrali člani glavnega odbora z odborom krajevne organizacije v Ljubljani, da prisostvujejo slovesni izročitvi visokega odlikovanja tovarišu Brinskeletu. Predsednik legije, polkovnik v pok. g. Viktor Andrejka je z izbranimi besedami pozdravil visokega odlikovan ca ter mu v dokaz najvišjega priznanja pripel na prsi red Karadjordjeve zvezde z meči in mu obenem izročil tudi diplomo, ki je prispela z visokim redom. V kratkih potezah je očrtal nadalje junaštvo odli kovanca, pomen tedanjih dogodkov in pa skromnost našega današnjega slavljenca, ki se ni boril za visoko odlikovanje, temveč za to, da bi živel bratje po srcu in krvi v svoji lastni, močni, narodni državi. Besede predsednika so globoko dojmile srca navzočih bivših borcev, ki so nato z res tovariško iskrenostjo čestitali Brinskeletu kot vitezu Karadjordjeve zvezde. Poudaril je nadalje ljubezen bivših borcev do svoje domovine ter izrazil tudi upanje, da domovina ne bo pozabila svojih zaslužnih sinov. Prisrčna slovesnost se je končala z zagotovilom, da bodo bivši borci kot nekdaj, tudi v bodoče čuvali svojo zemljo. Požar v Domžalah Domžale, 4. julija V znani tekstilni tovarni Coton je včeraj okrog 19. iznenada pričelo goreti. Ogenj je izbruhnil v oddelku za kosmatenje, kjer je zmerom polno hitro vnetljivega gradiva, a domači so imeli toliko prisotnosti duha, da so z gasilnimi aparati kmalu udušili plamene in dosegli, da se ni ogenj dotaknil še sosednjega skladišča, polnega surovin in izdelanega blaga. Tako je izgorel samo material, ki je bil pravkar v predelavi, vse ostalo so rešili, ne da bi bilo treba gasilcem hiteti na pomoč, škoda še ni ocenjena, krita pa bo po vsej priliki z zavarovalnino. Ogenj je nastal zaradi defekta v motorju. Tovarna nemoteno obratuje dalje. Postani in ostani £lan Vodnikove družbe! Gospodarstvo Bilančno stanje industrijskih delniških družb v Jugoslaviji Trgovinsko ministrstvo je sestavilo za leto 1937 skupno bilanco delniških družb (brez bank in zavarovalnic), ki nam v primeri s slično statistiko za prejšnja leta kaže prav zanimiv razvoj. Predvsem vidimo iz skupnega računa izgube in dobička, da so naše delniške družbe v glavnem prebolele težkoče, v katere so zašle zaradi gospodarske krize. Pri primerjavi z ustrezajočimi statistikami za prejšnja leta je treba seveda upoštevati, da število v statistiki upoštevanih delniških družb ni vsako leto enako, vendar te diference ne morejo mnogo spremeniti celotne slike. Gibanje skupne delniške glavnice, vsote upnikov, bilančne vsote in kosmatega dobička je bilo v zadnjih sedmih letih, odkar ministrstvo sestavlja to statistiko, naslednje (v milijaMah din) glavnica upniki bilančna kosm. vsota dobiček 1931 4.18 6.50 14.87 3.00 1932 4.24 6.61 15.14 2.83 1933 5.05 6.46 16.50 3.02 1934 4.78 6.69 16.50 3.02 1935 4.86 6.61 17.11 3.28 1936 4.89 6.80 17.65 3.94 1937 4.99 6.76 18.83 4.81 Skupna vsota delniške glavnice je dosegla najvišje stanje leta 1933, ko je prekoračila 5 milijard din; v naslednjem letu je padla na 4.8 milijarde din, predvsem zaradi sanacij in odpisov na breme glavnice pri posameznih podjetjih, potem pa se je skupna glavnica pričela zopet dvigali in je leta 1937 dosegla zopet skoro 5 milijard. Stanje upnikov se v zadnjih sedmih letih ni mnogo spremenilo. Najnižje je bilo leta 1933, ko je bila kreditna kriza na višku. Bilančna vsota pa kaže skoro stalno naraščanje: povečala se je od 14.9 milijarde din v letu 1931 na 18.8 milijarde v letu 1937. Od te skupne bilančne vsote odpade 16.4 milijarde din na industrijske delniške družbe, 0.86 milijarde din na trgovinske delniške družbe, 1.34 milijarde din na prometne delniške družbe in 0.22 milijarde din na ostale delniške družbe (brez bank in zavarovalnic). Na industrijske delniške družbe odpade torej 87°/o celotne bilančne vsote. Od ostalih bilančnih postavk kaže zanimivo gibanje postavka surovin in blaga, ki je znašala leta 1931. 2.5 milijarde din in je do leta 1933. padla na 2.1 milijarde din, leta 1937. pa je narasla na 2.86 milijarde din. Strojne in druge naprave ter investicije so bile vsa ta leta v stalnem dviganju in so narasle od 4.2 milijarde din v letu 1931 na 5.7 milijarde din v letu 1937, nepremičnine pa v istem času od 1.9 na 2.8 milijarde din. Vsota dolžnikov je leta 1935 padla na 3.2 milijarde din. leta 1937 pa se je dvignila na 4.3 milijarde din. Zanimivo gibanje kaže postavka kosmatega dobička. Ta se je do leta 1934 gibala na višini okrog 3 milijard din, v naslednjih treh letih pa se je naglo dvignila in je leta 1937 dosegla 4.8 milijarde din. Statistiko bilančnih čistih dobičkov in izgub pa nam nudi naslednja tabela (v milijonih din) čisti dobiček izguba razlika 1931 257 336 — 79 1932 189 339 —150 1933 247 486 —239 1934 260 338 — 78 1935 364 342 + 22 1936 495 286 + 209 1937 741 224 + 517 V letih 1931, 1932, 1933 in 1934 so bi lančne izgube delniških družb znatno presegale izkazane bilančne čiste dobičke. Največja razlika je bila zabeležena leta 1933, ko so imele delniške družbe 247 milijonov din izkazanega čistega dobička in 486 milijonov din izgube, tako da so imele skupaj 239 milijonov din izgube. Leta 1935. je prvikrat vsota čistih dobičkov prekoračila izkazane izgube za 22 milijonov din. naslednje leto 209 milijonov din, leta 1937 pa za 517 milijonov din. Medtem ko so delniške družbe leta 1932 izkazale le 189 milijonov din čistega do bička, je znašal leta 1937 izkazani čisti dobiček 741 milijonov din. Leta 1933 so bile izkazane izgube največje in so znašale 486 milijonov din, leta 1937 pa so padle na 224 milijonov din. Te številke seveda še ne nudijo popolne slike. Zal nam še niso na razpolago podrobni podatki po strokah, kakor se ob javljajo v »Statističnem letopisu« splošne državne statistike. V letopisu za leto 1937 vidimo, da je od izkazanega čistega dobička v višini 495 milijonov din, odpadlo 240 milijonov din, torej približno polovica na čisti dobiček rudarskih delniških družb. Tu pa gre skoro v celoti za velike inozemske delniške družbe, kakor so n. pr, Bor in Trepča. Niti ena druga industrijska panoga ne kaže niti približno enakih do bičkov. Tako nam podrobna statistika za leto 1936 pove, da so imele lesno industrijske delniške družbe v tem letu 11 milijonov dobičkov in 55 milijonov izgub, industrijske družbe za predelavo zemlje in kamna 13 milijonov dobičkov in 28 izgub, kovinske in strojne industrijske delniške družbe 18 milijonov dobičkov in 11 milijonov izgub, delniške družbe kemične industrije 45 milijonov dobičkov in 15 milijonov izgub. tekstilne delniške družbe 27 milijonov dobičkov in 10 milijonov izgub, delniške družbe živilske industrije 33 milijonov din dobičkov in 7 milijonov izgub, mlinske delniške družbe 2 milijona din dobičkov in 20 milijonov din izgub, delniške družbe grafične industrije 3 milijone din dobičkov in 6 milijonov izgub, gradbene delniške družbe pol milijona din dobičkov in 13 milijonov din izgub, elek-trarniške delniške družbe 15 milijonov din dobičkov in 8 milijonov din izgub, hotelske delniške družbe 0.4 milijona din dobičkov in 11 milijonov din izgub, prometne delniške družbe 44 milijonov din dobičkov in 11 milijonov din izgub itd. Podrobna statistika nam bo najbrž tudi za leto 1937 pokazala, da odpade oretežni del znatno naraslega čistega dobička na majhno število velikih inozemskih družb, predvsem rudarskih, saj je znano, da sta samo dve taki družbi, namreč Bor In Trepča, izkazali v letu 1937 skoro 300 milijonov din čistega dobička, v orimeri z vsoto 741 milijonov din dobičkov in 224 milijonov din izgub, ki jih je izkazalo vseh 811 delniških družb v naši državi. V tej zvezi je treba omeniti, da odpade po najnovejših uradnih podatkih od celotne delniške glavnice rudarskih deln ških družb 77% na inozemski kapital. Delež inozemskega kapitala pri doseženem dobičku rudarskih delniških družb pa bo še večji, saj ima inozemski kapital v svojih rokah najbolj dobičkanosna rudarska podjetja. Končno posnemamo iz objavljenih podatkov, da so vse industrijske delniške družbe leta 1937 plačale 663 milijonov din davkov, na dividendah pa so izplačale 411 milijonov din. Zanimiva bi bila tudi podrobna statistika o tem, koliko odpade od plačanih davkov in dividend na posamezne stroke. Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo Iz Beograda poročajo, da se bodo po želji Italije še v tem ali najkasneje v prihodnjem mesecu pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Italijo, in sicer v okviru sestanka jugoslovensko-italijanske-ga stalnega gospodarskega odbora. Po dobljenih informacijah želi Italija znatno povečati kontingente za uvoz našega blaga, zlasti pa kontingente za uvoz lesa, ki naj bi se povečali za 100%. Vrednost uvoznih kontingentov za jugoslovenski les je znašala za prvo letošnje polletje 60 milijonov lir. Italija sedaj predlaga, da bi se ti kontingenti povečali na 120 milijonov lir. Zaradi živahne gradbene delavnosti se opaža v zadnjem času v Italiji pomanjkanje gradbenega lesa. Za dobavo tega lesa prihaja sedaj v poštev predvsem naša država, ker se avstrijski les ne izvaža več v pomembnih količinah na italijanski trg. Kolikor mi ne bi mogli kriti italijanske uvozne potrebe bo Italija primorana les uvažati iz Rusije. Prav zaradi tega želi Italija, da se vprašanje naših dobav čim prej reši v okviru italijansko jugosloven-skega stalnega gospodarskega odbora. Bilanca Rockefellerjevega petrolejskega trusta V mednarodnih finančnih krogih jevzbu dila precejšnjo pozornost najnovejša bilanca družbe Standard Oil of New Jer-sey, glavne družbe Rockefelerjevega pe-trolejskega trusta. To je ob enem skupna bilanca vseh družb Rockefellerjevega koncema. Pozornost je vzbudila ta bilanca zaradi tega ,ker je čisti dobiček za leto 1938 zmanjšan skoro za polovico, seveda pa je navzlic temu še vedno izredno velik, saj je družba lani dosegla čisti dobiček 76.1 mžlijona dolarjev, kar predstavlja v našem denarju 4.2 milijarOe din medtem ko je znašel čisti dobiček v letu 1937 148 milijonov dolarjev ali 8.1 milijarde dinarjev (v tem letu je bil torej čisti dobiček družbe večji, nego znašajo vsi davčni dohodki naše države). Družba ima tudli znatno delniško glavnico 665 milijonov dolarjev (36.5 milijarde din). V primeri s to glavnico je lani znašal čisti dobiček navzlic znatnemu padcu še vedno 11.5% glavnice (v prejšnjem letu 22.2°/o). Za obseg poslov tega podjetja je značilno, da so lani obratni dohodki 1174 milijonov dolarjev (skoro 65 milijard dinarjev) nasproti: 1309 milijona dolarjev (72 milijard din) v letu 1937. V približno enakem obsegu kaikor obratni dohodki, se gibljejo tudi investicije, M so izkazane v višini 1146 milijonov dolarjev (63 milijard dinarjev). Gospodarske vesti = Fuzija med 2ivnostensko banko in Češko banko. Te dni sta bila v Pragi občna zbora delničarjev Zivnostenske banke in Češke banke. Na te hobčnih zborih je bila sklenjena fuzija med obema družbama. Delničarji Češke banke dobe za vsako delnico v nominalni vrednosti 400 K 1 delnico Zivnostenske banke v nominalni vrednosti 200 K. Zaradi prevzema Češke banke povišuje Živnostenska banka svojo glavnico od 240 na 265 milijonov K. Poleg na 265 K povišane glavnice ima sedaj Živnostenska banka še za 400 milijonov K rezerv. Na občnem zboru je predsednik Zivnostenske banke dr. Jaroslav Preis poudaril, da je po političnih dogodkih potrebna neka centralizacija v češkem r^narstvu. Živnostenska banka bo prevzela od Češke banke tudi vse uradništvo. Po skupni bilanci obeh zavodov znašajo hranilne vloge 2405 milijonov K, vloge v tekočem računu pa 2688 milijonov K. Tuja sredstva presegajo torej pet milijard K. =aPraška efektna borza je pričela delno poslovati. S 3. julijem se je na praški borzi po oblastnem odobrenju pričelo v poloficielni obliki trgovanje z delnicami. Praška efektna borza je bila od 17. marca, to je 3 mesece in pol. docela zaprta za efektni promet. Tudi promet med senzal-skmi uradi je bil v početku ustavljen. Tako so praški listi po dolgih mesecih prvikrat lahko objavili nekatere tečaje delnic, ki notirajo na praški borzi. — Dolgoročna prodaja naše železne rude. Kakor je znano, so naši rudniki že. lezne rude v Ljubiji in v Varešu prišli v sestav delniške družbe Jugoslovensko jeklo, ki sedaj vrši tudi prodajo železne rude. Po informacijah iz Beograda je družba Jugoslovensko jeklo sklenila dolgoročne dobavne pogodbe, s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah in s topilnico železa v Capragu, kakor tudi dobavne pogodbe za izvoz rude v Rumunijo, Madžarsko, Češko Moravsko in Nemčijo. Po teh pogodbah bo družba Jugoslovensko jeklo dobavila v petih letih 3 milijone ton železne rude. Od tega odpade 1 milijon ton na dobavo železarni v Vitkovicah. Cena se giblje okrog 120 din za ton frahko vagon Prijedor. = Imetnike vodnih naprav do učinka 15 konjskih sil, ki si še niso pridobili oblastvenega dovoljenja za svoje naprave, opozarja banska uprava, da do 10. julija t. 1. poteče zadnji rok, do katerega morejo vložiti profinje za oblastveno odobritev svojih naprav brez kazenskih posledic. Kdor torej oblastvene odobritve za obratovanje vodne naprave (vodno kolo, turbina itd.) do učinka 15 konjskih sil še nima, pa naj je napravo zgradil kadarkoli, naj do 10. julija t. L vloži prošnjo pri pristojnem sreskem načelstvu ali mestnem poglavarstvu, ker bo sicer kaznovan po pred. pisih § 71. zakona o izkoriščanju vodnih sil. = Fiskalne ugodnosti za dražbo Jugoslovensko jeklo in zeniška občina- Nedavno smo poročali, da je družba Jugoslovensko jeklo, ki je, kakor znano, v državnih rokah, dobila znatne taksne, carinske in trošarinske ugodnosti, kar bo bistveno olajšalo konkurenčno sposobnost državne železarne v Zenici, ki spada v sestavo te delniške družbe. Zeniški železarni odobrene olajšave pa so znatno prizadele finance mestne občine v Zenici, ki računa, da bo zaradi teh olajšav izgubila na leto 1,200.000 dohodkov. Glede na važnost tega ukrepa je bil nujno sklican občinski svet, ki je sklenil napraviti vse potrebne korake na pristojnih mestih, da se uredba spremeni in da se občini zajamčijo dosedanji dohodki od železarne in rudnika. — Nadalje poročajo iz Zenice, da so z nove va-ljarne doslej dobavili železniški upravi 27.000 ton železniških tračnic in drugega železniškega valjanega materiala, železarna bo v kratkem sposobna na novi grobi progi izdelati vse železniške tračnice, ki jih potrebuje prometno ministrstvo. Pričela bo tudi izdelovati tračnice za tramvajske proge, tako bo Jugoslavija prenehala uvažati tračnice iz inozemstva. = Inozemski Kmetijski delavci v Nemčiji. Te dni je nemški državni poverjenik za delo Syrup govoril o pomanjkanju delavcev v nemškem gospodarstvu. Med drugim je omenil, da bi Nemčija prtmanj-kajoče moške delovne moči dobila z poenostavljenjem obsežnega upravnega aparata države in stranke. Tudi v detajlni trgovini je po njegovem mnenju preveč delovnih moči. V kmetijstvu je sedaj zaposlenih 113.000 inozemskih delavcev, in sicer 40.000 Slovakov, 37.000 Italijanov. 15.000 Jugoslovanov. 12.000 Madžarov. 5000 Bolgarov in 4000 Nizozemcev. — Dobave. Štab utvrdjivanja v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo katrana, karbolineja in krovne lepenke, do 7. t. m. za dobavo jute. do 14. t. m. za dobavo lopat in kramoov Stab mornarice v Zemunu sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo lanenega platna, do 14. t m. za dobavo mizarskega orodja, do 24. t. m. za dobavo jeklenih in medenih žebljev, cinka, svinca, kositra, bele kovine in fos-for-kositra, do 5. avgusta pa za dobavo brodskega Diesel-motorja. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo elektromotorjev. do 11. t. m. za dobavo frezalic in strugarskih nožev, do 13. t. m. za dobavo dinamo-žice, do 19. t. m. za dobavo naprave za preizkušanje elektr. instalacije avtomobilov, do 1. avgusta za dobavo repičnega olja, do 3. avgusta za dobavo kalijevega klorata in kazeina, do 8 avgusta pa za dobavo raznih kemikalij. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo klingerita, do 13. t. m za dobavo elektrotehn. materiala, manesma-novih cevi, stropnih in zidnih svetil j k, izo-lirnih cevi itd. — Licitacije: Pri štt-bu dravske div oblasti v Ljubljani bo 7. t. m. licitacija za oddajo del vojaške kopalnice v popravilo. Pri upravi vojno-tehniCnega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: 11. t. m. za dobavo mineralnega olja in elektrotehničnega materiala; 15. t. m. za dobavo frezalic in stružilnikov, 20. t. niza dobavo konstrukcijskega in orodnega jekla, 21. t. m. za dobavo specialnega orodja (mikroskopov) itd., 29. t m. za dobavo predelane konoplje, bencina, "petroleja in nafte, 31. t. m. za dobavo impregni-ranega in amerikan.platna ter orodnega jekla. 1. avgusta za dobavo mila, sode, karbida, 4. avgusta za dobavo mineral, olja, loja itd., 8. avgusta pa za dobavo kemikalij. I Borze 4. Julija Na jugoslovenskih borzah notirajo klirinški čeki nespremenjeno 14 30. Češki kli rinški čeki so se nudili v Zagrebu po 150.50, v Beogradu pa so se trgovali po 150.75. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31.50, v Beogradu pa je bil promet po 31. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 464 (v Beogradu prav tako po 464) Promet je bil samo še v 8% Blairovem posojilu po 100 in v delnicah Trboveljske po 170 — 173. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.02 — 209.22, Pariz 116.35 — 118 65 New York 4383 — 4443, Curih 995 — 1005, Milan 231.75 — 234.85, Praga 149.75 -151.25, Amsterdam 2336 — 2374, Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 748.25 — 760.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144 85 — 147.15, New York 5459.01 — 5519.01, Curih 1237.62 — 1247.62, Amsterdam 2907.37 — 2945.37, Bruselj 931.24 — 943.24. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7575, London 20.76, New York 443.50, Bruselj 75.3750. Milan 23.33, Amsterdam 235.39, Berlin 178, Stockholm 106.87, Oslo 104.30 Kobenhavn 92.6750, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83.50. Budimpešta 87, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 465 (464), za julij 462 den., 4% severne agrarne 58 — 60, 4% agrarne 59 bi., 6o/, begluške 87 bi., 6% daim. agrarne 82 — 84. 7«/. stabiliz. 100 bi.. 7«/« invest. 99 den., 7o/0 Seligman 99.50 — 100.50, 7% Blair 90 — 94, 8"/0 Blair 99.50 — 100 (100); delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 212 den., Trboveljska 171 — 172 (170 — 173), Gutmann 39.25 — 50, šečerana Osijek 80 den., Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 464.50 — 464 (464), 4% severne agrarne 59 — 59.25. 6«/« begiuške 87.25 — 87.50. 6"/0 daim. agrarne 84.25 — 84.50, 7«/« Seligman 100 den., 7<>/o Blair 92.25 den. (92 50), 8"/« Blair 100 den., Narodna banka 7375 — 7427, PAB 210 den. (210). Blagovna tržišča ŽITO 4. Novosadska blag°vna borza (4. t. m.). Tenaenca nesprem Pšenica: 78/79 Kg oaška 153 — 155; sremska 153 — 155; lavonska 154 — 156; banatska 152 — 154. Rž: baška 130 — 132 50. Ječmen: baSki m -remski 64/65 kg 140 — 142.50 jari k p iRf 185 '»ven: haški sremakl ir slavonski 144 — 146. Koruza: baška 123 — 124; baška pariteta Indjija in Vršac 123 — 124. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235 - 245; »2« 215 — 225, >5« 195 - 205: »6« 175 — 185; »7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50 Fižol: baški in sremskl beli 295 — 300 Otrobi: baški 108 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102. Spet za vraten umor v Ljubljani? V nekem prenočišču v kolodvorskem predmestju so naSli mrtvo 21 letno modistko Marijo Palhaltingerjevo z Bleda Ljubljana, 4. julija Policijska uprava je bila dopoldne obve. ščena, da so v nekem prenočišču v kolodvorskem predmestju našli mrtvo 211etno Marijo Palhaltingerjevo, modistinjo iz Za-goric pri Bledu. Poročilo se je glasilo v tem smislu, kakor da je nesrečno dekle izvršilo samomor tako, da je zvečer v svoji sobi zakurilo oglje in se zastrupilo s plinom. Policijski organi so se podvizali v lokal, a cela vrsta podrobnosti jih je napotila na sum, da utegne biti nad smrtjo Marije Ptflhaltingerjeve kriminalna krivda. V sobi, ki sta si jo takoj po prijavi ogle. dali policijska in sodna komisija, je bilo na tleh v resnici pripravljeno oglje, kakor si ga obupane ženske pogostokrat omišlja-jo za svoj življenjski obračun, vendar je bilo videti, da se ni razgorelo do kraja. A če bi tudi bilo razvilo zadostno količino strupenega plina, bi ne moglo imeti smrtnega uč nka, ker je bilo okno v sobi napol odprto. Na posteiji je ležala nesrečna Ma- rija, njeno ležišče pa je bilo vse pobruhano, kar je pri samomorih z ogljem od sile redek pojav. Bruhanje se redoma pojavlja pri zastrupitvah s sredstvi, ki jih človek .zwužije. Na odredbo sodne komisije so truplo prepeljali na prosekturo, kjer bo izvršena sodna obdukcija, ki bo. kakor upamo, do kraja razjasn la zagonetko. Po. licija je aretirala nekega mladega človeka, ki se je te dni — Palhaltingerjeva je v Ljubljano prispela v soboto — mnogo zadrževal v njeni družbi in jo je nekajkrat obiskal v sobi. Po tragični smrti Alojzije Bitežnikove v Stožicah bj bil to v enem tednu že drugi primer, da v našem mestu neka žena pade od zločinske roke. Rajši pa vendar še upamo, da je nesrečna Marija iz proste volje umrla zaradi kakšnega ljubezenskega nesporazuma, kakor da verjamemo drugi domnevi, ki bi utegnila, če se izpolni, prinesti Ljubljani sloves mesta ostudnih zločinov. Obsodba dveh morilcev Morilca po 20, sokrivka enega 12 let robije Novo mesto, 4. julija Pred novomeškim sodiščem sta se danes pričeli dve razpravi o dveh umorih in razkriva obtožnica zelo žalostno sliko pokvarjenosti. šele 26 let stari posestnikov sin Janez Zupan iz Prelesja je obtožen, da je letos 30. aprila ustrelil iz zasede v gozdu posestnika Jožeta Kneza, kot sokrivka pa je obtožena Knezova žena, češ da je zasnovala zločin in nagovorila za izvršitev morilske nakane Zupana, a katerim je imela ljubavno razmerje, žena je med preiskavo tajila vsako udeležbo pri zločinu, Zupan pa je krivdo priznal ter navajal, da je Kneza ustrelil iz maščevanja, ker je bil od njega večkrat pretepen. Tudi pri drugem umoru je ženska obtožena kot organizatorka zločina. Umora je obdolžen 311etni Franc Banič, delavec iz Kostanjevice, ki je v Velikem Podlogu letos 16. maja umoril posestnika Jožeta Skvarčo. Naklepa zločina je obtožena 50-letna Skvarčeva dekla Marija Llparjeva. Banič je Skvarčo ubil s kolom, ko so se precej pozno zvečer vračali iz vinograda, kjer so skupaj delali ves dan. Svoje dejanje je Banič priznal ter izpovedal, da ga je Liparjeva kakih 7 dni nagovarjala, naj Skvarčo ubije. Dan po umoru mu je dala 500 din. Tudi Liparjeva je svojo sokrivdo priznala, trdila pa je, da so bile vsega krive neznosne razmere v hiši. O j obeh zločinih je »Jutro« že obširno poro-i čalo. Knezova je tudi danes trdila, da ni bila v nobenih odnošajih z Zupanom. Zupan pa je dejanje v celoti priznal in povedal, da ni imel s Knezovo nikakega intimnega razmerja, češ da so to vedeli le zlobni jeziki. Ker se je Zupan ves čas razprave nekam čudno vedel, ga je predsednik senata opozoril, da ne gre za šalo. Zdelo se mu je tudi, da fant ni povsem pri zdravi pameti in zato ga je tudi vprašal, če je bil kdo v rodbini defekten. Nato je Zupan odgovoril, da je bil njegov oče živčno bolan, a materin brat je bil sedem let v blaznici in je tam tudi umrl. Po govoru državnega tožilca Prijatelja je podal obrambo odvetnik Veble za Zupana, dočim je dr. Josip Trošt zagovarjal Knezovo, za katero je predlagal oprostilno sodbo. Sodišče je spoznalo Zupana za krivega in ga je obsodilo na 20 let i robije in trajno izgubo častnih pravic, dočim je bila Ana Knezova oproščena obtožbe. Pri čitanju obsodbe se je Zupan smejal ter vzkliknil, da kazen sprejme. Tudi Banlča so spoznali za krivega in ga je senat obsodil na 20 let robije ter trajno izgubo častnih pravic, a Marija Liparjeva je bila obsojena na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv. i sTidens Tegnt^ Smrtni skok z Eiffelovega stolpa VSAK DAN ENA Tako sestavljeno kadilno blago se mora izrecno označiti kot mešanica, in sicer z navedbo primesi, n. pr. tobak s sivko, cigarete z lapuhom itd. Ta navedba pa velja le tedaj, če znaša primes več nego 5 odstotkov. Nezaposlenost v Ameriki se krči Reuter poroča iz New Yorka, da znaša število nezaposlenih oseb v Zedinjenih državah letos nekaj nad devet milijonov, do-čim je bilo lani enajst milijonov brezposelnih. Pola Negri v Franciji Nekoč slavna filmska igralka v pomenkn s svojim advokatom na francoski Rivieri ANEKDOTA Staremu konjeniškemu generalu sta ostala v čeljustih na zadnje samo dva sekača. Napram ljudem, ki so ga obiskovali, ga je delalo to še bolj grobega. Nekoč so se v njegovi družbi razgovarjali zelo globokoumno o preseljevanju duš, drugi lnkarnaciji in kar je še podobnih nad-mističnih stvari, s katerimi se stari konjenik načelno nikoli ni bavil. Ko se je vrhu vsega nekdo obrnil končno baš do njega* da bi povedal, kako misli o teh problemih in ali verjame, da bo nekoč v drugi obliki spet hodil po zemlji, je general pokazal slabovoljno na svoja preostala zoba in odgovoril: »Menda že, toda kot mrož. . .« Kulturni pregled Produkcije gojencev drž. konservatorija v Ljubljani Državni konservatorij v Ljubljani je zaključil šolsko leto s pestrimi produkci-ttmni svojih gojencev. Na treh sklepnih ■astopih, enem komornem večeru in s posebno produkcijo svojega orgelskega oddelka je predstavil svoje najboljše letošnje gojence, še pred temi produkcijami se je postavil z izvedbo Haydnovega Stvar-jenja. 2etev je bila raznolika in v splošnem bogata. Ne smemo pozabiti, da je državni konservatorij naša najvišja glasbena šola, ustanova torej, ki oblikuje naš naraščaj za samostojno reproduktivno in produktivno glasbeno umetnost. Ta cilj kajpak ni enostaven. Predpostavlja razmah v širino, pa tudi tradicija z gotovo razvojno dobo terja svoje. Ne enega ne drugega še nima naš konservatorij v zadostni meri. Je razmeroma mlada usta/-nova, vendar pa se že kar čudovito naglo uveljavlja. Vsako leto pomeni tako rekoč dvojen koraj k pravkar navedenemu cilju. Morda ni daleč čas, ko bo tudi številčno tako zaseden, da bo izbira ob kancu šolskega leta mnogo, mnogo večja m da se bodo gojenci pričeli boriti za razpisane nagrade. Kakor rečeno, smo zaenkrat šele v začetku in moramo tudi s tega vidika motriti posamezne produkcije in uspehe našega konservatorija. Sicer se že kažejo obrisi neke tradicije; okrog posameznih profesorjev se oblikujejo znaki posebnega šolskega kroga. Tudi vzgojitelji se razvijajo s časoma v močnejše individualnosti, v izrazite osebnosti, ki znajo vdihniti gojencu svoje bistvo in ga prešiniti s svojo umetniško voljo. Posebno pohvalo zasluži letos naš kanservatorij tudi za svoj vstop v koncertno življenje. Tudi produkcije naj se čimprej približajo stopnji koncertnih prireditev. Nekateri gojenci so izvajali svoje skladbe s pravo koncertno bravuro in popolnostjo. A želeti je, da dobe sčasoma vse te produkcije to višino, vsaj produkcije višjih in najvišjih letnikov. Na komornem večeru smo slišali skladbe, ki tehnično ne zahtevajo posebnih naporov, a vliti jim je treba primerno fine-so, izrazitost, ki zahteva od gojenca že globok vživetje v duha skladbe. Takšna predvajalsko dokaj težka skladatelja sta Mozart in Haydn. Oba je težje izvajati, nego marsikaterega skladatelja, ki piše v duhu sedanjega časa. Haydnov kvartet je zvenel čisto, vsi štirje inštrumenti so in? tonacijsko tvorili skrbno izdelano enoto. Prof. Pfeifer je dobro storil, ko je na to prvino komorne glasbe položil tolikšen poudarek. Pa tudi v izraznem pogledu so mladi igralci pokazali lepo stopnjo notranjega vživetja. Komorna glasba starih je kajpak sila delikatna zadeva in je tu mojstrsko oblikovanje vsebine vprašanje dolgoletnega skupnega igranja. Ne bi mogel reči, da ti štirje mladi igralci ne spadajo skupaj. Nasprotno: zdeli se se mi prav čvrsta enota. Ugajala sta mi zlasti čelo in prva violina. Od pevcev je konservatorij predstavil štiri pevke raznih šol. Tiran Marija (iz šole ravn. Betetta) je zapela Gildino arijo iz Rigoletta krepko, z razumevanjem tehničnih problemov. Njen glas je v razvoju, a kaže lepo prihodniost. Prav dobro je obvladala tehnične težkoče Webrovsga Oberona — arijo Rezije Polajnar Ljudmila (prof. Trostova). Njen glas se razvija v polnost. Z nadaljnjim študijem bo tudi po kvaliteti pridobil. Iz iste šole je Frlan Pavla. Zapela je bolj mehke reči s čustvom. Na zadnji produkciji se je menda, od šole poslovila absolventka Ivančič Sonja. Izbrala si je med drugim SeViljskega brivca (šola prof. Foedranspergove). Zapela je pesem virtuozno, preko tehnične težkoče je šla brez vsakega truda« Kvali-litativno sladek, liričen glas je posebno prikladen za mehke, sanjave reči Njenemu znanju je pa treba čestitati. Mladi pevki želim najlepših uspehov. Gojenci prof Miillerja so se predstavili s težkimi skladbami. Imel sem vtis, da segajo marsikje preko mej svojih moči. Odtod neke neuglajenosti in ponesrečeni prijemi, čeprav so nekateri prav nadarjeni in znajo s svojim inštrumentom elegantno peti. škoda, s primernimi skladbami, prikrojenimi točno na dejansko tehnično znanje, bi bili zapustili lepše vtise, šola je zelo prizadevna in uspehi pri nekaterih močno pohvalni. Izrazito šolo so pokazali gojenci prof. šlajsa. Burger Kajetan je predvajal drugi stavek Bruchovega koncerta v a-molu izklesano, a tudi s poudarkom čustvene primesi, ki je je v tem stavku obilno. Pri učencih prof. šlajsa je opaziti posebno skrb za lok, kar je tudi prav, saj je desna roka začetek in konec vijolinske igre. Napredek Vijolinske tehnike v zadnjih desetletjih je sad te podrobne izdelave loka. Nadarjena mlada Stanič Jelka je le na ta način mogla žeti svoje prve uspehe v Mozartovi sonati. Gojenci prof. Lipovška so se uveljavili v bolj lirično navdihnjenih rečeh. Vanje so skušali vložiti čim več lastne osebnosti in skrbnega izraza. Iz šole prof. Ravnika Toneta mi je najbolj ugajal Adamič Bojan. Tehnična iz-grajenost je ob močni nadarjenosti za predvajanje dosegla že koncertantno popolnost. Isto koncertantno resnost je kazala Loger Edita v Beethovnovem rondu v g-duru. Gunzek Mihael je zaigral drugi stavek Webrovega klarinetnega koncerta št. 2. (šola prof. Launa). Gojenec ima močan smisel za solistično igro. Naj na koncu omenim še Gregorca Jurija Noktumo št. 2, samostojno skladbo Osterčevega učenca. Zaigrala jo je Bradač Zorka izbrano, tehnično dovršeno. Oblikovno je skladba samonikla ustvaritev, napisana z dobrim znanjem klavirja in njegovih sredstev. Gregorc zasluži vso pozornost naše javnosti, ker je izrazito nadarjen! škoda,, da je bil to edini nastop samostojne tvornosti na našem konserva-toriju, zato pa zasluži tem več pohvalnega priznanja. Lepe sklepne produkcije so žele obilo odobravanja, maloae pri vsakem gojencu si čutil vpliv in nevidno skrbno roko prizadevanja vzgojitelja, škoda, da je le? tos produktivna glasba na našem konser-vatoriju nekoliko opešala. Talentov res ne more konservatorij roditi. Dobrih, tudi nadpovprečnih pa mnogo! In teh talentov potrebujemo za razne svoje godbe, orkestre, plesne glasbe, za preoblikovanje našega folklornega bogastva, za reprezenta-cijo s časovno godbo pri najrazličnejših prilikah (kakor za radio itd.). Dr. B. Friderik Eber, vrtnar in pesnik Pred 50. leti — 29. I. — je privekal na okrogli svet Ebrovi družini v Šiški otrok, ki so mu dali pomembno ime Friderik, Miroslav. Kakor da se je ta prijatelj pokoja hotel umakniti pokolju, je sušca 1914. smuknil čez Slanikovo lužo, kjer se je, čeprav »gringo« ali privandranec, uveljavil kot izvrsten gojitelj cvetic. Eno argentin. skih živih cvetic pa si je izbral za družico in ustanovil z njenim sodelovanjem diružinioo. Otroci kakor mati znajo sicer samo španski, toda njih oče pogosto hrepeni po domovini svojih dedov, ki jo je posetil v dneh 28. X. — 17. XI. 1930. Odtlej mi je poslal kaj vem koliko pisem in razglednic, časopisov in brošur: dokaz njegovega domotožja, njegovega slovenstva in vseslovanstva. Kadar strokovno opisuje svoje poslovanje med pestro floro, rad poudari, da vrtnarstvo spada med najpomembnejše panoge človeške prizadevnosti. V tej smeri naj bi ljudstva tekmovala med seboj, v oplajanju matere zemlje, nikar pa v medsebojnem pokonča-vanju. »Samo še to željo imam: rokice v svoji domovini saditi. Ko se zdaj vrnem v rodni kraj, bom tudi jaz delal za dragi slovenski rod«, izpoveduje v listu, prispelem na prvi dan letošnje pomladi. Domoljubje dihajo njegove kitice, natisnjene L 1934. v mesečniku »Sokoliču« poleg prevoda španske njegove pesnitve Naturaleza (Priroda), počaščene z argentinsko narodno nagrado. Federico Ebber tako se glasi tam preko njegovo ime, sodeluje anonimno pri dnevnikih La Nacion, Nueva Epoca, Intransi-jente s političnimi razglabljanji, podpisan pa s pesmimi. Svoje umotvore mi pošlje včasih prevedene v naš jezik, ki pa mu seveda ne teče več dovolj gladko. Ponašil je celo prastare vrstnice iz inkovske dobe: če tugo tožila bi reki deroči, takoj bi se voda negibna zastala, če bol potožila bi brezi cvetoči, gotova bi sčmena letos ne dala. Odkar se zavedaš, da kmalu bom mati, nič več, Amarou, me že nočeš poznati.,. Itd. Večna tožba o moški nezvestobi. Na drugi strani pa vidimo neomajno materino ljubezen, kakršna se je nemara pokazala v španski državljanski vojni. Takole se pričenja žalostinka na ustreljenega sina, tokrat izvirnik: Dragi sinko moj, kaj sem morala hoditi, da sem našla grobek tvoj! Tukaj hočem od počiti. Na, to cvetje, te solzč, nit to ranjeno sreč ... Med ondotnimi znanci je ljubi janski nag prijatelj razširil Flajšmanov napev, pri-menjen na tole špansko besedilo: La luna esplendente su luz transparente derrama en su sien. Las flores mesidas por auras perdidas se besan dormidas en dulce vaiven ... Petdesetletniku želimo, da bi še dolgo rožice sadil in obenem s peresom črtal po lehi, kakor jo označuje narodna uganka: bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral. Dr. Anton Debeljak niči. Prav gibčen in prijazen je bil nastop naraščaj nic (32), ki so izvedle 4 proste vaje harmonično, nežno z občutkom. Njihov nastop je bil vrhunec vseh točk sporeda nastopa. Za svoja izvajanja so bile naraščajnice toplo aplavdirane. Vaje na bradlji, ki so bile kod posebna točka, so pokazale nekaj prav lepih vrhunskih momentov. Tudi ta točka sporeda je žela mnogo dolgotrajnega odobravanja. Članice (32) so izvedle mehko in skladno za letos predpisane proste vaje. Člani (80) so nastopili z eksaktno izvedenimi prostimi vajami. Ob koncu nastopa je bil stik vseh telovadnih oddelkov ter nastop zaključen s slovansko himno Hej Slovani, ki jo je pelo sokolstvo in občinstvo. Vse telovadne točke je spremljala godba ljutomerskega glasbenega društva pod spretno taktirko br. Zacherla. Letošnji telovadni nastop ljutomerskega Sokola je pokazal, da je društvo na višku v vsakem oziru, telovadni oddelki so bili številčno mnogo jačji od prejšnjih let. Tudi kvalitativno beležimo lep napredek, sokolske vrste so danes prečiščene. Povsod se opaža borbenost in ne-ustrašenost. Otvoritev letnega telovadila v Marenbergu V obmejnem Marenbergu je lansko jesen otvoril marljivo delujoči Sokol svoj dom, nacionalno trdnjavo, ki bo kljubovala vsem sapam in viharjem renegatov in tujcev. V dobri polovici leta se je spremenilo tudi lice pri domu, ki ima krasno lego z razgledom na naše zeleno Pohorje. V nedeljo je bilo otvorjeno še letno telovadišče. Skozi trg se je pomikal lep sprevod, v katerem je bilo domače članstvo in članstvo iz okoliških društev z dvema praporoma, prepevajoč nacionalne pesmi in vzklikajoč kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Po govorih in otvoritvi se je ob plapojoči držav-; ni zastavi vršil krasno uspeli nastop vseh i oddelkov. Slovesnost so povzdignili Jadra-novci iz Maribora, ki so zapeli več narodnih pesmi. Najbolj bo ostala navzočim v spominu, »Buči, buči morje Adrijansko,« ki so jo Jadranovci posebno učinkovito zapeli. I INSERIRAJTE V „JUTRU"! ŠPORT Inž. Hanssen na obisku v Planici Naš nekdanji smučarski trener iz Norveške se ni mogel dovolj naeuditi plani-škim skakalnicam in je posebno o bodočnosti največje podal najbolj laskave izjave Te dni je obiskal Planico znani norveški graditelj skakalnic m član odbora za skakalnice v FIS-i inž. Torleif Tunold-Hanssen, naš nekdanji trener za smučanje v letih 1928—30. Hanssen, ki je tudi član norveške smučarske zveze, je napravil načrte za preko 300 skakalnic v Norveški, švedski, Finski, Franciji, Nemčiji, na Japonskem in v Ameriki. Tudi v Jugoslaviji je po njegovih načrtih zgrajena znana skakalnica v Bohinju. Hanssen se je pripeljal naravnost iz Norveške do Ljubljane, odkoder sta se odpeljala v Planico s tajnikom »Udruženja Planica« g. Gorcem. Iz Planice se je odpeljal v Kranjsko goro, Martuljek ter dalje na Bled in v Bohinj, da si je ogledal kraje, kjer je nekdaj vodil treninge. Od leve na desno vidimo: tajnika »US Planice« gosp. Josa Gorca, v sredini njegovo gospo, na desni pa inž. Hanssena O skakalnih napravah v Planici je dal naslednjo izjavo: »Od svojega zadnjega bivanja v vaši državi je poteklo 10 let; z veseljem ugotavljam ogromni napredek, ki sem ga ves čas zasledoval po listih in ga danes tudi vidim v turističnem pogledu. Izredno mogočen vtis pa so napravile name skakalnice v Planici, predvsem velika. Profil te in pa one 60metrske je čudovit in presenečen sem nad številnimi napravami, še posebno nad malimi, ki kažejo pravilno pojmovanje športnega dela in sistematično voljo do napredka. Velika skakalnica je edinstvena in ni kaj podobnega nikjer. Jaz razumem vaš ponos Odhod župe Ljubljana v Sofijo Vse brate in sestre, ter naraščaj obveščamo, da bo odhod župe Ljubljana na zlet v Sofijo jutri (v četrtek) ob 21. s poseb. nim vlakom z glavnega kolodvora. Zbor vseh udeležencev v kroju in s prapori bo ob 18.30 na teloVadišču Ljubljanskega So_ kola v Tivoliju, odkoder bo skupen odhod na kolodvor. Vse udeležence pozivamo, da se ravnajo točno po navodilih, ki jih bodo prejeli od svojih društev. V vlak ne bo nihče prepuščen, kdor ne bo imel slavnostnega kroja. — Sokolska župa Ljubljana, Sokolska misel v Ljutomeru Ljutomerski Sokol, matica edinic Murskega sokolskega okrožja, je nedavno nedeljo z izredno močnim poudarkom izpričal svoje nacionalno poslanstvo, ki ga vrši v obmejnem srezu. Ta dan je bil obenem lep sokolski praznik obmejnega so-kolstva, ker je privabil mnogo sosednih edinic, ki so manifestirale tik ob meji za sokolske in nacionalne ideale. Nastop je posetilo mnogo zavednega, nacionalnega in sokolstvu naklonjenega občinstva, ki je napolnilo ves prostor ob telovadišču. Med občinstvom smo videli zastopnike naše hrabre vojske. Nastop je otvoril zbor 7 sokolskih praporov in vseh telovadnih oddelkov (424) pred državno zastavo ob sviranju državne himne. Zbrano sokolstvo in občinstvo je pozdravil v zanosnih besedah društveni starosta br. dr. Stanjko, ki je v svojem jedrnatem govoru označil cilje, ki jih zasleduje sokolstvo. Sledil je nastop moške in ženske dece (172), ki je izvajala prav lepo in gibčno 3 proste vaje. Nastop naših najmanjših in najmlajših sokolskih srčec je žel veliko odobravanje publike. Moški naraščaj (54) je izvajal skladno, strumno in s ponosom 3 proste vaje. Te vaje so bile zelo efektne ter so v polni meri dosegle svoj cilj. Na orodju so nastopili: vrsta članov na drogu, vrsta članov na konju, ter vrsta članic na bradlji. Vse vaje na orodju so pokazale lepe uspehe sistematičnega dela sokolstva v telovad- V nekaj vrstah Sipoš je že rumunski Nogometna senzacija s selitvijo našega reprezentativca ta igralca Gradjanskega Vilija Sipoša v Rumunijo je več ah manj pri kraju. V Bukarešto je kmalu za njim odpotoval tajnik Gradjanskega Jakopič, ki se je v ponedeljek za kratek čas ustavil v Beogradu in na kratko pojasnil, da je kupčija za Sipoša dokončno sklenjena. Rapid, ki je Sipoša kupil ta se z njim postavil že na nedeljski tekmi proti Venusu ter tudi zmagal, je odštel Gradjanskemu 60.000 dinarjev, razen tega pa se je obvezal, da bo za odškodnino odigral tudi še nogometno tekmo v Zagrebu. Sipoš je dobil za prestop na roko še posebej 20.000 dinarjev, za bodoče pa mu je zasigurana lepa plača in bogate premije. Kakor pravijo, so zdaj s to afero zadovoljni vsi, oni, ki so prodajali, in oni, ki so kupovali. Razočarana je morda le peščica onih idealnih ljudi v nogometu, ki so takrat kričali, da ni lepo, če kdo zaradi denarja zapusti svoj klub. Izidi atletskega prvenstva v Zagrebu Dodatno k včerajšnjim številkam o rezultatih državnega atletskega prvenstva po klubih lahko zdaj objavimo še oficielne številke iz Zagreba, kjer so se klubi po točkah razvrstili po naslednjem vrstnem redu: 1. Concordia 20.853, 2. Hašk 15.827, S. Marathon 14.992, 4. ZAšK 8.198 točk. Med disciplinami, o katerih včeraj še nismo imeli podatkov, so bili doseženi še naslednji najboljši rezultati: v metu diska Curčič (Concordia) 39.95 m, v teku na 400 m Kneževič (Marathon) 56.5, v skoku v višino dr. Buratovič (Concordia), Tončič ta Abramovič (Hašk) po 165 cm, v skoku ob palici Jurkovič ta Bergmann (Concordia) ter Cvijetič (Hašk) po 320 cm, v teku na 800 m Srakar (C) 2:02.4, v teku na 1500 m Kotnik (C) 4:12 in v štafeti 4X100 m 47.8 (C). Premije, premije... Naš državni prvak BSK, ki ga je v ponedeljek doletela velika čast, da bo kot prvi jugoslovenski klub igral v drugem kolu tekmovanja za srednjeevropski pokal, je bil tudi nasproti igralcem zelo radodaren. Za zmago nad Slavijo v Beogradu je dobil vsak igralec po 1500 din premije, strelci golov pa so razen tega do- nad tem uspelim delom in priznam, da je težka vaša borba za priznanje. Toda razumeti morate, da je vzrok v tem, da tako velikih" skakalnic ni v ostalih državah in se te boje investicij zanje. Ni pa prezreti, da je šel razvoj v skokih zmerom enako, to je, da je prehiteval naše predpise. Čeprav imajo danes še pomisleke proti velikim skakalnicam, največ zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje mnogo občutljivejše ta zahteva mnogo več preciznosti ta skrbnosti kakor pri srednjih skakalnicah, je vendar gotovo, da se razvoj v skokih na današnji meji ne more ustaviti in bo šel naprej. V zvezi s tem se bo reševal tudi vaš predlog o delitvi discipline skokov, ki toliko časa ni aktualen, dokler se meja zopet ne pomakne naprej.« Glede naše udeležbe na svetovnem prvenstvu, ki bo to zimo na Norveškem, je izjavil: »Veselimo se, da bi pozdravili vaše moštvo v Oslu in pričakujemo, da bo močno jugoslovensko zastopstvo na teh tekmah poglobilo zveze med obema smučarskima narodoma. Pri nas smo zmerom z zanimanjem zasledovali starte vaših tekmovalcev na svetovnih prvenstvih, največ Smolejevega in alpskih tekmovalcev ter smo se veselili napredka. Enako smo zmerom z mnogo pozornosti zasledovali rezultate iz Planice ter smo veliko razpravljali o tem, kako se bo v bodoče razvilo skakanje v Planici in kaj nam bodočnost še prinese. Ce ste kdaj slišali o kakšnih nepovoljnih vesteh v kateremkoli naših listov, te vesti niso odraz našega mnenja niti mnenja naše javnosti, ki je vselej fair priznavala vsak športni uspeh, pa naj je bil dosežen kjerkoli in po komurkoli.« V spominsko knjigo smuškega doma Ilirije je zapisal inž. Hanssen med drugim: »To, kar sem videl tu v Planici in kar slišim, da se želi v bodočnosti izvesti, mi daje povod, da izrazim svoje prepričanje, da je napredek tolikšen, da Planica ne bo postala samo središče jugoslovenskega skakalnega športa, temveč skakalnega športa sploh!« Pri odhodu nas je napravi, da preko časopisov pozdravlja vse svoje znance in prijatelje, predvsem pa one športne tovariše, s katerimi je delal v tečajih v času svojega bivanja v naših krajih. Težko ga je zadela tragična nesreča njegovega učenca Borisa Jenka, ki se je ponesrečil ravno na dan, ko je on prišel v Ljubljano. Navdušen pa je bil nad našimi kraji ta planinami, ki jih je prvič videl v poletnem soncu. bili še po 400 din za vsak gol. Tudi rezervni igralci, ki se jim za to tekmo ni bilo treba niti sleči, so dobili po 700 din. Za praško tekmo so bile obljubljene še večje nagrade, ki pa bodo zaradi poraza najbrže nekoliko reducirane. Za drugo kolo so vse določene premije — dvojne. Zagreb kaznuje Beograd Jugoslovenski teniški savez je na zadnji seji sklenil kaznovati Beograjski teniški klub (BTK) s prepovedjo nastopa za vse njegove igralce, kakor tudi s prepovedjo vseh prireditev za dobo štirih mesecev. Obenem je suspendiral ves beograjski teniški podsavez ta mu za komisarja postavil saveznega podpredsednika Antona Dembiča. Do tega sklepa je prišlo zato, ker je BTK dovolil svojemu igralcu Branoviču, ki še ni uredil svojih obveznosti do prejšnjega zagrebškega kluba, igrati v Sofiji, podsavez pa je bil tudi soglasen s tem dovoljenjem. V Parizu so nekaj pred wimbledonskim turnirjem zaključili tekmovanje profesionalnih teniških igralcev za svetovno prvenstvo. Američan Donald Budge se je v tem tekmovanju pokazal velikega mojstra ta spravil kar dva naslova. V singlu je Budge premagal bivšega svetovnega prvaka Vinesa v treh se tih 6:2, 7:5, 6:3, v doublu pa sta skupno z Vinesom zmagala nad francoskim parom Cochet-Ramillon v štirih setih 6:4, 6:2, 2:6, 6:4. V prvem kolu teniških tekem za Davi-sov pokal severoameriškega pasu vodi dozdaj Avstralija proti Mehiki s 3:0. »Bustrovane sportske novosti« št. 27 so izšle. Vsebina: BSK je prvi prišel v drugo kolo. — Nogometna reprezentanca Hrvatske na nočni tekmi z Dalmacijo. — Plavalna sezona 1939. — Gradjanski je le prodal šipoša. — Olimpijska prestolnica Helsinki. — Splitski in zagrebški veslači so bili boljši od madžarskih mojstrov in prirediteljev. — Aca živkovič igra v Strasbourgu ta je stal 170.000 din itd. — Vmes je še razno drobno športno gradivo. Posamezne številke so po 1 din. DKSK Edinstvo Ljubljana ima svoj redni sestanek dirkačev v četrtek ob 20. v prostorih gostilne »Stara šola«. Vsi, ki nameravajo na proslavo v Slovenj Gradec, naj se zanesljivo udeleže sestanka. Kolesarska podzveza Ljubljana vabi vse odbornike, da se udeleže redne seje, ki bo drevi ob 20. v kavarni Vošpernik, Stari trg 34. SK Ljubljana. Danes ob 18. strogo obvezen trening juniorske skupine. Po treningu sestanek. Vsako leto milijon turistov Turistična zveza v Dubrovniku je izdala publikacijo o turizmu, iz katere je razvidno, da obišče našo državo na leto približno milijon turistov, ki dosežejo 5 in pol milijona nočnin. Na domače turiste odpade od tega 70, na inozemske pa 30 odstotkov. Dohodki od turizma iznašajo pri nas letno približno milijardo dinarjev in sicer 62 od. stotkov od domačih, 38 odstotkov pa od tujih turistov. Iz teh številk se vidi, da je Izdatek turistov pri nas, ki je lani iznašal 384 milijonov dosti višji od izvoza pšenice v istem letu, ki je iznašal samo 208 milijonov. Iz teh statističnih podatkov se dalje vidi, da letoviščarji najrajši obiskujejo in naj-dalje časa ostajajo na Primorju. Od skup. nega števila vseh turistov in nočnin odpade polovica na Primorje. Vsebina publikacije je razdeljena na tri dele ter obsega 106 strani velikega formata. Iz statističnih podatkov je tudi razvidno, da obišče Dubrovnik in mestno področ. je letno okrog 85.000 gostov, ki imajo pol milijona nočnin. To pomeni, da odpade enajstina vseh nočnin v državi na dubrov-niško mestno občino. Za Dubrovnikom sledi Crikvenica s 17.647 gosti ta 174.910 nočnin. potem Rab s 16.206 gosti in 127 tisoč nočnin, za njim Makarska in tako dalje. Ukradene kolke sta prodajala Maribor, 4. julija- Danes dopoldne se je obravnavala pred malim kazenskim senatom zadeva velikega in pretkanega vlcma v pisarno davčne uprave v Ptuju, ki je bil izvršen na silvestrovo 1938. Tedaj so, kakor smo poročali, odnesli drzni vlomilci iz velike železne blagajne vse državne kolke, kar jih je bilo v blagajni, vredne 317.290 dinarjev. Oblastva so uvedla intenzivne poizvedbe. Končno se je posrečilo zagrebški policiji, da je ubrala na podlagi zaupnih sporočil pravo sled. Doznala je namreč, da prodaja 45-letni trafikant Ivan iser-glez iz Zagreba državne kolke po znižani ceni. Policija ga je zaslišala in je Ivan Brglez izpovedal, da je kupil kolke od nekega 37-letnega čevljarja Franca Kra-šovca, doma iz Maribora. Krašovec pa se je zagovarjal, da mu je neki neznanec ponudil dne 15. januarja na pragerski postaji provizijo od prodanih kolkov, ki mu jih je prinašal v Zagreb. Krašovec je priznal, da mu je bilo znano, od kod izvirajo kolki. Prodajal pa jih je vseeno, ker je bil pač brez zaslužka. Trafikant Ivan Brglez je izpovedal, da ni vedel, od kod izvirajo kolki. Mali senat je obsodil Franca Krašovca na leto dni zapora in 3 mesece robije, 1200 din glob ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Ivana Br-gleza pa na 6 mesecev strogega zapora, 600 din globe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Zanimivo je, da je spričo izpovedbe obeh obtožencev, ki sta jih podala tudi pri razpravi, drzni vlom v pisarno ptujske davčne uprave glede glavne krivde še nepojasnjen. Brglez in Krašovec sta razpečala kolkov za 120.000 din. Kaj je z ostalimi kolki, še ni znano. Lepa proslava 60 letnice guštanjske gasilske čete Guštanj, 3. juhja Naša gasilska četa je imela redko sve. čanost: proslavila je 601etnico obstoja, kar je bilo hkratu združeno z župnim zletom koroške gasilske župe. Trg je bil ves v zastavah in na vseh cestah, ki držijo v trg, so bili postavljeni slavoloki, kar je dalo slavnosti še večji poudarek Na prejšnji večer je bila po trških ulicah baklada, ki se je ustavila pri edino še živečem ustanov-niku, starčku Filipu Krajgerju. Godba mu je zaigrala podoknico in načelnik g, Bevc Karel mu je izrekel čestitke. V nedeljo zjutraj so z vseh strani prispe, li gasilci in drugi gostje. Po maši je bil pred gasilskim domom, ki stoji na istem mestu, kjer ga je postavila občina pred 58 leti, slavnostni zbor, ki so se ga udeležili zastopniki sreskega načelstva g. Smerdu. občine g. Rozman, grof Thurn ravnatelj jeklarne g. Lorberan, šole g. Tomažič, Rdečega križa g. dr. Erath, gasilske za-jednice dravske banovine g. Ivane, mariborske župe g. Kvac ta okrožja g. Mravljalc Po številnih lepih govorih je načelnik pripel praporom gasilskih čet iz Mežice, št. Janža, št. Lovrenca spominske trake, do. čim je bil olepšan domači prapor s krasnim trakom, poklonjenim od čete iz Mežice. Sledili so mimohod gasilstva, slavnostna seja popoldne pa nastop članstva ta naraščaja s predpisanimi kongresnimi prostimi vajami. Zasedba je bila strumna. Le po tej poti naprej! R 1 O Sreda, 5. julija Ljubljana 12: Naše pevke, naši pevci (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Ročna dela: bumerang ta laso (g. M. Zor) — 18.45: Bajke (plošče). — 19: Na^povedi, poročila. — 19.30: Prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov). — 19.40: Nac. ura. — 20: Wieniawski Faustova fantazija za gosli in orkester (plošče). — 20.10: Kulturne in prosvetne razmere v Slovenski krajini (prof. Jože Mavčec). — 20.30: Kon. cert zbora »Ljubljanski zvon«. — 21.15: Tamburaški orkester (A Karmelj). — 22: Napovedi. — 22.15: Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče). Beograd 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.20: Orkester. — 18.20: Plošče in narodne pesmi. — 20: Pester glasbeni spored. — Praga 20.10: Glasba poletnega večera. — 21.15: Janaček: Glagolska maša. — 22.10: Plošče. — 23: Poletna pravljica. — V ar, Sava 21: Chopinov koncert. — 22: Plošče. — Sofija 18: Bolgarske pesmi. — 19: Lahka glasba. — 19.30: Prenos Bizetove opere »Carmen«. — 22: Plesi in narodne pesmi. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Mali kabaret. — 20.15: Spored za zabavo. — 21: Vojaški večer. — 22 30: Dunajska glasba. Ci WINDERs HO GoSpofrJjoMpjfa Roman o Franco Ferdinanda (Avtortziras prevod) Conrad je bil ostal načelnik generalnega štaba. Cesar ga ni maral. Cesar ni maral nikogar izmed tistih, ki jih je prestolonaslednik čislal in ščitil. Cesar ni maral žilave zagrizenosti načelnika generalnega štaba, nevljudne brezobzirnosti, s katero je Conrad venomer motil pokoj triinosemde-setletnega starca in njegovo željo po miru. Generalova razdraženost, zdaj ognjevita, zdaj cepetava, je bila cesarju neprijetna. Cesar je ljubil uradne spise, ki niso kričali, ampak so mirno čakali podpisa, ki ga je vladar po tehtnem preudarku zložno dal ali odbil. Spisi so mu bili ljubši od ljudi. Ali so vobče še živeli ljudje, ki je bilo z njimi moči govoriti? Tisti redki, ki so mu bili po godu, so bili — do malega — pomrli ali izginili iz cesarjeve okolice. Novo pokolenje, ki je tiščalo naprej, je bilo zoprno. Nasilni prestolonaslednik, živčni, brezobzirni načelnik generalnega štaba — kar mučno je bilo govoriti z njima in imeti z njima opravka. Berchtold, novi minister vnanjih zadev, je imel vsaj dobre manire, a tudi ta vse premladi, neprijetno parfumirani človek z mehkimi črtami zabave željnega lahkoživca starcu ni bil po duši. S kom je bilo prav za prav še moči go- voriti kakor r starih časih? S starim Paarom, s telesnim zdravnikom dr. Kerzlom in s staro prijateljico, dobrodušno, vedro Schrattovo. Najbolje se je pa cesar počutil za pisalno mizo pri svojih uradnih spisih. Kako prijetno je bilo držati pero nad takšnim snažnim, nemim spisom in mirno preudarjati, ali je vreden, da zadobi s cesarskim podpisom vrednost in pomen! Kadar je prišel načelnik generalnega štaba in s prekipevajočo tem peramentnostjo izjavil, da je vse, kar koli se godi v monarhiji, jalovo varan je samega sebe, dokler vojna ne prečisti ozračja je cesar položil drhteče roke na kup uradnih spisov pred seboj, kakor da bi jih hotel obvarovati, zmajal z glavo in se posilil, da je dal možu vljuden odgovor. Vendar mu je dovoljeval, da je spet in spet prihajal ter polnil tiho delovno sobo z nemirom in živčnostjo. Srebroglavi plešec je imel za svojo dolžnost, biti proti načelniku generalnega štaba, ki je, kakor so vsi trdili, bolje od vsakogar drugega razumel vojno umetnost, kar moči potrpežljiv. Cesar je bil mnogo potrpežljivejši od prestolonaslednika, ki si je štel takisto v dolžnost, od čaas do časa poslušati Conrada. Franca Ferdinanda in Conrada je družila skrb za prihodnost. Časih sta se razgovarjala kakor stara prijatelja. Toda nikoli več se ni prestolonasledniku, kadar je bil Conrad pri njem, odprlo srce kakor v Opavi, pri njunem prvem srečanju. Skromni polkovnik v Opavi je bil osvojil njegovo srce. Samozavestni načelnik generalnega štaba, ki je hotel vsako reč bolje vedeti in je moral zmerom brzdati očitke, ki jih je v srcu imel zoper omahljivega pokrovitelja, je zapuščal po svojih obiskih v Belvederu skoraj vedno nerazpoloženje, ki si je dajalo duška v pre-stolonaslednikovih srditih izbruhih. Togotil ga ni le slabo prikriti očitek omahljivosti in neodločnosti; mnogokrat ju je razdvojilo tudi ljubosumje. Franc Ferdinand je hotel biti edini, h komur naj hodi načelnik generalnega štaba po svet ker je Conrad enako pogosto zahajal v Schonbrunn kakor v Belvedere, se je čutil Franc Ferdinand va-ranega. Maščeval se je s tem, da je hrulil občutljivega, zamerljivega generala z brezobzirnimi besedami, ki so morale raniti Conradovo samo-ljubje. Leta 1913. je Conrad veliko pretrpel zaradi teh jeznih izbruhov. Ko so načelnika generalnega štaba VIII. armadnega zbora v Pragi, polkovnika Redla, razkrinkali kot ruskega vohuna, se je Franc Ferdinand zadri na prepadenega Conrada: »Lepo je pripravljena vojska, ki poverja najvažnejše naloge ruskim vohunom! Ljudje imajo že prav, ko trdijo, da ne smemo začeti nobene vojne! Saj bi sovražnik poznal vse naše načrte prej kakor jaz!« — »Ako mi vaša cesarska visokost ne zaupa, lahko odstopim!« je Conrad odvrnil. »A, kaj«, se je drhteč od jeze obregnil prestolonaslednik, »nesmisel! Sami veste, da ne bi odstopili!« Ne le izdajstvo, ampak tudi »likvidacija« Redlove zadeve je navdajala Franca Ferdinanda z ogorčenjem. Vohuna so bili prisilili, da je neutegoma izvršil samomor. Franc Ferdinand je bil globoko prepričan, da ima tudi najnizkotnejši zločinec pred smrtjo pravico do verske tolažbe. »Kaj nam je bilo storiti z Redlom?« je vprašal Conrad. Franc Ferdinand je zakričal: »Poslednjega olja mu ne bi bili smeli odbiti! Potem bi ga bili obesili vsej vojski na očeh!« Conrad je ponudil ostavko. Cesar ostavke ni sprejel. Franc Ferdinand, ki mu je bilo že po nekaj urah žal, da je razžalil Conrada, je napisal užaljenemu zelo prisrčno pismo, v katerem je bilo mnogo opravičevanja. A že septembra meseca je prišlo spet do resnih navzkrižij med možema, ki sta se hudovala drug na drugega in sta drug drugega vendar iskala. Franc Ferdinand se je udeležil vojaških vaj na južnem Češkem. Ko je prišel v glavni stan, je dal poklicyati Conrada in mu za-klical: »Kakšen dan je danes, ekscelenca?« — »Nedelja, cesarska visokost.« — »Torej veste, da je danes nedelja. Zakaj- niste bili pri maši?« — »Bil sem službeno zadržan, cesarska visokost.« Franc Ferdinanda je zarjovel, tresoč se po vsem telesu: »Saj poznam vaše verske nazore! Toda če hodim jaz v cerkev, morate hoditi tudi vi!« Franc Ferdinand je dal vojaške vaje mahoma prekiniti, ne da bi Conrada kaj vprašal. Spet je Conrad ponudil odstop, spet je cesar odbil ostavko, spet je napisal Franc Ferdinand užaljenemu načelniku generalnega štaba prisrčno opravičilno pismo. Mesec dni kasneje, po odkritju spomenika bitke narodov v Lipskem, je Franc Ferdinand spet nahrulil načelnika generalnega štaba, ki se je pripravljal, da bi predstavili nemškemu cesarju avstrijsko odposlanstvo: »Kaj pomeni to?« Conrad, obdan od tujih generalov in diplomatov, se je zbal škandala in mirno odvrnil: »Nemški cesar mi je ukazal, naj privedem naše polkovnike k njemu.« Franc Ferdinand je zakričal: »To je moja skrb! Ali ste vi poveljnik armade? To si kratko in malo prepo-vem!« Conrad, ki se ni imel več docela v oblasti: »Prosim vašo cesarsko visokost oproščenja, a nemški cesar mi je ukazal!« Franc Ferdinand, neobrzdano rjoveč: »To bi mi bili morali javiti!« Tudi po tem nastopu je Franc Ferdinand pismeno prosil načelnika generalnega štaba za zamero. DAME! Za vroče dni si lahko kupite že izgotov-ljene obleke v krasnih živobarvnih vzorcih IZ PRAVE TOBKALKE, KREPA SVILE IN DELENA OD DIN 65.— naprej — pri tvrdki F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. MALI OGLASI Službo dobi Strojni ključavničar samostojen, z večletno prakso, dobi stalno službo pri Sablatnik, Jesenice. 16481-1 Mlajšega fanta ki posodi 5 do 7 tisoč dinarjev proti garanciji, sprejmem v stalno službo v trgovino v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto 2264«. 16479-1 Krojaška pomočnika pomočnico in praktikantko za damska dela, sprejmem takoj. — Salon »Emona«, Ljubljana, Lepodvorska 3, (Šiška). 16477-1 Frizerka dobra delavka, dobi stalno službo takoj. Zrimšek Rudolf, Litija. 16478-1 Več čevljarskih šteparic sprejmem takoj. Ivan Prejem, Kranj, Blejska c. 17. 16480-1 Pridno mlado dekle za domača dela, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16465-1 Postrežnico sprejmem za vsak drugi dan predpoldan din 150. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16464-1 Trgovskega pomočnika(co) S prakso za galanterijski en gros oddelek sprejmemo. — Samo pismene ponudbe na tvrdko Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg 26. 16462-1 Dekle siroto, iščem k majhnemu otroku. Po izve se ob pol 8. zvečer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16485-1 Več plesk. in sobo-slikar pomočnikov sprejme takoj Janko Gre-gorič, Slovenjgradec. 16414-1 Dobrega inštruktorja iz fizike in nemščine, za III. razred gimnazije sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16453-1 Dobre šivilje likarice učenko za moško perilo, sprejmem takoj. Mlakar, Šelenburgova 4. 16496-1 Stalno službo dobe v veliki restavraciji: samostojna kuharica ali kuhar, pomožna kuharica, natakar, jelonoša, pomivalka. Ponudbe poslati z navedbo dosedanje službe na naslov: Hotel »Novi svet«, Maribor Jurčičeva 7. 16497-1 Šoferja začetnika ali starejšega, — vzamem kot družabnika k že vpeljanemu tovornemu prometu. Potrebna gotovina a!i hranilna knjižica. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod »V Ljubljani«. 16495-1 Nemška korespondentka ki bi pomagala prodajati tudi v trgovini, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«. 16493-1 Kavarniško blagajničarko iščemo. Ponudbe na ravnateljstvo Velike kavarne v Mariboru. 16498-1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem za boljše mešano delo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16502-1 Kotlarskega pomočnika sprejmem takoj. Kotlarka, Kolodvorska ulica 23. — Ljubljana. 16506-1 INSERIRAJ V „JUTRU"2 G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta Prikrojevalka pletenin, dobro izurjena, dobi službo. Mesto stalno. Ponudbe samo prvovrstnih moči na Blau et Bartoš, tovarna trikotaže, Karlovac Banija. 16507-1 Službe išče Brivski pomočnik mlajši, išče stalno službo. Ivan Vusič, Rakek. 16475-2 Dekle vajeno samostojnega gospodinjstva, išče službo. Gre tudi kot sobarica. Naslov: Marija Markovič, Ravnik 37, pošta Št. Rupert Dol. 16472-2 Dipl. maserka prvovrstna gre k strankam na dom masirat. Za poizkus prva masaža brezplačna. Dela po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16458-2 Šivilja mojstrica vrnivša se po več letih prakse iz Pariza, vajena tudi najfinejšega posla, gre šivat na dom. Vprašati v restavraciji Legat, Lesce Bled ti 16489-2 Mesarski pomočnik 25 letni, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16505-2 ................................................................ Vajenci (ke) Milili'"'""«...................................... Vajenca pekovske obrti, poštenega in močnega, sprejme takoj pekarna Wilfan, Tržič. — Predstaviti se osebno isto-tam. 16483-44 Krojaškega vajenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Anton Gorjup, Ljubljana, Aleksandrova 7. 16474-44 Sprejmem vajenca iz Ljubljane ali periferije za trgovino z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16468-44 Kovaškega vajenca sprejmem Sp. Radvanje, št. 24 pri Mariboru. 16499-44 Pouk Institut Anderl Rogge, Graz Lessingstrasse 19, opozarja na poletne tečaje iz nemščine za inozemce. Prospekte in informacije se dobi pri Putniku, Tyrševa 11 v Ljubljani. 16503-4 Sadje Marelice po din 4.50 dobite pri Glavnik, Pogačarjev trg, telefon 24-93 po želji dostavimo na dom. 16500-34 Šf. Prodam Otroške vozičke dobite najugodneje pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20, Velika izbira. 16504-6 Že za 360.— Din aajmodernejša otomana sa mo pri Zakrajšek, Miklo šičeva 34. Tel. 48-70. 13954-6 V«-"Va količina normalnih kos lz prvovrstnega Jekla po 15 in 20 din prodaja tvrdka Justin Gustln-čič, Maribor Tattenba chova ul. 14. 14855 6 Valjčke za sadne mline in sadne mline naročite pri Ribizel, Šmartno ob Paki. 16435-6 Šivalni stroj nov, dobro ohranjen, in Dleilni stroj 80 X 10, prodam. Milan Turk, Trubarjeva 2. 16469-29 9203E35G5 BSA 500 ccm s prikolico prodam ali za menjam Šport 200 ccm. — Prhne, Celovška c. 91. 16466-10 DKW 200 Luxus, prodam Naslov: mehanična delavnica, kavarna Evropa. 16487-11 Lokal s stanovanjem v sredi mesta oddam takoj. Florijanska ul. 31. 15457-19 Enosob. stanovanje oddam v pritličja. Glince, Gerbičeva 64. 16463-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje solnčno, išče državni uradna ogl. Jutra W .s..., nik brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600 din — za 1. avgust«. 16467-21a Sobo odda Prazno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16460-23 Sobo lepo opremljeno, v I. nadstropju, z razgledom na vrt, v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15454-23 Sobo tik kopališča »Ilirije« oddam takoj za 15dnevno letovanje. Nadalje krasno opremljeno sobo za 1 ali 2 gospoda z vsem komfor-tom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16492-23 Lepo sončno sobo oddam takoj samo do avgusta z eno ali dvema posteljama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16494-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Rožna ul. 3. 16470-23 Opremljeno sobo 2 posteljama takoj oddam dvema sostanovalkama. Rožna ulica 19. 16490-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, zračno svetlo, z 1 ali 2 posteljama, din 130—250 blizu tramvaja, oddam. — Sp. Šiška. Černetova ul. 31, I. nadstr. vrata 3. 16486-23 Lepo sobo oddam boljši osebi. Res-ljeva cesta 13, pritličje, desno. 16510-23 Sobo novo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam v Levčevi 11, Pot v Rožno dolino. 16508-23 Sobe išče Opremljeno sobo do 2 km iz centra, na vzhodnem delu Ljubljane, v mirnem kraiu, s shrambo za motor, iščem 1. avgusta. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »S perilom 300«. 16491-23a INSERIRAJ V „ JUTRU"! r/ Novo vilo pritlično, z velikim kulti-viranim vrtom in parkom prodam pod Šmarno goro. Ponudbe pod »Vila z vrtom« na ogl. odd. Jutra. 16501-2C 13HHEEI Dobrega potnika in spretno prodajalko galanterijske stroke sprejme tvrdka F. M. Schmitt. 14456-5 V ..JUTRU"! INSERIRAJ Enosob. stanovanje v novi zgradbi, oddam za 1. avgust. Vodnikova c. 17, Šiška, gostilna Dalmacija. 16476-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom ali enosobno s kopalnico, oddam v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16473-21 Sobo in kuhinjo oddam prazno ali opremljeno, šivilji ali upokojenki, toda največ dvema osebama. Spodnja Šiška, Jezerska 4. 16488-21 MODROCE OTOMANE COCCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se! Pt priznano aizKin •enab ea aabavlte najboljše moške o-bleke, perilo ln vsa praktična oblačila pn Preskerju .4 L B L 4 A N , Sv Potra cesta 14 KOLESA kupite dobro in po ceni tudi na obroke P*1 H.SUTTNER, LirMjana Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6.' Oglasi v ffJutru" imajo vedno največji uspeli! ,. V t I V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nepozabni sin, brat in svak, gospod IVAN PUKL po kratki bolezni preminul. Pogreb bo v četrtek 6. julija ob 16.30 v Šoštanju. Šoštanj, Celje, 4. julija 1939. ŽALUJOČI OSTALI ■•V.'- ' '-L'. KLISEJE ENO VECBA8VNE JOGOGfcAtlKA ttPETtoNAM odpravi V V f • - v imosccdc f n necfsicco uspehov na m oglas t »JUTRU« I pranje: ! brzo in lahko s pomočjo jedilnega pribora, kuhinjske posode, kadi za kopanje, oken, steklenic za olje in vino, mastnih krp, keramičnih podov itd. itd. VECBA i!VN£ JUGOORAHK-A mmmn Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu. | Javna licitacija na carinarnici na Vilharjevi cesti V četrtek, dne 6. julija ob 9. uri se bo vršila javna prodaja In sicer: 1 avto Fiat 6 cil. 27 HP, z izklicno ceno din 5.000.—. 1 volnena preproga z izklicno ceno din 300.—. 2 pregrinjali za postelje z izklicno ceno din 400.—. Iz pisarne Glavne carinarnice v Ljubljani štev. 13361. Med tem ko je šofer srdito odpeljal dalje, je gospod Vrtačnik pogostil vso družbo s kozarcem mleka. »Oho,« je mahoma vzkliknil Zep Jodelberger, »glejte, glejte! Še malo, pa bi bili stolp podrli! Cisto po strani stoji!« — »Oh,« je rekel gospod Vrtačnik, »kaj res še niste slišali o poševnem stolpu v Pisi? Bog ve koliko sto let že stoji tako.« ZDRAVITE KOŽNE BOLEZNI! Lišaje, hraste, prišče na obrazu ln telesu, fircigerje. — Vzemite Se danes DERMOVAL, lonček din 20.—. želodčne bolečine, napihnjenje, pomanjkanje teka, motnje v prebavi zdravite z MARKOVIMI KAPLJICAMI, ki so preko 100 let preizkušeno zdravilo. Steklenica din 22. — Znojne noge je treba zdraviti s Siquidom; steklenica din 10. — Lekarna Roje, Zagreb, Gornji grad 5. VSERIRAJ V „ JUTRU* f Znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni danes ob 4. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal, gospod KRAJNCFRANJO VIŠJI DRŽ. UPRAV. V POK. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 10. uri na tukajšnje mestno pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin. Gornjegrad, dne 4. julija 1939. STANOVSKI TOVARIŠI f Carl pL Pott In Mary Grancich, roj. pL Pott javljata tem potom, da je njihov dobri stric, gospod FRIC BURGER dne 3. julija 1939. v 87. letu starosti za vedno zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 5. julija ob 4. popoldne ter se polože njegovi zemeljski ostanki v družinsko grobnico na pokopališču v Dolu pri Hrastniku. Dol pri Hrastniku, dne 3. julija 1939. Mary Grancich, roj. pL Pott o Sporočam žalostno vest, da mi je po kratki in mučni bolezni umrla moja ljubljena, skrbna sestra MARIJA ČERNE POSESTNICA Pogreb bo v sredo, dne 5. julija 1939, ob 5. popoldne izpred mrliške veže Slajmarjeva pot 2 (Leonišče) na pokopališče k Sv. Križu. Prosim tihega sožalja in molitve za pokojno. Sv. maša zadušnlca se bo brala v torek 11. julija ob 6. uri zjutraj v trnovski cerkvi. LJUBLJANA, dne 4. julija 1939. Josipina černe v svojem in v imenu svoje sestre Ane In ostalih sorodnikov. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.