GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906_030— Naročnina: Celoletna din 100— polletna din 50.— četrtletna din 25.— Štev. 18 — Leto II. Murska Sobota, 1. maja 1950 Cena 2 din Prvi maj dan solidarnosti delovnega razreda vsega sveta - praznik delovnega ljudstva Titove Jugoslavije Nad petdeset let praznuje delavski razred vsega sveta Prvi maj kot svoj dan — dan borbenosti, razredne solidarnosti v borbi za svoje pravice, ki jim jih kapitalistična družba krati. Borba, ki jo vodi delavski razred, je bila vedno težka in trda, vztrajna in brez omahovanja. V predaprilski Jugoslaviji je bila na čelu te borbe KPJ, ki se je trdno in neizprosno borila proti izkoriščevalcem delavskega razreda, buržoazija. Vsa leta pred vojno je delavski razred praznoval Prvi maj v globoki ilegalnosti. Pod okriljem raznih demonstracij, množičnih shodov, množičnih delavskih akcij, izletov, vedno v borbi s protiljudskimi režimi. Za Prvi maj se je vedno buržoazija pripravila, kako bi preprečila delavske shode. Pri tem je angažirala žandarmerije in policijo ter tudi vojsko, da je bila v pripravljenosti, zatreti proslave, kjer bi se izražale opravičene težnje delavskega razreda. Navadno je za prvi maj režim organiziral razne aretacije komunistov in drugih delavskih voditeljev. Vse to ni pomagalo in ni moglo pripraviti delavskega razreda do tega, da ne bi prvi maj proslavljal. Če delavski razred ni mogel s svojimi rdečimi zastavami iti po mestih in manifestirati Prvi maj, so delavci nosili na ovratnikih majhne rdeče trakove, kar je bil znak, da se Prvi maj praznuje. Delavski razred je vodil stalno in vztrajno borbo proti razrednim sovražnikom, ki so na vsak način hoteli preprečiti napredne sile, ki so se razvijale v jedru kapitalistične družbe. Komunistična partija Jugoslavije je v delavskem razredu dvigala borbeni revolucionarni duh bi tako gradila tisto enotnost ki je bila nujno potrebna, da je delavski razred Jugoslavije lahko v usodnih dneh naše slavne zgodovine — na čelu s svojo Partijo — izvršil svojo zgodovinsko vlogo v ljudski revoluciji. V slavnih dneh oborožene borbe narodov Jugoslavije proti okupatorju in domačim izdajalcem je delovno ljudstvo Prvi maj proslavljalo z orožjem v rokah in dajalo še večji odpor sovražnikom. V ljudski revoluciji, katero so izvršili narodi Jugoslavije, so ustvarili najdragocenejše za jugoslovanske narode: bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Delavski razred na čelu vseh delovnih ljudi, pod vodstvom svoje Partije in tov. Tita, je v borbi vršil veliko internacionalno dolžnost. Vera v zmago resnice in pravice ter visoka zavest, da se je treba z vsemi silami boriti proti suženjstvu in mračnjaštvu, za osvobojenje delovnega ljudstva vsega sveta, da je treba ne glede na žrtve podpreti herojsko borbo vseh narodov, ki so se borili proti smrtnemu sovražniku delavskega razreda — fašizmu. Toka zavest je gnala naše borce pod vodstvom naše Partije in krepila tiste moralne sile naših borcev, da so vzdržali najtežje preizkušnje in zmagali v vseh sovražnih ofenzivah tudi takrat, ko je bil sovražnik na višku svoje moči. Po osvoboditvi naše domovine je delavski razred Jugoslavije sledil svoji Partiji v nadaljevanju ljudske revolucije. Prej je Prvi maj proslavljal s puško v roki, sedaj proslavljamo Prvi maj kot graditelji nove, srečne domovine, kjer ne bo več zatiranja človeka po človeku, temveč je načelo: kdor družbi več doprinese, od družbe tudi več dobi. Letošnji Prvi maj ima posebno za naše delovno ljudstvo velik pomen, to pa zato, ker stoji naše delovno ljudstvo v četrtem letu Titove petletke, ko v svoji gigantski borbi premaguje vse težave, katere je podedoval delavski razred iz pred- aprilske Jugoslavije. Končno praznuje Prvi maj v času, ko bo že skoraj druga obletnica obrekovanj, klevet, laži, podkupovanj, političnega in ekonomskega pritiska ter vseh drugih kritik. Vprašamo se, kaj je sledilo po izidu resolucije Informbiroja. Narode Jugoslavije je doletel tak udarec, ki ni bil pričakovan v zgodovini delavskega razreda, da bi Partija, ki vodi delavski razred, napadala drugo Partijo, ki stoji na čelu delovnih ljudi in gradi socialistično družbo. Toda vera delavskega razreda v našo Partijo in v tov. Tita se ni zamajala, temveč še z večjim poletom izpolnjuje delovno ljudstvo petletni plan, ki je temelj naše socialistične domovine. Odraz predanosti delavskega razreda naši Partiji nam dokazujejo tisoči in tisoči udarnikov, racionalizatorjev kakor tudi številne obdelovalne zadruge. Vsi nameni, ki jih je organizirala SZ proti naši domovini, da so iz- ključili iz svetovne federacije žena ter iz mladinske organizacije jugoslovanske predstavnike, niso zavrli našega delavskega razreda ozir. delovnega ljudstva v tem, da se ne bi boril za enakopravne odnose vseh delovnih ljudi ne glede na nacionalnost. Zadnji poskus, ko so mislili predstavnika jugoslovanskih sindikatov, starega delavskega borca za pravice delavskega razreda, izključiti iz Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije, je najbolj groba napaka, ker škoduje borbi delavskega razreda vsega sveta, ki so jo zagrešili nekateri voditelji SSF, ki se morajo pokoravati Informbiroju. Zato bomo letošnji Prvi maj slavili še z večjim elanom pri izpolnjevanju našega četrtega leta petletnega plana m s tem dali dokaz največje solidarnosti delavskemu razredu vsega sveta. To bo dokaz pravilne politike našega partijskega vodstva, posebno pa modrega vodstva tov. Tita. Delovni kolektiv Invalidskega podjetja - mizarstvo napreduje Invalidsko podjetje v Murski Soboti, mizarska delavnica, je v svojem delu dosegla lepe uspehe. Od lanskega prvega maja do letošnjega so bila v strugarskem oddelku vsa dela normirana, izvedeno je bilo tekmovanje za višjo storilnost in s tem pospešena proizvodnja tako, da je na Dan republike podjetje izvršilo proizvodni plan. V letošnjem letu pa so normirana že vsa ročna dela v mizarski delavnici. Uspeh se je kmalu pokazali- Storilnost posameznikov se še vedno veča. Delavci medsebojno tekmujejo. Podjetje ima že štiri udarnike. Tovariš Gutman Franc, ki je presegal normo za 46.12%, je trikratni udarnik. Tovariš Külič Koloman s presežkom norme za 24.46% je enkratni udarnik, tov. Salev Štefan s presežkom norme 48.14% in Nagy Nikolaj s presežkom norme 60.87% sta enkratna udarnika. Poslednja sta dosegla te uspehe pri osebnem enomesečnem tekmovanju v čast volitev v Ljudsko skupščino. Četrtletni plan je bil dosežen 99 %, čeprav eno delovno mesto ni zasedeno. Tudi predpisano znižanje polne lastne cene je bilo doseženo. Vse to nam pove, da je tudi sindikalno življenje v podružnici pestro. Masovni sestanki se vršijo redno. Delavci so seznanjeni s tekočimi nalogami v proizvodnji. Z vsakokratnimi političnimi pregledi se kolektiv seznanja o političnem položaju. Člani sindikata so izrekli svoje protestne besede proti nameram izključitve tov. Djure Salaja iz Izvršnega odbora SSF. Na čast volitev je bilo organizirano tekmovanje za visoko storilnost dela, na katerem je udarnik Gutman prekoračil dnevno normo za 175.46, tovariša Pavel in Mikola pa vsaki za 150%. Delovni kolektiv je ponosen na svoje uspehe in bo z zadovoljstvom in radostno proslavil praznik delovnega ljudstva. Delovni ljudje Jugoslavije, ki se borijo dan za dnem s težkimi nalogami da izvršijo svoj petletni plan. dokazujejo in bodo dokazali s svojo borbeno silo v čimprejšnji izgradnji socializma s lastnimi silami. Uspehi, ki jih je dokazalo delovno ljudstvo doslej, so garancija, da je pot, po kateri nas vodi naša Partija s tovarišem Titom na čelu, edino pravilna. Omajati nas ne more nobena gonja, ne od vzhoda in ne od zahoda. Vsak uspeh naših delavcev jih podžiga k še bolj besni gonji proti našemu vodstvu in našemu ljudstvu in prav v tem vedno bolj živčnem klevetanju in napadanju vidimo njihovo resnično nemoč. Naj se še tako trudijo razdiralci enotnosti delavskega razreda, da bi v vrstah naših delovnih ljudi sprožili zmedo, malodušje ali omahljivost v tej herojski borbi za socializem, jim ne bo uspelo in jim tudi ne more uspeti. Dosedanje dele je dokaz, da v vrstah delovnih ljudi, ki si na marksistični podlagi gradijo socializem na svojstven način, ni omahljivcev in malodušnežev. Dan za dnevom raste število junakov petletke, udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev, dan za dnevom rastejo novi giganti petletke. Informbirojevski agenti bi si radi lastili pravico dajati kvalifikacijo de- lavskemu razredu Jugoslavije napadajo in blatijo njegovo vodstvo, jih brezpravno odstranjujejo iz mednarodnih organizacij, ker se bojijo na naprednega glasu malega, a hrabrega naroda Tovariši in tovarišice! Ponosni smo, da smo člani delavskega razreda Jugoslavije, razreda heroja revolucije in heroja socialističnega dela. Delovno ljudstvo naših okrajev je z dosedanjimi uspehi dokazalo, da je njegov delež z ostalimi v revolucionarni bitki za socializem. Nas vodi ponos do doseženih uspehov v vedno nove uspehe. Vodi nas preko vseh težav in ovir po jasno začrtani poti k novim zmagam, k zmagi resnice in pravice ter enakopravnosti v odnosih med socialističnimi državami, k zmagi socializma v svetu. Naša osvobodilna borba, naša velika borba za izgradnjo socializma in vsi naši dosedanji uspehi ter zmage, dokazujejo delovnim množicam vsega sveta, zlasti pa malim zasužnjenim narodom, da je narodna osvoboditev in izgradnja socializma izvedljiva tudi brez pomoči Sovjetske zveze, če je delavski razred pod vodstvom revolucionarne Komunistične Partije Člani sindikata! V bodoče vložite še več truda v delo, da bodo uspehi še večji, da bodo zmage vidnejše! Preglejmo ponovno naše dosedanje uspehe po posameznih podjetjih in ti naj nam bodo če večja vzpodbuda za dosego novih delovnih zmag Širimo in krepimo udarništvo, novatorstvo, racionalizatorstvo! Razvijajmo socialistično tekmovanje! Utrjujmo delovno disciplino? Izboljšujmo kvaliteto izdelkov! Vlagajmo vse sile v izgradnjo socializma! Naj živi 1. maj. pregled sil delavskega razreda! Naj živi enotnost delavskega razreda vsega sveta! Naj živi Centralni komite KPJ s tovarišem Titom na čelu! VODSTVO ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA OBMURSKE OKRAJE ,,Prehodno zastavico hočemo v trajno last“ so odločili v opekarni Puconci V začetku meseca aprila je v opekarni v Puconcih spet vse oživelo. Na delo so prišli delavci, ki so čez zimo bili doma, precej se jih je pa tudi vključilo na novo. Začela se je surova proizvodnja in obenem nova težka borba za plan. Kljub vsem težkočam in pomanjkljivostim pri strojih, ki so morali biti popravljeni in preurejeni, je pravilnemu vodstvu ter, požrtvovalnemu delu ključavničarja Čelaka in pomočnika Flisarja uspelo, da so remont strojev izvršili 14 dni pred rokom, tako da se je lahko nemoteno začela proizvodnja. Dosedaj je aprilski plan kljub slabemu vremenu presežen. Delavci so sklenili, da do prvega maja prostovoljno očistijo vse jarke v obratu, ki jih je precej, očistijo obrat, počistijo gospodarska poslopja, prebelijo sindikalne prostore in izvršijo še razna druga dela v obratu. V opekami je vse delo normirano ter je uveden brigadni sistem dela. Brigade medsebojno tekmujejo v dosegi in prekoračenju plana. Lansko leto si je brigada pri izdelavi strešnika priborila prehodno zastavico obrata v trajno last. Tudi z žgano proizvodnjo se je meseca aprila pričelo, ker se namreč vsako leto za en mesec žganje ustavi vsled popravil na krožni peči, ki so nujno potrebna. Borba za žgani plan je najbolj pereča točka obrata vsled premale kapacitete krožne peči in je največkrat nujno potrebno delati tudi ob nedeljah, da se lahko plan doseže. Težke napore in največ požrtvovalnosti morajo delavci vlagati v delo pri krožni peči. ker morajo delati ob vsakem vremenu in, torej tudi ob nedeljah in praznikih. Najbolje pa so se izkazali nakladači opeke na vagone, predvsem Vogrinčič Ludvik, Brgles Ludvik, Celec Franc, Benko Ludvik in Kolar Jože. Imenovanj delajo mnogokrat tudi po 12 ur na dan in še več, ker vagoni morajo biti na čas naloženi ob vsakem vremenu. Svojo požrtvovalnost so pokazali že s tem, da obrat še nobenkrat ni plačal ležarine, pa četudi se vagoni precej neredno dostavljajo in se nalaga dnevno po tri vagone opeke, katero morajo iz opekarne z vagončki prepeljati na kolodvor in jo tam naložiti na vagone. Največje priznanje za svoje požrtvo- valno delo pa je podjetje, t. j. Ljutomerske opekarne, v katerih sklopu je tudi obrat Puconci, prejelo pred mesecem dni, ko je dobilo republiško prehodno zastavo Glavne direkcije industrije gradbenega materiala LRS ter 115.000 dinarjev denarne nagrade. Ob tej priliki je podjetje ponovno napovedalo tekmovanje vsem republiškim podjetjem istega pomena, obenem pa sprejelo tekmovanje, ki so ga napovedala druga podjetja. Letošnja borba za prehodno zastavico bo še večja, ker si je podjetje zadalo nalogo, priboriti si jo v trajno last in s to nalogo ter visoko zavestjo delajo delavci obrata Puconci že od prvega dne začetka tekmovanja. ka V tovarni mesnih izdelkov in požrtvovalni mehaničarji Uspehi delovnega kolektiva tovarne mesnih izdelkov so pomembni. Da bi še povečali svoje uspehe, se redno sestajajo in razpravljajo o vseh problemih podjetja. Za požrtvovalno delo in zasluge je bilo tekom leta nagrajenih 53 tovarišic in tovarišev, proglašenih 8 udarnikov in večje število javno pohvaljenih. V teku tega leta se je pri podjetju ustanovila tudi ekonomija, ki na vseh področjih lepo napreduje S pridelki ekonomije se v precejšni meri oskrbuje obratna menza, v preskrbi pa je v pomoč tudi posameznim delavcem in nameščencem podjetja V tovarni, ki je zgrajena nenačrtno in so nekateri stroji že zelo stari, je treba mnogo skrbi in požrtvovalnega dela, da delo ne zastaja in da se izdelki ne pokvarijo. V tem imajo glavno važnost hladilnice. Ker pa so hladilne naprave že izrabljene in bi bilo podjetje ogroženo, če se ne bi polagalo temu pažnje, so mehaniki podjetja zelo budni. Pri tem delu se je izkazal tov. Öri Ladislav, vodja mehanične delavnice. Sam je prevzel odgovorno delo, montiranje novega kompresorja in hladilnih naprav, ter se zavezal, da bo nova hladilna naprava v pogonu prvega maja. Sindikalna podružnica je v svojem delu dokaj agilna. Oživlja kulturnoprosvetno delo; igralska družina je imela pred kratkim dve predstavi v Murski Soboti, dve v Dol. Lendavi, eno v Rakičanu in eno v Klubu JA. Uprava sindikata skrbi tudi za ideološko politično delo in skuša v tem doseči še večje uspehe. Tudi mladinska organizacija se je pred prvim majem izboljšala Kolektiv opekarne v Nemčavcih - med najboljšimi Kolektiv opekarne Nemčavci je s svojim delom v preteklem letu dokazal, da se lahko meri z najboljšim: podjetji lokalnega značaja v okraju Murska Sobota. Ta kolektiv je najboljši Opekarniški aktiv opekarn lokalnega značaja v vsej Mariborski oblasti. V začetku letošnje sezone je napovedal tekmovanje vsem kolektivom opekam lokalnega značaja v Mariborski oblasti Kot najboljši kolektiv opekarn lokalnega značaja je prejel prehodno zastavico Okrajnega ljudskega odbora in Okrajnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v Murski Soboti. Za takšne uspehe ima največ zaslug upravnik tovariš Horvat Štefan, ki pomaga kolek- tivu v doseganju vedno večjih uspehov ne samo z nasveti, ampak tudi s politično vzgojnim delom Med delavci sta najbolj požrtvovalna tovariša Lazar Josip in Gojdina Karel, ki sta za svoje delo prejela častni naslov udarnika Ves kolektiv pa je ponosen na svoje uspehe, kar je jamstvo. da bo tudi v letošnjem letu resen tekmec za najboljše mesto v tej stroki Sama sindikalna podružnica pa bo morala usmeriti več svojega dela na kulturno prosvetno delo, katero še ni na dovoljni stopnji. Močno vseljudsko socialistično tekmovanje -naš najboljši odgovor naše socialistične domovine Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1950 Pomemben državni socialistični sektor v kmetijstvu je v soboškem okraju mestna ekonomi ja Na mestni ekonomiji zeleni ozimina. Tudi povrtnina se kaj dobro razvija. Naloga te ekonomije je, predvsem oskrbovati mestni trg z zelenjavo in povrtnino in s tem ne samo doseči zadovoljivo oskrbo trga, ampak tudi znižanje cen povrtnini, ki je na trgu dokaj visoka. Mestna ekonomija v Murski Soboti pa goji poleg tega tudi plemensko živino, svinje in perutnino. Od ustanovitve pa do danes se je ekonomija povečala za 100 odst. Za uspešno delo je precej skrbela tudi sindikalna podružnica, ki je bila ustanovljena jeseni 1949. leta. Lani je mestna ekonomija zgradila veliko gospodarsko poslopje za živino. V letošnjem letu pa bo zgradila še veliki gospodarski kozolec, ki bo služil za pospravljanje žitaric in raznih drugih krmil. Ekonomija zalaga s svojimi površinami celoten trg Murske Sobote potom svoje trgovine z zelenjavo, kakor tudi vse menze in gostinska podjetja. Vse svoje viške pa odstopa podružnici sadja in zelenjave v Murski Soboti Trgovino z zelenjavo je ekonomija prevzela šele s 1. marcem tega leta, kajti prej je imela to trgovino uprava Mestno-obrtno-storitvenih podjetij. Po prevzemu trgovine je ekonomija trgovino tako založila z vrtnarskimi pridelki, da si vsak delovni človek lahko nakupi zelenjave po razmeroma nizkih cenah. Trgovina prodaja razno solato, korenje in ostalo, kar je potrebno gospodinjam. Z ozirom na pomanjkanje različnih vrtnarskih semen pri privatnem sektorju, je ekonomija preskrbljena z vrtnarskimi sadikami tako, da lahko nudi vsem reflektantom vrtnarskih sadik potom svoje trgovine. Momentano razpolaga z vsemi sadikami, ki so predvidene za saditev v tem času. Ekonomija bo v letošnjem letu služila za vzor kot najboljši socialistični sektor v soboškem okraju; vsaj tako kažejo začetni uspehi, kajti ekonomija prednjači v setvi pred ostalimi sektorji s prednostjo 14 dni. Tudi hektarski donos bo letos pokazal, da se lahko doseže s skupnim delovanjem veliko. Ekonomija obdeluje svojo zemljo kolikor se le da s stroji. Tako vodstvo kakor delovni kolektiv so si zadali nalogo, da bodo napeli vse sile in uspehe v kolikor se da povečali, da bodo dokazali, kakšno mora biti socialistično gospodarstvo. Da bodo v tem čimbolj dosledni, so napovedali tekmovanje vsem državnim in zadružnim sektorjem v sledečem: v pravočasnem izvrševanju dela, v pažnji do živine in v Čistoči v hlevih, v zvišanju hektarskega donosa, v zvišanju članstva sindikata na 100 odst in v stalnem ažurnem knjigovodstvu. Okrajno gradbeno podjetje v Murski Soboti dviga disciplino Okrajno gradbeno podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1947 kot naslednik Mestnega gradb. podjetja »SOGRAD«. Delovni kolektiv tega podjetja je žel pri razširjenju podjetja in v delu lepe uspehe. Okrajno gradbeno podjetje ima v svojem sestavu močne pomožne obrate — cementarno, kamnoseštvo, mizarstvo, pečarstvo, kovaštvo, mehanično delavnico, transportni odsek in lastno gramoznico. V letu 1949 je postavilo polnojermenik s kapaciteto, ki odgovarja v celoti gradbenemu programu. Težišče vsega gradbenega dela je bilo doslej na kapitalni gradnji kmetijskih objektov na državnih posestvih v Rakičanu, Beltincih in Apačah ter na družbenem standardu »Proizvodnje nafte« v Dolnji Lendavi Vsled teh prvenstvenih gradenj so trpele lokalne gradnje, ki pa so z ozirom na te važne gradnje manj pomembne. V vseh letih obstoja Okrajnega gradbenega podjetja je bil plan gradenj zadovoljivo izvršen razen v letu 1948, ko je bil izvršen le 90 %. V letu 1947 je bil plan gradenj presežen s 103%, plan stranskih obratov pa je bil presežen za 16 °/o. V 1948. letu je bil plan stranskih obratov dosežen, v lanskem letu pa ne izvršen (dosežen le s 55%). Gradbeni plan pa je bil vseeno presežen za 16 %. Do tako slabega rezultata v stranskih obratih je prišlo predvsem zaradi nerealno postavljenega plana. Delna krivda pa je tudi struktura delavstva, ki m bilo navezano na podjetje, ker je večina delavstva iz vrst kmetov, ki so tudi lastniki manjše površine zemlje, na kateri se delno preživljajo. Tu je tudi vzrok pogostim izostankom in splošno nizki disciplini v preteklem letu, ki pa se je nekoliko izboljšala v zadnjih mesecih. Tako so v tem letu znižani izostanki s povprečja 3,l °/o na 1,32 %, Poleg slabosti pa so bili doseženi lepi uspehi. V novembrskem tekmovanju med vsemi Okrajnimi gradbenimi podjetji v Mariborski oblasti je soboško podjetje zavzelo prvo mesto in si s tem priborilo od Poverjeništva za gradnje Mariborske oblasti v trajno last zastavico in diplomo. Prav tako je kolektiv mizarske delavnice prejel v novembrskem tekmovanju prehodno zastavo pod poverjeništva za lokalno industrijo in obrt OLO in OS v znak priznanja za predčasno izvrševanje plana. Teden cestnega prometa v radgonskem okraju Za teden cest so se v radgonskem okraju dobro pripravili. Ustanovljen je akcijski štab, v katerem sodelujejo vse množične organizacije, gasilci in sindkat Prav tako delajo na krajevnih ljudskih odborih krajevni štabi. Vsi KLO so se že obvezali za posebna delcu Krajevni odbor v Benediktu se je obvezal, da bo postavljen plan za 100% presegel. Kakor predvideva okrajni plan, bo v Tednu cest udeleženih 2300 prebivalcev s 18 tisoč 160 prostovoljnimi urami. Ročna naprava gramoza bo znašala 550 m3, naložili, razvozili ter razložili pa bodo s kamioni 400 m3, z vprežno živino pa 600 kub. m gramoza. Skopali bodo jarke v dolžini 20 km ter odkopali 15.000 m2 bankine, pri čemer bodo odpeljali 400 kub. metrov odkopane zemlje. Vrednost planiranega dela znaša 218.000 din. Pri Vidmu ob Ščavnici so delali na račun Tedna cest že v petek, ker bodo pozneje zaposleni s sajenjem krompirja. V nedeljo se je udeležilo cestnih del 65 ljudi z 10 kamioni Naložili in razvozili so 93 m3 (73 m3 s kamioni in 20 m3 z vozniki) gramoza. Kot najboljša kolektiva sta se dozdaj izkazala opekama Radgona in kmetijska delovna zadruga v Žepovcih. Nedeljsko akcijo je pokvarilo deževno vreme, sicer bi zvozili najmanj 200 m 3 gramoza. Težave so tudi v tem, da ni dovolj pripravljenega gramoza za odvažanje. V Podgradu v Gornji Radgoni je centralna organizacija, ki jo eksploatira podjetje »Cegrad« iz Maribora. Podjetje se je obvezalo, da bo za Teden cest pripravilo 300 m3 gramoza, pripravili so ga pa cirka 30 m3. Tudi drobilec tam že dalj časa stoji, kar je velika ovira za dosego plana. Kamioni morajo po gramoz v mnogo oddaljenejše gramoznice, s čemur se izgubi mnogo časa. Računa pa se, da bo plan kljub nekaterim težavam ob ugodnem vremenu dosežen. Nekateri krajevni ljudski odbori bodo svoje plane celo presegli. Prebivalci se dela ne branijo. Frontovci v murskosoboškem okraju so razvozili čez 100 m3 gramoza za popravilo cest V mursko-soboškem okraju so frontovci že v soboto, dan pred pričetkom Tedna cestnega prometa, pristopili k popravilu cest Tega dne je bilo na ceste razvoženega preko 100 m3 gramoza. V nedeljo je okrajno prevozniško podjetje v Murski Soboti dalo na razpolago 14 tovornih avtomobilov. Pred spomenikom Zmage v Murski Soboti, kjer je bilo zbirališče za člane sindikalnih podružnic, pa so se zbrali številni prostovoljci, ki so razvažali gramoz. Iz Kmetijske šole v Rakičanu se je tega dela udeležilo 35 mladincev, ki so pod vodstvom tov. Kirala iz Murske Sobote v šestih urah naložili in zopet razložili preko 70 m3 gramoza v razdalji 10 km. Istega dne so mladinci presejali v gramozni jami v Bakovcih še 30 m3 gramoza. Že prve dni so opravili mnoga dela na cestah frontovci v vaseh Moščanci, Predanovci, Fokovci, Petanjci, Bokrači in Krnci Nikakega zanimanja pa niso za to delo pokazali odborniki v Šalamencih in Černelavcih. V Murski Soboti so frontovci v prvih dneh očistili mestne ulice. Lipovskega „siromaka" Jeriča smo spoznali s prave strani »Vrč hodi tako dolgo k studencu, dokler se ne razbije«, pravi stari prekmurski pregovor. Da je to resnica, nam pričajo zadnji dogodki po naših lepih obmurskih, pa tudi po nekaterih goričkih vaseh. Naši delovni kmetje se trudijo, da bi zasejali vsako ped zemlje. Ob žvrgolenju škrjančka stopa veselo za plugom, ženica skrbno polaga seme v zemljo, ki naj obrodi in da obilen sad, da bo zadosti kmetu, njegovi družina in bo ostalo še za naše delavce, ki se trudijo za čimprejšnjo in čim boljšo izvedbo naše Titove petletke. Taka je večina naših kmetov, so pa med njimi tudi taki, ki se še danes okoriščajo z delom in z žulji delovnih ljudi; to so špekulantje, ki ne ljubijo svoje domovine, ki ne ljubijo svoje države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do skupnosti. Izrazita taka špekulantske tipa sta Jerič Martin in njegov sin Jerič Janez iz Lipovec. Jeričevi imajo v zaostanku skoraj vse obveznosti iz prejšnjih let Niso izpolnili obvezne oddaje žita, krompirja, mleka, ravno tako dolgujejo še prašiča in za leto 1948 in 1949 preko 28 tisoč dinarjev davka. Naši ljudski oblasti se je tako stanje pri Jeriču le malo čudno zdelo in je odredila pri njem hišno preiskavo. Izkazalo se je da popolnoma upravičeno. Preizkava je potrdila, kar so ljudje že dolgo govorili: »da Jerič nakupuje okrog po sosednjih vaseh razne življenjske potrebščine, svinje itd. in z njimi trguje.« Preiskovalci so našli pri Jeriču skrito v slamnjači 120 tisoč dinarjev v tisočakih, čisto novih, niti preganjeni niso bili. Seveda »siromak« Jerič davka ni mogel plačati in bi moral iti za nekaj mesecev na delo, da bi toliko zaslužili, da bi plačal davek, kakor je povedal okrajnemu aktivistu. Dalje so našli 12 parov popolnova novih in preko trideset paTov že nekoliko rabljenih čevljev. Pri vsem tem pa hodi vsa Jeričeva družina bosa, samo da bi lažje prevarala ljudi in ljudsko oblast. Pri Jeriču so našli še štiri polne omare različnih oblek, metrskega blaga, svile itd. in do 30 kg toaletnega mila. Vse to priča, da »ubogi« Jerič res mora hoditi tako raztrgan in ni čudno, da pri delitvi blaga v kmetijski zadrugi on najbolj vpije in zahteva, da se mu dodeli blago. Za nameček so pa odkrili pri njem še govejo kožo, kar nam pojasni njegova gosta potovanja v Maribor s polnimi vrečami in kovčki. Na žalost Jeričev primer ni osamljen, ampak ima še pomagače. Tako je Domitrica, bivši tajnik v Ižakovcih, ki je sicer naši javnosti že dobro poznan kot stari špekulant, drugače pa zelo »vri «, moralno zelo visoko stoječ mož, ki na javnih sestankih zagovarja vrline našega ljudstva, »ki mu jemljejo različni ljudje«, zamenjal svojega pitanega prašiča s sosedovim mršavim, da bi na ta način ogoljufal državo. Seveda tako dejanje ni greh za Domitrico, ampak dejanje, ki je v čast bogu, ljudstvu v škodo, njemu pa v korist. Domitrice niti to ni motilo, ko so odkrili njegovo špekulacijo, da na odkupni center ne bi peljal še lažjega prašiča, kot je bil sosedov namreč peljal je takega, ki je tehtal samo 55 kg. Seveda zopet v dobri veri: »Mogoče se bo pa le posrečilo.« Upamo, da bo naše ljudstvo znalo obračunati s takimi ljudmi, naša ljudska oblast pa, da jih bo čim prej poslala tja, kjer ljudstvu ne bodo škodovali, ampak koristili. Pa to ne mislimo samo za Jeriča in Domitrico, ampak vse take kot sta ona dva, kot je Savel iz Vaneča, ki skriva mast v vrtu pod cveticami in njegovi pomagači iz Satahovec, ki pa so že prejeli zasluženo kazen. B. K. Dokazano je, da ,,ni mogel oddajati" presežkov v obvezni oddaji Neredko se ob precej različnih akcijah sliši od različnih Jeričev, Domitric, Cigitov in Žekšov stokanje in jokanje: »Ne moremo oddati toliko, ko pa nam ni zraslo, ko pa nimamo toliko živine, ko pa so naše krave delovne . ..« in slično. Seveda tudi za davek povedo isto in še za marsikaj. Za vsak slučaj se oblečejo vedno v raztrgane obleke, hodijo bosi ali pa v raztrganih čevljih, samo da bi dokazali, da res nimajo ničesar, da so siromaki in je nekaj treba tudi njim. Takšni »siromaki« so, kot se je zadnje čase izkazalo, vse preveč računali z dobrim srcem organov naše ljudske oblasti in se hoteli okoriščati z delom in trudom poštenih delovnih ljudi Ni čudno torej, da so jih naši ljudje obsodili. Najhujše prekrške so storili prav pri obvezni oddaji. Tako so odtegovali obvezno oddajo Cigit Alojz, njegova žena Cigit Alojzija, ki je solastnica 23 hektarov zemlje, od katere je 12 ha orne, in Žekš Ignac, ki je solastnik 16 hektarov zemlje, na kateri gospodari. Vsi trije so iz Satahovec in so pokazali veliko smisla za skrivanje presežkov, katerih niso oddali državi. Žekš se je na primer prepričal, da je v senu zelo lahko skriti zelo velike količine rži. Tega prepričanja se je tudi držal in v seno zakopal 215 kg rži, 130 kg koruze in 8 kg olja. Za seno se mu je to zdelo dovolj, zato je poskušal v plevah slično metodo. Da se ne bi pleve na kakšen koli način pomešalo s pšenico, je pšenico spravil v sod in sod porinil pod pleve. V tem sodu pa je bilo 240 kg pšenice.. Za mast pa se mu je zdelo najbolj primerno mesto v kurniku. Pa niti manjša količina ni bila, ampak kar 20 kg. Državi pa je ostal dolžan 2523 kg belih žit, 2980 litrov mleka, 5 pitanih prašičev in dva mršava (enega je le oddal), 1142 kg krompirja, 290 kg ajde, 460 kg prosa, 487 kg fižola in za letošnje prvo tromesečje zopet 2 pitana prašiča. Upal je pač, da bo vse to utonilo v pozabo in da bo vsem manjšim kmetovalcem v tem kraju in v okolišu tudi tako prav, da oni v redu in po predpisih oddajajo, a njemu da ostane vse v plevah, senu in kurnikih. Ne, ljudstvo pa ni tako neumno, da bi mu dalo prav, čeprav je dokaj premožen in še vedno računa na izgubljene nadpravice. Seveda se je zmotil. Prav takšnim naši pošteni mali kmetje in ostali, ki svoje obveze v redu oddajajo, ne oproščajo in ne dovoljujejo špekulirati. Zastonj je Žekš lagal, da ni pridelal, kajti vprežne živine ima pri hiši dovolj in tudi delovne sile ima in nima nobenega upravičenega vzroka, razen svojih špekulantskih gesel, ki pa so že tako obrabljena, da jih že vsi poznamo in tako ne veljajo več za dober zagovor. Izgleda pa, da vsi špekulanti v Satahovcih delajo na isti način, da imajo verjetno kar svoje špekulantsko združenje, kajti tudi pri Cigit Alojzu in Alojziji je bil skoraj do podrobnosti enak primer. Začelo se je prav tako kot pri Žekšu z oddajami in končalo s preiskavo in vedno novimi odkritji. Ta prijazna dvojica je na primer oddala mleka od 3700 litrov le 43, za kar ni potreben komentar. Slično je bilo tudi z ostalim. Državi dolgujeta torej še 3704 od 7312 kg belih žit obveze, 268 kg govejega mesa, 3657 litrov mleka, 758 kg krompirja, 372 kg ajde, 550 kg prosa, 880 kg fižola, 5 pitanih prašičev, 2 mršava ter že za prvo tromesečje tega leta 2 pitana prašiča. Seveda sta bila o obvezah obveščena pravočasno od strani KLO in so ta obvestila pravomočna. To še potrjuje zaključek, da so ti špekulanti delali vedno in povsod zavestno proti ljudski skupnosti s tem, da so odtegovali skupnosti presežke. Kljub temu pa sta Cigitova zatrjevala, da ni zraslo, da pač nimata kaj oddati in slično; prav prisrčno po Žekšovem načinu, po načinu vseh špekulantov, je resnica pokazala dokaj drugo, toda resnično sliko. V kleti med krompir sta imela zakopan čeber masti v teži 65 kg, na hlevu v senu pa 12 kg bučnega olja. Imata pa dve molzni kravi in od teh eno nedelavno in bi lahko oddali več mleka oziroma izpolnili oddajo. Popis živine pa je pokazal, da sta imela svinjo staro nad 6 mesecev in dve nad eno leto, kar je nasprotno s sedanjo situacijo, ko težkih svinj sploh nimata. Zagovarjata se seveda tako, kot da bi se v teh časih godili čudeži, namreč s tem, da prašiči sicer radi jedo; toda nočejo zrasti in zato ima najtežji samo 50 kg. Vsi ti škodljivci ljudske skupnosti si pošteno zaslužijo ostro kazen, ki jim je bila izrečena. Žekš ni nič preveč kaznovan s 15 meseci prisilnega dela in zaplembo premoženja in tudi Cigit Alojz je s svojimi dejanji dokazal, da je potreben 18 mesecev prisilnega dela kot tudi Cigit Alojzija 12 mesecev prisilnega dela z zaplembo premoženja obema solastnikoma. RK Kje leži krivda ? Leta 1949 si je zadala Antifašistična fronta žena okraja Murska Sobota med drugimi nalogami tudi to, da bo pomagala MLO M. Sobota pri graditvi pionirskega igrališča v mestnem parku. Le z velikimi težavami in raznimi intervencijami se je pionirsko igrališče začelo graditi in se je glavno delo komaj končalo do Pionirskega dneva tako, da so lahko naši pionirji svoj dan proslavljali na igrišču. Seveda je bilo tega dne le malo zastopnikov oblastnih in množičnih organizacij, ki bi si lahko na igrališču ogledali radost in hvaležnost naših najmlaj-ših, za izkazano jim skrb. Če bi to nujno potrebo po igrišču za naše najmlajše uvidele končno za to merodajne oblasti, bi ne bili potrebni izgovori, da je treba čakati, ker ni školjk za angleško stranišče itd. Žene mestnega odbora AFŽ so zaradi tega napravile več poti na MLO, vendar jih tam vselej odpravijo z obljubo, da je urejeno tako, da bo igrišče »še ta mesec končano«. Žene bi rade pomagale, saj so napravile pri igrišču marsikatero prostovoljno delo. Rade pomagajo naši ljudski oblasti, ker vidijo skrb iste za našo deco in žene. Zavedajo se pa tudi, da nudijo s tem naši deci veselje, razvedrilo, zdravje in dobro vzgojo. Zato so žene tudi letos začele »sitnariti« na MLO, da se naj dokončajo še nekatera važna dela, predvsem vodnjak in stranišče, kjer je ravno sedaj čas, ko se lahko otroci igrajo na igrališču pod nadzorstvom AFŽ in mladinske organizacije. Tako bi bile zaposlene matere vsaj nekaj ur brez skrbi za svojega otroka. Tudi letos so bile žene odpravljene z izgovorom: »Igrališče bo končano, samo se ne vtikajte v te stvari!« Žene pa se upravičeno bojijo, da ostane tudi letos samo pri obljubah, kakor lansko leto. Zadružni dom v G. Lendavi naj služi vsem Frontovci, mladina in ostali prebivalci v Gornji Lendavi so sledili pozivu LFJ — akciji za gradnjo zadružnih domov, in so si v letu 1948 postavili lep in velik zadružni dom. Ta dom je bil prvi zgrajeni zadružni dom v okraju Murska Sobota. Delo v tem domu je stalno napredovalo, dokler ni bil zadružni dom lansko leto v notranjosti popolnoma dovršen in pripravljen, da lahko začne služiti svojemu namenu, t.j. da bo središče vseh vaščanov, kjer bi se zbirali ob prostem času, kjer bi se stopnjevala kultura vseh vaščanov in predvsem mladine, ter tako dvigala socialistična zavest vseh delovnih ljudi v tej vasi. Ustanovljeno je bilo tudi kulturno-umetniško društvo »Dr. France Prešeren«. V zadružnem domu je tudi pisarna KLO in kmetijske zadruge, ostale prostore ima na razpolago kulturno-umetniško društvo, par sob pa je še praznih, ker jih vodilni ljudje v vasi ne znajo uporabiti in v njih uvesti vaško kulturno življenje. Vsi, ki smo pomagali pri gradnji tega zadružnega doma, smo pač pričakovali, da bo ta zadružni dom, ko bo popolnoma dograjen, res služil svojemu namenu, in bo to dom, kjer se bodo zbirali vsi vaščani večkrat med tednom, in če že drugače ne, pa vsaj ob nedeljah, bodisi predpoldne ali popoldne. Za to so odgovorni vodilni ljudje kulturno-umetniškega društva in vsi ostali odbori množičnih organizacij v vasi. Toda, če danes pogledamo na to stvar, moramo takoj ugotoviti, da temu ni tako. Sicer je res, da se nekaj ljudi v vasi zelo trudi za dvig kulturno-umetniškega dela, ne trudi se pa za razširitev tega dela in njih delo bo zastonj in ne bo doseglo nobenega vidnega napredka, če ne bodo znali k temu delu pritegniti vso vas. S tem ni rečeno, da mora vsa vas sodelovati pri pevskem zboru ali igralski skupini itd. So pa razne druge možnosti, s katerimi bi se dalo pritegniti čim več ljudi k temu delu in bi vaščani tako sčasoma res čutili, da je to njihov dom in bi z veseljem zahajali vanj. Ena izmed takih možnosti je sledeča: Kulturno-umetniško društvo ima svojo lastno knjižnico s čitalnico v zadružnem domu, kjer je na razpolago čez 360 raznih knjig in časopisov, tednikov in ilustracij. Tu je tudi na razpolago radio. Toda vprašamo se, zakaj je knjižnica odprta samo ob nedeljah dopoldne od 10. do 12. ure, kar je vse premalo za takšno vas. Zakaj ne bi bila čitalnica odprta tudi vsako nedeljo popoldne in tudi večkrat med tednom zvečer. Mnogo naših ljudi na vasi si želi poslušati razne radijske oddaje in te možnosti nima drugje, kot ravno v zadružnem domu. Toda sem si marsikdo ne upa iz bojazni, ker si je monopol na tem radiu in nad knjižnico vzelo nekaj ljudi s knjižničarjem vred, ki vzbujajo v došlem človeku občutek, da je prišel kot nezaželjen gost, tako da bralci, ko si izposojajo nove knjige, stremijo za tem, da čimprej odidejo iz knjižnice. Res je, da je treba zelo čuvati in paziti na radio, da ne bi vsak vrtel gumbe na aparatu, toda dejstvo je, da je treba poslušanje radijskih oddaj omogočiti vsem ljudem v vasi in ne samo omogočiti, temveč stremeti za tem, da se jih čim več pritegne k poslušanju. Na ta način bi se lahko ob nedeljah zbiralo zelo veliko število vaščanov v zadružnem domu. Eni bi čitali razne knjige in časopise, drugi bi poslušali radijske oddaje, mladina bi igrala šah itd. In če bi se poleg tega doma pripravilo še kako igrišče za pionirje, za kar je precej prostora na razpolago, bi prav gotovo ta zadružni dom bil poln veselja in življenja. Tako pa je danes ta zadružni dom ob nedeljah, razen če je kaka proslava ali veselica, popolnoma mrtev, kot da je ta dom nekaj tujega v vasi. Jasno je, da je popolnoma upravičeno, Če v vasi ne more obstojati mladinska organizacija, ker je mladina zaradi tega takorekoč prepuščena sama sebi in raje zahaja na razne veselice po okoliških gostilnah, ki se vrstijo nedeljo za nedeljo. Čemu bi se mladina zbirala pri zadružnem domu, ko so pa vsa vrata na domu zaklenjena, kot da ni nikjer nobenega lastnika zadružnega doma. Ključe od čitalnice odnese knjižničarka po odhodu iz čitalnice in jih prinese šele drugo nedeljo ob 10. uri. Upoštevajmo, da so zadružni dom gradili skoraj vsi v vasi, da si prav ti želijo v njem najti zdravega kulturnega razvedrila in da je k temu razvedrilu potrebno pritegniti vse vaščane. Ni zadosti, prirediti tu in tam kako težjo igro in proslavo, temveč je treba iskati in najti tudi razne druge prijeme in oblike dela na kulturnoprosvetnem polju v borbi za ideološko prevzgojo našega ljudstva na vasi. Vo- dilni ljudje, ki se v tej vasi borijo za to prevzgojo ljudstva, se morajo zavedati, da ta borba ni lahka, da je mnogokrat dosti težja od krvave narodnoosvobodilne borbe, da zahteva mnogo truda, težav in premagovanja, vendar v tej borbi lahko zmaga samo tisti, ki ne popusti niti za hip, ki zre v široki razmah vsega kultumo-prosvetnega dela, ki vidi v tej borbi pred seboj delovno ljudstvo za katero se bori in ne samega sebe. Prva skrb vseh vodilnih ljudi v tej vasi in odborov množičnih organizacij je, da pritegnejo k zadružnemu domu vso vas, da bo sleherni človek v tej vasi čutil, ko se bo nahajal v zadružnem domu, da se nahaja kot v svojem lastnem domu, ker ga je gradil s svojimi lastnimi rokami. Če bodo dosegli to, bodo dosegli veliko in uspeh tudi ne bo izostal. Č. C. TEČAJNIKI MADŽARI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ POKLIC 19. aprila so tečajniki-učitelji, ki se nahajajo v Murski Soboti, priredili kros. Ti tečajniki so telovadci že od prej in so pri tem pokazali veliko vnemo in voljo, ker je njihovo sodelovanje na fizkulturnem polju priprava za bodoče delo na podeželju. Med moškimi je najboljši čas dosegel tovariš Varga Jože, ki je dosegel 4 minute 30 sekund na progi 1200 m. Drugo mesto pa je dosegel tov. Karas Franc. Med članicami, ki so tekle na 800 m, je bila prva Červek Dragica s časom 4 man. 46 sek. Murska Sobota, 1. maja 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 SKUD „Štefan Kovač" v M. Soboti se krepi in širi 33.800 ljudi je poslušalo pevski zbor, 4300 pa orkester Društvo ima šest sekcij: pevski zbor, orkester, dramsko skupino, lutkarsko sekcijo, likovno sekcijo ter skupino, ki goji narodne plese in balet. Mešani pevski zbor je pri naših ljudeh dobro poznan, znan je pa tudi po vsej Sloveniji, saj je pri tekmovanjih v Ljubljani dvakrat zaporedoma prejel republiško prehodno zastavico in denarno nagrado kot najboljši sindikalni zbor Slovenije. Lansko leto pa si je priboril v ostri borbi drugo mesto. V zboru pojejo vajenci, pomočniki, delavci, profesorji, učitelji, nameščenci in drugi, ki so se povezali v kulturno enoto s ciljem, prikazati delovnemu človeku lepo slovensko pesem in ga kulturno dvigniti. Medsebojni odnosi pevcev in pevk so tovariško-prijeteljski. Nihče ni več, nihče manj. Začetnik ne zmore takoj težkih melodij, zato pa oni, ki je že dalje časa pri zboru, malo bolj napne svoja pljuča. Zbor se dobro zaveda, da ni dovolj, če bi peli samo v Soboti, takorekoč med štirimi stenami. Ob vsaki priliki pohiti na vas med delovno ljudstvo. Prekmurci imajo radi lepo pesem. Zato ni nič čudnega, če si ljudstvo vedno, in povsod želi, da bi pevski zbor še prišel v njihovo sredo, Težave so pa s prevozom, a tudi ta zadeva še da z dobro voljo in pravilnim razumevanjem ugodno rešiti. Zbor bi potem lahko po naših vaseh še več nastopal in tako dajal novih vzpobud za ustanavljanje vaških pevskih zborov, Zbor šteje sedaj 62 članov. To število bi se pa lahko še povečalo. V Soboti imamo več številčno zelo močnih sindikalnih edinic, ki pa v zboru nimajo niti enega svojega člana. Dolžnost vodstva sindikata je, da prikaže važnost in pomen kulturno prosvetnega dela svojih članov na prosvetnem polju. Še prav posebej pa je to naloga kulturno prosvetnega referenta pri posameznih sindikatih, ki pa te naloge ne vršijo ali pa je ne smatrajo za važno Delovanje zbora je zelo živahno. V štirih letih svojega obstoja je imel 206 nastopov, povprečno torej z matematično natančnostjo vsak teden en nastop. Poleg nastopov v Soboti, v Prekmurju, sosednih okrajih, pri tekmovanjih v Mariboru in Ljubljani je še zbor pohitel med mladince na progi Šamac— Sarajevo, na ,avtocesti, v Novem Beogradu in v Novi Gorici. Mladim, neumornim graditeljem so prinesli pevci prijetno razvedrilo in jim dali vzpodbudo za nove podvige. Parola, ki so jo pevci tolikokrat videli na gradiliščih: »Mi gradimo progo, proga gradi nas!« — velja v polni meri tudi za pevski zbor. Da, proga je gradila tudi pevski zbor. V Soboto, na svoje domove so se vračali pevci z novimi pogledi na ogromno delo naše socialistične skupnosti in na uspehe skupnih naporov. Videli so zavedno mladino pri tekmovanju, pri prekoračenju norm tudi za 200%, pri premagovanju ovir, ki so bile večkrat ogromne, spoznali so to mladino, ki je bila navzlic vsemu vedno razigrana in nasmejana. Spoznali so doberšni del naše lepe domovine Občudovali so tako stari kot novi Beograd. V trajnem spominu jim’ ostane Donava v večerni zarji, Sava z malimi čolni in velikimi rečnimi ladjami, slavonska polja in gozdovi ob avtocesti, Zenica in Kakanj z ropotanjem strojev, Sarajevo z vitkimi minareti, vse novo in veličastno, vse prežeto z Juhom novega časa, s socialistično preobrazbo. Divili so se bistri Soči in njeni edinstveni barvi, strmeli ob pogledu na Triglav in sosedne velikane in zgražali so se nad neverjetno krivično mejo v Gorici. Še marsikaj bi lahko našteli, kar je ostalo našim pevcem v spominu, dvignilo njih ponos in ljubezen do nove Jugoslavije. Vse, kar so videli, bilo jim je novo — delovni polet mladine in delovni polet nove Jugoslavije. A tudi sami so postali novi. Iz ozkega domačega obzorja so prešli k novim, širokim pogledom na mogočen razvoj naše domovine. Druga zelo agilna sekcija društva je orkester, id šteje 20 članov. Kakor v Soboti ni proslave brez nastopa pevskega zbora, tako je tudi orkester vedno na pozornici, če je treba dati prireditvi slavnosten značaj. Člani orkestra se zavedajo, da le vztrajnost in disciplina privedeta k uspehu, zato tudi redno prihajajo k vajam, ki so tedensko dvakrat. Vodstvo orkestra se trudi, da pridobi oziroma Vzgoji nove godbenike. Tako bomo kmalu slišali dva nova mlada člana s trombama. Za izpopolnitev orkestra bi še potrebovali nekaj inštrumentov, posebno čelo. Orkester se je v kratkem času svojega obstoja zelo dvignil. Pri oblastnem tekmovanju lansko, leto v Mariboru je bil naš orkester zasluženo najboljši. Izven Sobote je do sedaj nastopil le še v Radgoni. Ljutomeru. D. Lendavi. Beltincih in Rakičanu. Dramska sekcija je pokazala, da imamo v Soboti dovolj ljudi, ki radi in dobro igrajo. Nimamo pa stalnega režiserja. A tudi to vprašanje se bo v najkrajšem času ugodno rešilo ter lahko pričakujemo, da bo ta sekcija nudila v bodoči sezoni delovnemu ljudstvu prijetno razvedrilo po napornem delu. Lutkarska-skupina je do sedaj nastopila že večkrat za naše najmlajše v Domu igre in dela ter v Tešanovcih in Rakičanu. Likovna sekcija modelira v okrajnem pečarstvu in slika. Člani te sekcije so pokazali že prav lepe uspehe pri svojem delu. Folklorna skupina šteje 20 članov. Ima redne vaje. Borba pa je za primeren prostor. Društvo bi lahko organiziralo še več skupin, tako harmonikarsko, literarno in druge. Pogoji za to so dani. Treba je nekaj dobre volje, pa bo šlo. Ob tej priliki je treba omeniti, da večina vodstev uradov, ustanov in podjetij pravilno umeva važnost kulturnega dela društva. Podpirajo ga kjer le morejo, ne delajo ovir in se veselijo vsakega napredka. Ko njihovi uslužbenci odhajajo, včasih tudi za več dni s svojo skupino na turnejo, jim gredo vsestransko na roko, zavedajoč se, da tako tudi oni pripomorejo h kulturnemu dvigu našega delovnega ljudstva. Še nekaj številk: Od lanskega 1. maja do 1. maja 1950 je pevski zbor nastopil 76 krat. Poslušalo ga je 33.800 ljudi. Vaj je bilo 142. Opravljenih ur — vaje in nastopi — skupno 27.200, na posameznika povprečno 454 ur. Orkester je v istem času nastopil 11-krat. Poslušalcev je bilo 4600. Vaj je imel 97. Opravljenih ur — vaje in nastopi: skupno 4320, na posameznika povprečno 216 ur. Vsi ti uspehi razveseljujejo in vzpodbujajo vodstvo k še vztrajnejšemu delu v društvu. Posameznim članom vodstva nikdar ni žal časa za vaje, ker vidijo tudi uspehe svojega truda. Veliko truda in dela vloži v orkester dirigent tov. Grum. ki je dosegel z orkestrom že lepe uspehe in visoko dviggnil kvaliteto nastopov. Tudi tov. Močan, vodja pevskega zbora, je zelo požrtvovalen in vztrajen, pa tudi predsednik društva tov. Hanjšek. Oba obiskujeta vaje pevskega zbora in orkestra in samo na vsakega od njiju odpade čez 700 ur, vloženih samo v redne vale poleg ostalega dela za napredek društva. SKUD „Štefan Cvetko ʻʻ M. Sobote je tekmovalo V soboto 22. in v nedeljo 23. aprila so člani DKUD »Cvetko Štefan« iz M Sobote tekmovali s svojim pevskim, zborom in solisti v okviru oblastnega tekmovanja srednješolskih društev v Mariboru. Pevski zbor je na tem tekmovanju dosegel tretje mesto. Le dve desetini je za pevskim zborom mariborske gimnazije. S tem je dosegel pravico sodelovanja na republiškem tekmovanju, ki bo v Postojni ali v Rogaški Slatini. Tov. Olas, kot deklamator, je med 22 tekmovalci dosegel deveto mesto, a tov. Novakova je zasedla prvo mesto v tekmovanju na klavirju in se bo udeležila republiškega tekmovanja skupaj s pevskim zborom. Žal, da ni nastopila tudi dramatska skupina, ki jo je društvo tudi prijavilo. Vsekakor pa na uspehu mlademu društvu čestitamo in mu želimo v njegovem , delu mnogo uspehov. To tekmovanje in doseženi uspehi naj mu bodo vzpodbuda za, njegovo nadaljnje delo. Z našo mrežo smo ujeli vse resnične in vesele NOVE SORTE AGRONOMA ... so odkrili v osebi večjega posestnika iz Vaneč, ki hrani cvetlice s svinjsko mastjo. Preiskovalni organi so namreč pri navedenem posestniku našli v zemlji »čeber masti«, na katerem je bilo zasajeno cvetje. Pravijo, da se nov način vzgoje cvetlic imenitno obnese ter se ga je že oprijelo nekaj najvidnejših špekulantov v Prekmurju. KDOR HOČE IMETI DOBRO SPITANO SVINJO Kdor hoče v rekordnem času zrediti prašiča, naj stopi po nasvet k tovarišu Vučak Francu v Strukovce, ki je z novo metodo intenzivne svinjereje zredil v šestih mesecih markirano svinjo za 1 kilogram. Kdor ne verjame, naj gre pogledat. ZMOTIL SE JE Popotnik je izstopil. Večer je. Hitrih korakov stopa po cesti. Treba je v Cankarjevo ulico. Saj tako so mu navedli v pismu, ki ga je sprejel. Ko že nekaj časa kroži ter išče Cankarjevo ulico, se mu mahoma posveti v glavi. »Vrag, saj imam v žepu baterijo.« Posveti na prvo vogalno hišo. Ob medlem siju svetilke bere na veliko začudenje napis: »Košut Lajoš utca.« »Kaj«, se ustraši. Še enkrat zloguje besedo za besedo. Da, brez dvoma: madžarski napis se mu reži v obraz iz svetlozelene table. »Gromska pojata, pa ne, da sem zašel v »madžarorsag«, mu mrzlično kljuva po možganih. Samo dalje. Dolgih korakov križari po ulicah, da blato škropi po hrbtu. Zopet vogalna ulica. Se enkrat zabrli svetilka. Zopet svetlozelena tabla, na tabli pa — o groza — »Rakoši Ferenc utca«. Obraz popotnika je mrzlično bled, nekaj neprijetno gomazečega ga spreletava. Konec, kot špijon, dezerter, bo prijet, če ga dobe. »Kam za vraga sem gledal, da sem odšel preko meje, kako je to mogoče?« Široka ulica, ob cestah luči. Popotnik mrzlično stopa po trotoarju. Na klopi sedi majhen, sključen človek. Boječe stopi popotnik k zapoznelemu gostu na klopi ter plašno vpraša. »Tovariš, je tu Jugoslavija?« »Je!«, je dobil odgovor. »No, hvala bogu«, je zagrgralo v popotniku, ki si je hvaležno otiral čelo. »Katero mesto pa je to?« »Murska Sobota!« IZ SEKRETARIATA.... »Veš, je pač tako. Časopis je časopis. Rekel bi, da je najboljši aktivist. On ti v enem dnevu sam opravi toliko dela in dolžnosti, pride v vsako vas, v vsako hišo in vodi propagando, agitira, z eno besedo, je celo ceneni m dober aktivist.« »Vem, vem.« »Potem ti sproži zelo pristno domačo diskusijo, ki se razlikuje od diskusije na množičnem sestanku, ker med štirimi stenami se ljudje sprostijo, svobodno govorijo, svobodno prigovarjajo, sicer včasih malo preveč po svoje, toda diskutirajo.« »Seveda, prav imaš!« »Trebaš urediti odkup, dati navodila, časopis ti pomaga. Želiš mogoče ustanoviti društvo, časopis ti mobilizira, moraš postaviti frontno ali mladinsko brigado, zopet ti je na delu ta zahvalni aktivist časopis. Presnet fant ti je to! Tega aktivista vsi puščajo v hišo.« »Da, da. Drži, kot pribito.« »In če želiš nekoga pohvaliti za dobro delo ali organizacijo dela, zopet ti to časopis izvrši.« »Jasno!« »Ko pa nekoga grajaš, daješ navodila ljudem in organizacijam, kako se ne sme delati, ti zopet pomaga časopis.« »To sem se že stokrat prepričal.« »Veš kaj? Napiši članek za časopis, ker skoraj mora brigada na delo.« »Težko, težko. Veš, moram, moram, da, moram sedaj mobilizirati brigado za Novi Beograd in nimam časa.« ?????? Setvi industrijskih rastlin vso pažnjo Naša potrošnja sladkorja in maščobe je že mnogo večja, kakor pa je bila v stari Jugoslaviji. Naša živilska industrija rabi vedno več surovin, da lahko krije vedno večje potrebe. Pred kmetijsko proizvodnjo je postavljena naloga, da zasigura naši živilski industriji potrebne, surovine. Zasejati je zato potrebno čim več industrijskih rastlin, kakor sladkorne pese, sončnic, soje, sirka, lana in drugo. Dosedanji rezultati v murskosoboškem okraju pa kažejo, da se krajevni odbori vsi tega ne zavedajo. Vzemimo primer krajevnega odbora Tišina. Po planu bi morali razbiti 12 ha sladkorne pese, a razbili so ga samo 7 ha na posamezne kmetovalce. Kako bo krajevni odbor opravičil zakaj ni razbil ostalih 5 ha, pa je vprašanje zase in najbrž sami ne vedo odgovora. Ravno tako v nekaterih drugih krajevnih odborih, kjer so plan setve sladkorne pese na posamezne kmetovalce razbijali v pisarni in neživljenjsko, setev slabo napreduje. Kako naj potem zahtevamo sladkor, če ne bomo zasejali sladkorne pese. Ravno setev je dokazala, da tam, kjer jebil plan dobro razbit na posamezne kmetovalce, setev dobro napreduje. Tu je pohvaliti krajevne odbore Gradišče, Kupšince, Lipovce, Nemčavce, Noršince, Predanovce, Puconce in še nekatere. Začasne »težave, katere imamo glede preskrbe naših delovnih ljudi nam narekujejo, da sejemo čim več oljaric, in, to predvsem sončnic in to ne samo kot vmesni posevek, temveč kot čisto setev. Ravno setev sončnic kot čisti posevek je največji problem, katji krajevni odbori so se premalo zavedali važnosti setve sončnic. Ravno tu so se postavili nekateri krajevni odbori na stališče, da sončnic ni mogoče sejati kot čisti posevek in da ne uspevajo. Ta trditev ne drži. Je pa dejstvo to, da krajevni odbori niso prikazali oziroma niso vedeli prikazati kmetovalcem važnost in, nujnost setve sončnic. Zavedati se je treba, da ne sejemo sončnice zato. ker je lepa roža, temveč zaradi olja. Vsi dobro vemo, da potrebujemo večkrat metlo, a je ne dobimo v kmetijski zadrugi. S čim pa bomo pometali, če ne moremo dobiti metle, se sprašuje marsikatera gospodinja. V Soboti je metlarna in delavci izdelujejo prvovrstne metle. Toda, ali imajo zadosti sirka? Nimajo ga ion ga tudi ne bodo imeli, če sirka ne bomo sejali Potem pa tudi metel ne bo. To se pravi: sirk moramo sejati, ker ga naše metlarne nujno potrebujejo. Vsi dosedanji uspehi oziroma neuspehi v setvi industrijskih rastlni kažejo, da si še nismo na jasnem, akko važno je, dal sejemo industrijske rastline. Še je čas, da zamujeno dohitimo. Zavedati se mora krajevni odbor, kakor tudi sleherni kmetovalec, da moramo zasejati vse po planu predvidene površine s sladkorno peso, sončnicami, sirkom lanom in sojo. Ni nobene ovire, da se predvidena površina ne bi zasejala. Preskrbljeno je za kvalitetno prvovrstno seme, ravno tako so prejeli pridelovalci umetna gnojila. Do 15. maja morajo biti zasejane vse industrijske rastline, kajti setev je že zaostala zaradi dežja. Naloga množičnih organizacij in kmtijskih, zadrug je, da priskočijo na pomoč krajevnim ljudskim odborom, kajti industrijske rastline morajo biti 100 odstotno zasejane. Nekaj o gozdovih Dober gospodarstvenik si svoje gozdove uredi tako, da v njih dobiva, dosti vsega, kar potrebuje za gozdarstvo in tudi za obvezno oddajo, ki jo je dolžan po uredbi oddati državi. Iglasto drevje naj raste samo brez grmičevja in listnatega drevja, ki ga le zavira v rasti. Smrekovina in jelevina nam dajeta dober les za stavbe in pohištva. Prodati je le tisti les, ki je res že dorastel in ki ga ne bi pogrešali v nujni potrebi Listnati gozdovi nam dajo steljo, les za kurjavo in pohištvo, spomladi in jeseni pa tudi dobro pašo. V stelnikih raste največ borovje in resje, ki ga kosimo vsako peto leto. Dobra gozdna stelja je tudi praprot, ki jo pa moramo posušiti v kozolcih, preden jo rabimo. Nanovo pa zasejemo le tista zemljišča, ki so premalo rodovitna (po dovoljenju). Gozd se pravilno zarašča, če skrbimo, da se naraščaj pravilno razvija. Obrezovanje, čiščenje in trebljenje je gozdu prav tako potrebno, kakor vsem drugim rastlinam. F. D. Dne 30. aprila 1950 popoldne ob 15. uri se bo vršila prvenstvena nogometna tekma na igrišču SNK v Murski Soboti Ljubitelji športa vabljeni! Viktor Širec: Povej po naše (Nadaljevanje) Molk pričakovanja je še poostril napetost. Lajči je bil pripravljen napadati. Aktivist se je podržal, kot da bo zdaj zdaj zarohnel, le da ne najde prave besede. Janči pa se je nenadoma pognal s klopi: »Za takšne reakcionarne besede ni mesta tu. Če misliš hujskati ljudi na ljudsko oblast, pa se izgubi.« Važno je nagrbančil čelo in vprašujoče pogledal aktivista, kot da po njegovem izrazu, ugotavljal, ali se je ob pravem času uveljavil. Ta pa se je med tem vsedel in sl nekaj zapisal v beležnico, da je Lajčija kar pogrelo. Tisto svojo sigurnost je izgubil. Vrag vedi, kaj vse se še lahko izleže iz tega. »Le mirno, Janči!« je zagrmel hladno od zadaj svareč glas. »V ljudski državi mora veljati beseda ljudstva. Kar ne razumemo, nam morate pojasniti, če hočete, da bo po vaše. Vsak s svojo glavo misli in vsaka ni tako bistra kot vajina.« »Prav majo, prav majo« je potrjeval Lutar. »Če oni vejo,« se je pomirjevalno obračal proti aktivistu, »te lej ko vemo ešče mi, ka smo bogi koudiške. Paver je paver. Dobro ve, kda je treba krumpiče saditi, nej pa tega kdo se lejko Čuti sucializem.« Oglašali so se tudi drugi Razburilo jih je, da Janči zopet tako diktatorsko nastopa. Lajči je le bil ugleden mladenič v vasi. Največ je hodil po svetu in največ vedel o življenju v mestih in v drugih krajih Vse jim je vedel povedati po domače, čeprav ni bil vedno pripravljen pripovedovati »Za reakcionarje pa nas ne boš imel!« se je slišalo iz temnega kota. »Mi vsi lažje ven vržemo tebe, kot pa ti nas.« Tovariši!* je zagrmel aktivist, da bi preglasil vse. »Nič tovariši,« se je zaslišal Števanov glas. »Če vi nočete po tovariški, pa mi povemo svoje.« »Tak je! Kakšni proti nan, takšni smo proti van.« »Kaj bomo še tu. Naj se sama pogučita,« se je zadrl nekdo. Lutar je prvi popihal. Za njim so še nekateri. Kot da bi se nalezli še drugi, so jeli polagoma odhajati, ne da bi prenehali godrnjati. Lajči seje v zadregi ozrl. Kaj takšnega pa zopet ni pričakoval. Vse skupaj si je predstavljal le bolj zabavno. Ko pa je uvidel, če bo še dolgo tako ostal tukaj, bo ostal sam z obema predstavnikoma Fronte in oblasti. Izmuznil se je z drugimi na cesto... Lajči se je trudil zaspati. Pokopal se je pod blazino in si kar naprej zatrjeval, da je močno zaspan, da že spi, toda nič mu ni pomagalo. Dogodki tega večera so mu zmeraj znova vstajali pred očmi, vsak trenutek v drugačni podobi, pa čeprav se je obračal sem ali tja. Preganjala ga je podoba poraženega Jančija. Kako klavrno je na koncu stal aktivistu naproti in ni vedel, kaj naj pove. Tak je bil, kot da nikdar ni bil grobijan. Prava žalostna podoba moža. Aktivist pa je bil zadirčen in napadalen kot nihče od svadljivcev, ki jih je Lajči srečaval v življenju. Števan, se je vsemu temu smejal. »Nad nekom se mora znesti,« je dejal. »Sicer pa se dobro zaveda, da jih bo na okraju slišal. Vsak mora za svoje delo odgovarjati.« Lajči je takrat molčal. Premišljeval je o tem, ali je storil prav. Zdelo se mu je, da je vse skupaj le pregrobo izzvenelo in da bo koristilo le tistim, ki želijo škodovati. On pa tega namena ni imel. »Zdaj bo najboljše ves dogodek prespati,« se je zagledal Števan v svetel kolobar lune, ko sta prišla do Lajčijevega doma. »Danes nisva sposobna raz soditi ali je bilo vse prav ali pa narobe. Za to bo čas jutri. Vsekakor pa morava cirkus nadaljevati, da se ne obrne v škodo...« Razšla sta se kot po navadi; brez pozdrava. Ne, Lajči ni vzdržal v postelji. Vstal je poiskal v žepu cigareto, jo prižgal, oblekel hlače in suknjo in se napotil nazaj v vas. Toplo je zapihal vanj veter, ko je stopil na cesto V vejevju je šumelo. Nekje za vasjo je zavijal pes. Že od daleč je opazil, da v Pentekovi hiši še gori luč. Napotil se je počasi proti njej. Že skoraj pod oknom je bil, ko je luč ugasnila. Obstal je za trenutek, potem pa se naslonil na leseno ograjo in se zagledal v luno, kot je to storil ob razstanku Števan. Pričel si je očitati, zakaj je vstal, ko je itak vseeno, ali premišljuje v postelji ali pa tu na cesti. Na dvorišču je zaslišal korake. Zadržal je sapo in skušal prodreti s pogledom temo. Obris Pentekove postave se je premikal proti hlevu. Pred vrati hleva je obstal in se obrnil. Lajči se je nasmehnil. Torej se tudi temu godi tako kot njemu. Vsakemu po svoje ni prav, kar se je zgodilo. Kriva sta tudi vsak po svoje oba V velikem loku je zagnal od sebe ogorek cigarete in se napotil nazaj. Prisluškoval je svojim korakom in hkrati premišljeval, kaj neki zdaj čuti in ugiba Pentek. Poskušal se je postaviti v njegovo kožo in pogruntati, kaj bi v tem stališču storil sam. Pa nič pametnega ni mogel ugotoviti. Le to je dognal, da verjetno ne bi bil boljši od njega, saj je Pentek za gotovo prepričan, da dela pravilno, kot je to o tem prepričan sam za vse, kar stori. »Končno pa je vseeno,« je zabrundal in porinil roke v žepe. »Vsak dela po svoje. Moral je vedati, da ne dela prav...« Polja so blestela v jutranji zarji; vsa rosna in bujna Ozimina je prekrivala ravnino kot baržunast plašč. Le tu in tam so kot rja pačile zelenilo pomladi krpe preoranih njiv. Veter je lahno vel preko ravnine in Lajčiju, ki je dirjal s kolesom po grabasti cesti, je godilo, da ga tako hladeče objema. Napotil se je v mesto. Sam ni vedel prav, zakaj. Sicer pa se je že dolgo odpravljal na okrajni odbor ljudske tehnike, pa še mladinski komite bi obiskal in se morda po trgovinah malo pogledal. Na tihem pa je upal, da bo našel neko primerno rešitev iz včerajšnje situacije, ki ga je oklepala kot dolg. Pa se m grizel zaradi tistega dogodka. V svesti si je bil, da je bilo prav, toda konca ni bilo, vsaj takšnega kot si ga je sam želel. Tako na sredini se je vse pretrgalo, kot prenapeta struna. Zdaj v jutranjem svitu mu je bila podoba včerajšnjega sestanka vse bolj smešna in ga je prijetno zabavala. Poganjal je kolo in si veselo žvižgal. Sedem je bila ura na zvoniku, ko je peljal skozi sosednjo vas. Niti na ostrem ovinku ni uporabljal zavore. S takšnim zaletom je priletel okrog, da bi skoraj podrl kolesarja, ko se mu je bližal z nič manjšo brzino. Ta je naglo zavrl, da ga je kar izpodneslo in veselo vzkliknil: »Pazi name. prismoda, če že nase no. češ.« V melodiji glasu, je spoznal vedno poskočnega Borisa. Tudi sam je pritisnil zavoru in se počasi zapeljal proti znancu. »Slika, kaj delaš tukaj,« je uporabil Borisov rek. Ta je bil njegov komandir čete v gozdni brigadi. S svojim smehom, šalami in živahnostjo si je pridobil brigadirje in njegova skupina je presegala v delovnih uspehih vse skupine ne samo v brigadi, ampak tudi v okolici. Če so sosedne skupine presegle normo za petdeset odstotkov, je Boris razgrajal, kot da bi mu odneslo pišče kruh in tako dolgo nadlegoval svoje brigadirje, da so še sami pričeli rohneti in v veselem razpoloženju sklenili, da jim zmešajo ričet in jih posekajo z mastnim procentom. In tako je šlo iz dneva v dan. Borisovci več, ostali tudi, Borisovci še več in tako so tekmovali, dokler niso vsi ostali omagali. In vse to je dosegel le Boris s svojim humorjem. Nadaljevanje prihodnjič. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. maja 1950 OBLASTNO MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA MESTNO GOSTINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA s svojimi obrati Potrošniška zadruga s poslovalnicami Murska Sobota Vse sile za izpolnitev četrtega leta Petletnega plana! Odkupno podjetje živine in mesa Murska Sobota Izpolnjevanje obveznosti do države - prva dolžnost delovnih kmetov! RUDARSKI MAGAZIN PROIZVODNJE NAFTE DOLNJA LENDAVA s svojimi podružnicami: špecerija manufaktura, prosta prodaja, mesnica, pekarna, moška in ženska krojaška delavnica, čevljarska delavnica, delavsko uslužbenska restavracija, brivnica in drugo se bori za boljšo organizacijo preskrbe delovnega kolektiva Nafte. Borimo se za čim večje izkoriščanje prirodnih bogastev! Za večjo produktivnost dela, za hitrejšo zgraditev socializma ! Naš prezir tistemu, ki ograža svobodo in neodvisnost narodov ! OKRAJNI MAGAZIN DOLNJA LENDAVA s poslovalnicami: špecerija 1, 2 in 4; manufaktura garantirane preskrbe; železnina; galanterija; cekerija; zelenjava; skladišča bencina itd. ter s poslovalnicami v območja okraja Gaberje, Velika Polana, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Dobrovnik, Bogojina, Kobilje in Gornja Bistrica. Zavest in enotnost ljudi je najmočnejša sila za uresničenje socializma v naši državi! Oblastno pdjetje za odkup sadja in zelenjave podružnica M. Sobota Oblastno podjetje za odkup vina in ostalih alkoholnih pijač - Maribor ekspozitura M. Sobota Okrajno gostinsko podjetje HOTEL CENTRAL Murska Sobota Okrajno avto prevozništvo Murska Sobota Delovnemu človeku kvalitetne izdelke za udobje in razvedrilo Invalidsko podjetje - mizarstvo Murska Sobota MESTNA OBRTNA IN STORITVENA PODJETJA MURSKA SOBOTA OKRAJNI MAGAZIN MURSKA SOBOTA s poslovalnicami špecerija 1, 2, 3; manufaktura 1, 2; železnina 1, 2; galanterija; drogerija; usnje; kurivo in domača obrt in v območju Murske Sobote s poslovalnicami v Cankovi, Rogaševcih, Gornji Lendavi, Gornjih Petrovcih, Križevcih, Mačkovcih, Prosenjakovcih, Puconcih, Beltincih 1 in 2. Trudimo se, da zgradimo socialistično trgovino ! Ponosni smo, da imamo Partijo, ki se ne boji nobenih težav! Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.