Z9. Sfnflki. 9 lldljnl. f tofrt I. btravli mi. LIK Mo. »SormU Narod- v*t|« p» p«*tt: a fcnfe bhrie Avitro-Ogrske: n Nemttjo: Sncta* ikBpllJ Bapre3# " K ^— ****Ieto "p^ • • ■ • * Mw tat leti .' I I ; ; ?£Z ** Ameriko la rt drage dežele: M ««ec . • . . • 5*50 eelo Ieto niprej . . . . K 70*— Vpnštajca glede fnsentov 9C naJ prtloži za odgovor dopisnica al! manU. W*rmw*lš*wi> (spodaj, prttlKje, icvo), iuO«n allM *t 3, UUfoa At tO. Inaentl ae mtnnajo po porabljeflen proatora ta skxr 1 «m» visok fter 54 aut Urok prostor: enknt po 12vhL, dvakrat po 11 rta, trtkrat po lOvte. PosUao (enak prostor) 30 vin, parte ta uh vale (enak prostor) 20 vinarjcv. Pri vcćjih taserdjah po dogovora. Itff HrtCalU at] ptsijcja uretelM fetfit 9W W amkavaifjL ^Ml ■a um iliaieis u/oćte *ei hsuutc deoarja st ac mortmi alkaiar «zlratL „Narodna Tlftkaraa« taltfoa At 90. .Slovenski Narod« velja V I4«M|aal i dostavljen na dom ali če se bodi ponj: cek> Ieto naprej . . • . K 58-— I četrt teta ntprej . • . . K 15*— pol leta....., 29*— | na mesec.....K 5-— Posamezna itevllka velja 210 vinariev. Dopisi aaj se frankirajo. Rokoplsi se nevračajo. Srodalit**: Saallova mltea HS(vL udstr. levo), tatetea ft*. *4 Poslednja borba. Na mirovni konferenci se borita ara principa. Belo in crno, dobro in zlo — pravičnost in imperijalizem. Wil-son proti vrsti politićarjev. ki se še nišo naučili dovolj. V" svetovni zgodovini je malo mož, ki jim je dano, da celemu svetu v rra-l:si naložijo svoja načela. Svoječasno ;o to napravil Napoleon, toda on je bil predstavnik imperijalizma najčišče vr-Me. Wilson je drugačen. On zastopa no\i svet, ki je nastal iz izgnancev in !7seljencev ter se razvij do ogromne veličine in sedaj med vojno do prve velevlasti. Ves zerodovinski razvoj ame-riškega državnepa prava in upravnega stroja, volitcv in obrambe, trgovino, reklame, Studij in roćbinskesa življenja ?e iz temelja razllčen našemu, ker je iz temelja različno mišljene o življenju in njega uredirvi, r. i. takozv. svetovno naziranie. Lincoln, NVashington in dru-Ti, ceJa vrsta državnikov »n filozofov, kojih imena našemu povprečnemu in-teligentu snloh zmnn nišo. >o dali temu svetovnemu naziranju izraza. \Vilson je Masovno poslednil med niimi. Njegovi govori in odgovori, njegova poročila senata so njegov politični credo, ob-enem pa politični credo celera ameri-čkega ljudstva, ljudstva svobodnih dr-žavljanov svobodne države. S tem ni rečeno, da Amerika ne pozna kapitalizma, izkoriščanja, bede, borb, krivice, — nasprotno, vsega tega je tam morda veČ nego pri nas. Tako so mi vsai Srbi, ki so se z legijo vnrli iz Amerike, da branifo domovino, izjavili, da bi ne hoteli več*nazaj, ker je socijalna svoboda doma večja in izkoriščanje mame nego T5rtko moria. Isto bi potrdili tuđi slovenski izseljenci. Toda ne gre tu za so-cialna vpraian^a. American ve. da ?e Lemeli vsakemu svobodn^mu medna-rodnemu občevanjn. če sn vsi naroai, vsa ljudstva nofitlčno svobr^Ina. će ni-rrafo doma kajzerizmn. sistCTTia nad-vlade soseda nad sosedom. sistema »stroge zabrane« in poticajne straže, t>ikelhanbe in bajoneta Toda ta sistem, ki sta ga Nemčija m Avstro-Madiarska razvila do popol-nosti, ni bil doma samo v Srednji Evropi. V drugačnih formah. j">od dru-5rimi imeni. evropskiji. se je kaza! tuđi na zapadn r>ri naših zaveznikih. Najso-rođniji nemSko madiarskemu imperijalizmu Je pač imperijalizem Italije, zadnjega člana draibunda — kakšen je. ču-timo na svoji koži. Kakor prej, ne srne-mo sedaj izvešati svoje zastave, gov^o-riti svojega jezika, uradovatt po svoje, ineti svojih šol svojih društev. napi-?oy, podjerij itd. Seveda to ni samo vprašnnje jezika, ampak bistva, — nacije in nacionalne pripadnosti. Jarem. ki so nam £a cbesili Nemci in Madiari, a našim neodrešenim bratom sedaj Ita-?i^"ani, nam onemogoća, da dihamo, da živimo svoje narodno življenje, da se razvijemo v polnopravnega člana državne in človeške družbe. Proti takšnemu naziranju in poiz-kusom se je obrnil \ViJson. Obrnil se je že poprei. v poslanicah senatu, po-itm v svojem slovitem govoru, predno je napovedal vojno Srednji Kvropi. Proti takšnemu naziranju se je boril v svojih odgovorih na nemško in avstrij-sko mirovno ponudbo: tNarod bodi sam sod n i k svoje usodc.« Krivičniki so popadalt s nrestolov. A vstali so mesto njih dnigi. Re bam-bino« zagotavlja Pichona in Clcmence-au-a, da spada Trst in »Venezia Giu-lia« k Italiii. ker je cesar Trajan gradii svoje stražniee okrog Postojne in Ilirske Bistrice. Da si zagotove Trst, so zasedli še Rcko, in radi bi iz vrha Dinarske gore gledali proti Sarajevu, kakor svoječasno beneški governatori. Razven njih pa se oglasa, — čeruđi ne v isti obliki, — imperiializem rudi pri Francozih in Angležlh. Andre Che-radame je šel med nasp^otnike zveze narodov, če^, sedanje stanje se mora osigurati za vedno. Iz Anvclije se Ću-jtjo glasovi proti razorože iju na morju in za razne kolonije. Vesti, ki pnhajajo o teh stvareh. sd nekoliko motne, neiasne. Razbrari se da toliko, da ie pri nedavnih seiali v principu VVilsonovo načelo prodrlo, da pa se veliki predsednik ne bo odstra-nil delj ko za tri tedne in da se na to zopet vrne na konferenco, iokler ne bo njegov nacrt Izveden. LIovd Geor^c, ki je bil socijalni političar, predno je po-stal zmagalec. je, v kolikor vemo, na Wilsonovi strani. Obče razpoložcr.je mas. ki je proti vsakemu na dalje van ju zatiranja, in pod pira. Cas je. da dvignerm i mi svoj glas glasneje in jasne je, nego doslej: Noče-no ostati pod nikakovim jarmom. Lon-donske^d dogovora ne priznamo, m? sprejmemo. proti njemu se hočemo boriti brezpogojno. Naša Gorica, naš Trst naša Soča, naša Gospa Sveta in vse do Mure. kakor je bifo. preino nam |e c. kr koloniziranie oakrhnilo posamične dc!e in med nami naseli-o koloniste. Neokrnjeni in svobođni hočemo postati ravnopraven in korišten čian zveze narodov. Naša mirovna delegacija, ki dela s pol no paro. mora se v prvi vrsti pobri-e;ati za to. da pokaže i \Yilsonu i Taftu in vsem drugim. Llovd Ge^rgu in Clc-menceauu, da smo tu, da smo zreli In da je vse rro laž. kar tim poskušaio na-t\*ezti raziT Sonnini. Pettiti. Wutteji in Kaani, Italija in Jugoslavija. Li k. V danes semkai d<>?pelern londonskem listu »Dailv Telesrraphc z dne 15. januarja t. 1. je A. Bcaumont pod naslovom »Agitacija v Italijk v obliki dopisa iz .Milana priobćil zanimivo ilustracijo italijanskih odnosa je v do Jugoslavije. V nastopnem podajemo njegov članek v prevođu. Beaumontov članek se dasi: Otvoritev mirovne koiference ie Italijo zalotila v nemali vzburjenosti in z.Tgitiranosti. Zivljensk-) vprašanje je sedanje in bodoče razmerje do nove ju-goslovanske države. Sedai razpravija vse časopisje od Rima do Milana stra-stno o tem vprašanju. Govor ministra Bifsolatija. ki se je zadnio nedeljo za-vzei za to, naj bi se odrekla Italiia kon-cesijam Jondonskega pakta ^lede Dalmacije v prid kompromisu z Jngoslova-ni, je mobiliziral vso deželo. Listi pri-našajo komeotarjo z velikinii nadpisi, v katenii protestirajo proti vsaki koncesiji. Naglašajo, Ua je vodila Avstrija vojsko do zadmega trenutka s pomoO-j«> celih hrvats.kih polkov, in najvišie avstriisko poveljstvo oroti Italiji je bilo poverjeno generalu Boroeviču. rojene-niu Hrvatu iz Zagreba in strastnemu sovražniku. Do zadnje minute vojne so se Hrvati upirali predati ter so se v istini pogajali s cesanem Karolom o iz-ročitvi avstrijskega brodovja in vojne-ga materijala v Trstu in Puljn. da bi Jtalijar.i \ roke ne dobili ne tega ne onega. Ko ie bi?o premirje v Padovi podpisano. sa Hrvati v Zagrebu in v Ljubljani nišo sprejeli ter so smatrali, da so teoretično še vedno v vojni z Ita-!i!o. Zdi se, da je to izredfno stanje od-kritega in latentnega konflikta bilo predmet dolge, dveurne razprave. ki se je med italiianskim ministrskim pred-sednikom Orl^ndom ter predsednikom Wilsonom vršila v Parizu. Balkansko vprašanje se je nenadoma iz Makedonije preložilo v Istro in temna habsburška dinlomacii^ se ie z Dunaia Drese-Ifla v Zagreb. Uspeh ie bil ta. da se Italija, ki je bila na bojisčti izgubila 30.000 ćastnikov in pol milfiona vojakov, ni mirno polastila svojih starih dalmafinskih kolonij. Trsta. Pulja. Reke in Gorice in da njenim ^^Jitevam Jgovarjaro r-rav ifcil Slovan*. i^ter^ je pomagala osvoboditi. Javna nevolja ie velika, tem večja, ker sumjio. đa v zavezni^kih deželah vprašania o odnosajih med Italijo m narodi, katere je bila pomagala spasiti, velik def cnsopisja in najbrž ce-Io vlade same ne Doimutejo nravilno. Nišo samo časopisi nolni člankov, tuđi mesta so polna lepakov. teriaiočih DaJmacin. Reko. Zader in Split. Vrše se ljudski shodi in govornikom, kakor Bis-solatiju. ki se zavzemaio za delne koncesije, strastno ugovarja. rekel bi. devet desetink občinst\ra. Ne hi bilo čudno, ako bi bilo to vprašanie jrlavni predmet Wi?sonovega in Orlandovega razgovora in da se *e italitanski ministrf^ki pred^ednik za nekaj dni v Rim novrni! samo zato. da se posveruie s parlamen-tarnimi vodilnimi mo/mi. Italiia se glede Jugoslavije nahaja v čudnem položaia. Dočim smatraio v Parizu. Londonu in v Washingtonu Jn-jTOslovane za učlnijive pomačnikc tekom vojne in za rc^aične ententine za-veznike izza nreTniria. !th Rim ne more naprosto in kar tako priznati kot take. Njihovi besedniki v Zagrebu in v Ljubljani so sami Fziavili. da iih je smatrati za zaveznike Anglezev. Francozov ter ,Amcričanov. ne pa rudi za zaveznike ItaHanov. Več nego 100.000 Hrvatov in Slovencev iz nekdanie avstro-ogrske ammde je v Italiji v vojnem vjetnišrvu. pa iih sprićo vedenja Zagreba in Ljubljane ne kaže izpustiti kot zaveznike, dokler ni dognano italijansko-ju^oslo-vansko vprašanje. Iz Trsta. Pohlep Italije in drugo. Razne novine vseh barv in strank iz Italije še vedno poročajo dan za dne-vom o velikanskih, dosedaj še nikoli doseženih zmagah italijanskega orožja proti propali Avstriji in Nemčiji, ne cmtiijajo Da. da je zmago provzročila njim sovražna armađa, ki se kratkoma-lo ni hotela veČ bojevati, ki je odmeta-la orožje in zapustila bojišča. Tuđi ne omenjajo, da so za to bežečo armado streljali s topovi in strojnicami in uni-čili mnogo neoborolenih vojakov, da se je tako brez potrebe še prelivala ne-dolžna kri. Gorje Italiji, ako ne bi slo-vanski polki odmeraii orožja^ nikdar bi ne prestopiia mej, nikdar nosetila, še manj zavzela svetjh obljubljenih dežel, Italijanski častnlki sami priznavajo, da so bili zadnji boii ob Piavi popolnoma brezpomembni, Ie tu pa tam neznatne praske med njihovimi prednjimi patni-liami in odhajajočirni ostanki avstrij-hkih čet. dokaz temu. da Italiia na zadnjem pohodu od Piave tla notri do Lo-gatca ni imela nikakršnih izgub. Šarlatanske no\ine Da bodo nada-ljevale slaviti nedosegljive zmage. — Italiianske slavospeve in laži treba raz-krinkati, miro\rrja konferenca mora do dna izvedeti resnico in biti nataniko rKDučena o usnehih, oziroma neuspehih Itn!fie in njenih samogoitnih nakanah po zagospodarjenju nad Slovani ob Jadranu. •►^•-^ Slovanski naroefi pokojne Avstrfje so razsuH državo in r>dnrli oot Italiji v slovenske pokrajine. Tem narodom naj se zahvali Italija, ne pa svojemu orožju in miro\*na konferenca rraj nagradi te male narode, ne ItalOe, ki sedaj za veliko ushigo davi in zatira nesrečni slovenski rod v zasedeni pokrajini. Slovanski delegati na mirovni konferenci naj podrobno in vsestransko ožisrosaio italiianske pohode, zmage, nasilja in ostudno. krutP imperilallstič-no postopanje napram slovanskemu rrebivalstvu v zasedenem ozemlju In mirovna konferenca tivaž'.i'e utemeljene navedbe, požene Italijo v meje do-stojnili zahtev in M odkaže to, kar ji resnlčno pritiče po zgodovinskih, zem-Ijeptsnih. etnogrnfičnih in raznih drugih pravih: Italija na zahodno obal. a Ju-sfoslavija r.n vzhodno Jndrana, kaH\ tako je narava usn^arila, zemlja tostran in morje imata služiti razboju jugoslo-vanskega naroda in njega napredku, na oni strani ra ima Italiia dovoU, ako ne preveč obrežja. Naj Ie dobi Italija sostoljubno za-vetje povsod ob moriu, a zagospodariti ne srne vzbodni obali, ker prenaglo in presilno bi jf zrastel greben, sedaj obrežje, potem zaledje, pomejc zore itd.. nastal bi tako, ako ni že nastala pohlep. v katerem bi Italija nadkrlljo vala Nemčijo, to mi Slovenci že sedaj na grozen način občutimo na lastni koži. Nemci so nas hoteli polagotna iz-riniti. so si ustvariali nekak most od ene trdnjave do druge, Italijani pa nas hočejo preplaviti pogoltniti, poitalijan-čiti v hipu, nas pregnati, izpodriniti na mah in to njih postopanle jim bo fcoto-vo škodovalo; mirovna konferenca jih zavme v meje dostojnosti ter pouči, da so minuli čaši. ko so se dali na ta način zasužnjevati narodi, ki imaio milijone bratov, da se za njih Dostavilo v braiu Ako Italija že sedaj. ko nima še v stalni posesti zasedenih ozemelj. ko bi morala paziti, da si nridobl naklonjenost in spoštovanje prebivalstva in ob času premirja, ko ne bi smelo veČ rož-ljati orožje. tako kruto postopa z drugo rarodnostio, koji ne dovoli nit! naj-nižjih Šol, si lahko mislimo, kaj bi uranjala ta samopašna jmperijallstična država z nami potem. ko bi Ji te pokraj?^ ne pripadle za vselej. Gorje nam, osoda beneSkfh Slovencev. narodna smrt in večno robstvo nas dohiti, zato pa noben Slovenec pod Italijo niti &ed zemlje, ne najmanjSi de! vzhodne obali Jadrana pod kruto co* spodstvo Italije! Delegati na mirovni Jconferend« uvažujte re besede. ki vam jih kliče tr-peče, zarobljeno slovensko ljudstvo ob Jadranu. Italiia je Dovsetn nesposobna« da bi podala !e trohico garancije za vladanje nad manjšinami. BenesTd Slovenci bi sedanje stanje v zasedenem ozemlju nam nudtjo dovoli d^kazov za to tr-ditev. Mnogo slovenskih mteHrentorv, uradnikov. duhovnikov, učiteljev, po-sestnikm' je moralo bežati zaradi kni-tega. chillziranih narodov nevrednesra nastopa Italije v zasedenem ozemljti, drugi del žrtev je bil nozaprt, interniran in konfiniran, kakor z razbojnik! ravnajo z nedolžnimi žrtvami, to pa sedaj v dobi mirn: da, pogumni so ti samopašni iteJjianski zapovedniki proti neoboroženim Slovanom. Naš narod je razkačen, ipak kakor lagnje Dotmežljivo prenaša razne nasilne odredbe, Italijani - TrŽačanl so strahovlade ?e do rtI^ siti, čeprav se ž niimi vse dnigače ravna, nego z nami Slovenci. NavdnŠenje za Italijo se je povsod poleglo, ćelo liberalci popušča-jo, za Italijo navdušen ie samo še odlo-mek profesorjev, učiteljev, dijakov in mesrnih uradnikov. — Zato najmanje, kar moremo zahtevati od mirovne kon-ference. je. da odloči za Trst zasedenr* in ogroženo ozemlie ljudsko glasovanje, v Trstu samem ne bi dobili 20 odstot-kov -rlasov za priklooljenje Italiji. Mase pokazujejo oh vsaki priliki ne\olio proti sedanjemu režimu. »Abas-so T Italia, fuora Je Pigne!« se vzklika pri raznih patrijofičnih nriredlrvah, ćelo pri velik! paradi, koji je zadnjo ne- LISTEK. »Itastr. Novosti« prinašaio to-le ^elo uspelo satiro na naše Italiianaše, ki so, kakor n. pr. goriški Vinci in drugi bjii pod avstrijskim režimom pokorni siugc Nemcev in Madjarov, sedaj so se pa okitili s savoisko zvezdo iu ?aško irikoloro. Ako jutri zasede zemljo Ki-tajec. bi naš Italijanaš pozdravil tuđi •ijega z istim navdušen.icm. Uno dei mille. (canzone futurista.) Lhi son, cosa sono? Snno, girella Porto la stelfa 'n.t.1 alF occhiello !.' italico fiore •:! nastro tricolore. ::ri g^allo — nero '^sji son bersagliero! Uno đei mille, Che vrlto bandiera Dal di alla sera, Anticroato Bene pasato O dal Ma^iaro O dal Germano Or itrMano A!za la testa, Goniio il perto Vero eroe di Caporetto! Uno dei miMe Antica spia Orido per \ia Grido ben fortc: Ttalia o morte! Cito Garibnldi Cavour e Mazzini Non mi ricordo D'essere stato leccari^ Uno dei mille Capi ameni Mangio Croati Serbi e Sloveni. Sono Girella Porto la stella. Sacro italico Furor mi prese ... E gia domani Gran voltafaceie Sono capace D'csser ehinese! Odbacimo čašu, koja ubija. Antialkoholni list »Novi Život« pri-w\$2l od znanega strokovnjaka vsepčili-škega profesoria dr. Josipa Silo-vića v Zagrebu dolnjo kratko a instruktivno studijo o alkohola. Dr. Silo-vić je Slovencem znan po svojih spisih v »Vedi« in »Matici Hrvatski«, a mnogi Ooričani se ga spominjajo iz predavanja »Prosvete«. Dr. Milan Kostić 5e kao ravnatelj kaznione u Mitrovici promatrao kaž-njenike svoje kaznione. koji sn u nju do- šli tečajem triiu godina, i to u svemu 2ič,3 kažnjenika. što no su ostavili kod kuće 2390 siročadi bez hranitelja, izvrgnute materijafnoj i moraln >j bijedi 1 nevolii. Polovica ih je osudjena radi te-lr>5no stavko. ki ie bila delno že večkrat uprizorjena, a vsnkokrat jih prlđobe z enkratnim priboliškom in tre-notnimt olajšavamj v cenah za Živtla, Velike neprilike provzroča nepri-merno nizka vrednost krone, ki se me-nja za 40 stotink italiianske^a denarja. Šepcta se Da. dn rudi lira v inozemstvu ne velja mnosro več od krone. v Svici haje mertjujeio liro za 45 stothk, a kro-no za 35 stotink, potemtnkem bi morals krona veliati napram Ifri naimanj 78 stotink, postavili so ii pa vrednr*$t samih 40 stotink. Italija s tem rx>dcenje-vanjem krone dola izvr^tno kimeiio v zascdencm ozemiju. država in Ttaf!iarti pornenjaio kolikor mo?no mnncro Ur v krone, da jlh potcm bolje izpečajo, Krona v resnici ni dosti vredna, a tildi lira ne in dolžnost Italiie bi bila. da postavi res^iČno vrednostno rarmerle med enfm in drnsrfm denaHem. Seveda se vsakdo brani it?!Hnn?kih lir, cclo v zadnjem času iz Itnliie raseJ'ene tvrdke in bn^kc sprejemnio n»j$e stnr avstrij-ski denar. ker ž n'im delajo dobro kupci Jo. Značilo ie. da odkar ie Tr^t ?*se-dcn, nfso nri^h?$M ne tnka'5«'i Hst?. ne !i?ti iz onkraj lu'e mednarodne vrerHo-sti denaria raznih drfav, samo da Tr-žaCanl ne Izvedo prave vrednosti lire, na pomol! sorlJKema UČIlCljStUU! V velikih skrbeh so oni učitelji fn učiteljice, ki so ostali na svojih službenih mestih, kjer gospoduje nad solo sedaj Lah, v velikih skrbeh so oni, ki so še v bejrunsrvu. Te skrbi so pozvale slednje na sestanek. ki se je vršil vče-raj pop. »pri Zlatorogu«. Bil fe dobro obiskan in prav živahen. Sestanek je otvorit nad učitelj Vinko O r e g o r i č, povdarjajoč. da so že 5 let ločeni od svoiih zastopstev. Sestanek ima na-men, da se pomenifo o svojih tcz"njah in Jfli povedo tam, kier sedaf učiteljstvu režejo kruh. Za predscdnika je izbran nadučitelj Matiia Lavrenčič, ki se prvotno spominia urnjleea tovarila M. Fn Manija, nato oroenja, da je položaj za rnrisico uČiteljstvo jako kriti-čen. Kar dobfvnin. je nremalo, miirm je potreba, da se jim izrlnča v najk^j-Šcm času podnora za 1918. Pripravljeni so vednp vršiti svoj učiteljski noklic v blasor ljudstva. Izvoli na} se deputac!-fa* ki nai ere na nrf^toino mesto radi nn'nr rodnore za 1918. in poizvedet, kako se misli nadale plarevati «ron?Vo učitelfstvo. Pri vi^iem Sol*kem svetu nišo zastonnni. Predla^a odhor za nv risico učiteljstvo, ki bi nrevzel ntijno poslovanje v njegov prid. Macarol vpraša, ali bodo tuđi ^oriški učitelji de-ležni repulaciie plač? Na svoja službena mesta ne moreio. Oni, kl so doma, nišo dobili nič* plače ne za december ne sa januar. Treba je, da se učitelji - be-irunci stavijo 5olski oblasti na razpola-jro fn se pcbrijrajo za službovanje na Štajerskem in Koroškem. Vcndra-m i n pove, kaj so izvedeli pri vladi Kle-de tesra, Predsednik pravi da naj deputacija, ki se bo predstavila radi pod-pore, pove istočasno. da se stavlja sc&-risico nčiteljstvo vladi na raznolajro. V odbor se izvolijo: Grejrorič in Strga r za aktivno učitelistvo in B e n i n-I ar za vpokojeno. Gre^orfč prečita protest proti italijanskemu imperijalizmu in zahtevo po samoodločbi narodov. Izrekaio se za Jusroslavijo. Sorejeto so-glasno. Končno ie bila spreieta z veči-no Macarolova resoluciia, naper-Jena proti pozivu učiteljskega sveta, da se mora vse učitelistvo do 1. marca pri-Ja\1ti k stanovskima organizacijama ali k Zaveži jui?oslovanskej?:a učitelj-stva ali k Slomškovi zvezi, sicer bi za-dele neorganizirane hude posledice. I«-reka se za združen je vsega učlteljstva drfave SHS v enorno strokovno orga-nizaciia s !r\T>jim strokovnhn glasilom, ne dotikajoč se pri tem politične pri-padnosti posamezntka. V. Svaferar: Glavne prometne Sle v Jugoslaviji. IIL Dalmacija ie v železnl$kem oztrtt najbolj zanemarjena dežela« V stari Avstriji nišo Imeli časa niti volje pečati se s kršno Dalmacijo* tako da ie prišlo tako daleč, da ražen edine ozkotirne zveze Dubrovnika In Metkovića preko Mostari'a $ Saraje- vo m bi dalinim zaledjem še daoes ■!-mamo nobene poštene feles-niske z v e i e DalmacUt t ostalo Ju-foslavljo. skoraj ol» stolttnlci icleznic. Koncem 80. let pretekleca atoletja so uradili med Splitom in Kninom ter med Šibenikom in STi v-nim takozvana dalmatinske državne želemlce. Njih naloga jim Je bila že v naprei odkaiana. Zgrajene so bile na svetu, ki n i k i e r ni bil zve-zao s kako ielesnico, kjer dobrih 100 km naokroff sploh nišo eksistirale niti najmanjše železniSke ptoku Končno so se pa vendar odločUi tuđi na Dunaju, da priuoje Dalmacijo k že rbstoječemu velikemu omrežju v bivši Avstriji. Interesi Dalmacije seveda nišo nikakor bili merodajni za zgradbo in i2peljavo teh načrtov. V glavoiem so se pač od-ločili na Dunaju za dalmatinsko p r o g o \z a v s t r o - o k r s k i h, to ie dunajsko - peštanskih koristi, ker so hoteli pritegniti tuđi dalmatinsko obalo med ostale »kronovine*« v ta namen, da lahko tuđi ta dosedaj mirno in tiho, ločeno živeći slovanski del Avstri-je izkoristiio in i z m o z k a jn kot so že ostale slovanske dežele v Avstro - Oj;rski. Fakt je bil ta, da so se na Dunaiu v sporazumu z madžarsko PeŠto odlocilt spojiti mesto Knin (končno postajo prose Split - Knin) z mestom Oguli-no m v modruški veliki županiji. Proga bi se odcepila iz Ogulina preko Jo-sipdola, Otočca, Gospića, Gračaca in PribudiĆa ter se snojila v Kninu na obstoječo proc:o Knin - Split oziroma Šibenik. Dolžina proce bi znaSala knkih 230 km ter naj bi se otvorila 1. maja 1015. — Z gradnjo se je kmalu ix> dovolienju pričelo in bi bila ćela prosra že gotova, ako ne bi sve tovna vojna ustavila oziroma ovira-la započete jrradnje. Kot nam je znano, ie prosa v trlavnem 2e skoraj do-jrrajena. edino radi Domanikania mno-Kejra. za konCJno docrraienie potrebneca matcriiala. se bo paČ otvoritcv ce!e projfe izvršila ^ele v đoglcdnem času — mt>?roče v enem letu. Ćela ta prosra tvori seveda lf del v c 1 i !■; e sr a projekta L j u h 1J a • na - Split v dužini 470 km. V tej ce-lorni šestari zadobe nato vse proTe, ki smerijo od Ljubljane proti Oblinu in dalje v Dalmacijo svoj enotni po-men. Postr»ia Osailm ?e iako va?na mednostaja. ker ji ie v tem projektu določena vsprelemna vlosra za Mn^o iz Reke. Ljubljane in Zagreba. Od Osnilinn da!?e vodi neva prosra do Kmnn in od tam je zvera 2 obema pristanisčema ?e vzpostavljcna. Na celem projektu ie potrelno omeniri Se to, da bi bila enotna, prema zveza Ljubljana - Split velik anske-K a Kospodarske«:a pomena za ćelo Jn-jjoslav.'o posebno ra ?"* dosedai ?e svetovnemu prometu otvor! ene dele Like in Dalmacije. PrviČ bi bila spojena s to n^.so dalmstiji^ka obal s ćelo na§o držnvo po kopnem potom norrnalnotirnc zelezni-c e. ^ele sed^i bi nri^la do vel?avc ob koncih proure ležc^a mesta. neiznicrno na bi se povz'JJjmiH mesti Split in Šibenik Split bo v mroifem rarbreme-nil Reko, 1 rstu pa bo postal iako nevaren konkurent. Ako premotrimr, doT ode v Otnj'ir!, spoznamo takni na prvi pogled, da manjka še prave zveze med L j u h-Ijano in Ogulinom. Mcdteni. ko je Zagreb, pa tuđi Reka direktno spojena s tem križiščem po takozvani reski proid, imamo z Ljubljano Ie indirektno zvezo po o v i n k u preko Karlovca in Metlike. Ako poj-usl«nio, da bo proca Zagreb - Ojruiin - Reica po;%'ica-na v prvi vrsti služiti prometu z Rcko in bi nato v Karlovcu prišlo še precej vlakov iz Ljubljane proti Dalmaciji, ie razvidno, da moramo misliti pri tem tuđi na neposredno zvezo z Ogulinom preko že obstoječe profce do Ko-čevja. Dalje srovori za to tuđi dejstvo, da je ćela reska pro^a e n o t i r n a, de-loma jako srorskejta značaja (Komorska - Moravica - Reka) in je že iz prometno - tehničnih razlo^ov izklju-čeno, da bi se zamojtel v'zpostaviti velik promet, služeč dvema v e I i k*i ma pristan išema, Končno omeniamo .^e ta da bi se napravil iz Ljubljane preko Karlovca v Ogulin velikanski ovinek, ki bi seveda Jako podražil cc-lorni promet in sploh upravo in obrat V projektu Trbiž - Ni 5 smo omenili. da bo služil del pro*e Ljubljana - Karlovac - Caprae itd. v prvi vf-sti kot vzdolhi orou v smeri proti vzhodu. Ako obstoji namen, to rudi dejansko izvršiti, moramo pač paziti, da se ta pro*a enostransko ne obremeni tuđi s prometom proti Dalmaciji. Iz navedenih glavnih vzrokov smo tedaj prililjeni, da iščemo s pomočjo prodre Ljubljana - Kočevje neposredno zvezo z Ogulinom. Gotovo ie, da bo košček med Ljubljano in Vcll-kimi Up ljami jako obtežen radi dvojnejca prometa, toda tam se bi v slučaju potrebe prav lahko izpeljaJ dvojni tir. — — Oglejmo si sedai celotno profo Ljubljana - Split. Delimo jo na dele Ljubljana - Koćevje - Ogulin, Orulin - Knin in Knin - Split Ker smo rad Ja dva dela ie omenili po-drobneje uvodoma, nam preosttja ic samo povdariti, da bo zveza Offultn-Split kmaJu, najdalje tekom 2 let perfektna in se bo Izkazala potreba, da dogradimo tuđi zadnji del med Koćev-Icm In Ogulinom. Prosa med Vel. Upi Jami In Kočevjem, dolara 49 km je bita zjfrajena 1392—1893 ter otvorjena septembra 1893. V tehnlčnem pojrtcdn Je zerajeaa podlaca ko^ jtlavaa IL reda, tornja tradnla pa Je Ista kot za kra|«v-ne proge I. reda. Interesi gradnje so bili gospodarskoga snačaja, vsled tega se proga tuđi Uplačuja, aaj je ob nji vse polno krajev, Id izvaiajo rasne na* ravne produkte. Itnenujmo Ie Kočevje s svojim premogovnikom In vellkansld-mi praffozdl, Ribnico s suho robo in ta-kisto lepimi gozdovt Dobre pol je isva* ža les itd^ ttd. Promet kl se je vrlll na prozi je bil z ozirom na dosedanji lokalni tnačaj jako moćan. Kje je naiuKodneiSa zveta med Kočevjem tn Ogulinom? Pomisliti moramo, da bo prosa prvega reda in bo vsled tega kmalu nastopila potreba po brzih in hitrovozečih osebnih in to-vornih vlakih. Vsled teca moramo paziti, da kolikor mogoče lahko premaoamo naravne ovire ter speliemo progp brez dolgih in velikih padcev ali strmin, ker to ovira kolikor toliko promet in ga po« draži. Najbolie se spoji ofoe mesti, ako se napravi proora iz Kočevja mimo L i-v o I d a, M o z 1 a, Knežje lipe, Staresra trsra. ob Kolpi do Klanca, Popove« a sela v Oeu-1 i n. Potrebnih je Ie par mostov in 3 večii predori; padci so med Knežjo lipo in Klancem, ki pa ne presegajo 20 •/••. Ćela procra bi znašnla dolzino 65 km ali od Velikih Upeli 114 km do Osrulina. — Daljava iz Ljubliane zna^a torej 136 km, medtem ko ie že Karlovac odda-Men 154 km: od Karlovca do Ogulina je se nndaljnih 56.4 Km. Od Ljubljane preko Kočevia bi prihranili torej 74 km ali PA ure brzo-vlaka, dobri 2 uri osebnega vlaka. Obenem se mora seveda fe obsto-ieča procra od Vel. Upelj do Kočevja malenkosrno nreeraditi v podlapri, dalje se mora izmeninti tračnice za naitejfie strofe ter popraviti postaje. Novi del proge bi stnl 55 miliionov. ako računa* pio ra vsrtk zjrraien kilometer R50.000 dinan'cv. Prenreditev stare proge bi stala mmroče 6—7 milijonov. S teni bi biTn zvezn Ljubitnna-Ogii-lin - Sr»lit «roto^"^„ Oo^nod:irski pomen povdarjnti bi bilo nd^-eS, sai spreviđi v^žn^^t celera projekta vsak nosame^-«?k. PribHemo končno Ie to, da bo imela od te zvrTe. vzdoHnlce od nat-krairicf^csra zapada v Dalmacijo korist ćela država, nosebno D a 1 m a c H a. Lika in na pokrajine ob jrorenjem tok ti V n 1 p e. PoTp-r^ leta so nam nas v'?dajoc*i r*''cf hranHI cospodarski rar-mah. ne defa'mo to zr> rtHmi. ampak ^rndimosi cvoj d^rn posvoje, knriit borno Imeli v prvi vr-< ti mi sami. Holiotl ne smutio. m. Končno pa ne Stmem faTnofČati 3e ttjra: spočetka voine leta 1Q14. je bil Boublik iustični referent 5. armade pod polkovnikom Landwchrjcm na s r b -s k i fronti. Podpnlkovnik avJitor Pe-1 :^ek. ki fe bil f.c tak rat zastopnik Bou-bJikov. mi je kasne je pripovedoval v Ljubljani \7 tedanjesra fusti?ne?a dclo-vnnja Lnnd\vehna In Boublika sledeČi Riozni dotrodek: Prišlo ie brrojavno porocilo, da ie bil vozotniski transport «; kruhom nekje pri ^abeu napnden in i/plcnjen po srbskem civilncm prcbl-valstvu. Stopetdeset in šc nekaj storil-ccv (moić. žensk in otrok) so zgrabili in pričakovnli nndnlinih odredb. Teleći afska odlr^ba Landwehr - Boubliko-vc iustice se ie glasila: Brei sodbe ie vse iisrntovliene storilce usmrtiti. Ie otroke do 14. leta ie pardonirnti in ?>te-vilo usmrčenih je naznaniti. Se isteka dne je prišlo poročilo. da je bilo 120 in Se nekaj Srbov ustre-1 j c n i h. Tak je bil če$kt človek - častnik med vofno na odtrovornem. vplivnem mestn! Trpko, grozno In sramotno je človeku pri tcj misli, in molčati ne smemo. Ne vem. je li jrencral Boublik v območju česko-slovaške republike. Čc pa je. potem dvi^am v imenu časti čc-škcea nnroda in v imenu pravičnosti proti njemu obtožbo. Ta Čtanek fe iz^cl v praikem Če-^kem tednlku »N5rod« (v 2. ttevilkl). V istem tedniku (v 4. Stevilki) pa je f>o-ro^il^: »Clanck ie fmel mo£an učinek na čitntelje. in zlastl na Klatovskem. kler živi jreneralova obitelf in kjer je odrasel ^m. fe izrval nafve?io razbur-lenost. Z mnoifo strani nam ie bilo po-trjeno, kako skrafno nes!mf)aticcn ie bil ta mož tndi v občanskem divljenju in k?ko je bih vsa rodbina splo§no nepri-IJubljena. Toda poziv drla Lancjra so čuli tuđi na onih mestih. na katera je bil naslovljen, ln tako ie bil 20. iami-arja ob 8. ziutrai — kakor se nam po-roča oradno — na kolodvoru v Horaž-dovfclh - Đabinech aretirtn po vojaški stiažl žalostno nrosluli pripadnik Ce* Ske^a naroda, bivSi c. In kr. general-auditor Jan Boublik, bivši *tt vojnejfa scdlSČa soške armade Boroevićeve. Aretacijo generala, kl Ie Ime! vozni H-stek do B«5fne. kjer Je doma, je iivrSU poveljnfk kolodvorske strane ix Stako-nlc. poročnik inženir Sedlaček. Aretlra-nejca generala so odvedli s vojaSko pa-tmllo v Prtxo. Spominjajte se zaklada MS!ov. sokolske zveze". ftrdfauuMl S^dl: Rod naj se potegne pravična državna meja med lugoslaiijo In Italija 7 (Konac) Jasno ie, da tako teoretska rax-vodnica, kakor je Kraška, ni nikJar lo-čila ne dveh narodov. ne dveh držav, niti sosednjih dežel ne, ker nima za to primerne sposobnosti, in da nima nobo-nega svojstva, ki bi ji opravičevalo pri-devek, da je »prirodna meja Italije«. Pač pa ie ta crta meja vo-dotočnega (hidrografskega) o b-močja adrijanskega morja. Bila bi zmota, ako bita geografski poj em zamenjali s pojmom prirodne meje Italije. Neizmerno bi se povećala ta zmota. ako bi kdo razvodnico v tein smislu potcgnil od Snežnika še dalje proti jugovzhcdu vzdolž Dalmacije tja do Crne gore, četudi bi se pri tem skli-ceval na italijanske kolonije, ki jih je nekdaj imela beneška renublika ob dalmatinski kakor ob istrski obali In se ie {talijansko naselstvo po pribrežnlh me-stih ohranilo do danes. Ako naposled Še enkrat pregledamo svojstva razvod niče Triglav-Snežnik, tedaj moiamo priznati, da je ista sposobna za državno mejo Ie v Alpah s strategičnega staliŠča. s pro-metnega stališča bi bila na Krasu ne-znosna ovira, z narodnega se pa kot protinaravna izključuje najodločneje, ker bi več stotisoč Jugoslovanov odtr-gala in zoper njih voljo izrocila tujemu narodu pod politično in eosnodnrsko gospodstvo in ustvarila ncuklonljivo iredento in novod novi vojni. 3. Spričo tolike nepovoljnosti vre-mimo v presolo že tretji možni pred log o državni meii med Italijo in Jugoslavije To je dosedanja meja med bfvšo Avstrijo in Italijo na periferiji Koroške in Go-riške (Kanlnova crta). Ta meja prihaja mimo Pontebe. se dvijme na Kanto, gre preko Bre^inj-skega Jalovca (Mte Masrgiore 1615 m) in spusti do reke Nadiže, se zopet dvigne na vrh gore Luhije (1063 m), koj na to spusti do Nadiže, pa brzo zooet krene na vrh trore Me je (Mte Mia 1188 m), prestooi od tod še enkrat Na-dižo in se potem popne na Matajur (1467 m) in gre odtod VQ Krebenu Kolovrata, odtod se spusti v nižavo do reke Idrije (Judrio) in teče z njo blizu malega mesta Krmina (Cormons 63 m). Odtod se nadaljuje meja po Furlanski ravnini proti morju in ga doseže ob mali reki AvSi (Aussa) zapadno od zgodovinsko znamenit. Ogleja (Aqui-zgodovinsko znamen i tega Ogleja (Aquileja.) Ta meja ima nekak kompromisni značaj. K Jugoslaviji bi pripadli bivši avstrijski Furlani, Italiji pa bi ostalo do 40.000 BeneČansldh Slovencev, ki bi-vajo po zapadnih in južnih pobočjih Kanina in Jalovčeve gorske skupine ter prsd n?o le^ečih brd med Pontebansko Belo in Krminsko Idrijo. To ozemlje je skrajni zaoadni odrastek nad tisočletne otmjene pa došle) razkosane domovine Slovencev. Na drugi strani pa je Fur-lanska ravnina med Krminom in mor-jlem skrajni odrastek Benečanske ravnine in je naseljena s Furlani. ki govore svoie iralilansko narečje. Državna mesa Jih loči od niih rojakov v BeneClji, kakor loči nadnlini kos meie Benesice Slovence od njih rojakov, ki blvaio on-stran meje. Biv5a avstrij^ka vlada Je upoSte-vala narodnost Furlanov in jim ie uvedla itaJHanŠčino ?a poslovni jezik v uradth, v 5nli in cerkvi. Nasprotno te Italija BenesTdm Slovencem odrekala vsa prava nilh narodne govotice in jlm onemogočila kulturni napredek na nnrodni podlagl; itai!.innizirala Jih ie nasilno. S prometnega stnii^ča ie stani državna meja snrejemliiva za obe stranki. Re^eio jo samo dve enotirni JEeleznid v ravnini. Ta meia ne ovira prometa v nobeni smeri bistveno. Zelezniška proga Beliak - Videm obdr^i svojo se-danio meino nostaio Pontebo. S strategijskega stališča lahko pre-sodimo staro državno mejo po dogod-kih, ki so se cb njej vrstili v pravkar minoli vojni. Čeprav je meja med Krminom in morjem popolnoma odprta in je Gorico varovala samo primeroma majhna reka Soča, je vendar italijanska vojska zavzela Gorico sele po več nego celoletnem trudu. Nasprotno je dosegla uspeh v območju visokega jeorovja Jui-skih Alp, ker je nad Kobaridom zavzela višave ob visok em Krnu (2245 m). Ko pa se je vojna sreča obrnila, je italijanska vojska prej izgubila svoje za obrambo po prirodi podprte gorske pozicije, nego bolj izpostavljene pozicije na ravnini in po gričih prt Gorici in Tr-žiču. Podoba je torej, da je poj em o strategijski vrednosti državne meje v moderni vojni močno oslabeL Vendar nrimerjajmo še prehod-no«t Kaninove crte s prehodnostjo Trl-glavove crte. Kan i nova crta je v alp-skem oddelku (od Pontablja do Tol-mina) prehodna samo po eni cesti, ln sicer po državni cesti ali cesti prvega red* Cedad » Kobarid v globoko 2are-tani dolini Nadiže. V srednjegorskem in brdovitem oddelku (od Tolmina do Krmina) vodi čes njo edino Ie cesta Krmin - Vrhovlje - Plava, to je cesta dmgega reda. Tretji. od Krmina do morja segajoči odsek Kaninove crte teče preko ravnine, ki jo prereza dovolj gosta mreža čest, ki je zvezana s cc- I stami sosednje Benečiie. tako da ie ta ' kos meje popolnoma odprt. — Triglav« ska crta ic v alpskem oddelku enaka Kaninovi v toliko, ker vodi čez nio tuđi Ie ena cesta prvega reda in sicer čez znani gorski prelaz Predel (1156 m) pa tudl ena glavna železnica vodi iz Đo* binjske doline v Soško. V srednjegorskem in kraskem oddelku med Crno prstjo in Snežnikom pa nudi nlč manj kot sedem čest prehod čez razvodnico (ceste čez Petrovobrdo, Skofje, Sovek, liotedražico« Col, Razdrto in šcm-peter) in onstran Snežnika imamo koj zopet glavno cesto in Želcznico, kl vodi tt v Reko.. Imamo torej na veliki Triglavski razvodnici do Snežnika (120 km v zračni crti) sedem cestnih pre-hodov in dva železniška (1 nadzemski, 1 podzemski). na Kaninovi razvodnici pa v gorovju do Krmina (70 km) samo dva cestna prehoda in kos preko ravnine (30 km) skoro je popolnoma odprt in ima pole* več čest rudi dve Želez-nici. Iz tega vidimo, da je velik kos Kaninove crte malo prehoden, velik kos Triglavove Crte pa dobro prehoden, nima torej tište neprehodnosti. ki jo priča« kujemo od glavne razvod-nice kot prirodne obrambene meje. V obČe tare? smemo ooudarlri, da stara državna meja zadovolja v prometnem oziru, v strategijskem pa ni slabejša od crte Triglav - Snežnik. V narodnostnem por^pnja nepotreben kompromis, ki se mu je lahko ogniti, ako pristopi bivSa avstrijska Furlani ja Italiji, za to pa Beneška Slovenija, ki je s fiskalnega stališča manj vredna, Jugoslaviji. S to izpremembo pa se stara meia kot tretja v poštev prihajajoča varianta izpremeni v prvo, edino pravično, zgolj narodnosrno mejo. Ako sklepaje primerjamo vse tri predloge, kl so na izbero za državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, tedaj se pokaže nastednje: Prvi predlog je nalboljSi v narodnostnem oziru, ker sledi dejanski kompaktni narodnostni meji obeh narodov. Drugi predlog je v narodnostnem oziru najnepravičnejši, ker odtrga po vsej dolžini predlagane meje več sto-tisoč Jugoslovanoy pd niih roiakov In jih izroča zoper niih volio tujemu ne-prljaznemu gospodstvu ter ustvaria v Italiji iredento in polaga kali za bodočo novo vojno. Crta Triglav - Snežnik prereze glavne prometne crte vzhodnje alpskih in obdonavskih dežel s Trstom in odreže Trst, Pulj, Reko in Gorico od zaledja, Predlog crte Triglav-Snežnik suponira, da ima ta razvodnica na Krasu vojaško vtednost, kakršno Ima neprekinjen gorski greben, kl odločno zapira prehod, v istini pa je samo r&z-vodnica na dobro prehodni brdoviti planoti in je v oblikah (konfiguraciji) tal malo oČitna, Promet io je Izlahka prodrL posebne volaške vrednosti nima. Tuđi mnenje, da je razvodnica Triglav - Snežnik prirodna meja Italije proti Jugoslaviji, je samo varajoč do-zdevek. Kajti geološka zgradba in geografska izobrazba tal dokazujeta ne-izpodbitno, da spada ozemlje od Koban da in Podbrda proti Jugu in jugo-vzhodu z Gorico, Trstom, Puliem in Reko vred k Balkanskomu polotoku in ne k Italiji. Tretji predlog pomenja nekak kompromis, ki se mu je pa lahko izogntti z obe državi zadovolhijočo izpremembo. Z njo pa se ta predlog premeni v prvi predlog. S prometnega stališča je tretji predlog sprejemljiv, z vojaškega ni slab^i kakor drugi predlog. Ker se je izkazalo, da glavna razvodnica ne zasluži pridevka, da Ie »prirodna meja Italije«, tedaj se nam vrlva vprašanje: katera pa je med Karnij-skimi Alpami in Adrijo meja, ki zasluži ta pridevek? Odgovor ni težak. Prirodna meja Italije na on em prostoru Je rob BeneSke ravni ne od Tilmcnta Dri Humi-nu do morja pri Tržiču. Ta crta loči ravnina ki je geološko mlada (diluvialna) reSka naplavina od g o r o v j a, ki je po svoji vnanji izobrazbi in po svoji geološki zgodovini stareJSa in povsem dnigačna zgradba. Ob tei crti se premeni tuđi podnebje (zaradi nizke in zavetne lege). nadalje se premeni flora in favna in premeni se tuđi prebivalstvo — torej se pre-menijo vsi prirodni činitelji! Saj je človek tuđi člen prirode in torej je narodnostni znak tuđi prirodni znak. Pomenliivo ie, da se je ob razno-terem premikanju narodov v stoletjih in stoletjih ločnica dveh oblik zemeljskega ppvršja ustanovila tuđi kot ločnicadveh raztičnih narodov. Ako se za-liteva prirodna mela Italije, tu jo imamo! Ze Mazzlni je rekel, da se Italija neha ob izlivu Soče. Potftfene vest!« = Pćle - mćle. ZdaJ zvezde ugodne vladajo... za žurnalistiko namreć. Malo povezane perutnice je imela, zato pa jih je zdaj razmahnila z vso pritajeno in nabrano energijo, ki kaže, da se je nabirala predolga Saj fantazija je Ic-pa, v beletrije ćelo neobhodno potrebna rcč. ki se imenuje prozajično — fakt. Tam onkraj mej je nekoliko drugače, ne glede na fantazije, ampak glede fakta, tam vidi človek Clćmenceauja, Wil-sona, Focha ... in na nodlngi teh jako realnih faktov se kolikortoliko lahko delajo dedukcije. Samo paziti ie treba, da teh dedukcij ni smatrati za kaj dru-jcega nego so — namreč fantazije. Tu-kaj bi treba potegniti jako vidno crto, znanstvenik! bi rekli razvodnico. ki naj loči vodovle fantazije in vouovjc falv-tov, ta razvodn:ca mora ločiti dalje bolj ali mani oavdušene napitnice io cuila ko^ 29. fttev. »SLOVENSKI NAHOP- dne 4. februarja 1919. Stran 8* mentarje od oficijelnih grovorov, Drv-Kace je. če posluša take fantazije člo-vek, ki bere naravnost s fizično muko besedo za besedo in pričakuje kakor obtoženec, kaj bo zadnja beseda razudbe. Ker ni nič pozitivnega — veliki Ijudje pa govorijo samo pozitivno — je hvalabogu komentar, ali pa ga žalibog ni. Jn na podiagi komentarja in komen-tarjev, tujih in iastnih. sa zaeenjajo za-ključki in sklepi. ki bi se iahko reklo o njih, kar je rekel Daudet o južnem rrancozu, namreč, da je člo\\ik. ki je videl Indija, frapantno podoban člove-ku» ki se mu je samo zdefo, da je videl Indijo. — Pariški »Fitfaro« ie. ne vem v kateri Ste vilici, opisal z minucijozno preciznostjo najpreje dvorano mirovne konference. potem zeleno mizo in stote, kakšni so in koliko jih je, na*o koliko je članov posameznih delecracij in kako sede. Srbska delegacija: Trumbić, Pa-šić, Vesnić... Kako to? Saj smo ven-ciar brali, in sicer oficijelno brzojavko; Ju^oslovanska delegacija: Trumbić, Pašić, 2olger! In ne samo brali, vncla se je debata po Ćasnikih, kavarnah, go-Milnah. da še po ulici: Za in proti. Pa ni ostalo dolgo samo pri osoban, prošlo se je na notranjo politiko, na parti-kularizem in druse izme ter sćasoma na zunanjo politiko — to je bil menda naš prvi nastop — in ko smo do dobra vse predebatirali in nekoliko pozabili. kaj je bil povod debati, je prišla vest. r-a tačas ni bila fantazija, — da Jugoslavija ni priznana... Na! Pa vse polemike zastonj! — Tresić - Pavičić se je biagovolil ored leti nepovoljno izraziti o Slovencih, baje so ga kot literata nc-kje malo okritizimli, zdaj pa ;cre v Pariz, Pašićev tajnik je, zbogom Goriška, zbogom slovenske dežele Sicer je res, da bo kot Pašićev tajnik, torej kolikor-toliko kot diplomat in politik. moral drugače gledati na vso stvar kot nek-daj. in ne bo srne! dezavuirati svojega sefa, ampak. so rekli, saj veste, užaljen literat itd. In šio je lepo dalje, dokler nam nišo sporočili kratko in suho da Tresić - Pavičič ni v nobeni misiji v Parizu, ampak kot privatnik... — In Trumbić. tišti Trumbić, ki je še pred letom zatrepetalo pri njegovem imenu srce vsakega patrijota v svetam strahu, kaj je ta vse naredil! Kaj, za pet ran božjih! Kaj, kaj, taka spraševanja. saj veste, razni pakti, simpatije do Ita-lijanov. prikrite in neprikrite, in vse koncesije in drugo... Kake, kje, kdaj? Saj veste, tainta časnik ie pisal tointo, oni je povedal to. ta ie izda! ono itd. Clovcka gleda, bol! nego posluša, nam-reč začuđeno, in ne razume pri vsem ^iapenjanju možganov. Sklepa! je Kriški pakt, torej pakt ki je bil nekoliko vaz-nejši. kakor vsa naša domača dlakocep-stva več desetletij. in danes mož ni ni-komur všeč! Stopim k človeku. ki je bil ves čas vojske blizu Trumbića: »Po-vejte mi. zakaj to in kako to? Kaj se možu Iahko očita?« »Dragega se mu ne da očitati kot to. da je mnogo delal, uspešno delal, in če bi bili vsi naši Ijud-ie tako delali, kot je gospod Trumbić, bi bil naš položaj danes dmgačen...« Hm. hm. Ben Akiba je imel sicer prav. ko je trdil, da se pod solncem ne zgodi •ič novega. ampak da se take stvari kot je nehvaležnost, tako pogosto po-navljajo, to je pa Ie pozabil pristaviti, In odkod vse to? Kje kaka osebna ne-simpatija ali mogoče čednost ki stoji še par stopinj nižje na lestvici spodo'o-tiosti — m notica je tu... In ootem gre dalje, dokler ne kulminira v stanju, da ćlovek. ki si jo je zmislU, več ne ve, ali si jo je zmislil. aJi je res... — Da, da, žurnalistika je strahovita velesila, in če bi ji bil Viljem napovedal vojno, bi bil ravno tako podlegel kot je pod-tegel Antanti (J. J-č.) = Razcepanost Poleg laših slovenskih strank imamo v naši kraljevini se prtmnogo drugih. Hrvati v Banovini imajo srpsko-hrvatsko koalicijo, ki se je zopet združila z bivšo grupo okrog aOlasa«, nadalje StarCevičevo stranko prava, seljačko stranko, stare neodvis-rtjake okrog »Obzora«, Lorkovićevo oemokratsko napredno (federalistično) stranko, Oseško kolo, srpske radikalce in bogve koliko drobcev brez imena in lista. Seveda so tu še ostanki unioni-stov, frankovcev in podobnih, ki tuđi rujejo in kalijo vodo, kadar jih nihče ne vidi. Zagorac je stranka za sebe. Potem pndeio Bosanci. Hrvati so tam več ali manj konservativni. Srbi se dele v konservativno in radikalno kriio. agrarno - radikalna Kočičeva grupa izgleda, ko da je izginila. -Mesto nje se je privela pri vseh treh konfesijah razvijati radikalna demokratsko-napredna omladina. Muslimani so .~e razdelili v srbsko - musiimansko in v hrvatsko - muslimansko grupo. V Vojvodini imamo najjačjo radikalno stranko, zlasti v Banatu se pa iugoslovanski demokrati *)rav krepko gibJjejo. V Srbiji so stare stranke, radikalci, samostalci, napred-niaki, nacionalci. Na Hrvatskem v Bosni, Vojvodini in Srbiji imamo seveda socijalne demokrate. Hrvatski so se razdelili v struje, v radikalno in opozi-donalno manišino, ter iz taktičnih raz-Io«:ov guvernamentalno, koalicijsko in ledinjaško većino. Vseh strank. ako Mjerno samo glavne, ie torej v osvo-bojenem delu naše skupne domovine ako steiemo vse socijaliste v jedno samo siranko in ako se na razne ostanke (kakor Snsteršovce, frankovce nd.> ne oziramo. še vedno !S, ako pa brojimo \ sako posebej, potem bi stetja rnenda ne bilo konca. Dalmacija tu še ni VSte-ta. V politični atmosferi se seveda pr> znu, da smo pravzaprav na pohtičncm groblju. V Sloveniji, kjer smo Imeli prilike razviti se politično mnogo ranije in solidneje. ne čutimo neposrednega d©-struktivnega vpliva tega razdroblienja. Neposredno trpimo samo radi gloDOKO v&ckanc laske okupacije in radi netirc-jene severne meje in grozeče nemSKC nevarnosti. Toda politična nesigurnost, ki se je razvila v Banovini in delorria tađi t Prnmi, ovim v«ako nspešno deki 2a državo. Razvile so se ie borbe med strankami. kakor da stojimo pred vo-Iitvami za konstituanto. dobili smo oster polerničen ton v časopise, kar se pa zabavlja po raznih lokal ih, gre že cez vse meie. Višelf te batrabomioma-hije sta dosegla Zajrreb in Sarajevo, no, pa tuđi drugod in tuđi pri nas nismo brez krivde. Korist od tega vsega imata Lah in Nemec. Z brzirni koraki pnhaja Čas. da se bodo razni drobei morali strni ti. Za nas jedinstveno in jugoslovan-sko orientirane demokrate prihaia čas, da razširimo svoje delo po ćeli kraljevini. Prijateljev in somišljenikov imamo povsodi dovolj. Seveda bo pa treba izbire. Kadar se bo sestavljala nova skupina, ki raj bi bila nositeljica naše državne misli in Ijudskega napredka, socializacije in pravice, smejo v naše vrste samo cisti, Ijudie prepričanja in sposobnosti. V kratkem mora postati bolje. Prizor, k; nam ga nudi splošni politični položaj daness ni ra\rno zadovo-Ijiv. To so grehi preteklosti. = Interviv sotrudntka »Epohe« z dr. Korošcem. Namestnik ministrskega predsednika dr. Korosec se je iziavil napram sotrudniku beogradske >Cpo-hec sledeče: Slovenci pričakujejo mnogo od srbskih intelektualcev v skupnem boju za Istro. Gorico in Trst. Slovenci želimo* da bo Srbom slovensko ozemlje ravn^ tako ljubo, k:ikor Banat in Makedonija. Hvaležni smo Srbiji In srbski armadi. ker ]c mnogo pripomogla pri obrabmi naših zemel.i, tcmveiie simpatije pa je vzbudi'o dejstvo. da stoji na čelu arniadc vojvodu Mišić, ki je bil veo no prcdbo»evnik za osvDboditev Slovencev. — O raznih senaratistićnih teznjah se je izjavil dr. Korošec: Mi Slovenci nimamo časa. da bi mislili na take separat isti č-ne težnje. N a § a prva naloga je. da resimo ves teritorij in delamo z vsemi močmi za konsolidacijo naše skupno kraljevine. Separatistične izjave strank in listov nam povzročajo veliko škodo, ker smatnio navec Hor-vat. Da bo stvar popolnejša. so sklenili poslati sprejete resoluciie, ki zahtevajo hrvastko republiko, Wilsonu, vsem en-tentnim državam in mirovni konferenci. Na koncu so tuđi demonstrirali na ulici. Varnostne odredbe so se izkazale kot nepotrebne. — Vemo sicer, da se je hrvatska politika popoinoma atomizirala in da ni bilo tam še nikdar takšnega razsula. kakor sedaj. Razni pojavi politične desorientaciie so vsled tega razumljivi. Toda kar uganja Radić, to ni nič več mani, necr> narodna veleizdaja. Ce bi ž'c bil pošten republik3nec. bi se to dalo raziimetl. Toda v sedanjem času na podoben naćin Sčuvati proti na-rc^dnemu jedinstvu, govoriti in ščuvati proti Srbofilom. kakor nas je učila Av-striia, in podpirati italiianske težnje za pooštrenjem srbsko - hrvatskega razdora, to je veleizdajalska rabota, ki je danes tako ^kodliiva državnim političnim interesom, da bi oblasti morale intervenirati in Radića spraviti, kamor spada, bodisi v zapor a?i pa v umobolnico. — Za vse hrvatske politične stranke bre^z izfemc zlasti pa za one kroge, ki pripravljajo v Banovini veliko ii.goslovansko demokratsko stranko, je Radićeva suboerzivna pojava -esen opo-min. da je skrafnj Čas. prelDmiti s staro zakulisno politično tradicijo in začeti široko zasnovano in vztrajno politično organizacijo in propagando med Si-rokimi ma sa mi. = Krasna propoved o aarodoea Jedinstvu. Srbski svećenik Dušan Ivan-Čević je imel na pravoslavni božič na svoje vernike propoved o narodnem jedinstvu, v kateri }e med drugim izvalaf: »Kralj Peter, kraljević Aleksander In vsi naši najumnejši možje so preončani, da smo Srbi in Hrvati samo tri plemena jeonega naroda. Vsi ml smo samo Jeden jiacpd. ker lovorlmo iedea jezik. Ia prmv rađiteft« ker smo jeden narod, salo Srbija ni prišla, da bi osvojila te naše zemlje, marveč da v ten zemljan osvo-bodi ves naš narod Imena srbskega. hr-vatskesra in slovenskoga. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše Avstrije stojimo napram Srbiji v docela iednakem otlnosajn. Ona ie vsem nam osvobodi-teljica, a ni zma^ovalka, mi smo na-sproti njei osvobojeni bratje, nikikor pa ne poražen narad. In zares se Iahko veselimo, da bodo odslej vsa tri plemena živela v Jedni državi. Mno^i od vas nišo še nikdar vjdeli Slovencev. Ali vo-iaki. ki so bili ž njimi na fronti in v njihovi deželi, ti vam Iahko povedo, kako ?e to krasan narod, krotke duše in ple-inenitejiCa srca, ki je nas Srbe vedno Ijubil in se ni nikdar in nikoli pretresi! proti nam. In teh bratov je lepo število. Jih je okoli pol drugi milijon, a to je lepo število. kadar se «:re za dobre brate... Kar se tiče naših bratov Hr-vatov, mi je težko o tem govoriti. Ali ra7mere so take. da moramo reci. da so se mnogi izmed njih tekom te vojne zamerili nam z besedami in dcianji. Oni zli duhovi, ki nišo cdšli na drugi svet, bodo od'^ovarjali za svoja dela pred so-diščem resnice še na tem svetu, fn prav je. da se tako zgodi. Toda jaz, bratje, mislim, ako bi vam kdo zanovedal, da iiasteiete vse one ljudi v svoiem okra-ju in okolišu, ki so se prevrrešili na nas, sem prepričan, da bi jih nikakor ne mogli našteti niti 100. Ali recimo, da bi jih bilo 100. ali bi bilo to prav, da radi te stotine sovrazi te tisoče, ki ne zaslu-žiio sovraAtva? Ne bilo bi to pra^! Zlasti pa bi bilo krivično to v zlo šteti pro-sieniu ljudstvu. Prosto ljudstvo naj več-krat govori in dela tako, kakor ga gospoda uči. v prvi vrsti pa svećeniki. Naši bratje katoliki uiso ravno čuli nmngo naukov o ljubezni napram Srbom in Srbiji. Sedai se tuđi pri njih čuje mnogo lepih besed o slogi, ljubezni in narodnem jedinstvu. No in tuđi sedaj Iahko za mir in ljubezen v narodu mnogo store tako pravoslavni, kakor kato-liški duhovnik;, samo ako bodo imeli za to resno volio. Pozabimo torei vse crne sromine iz prošlosti in bodimo srečni, ako se ono zlo nikdar več ne ponovi. Spostujmo zlasti vsakogar osebno in plemensko svobodo. Ni zemlje na svetu, v kateri bi se živelo svobodneje in lep-še kakor v kraljevini Srbiji. S to zlato svobodo moramo vsakomur omiliti živ-lienje tudl v novi kraljevini Srbov, Hr-vatov in Slovencev, zakaj svoboda, sloga in ljubezen med državljani je naj-trdnejši temelj, na katerem je zgrajena država. To je silneiši temelj, nego so baioneti, puške in topovi, kakor se je to Iahko vsakdo prepriča! ob propasti Avstrije. Danes je Srb v tej svoji zemlji popolnoma svoboden tn ne čuti strahu od nikogar. Ali prav tako se polesr nas nihče ne srne bati za svojo svobodo in naj si je te vere ali onega imena. Bell ore! je znak pravice in svobode, a kraljević Aleksander je rekel. da hoče biti krali samo svoboririim državljanom. Ni torej več gospodarjev in slug. marveč vsi smo v pravičan popolnoma enaki. Tišti divni srbski narod, ki je od svojega malega ste vila prebi valcev žrtvoval en milijon duš za obrambo svoje svobode, ta narod bo znal spoštovati tuđi svobodo svojih bratov. Mi smo. bratje, s Hrvati in Slovenci jeden narod. Tn zato, ker smo jeden narod, moramo biti v jedni državi. Treba nam je torei kakor je rekel kraljević, živeti skunaj in umre-ti. Zato je v resnici naiboljše /iveti in *nreti v ljubezni, ker nam bo samo tako življenje veselo in sreČno.« Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priprave za sprejtem prestolona-slednika v Zagrebu. Z a g r e b. 3. fe- bruarja. Za sprejem prestolonaslednika Aleksandra, katerega se pričikuje koncem tega meseca v Zagreb, se delajo že sedaj obširne priprave. V pozdrav prestolonasledniku se bo vršil velik od srednješolcev aranžiran koncert, ki obeta postati največja koncertna prirc-ciitev. ki jo je do sedaj doživel Zagreb. Pri koncertu bo nastopil mešan zbor, preko 300 pevcev in pevk. Pozdravni večer našemu poslaniku. Praga, 3. februarja. (Ljublj. koresp. u rad.) Ćeho - slovaški tiskovni urad poroča: Včeraj se je v mestni hiši vršil pozdravni večer na čast poslaniku Ivanu Hribarju. Predsednik republike Ma-saryk se ic oprostil, a je poslal na večer svojega zasebnega tajnika Cisafa. NavzoČi so bili generalni nadzornik češke armade dr. Scheiner. deželni po-veljnik podmaršal Diviš, zastopnik mi-nistrsK'a za narodno brambo in zastopnik ministrskega predsedstva. Poslanik Hribar je došel v sprerastvu svojega tajnika dr. S. Brezisrarja in konzula Bradanovića ter je bil najiskrenejše pozdravljen. Pevski zbor ic pel srbsko in slovensko himno. Nato je oozdravil poslanika predsednik društva »Jugoslavija« Fran Marinlč med viharntmi ova-diami. Francoski Bst y Beogradu. Beo-Krad, 3, februarja. Tukaj je začei iz-hojati francoski politični dnevnik »Libre Balkan«, ki zastopa v franeoskem jeziku naše težnje in je namenjen v prvi vrsti franeoskim vojakom, ki se mude sedai na Balkanu. Poročila o prote$+nfti shođih v ozerora Imlfevlae S. H. S. proti italt-ianskhn nastitea. Zagreb, 4. februarja. Odbor Narodncjra Veča tsl okupirano ozemlie je prcjel do sedaj že iz več kot 100 krajev brzojavne pozdrave in brzojavna poročila o skupščinah, ki so se vršile pretečeno nedeijo v znak protesta proti italijanskim nasiljem in italiianski okupaciji naSe^a ozemija. Spreiete resoluciie. ki so bite poslane seoikaL povdtriaio med drnciiM. 4a J»* ^oslaviia miru brez Gorice. Trsta, Reke in Zadra ne more sprejeti in da bodo Itafijani im mesta pridobili Ie preko naših trupeL Posebno sijajen ie bil shod v Dubrovniku, kateremu je predsedo-val župan in bivši državni poslanec dr. Melko Cinjnija, = Anslei o sfbski vojski. Londonski list »Dailv News« priobčuie izpod peresa seneralnesa majorja Sira Mo-nca o srbski vojski članek, v katerem piše med drjsrim: Naše narodne simpatije so bile vedno na strani slabih narodov. ki se bore proti krivici. Ni^es^r ni nas v tej vojni bolj bolelo nesro to, da nismo mo^li že preje in bolje pomagati Belgiji. Romuniji »n Srbiji. In preteklo bo še precej časa. preJno borno y položaju, da pravilno ocenimo slavo in junaštvo onih armad. ki so se zadnje štiri mesece borile na solunski fronti. ter jim izkažemo zasluženo čast. Vesti, ki nam pr:hajaio o zadnii zma.^onos-ni borbi srbske armade, mi diiejo priliko, da pLšem o epi^odah teh vcMUih dnu ki jih baš sedaj preživ!iamo. Preden je lord Kitschener odšel na svoje usodepolno potovanie v Rusijo. je imel razgovor s srbskim prestolonasledni-kom Aleksandrom. Prestolonaslednik ie prišel takrat v An^no, da izposluie pomoć, ki bi mu zadostovala. da iztira sovražnika iz svoje zemlje. Kitschener je z velikim sočuvstvom posluša! pre-stolonaslcdnika. ali poitatriti ni mocrel. ker je baš takrat Oe*a 1916.) započela vcFka ofenziva na Verdun in je bilo treba, da se v prvi vrsti hiti na pomoč Joffru. Tako ie bila srbska vojska ob-sojena. da 'e morala dve in pol leti ča-kati, predno ie mogla zapeti odloćilno borbo proti svoi;m nepriiatelfeni. Nai-večja dnšovna izkušnja za vsako vojsko je, da vzdrži mrtvo rutino v pozi-cijskom vojevanju. Toda srbska vojska je vzdržala vse in ni hotela niti slišati sovražnika, ki jo ie neprestano narova rjal. da se od reče svoiim zavezni-kom. Srbska vojska je doživela raznad ruske moči, a vendar je krepko vstra-jala. se okrepila s Srbi in Ju^oslovani iz Amerike in Rusije ter sijajno sodelo-vala na balkanski zmacn. Moric opisuje na to srbsko prodiranje in slavi srbske-i?a vojaka, »vojaka velike fizićne moči«, brez katere bi ono prodiranje ne bilo inogoče. Tren, pravi sir Moric, ni ino-srel slediti srbskim Četam v njihovem prodiranju. To bi bilo ustavilo vsako dniRo vojsko ražen srbske. V teku 8 dni je druga srbska armada dobila hrano samo za dva dni. a vendar je nada-lic-vala svoje prodiranje preko Vardar-ja. Mnogi srbski voiaki so bili v vojni že šesto leto, a vendar so potolkli po vrsti Turke in Bolgare in iztirali iz svoje zemlje avstrijskega nasilnika. Dasi so bili napadeni od treh strani od Bolga-rov. Nemcev in Avstrijcev, vendar se 5im je posrečilo, da se rešijo s svojim obupnim in romantičnim umikom, ka-kršnega zgodovina ne pozna Dreko Albanije na morje. Pri junaških deiih dm-ge srbske vojske je sijajno sodelovala jujroslovanska divizija, sestavljena iz ljudi, ki so morali napraviti, preden so dospeli v Solun, dolgo pot iz Rusije v Anglijo. Nahajajoč se pod poveljstvom aktivnih srbskih častnikov je jugo-slovanska divizija v vsakem ozlni tek-movala s srbsko vojsko in izvršila junaštva, ki nadkriljujejo vsako pohvalo. Samo z neverjetno vzdržljivostjo, z brezprimernim junaštvom, z veliko spretnost jo in z globokim poznavanjem terenskih težkoč je mogla srbska ar-rr.ada doseči vse ono. kar je izvoje-vala«. = O atentatu na Frana Ferdinanda je imel na poziv društva ^Jugosla-vije« predavanja v Reprezentacijskem domu v Pragi atentator Cabrl-n o v i d V svojem predavanju je na-glašal, da je bil duša zarote proti Franu Ferdinandu Princip. Okrog njega so se zbirali ostali zarotnikL ki so imeli na-tančno odkazane vloge. Vodilna misel zarote je bila, da se za vsako ceno odstrani nadvojvodo Frana Ferdinanda, ki se ga je smatralo kot reprezentanta in organizatorja odpora proti ideji ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Predava-telj je naslikal podrobnosti znane zarote in navedel tuđi nekatere detajle o atentatu samem. Očrtal je zasluge aten-tatorjev^ za razvoj sedanjih razmer ter končal svoje izvajanje, slaveč spomin glavnega atentatoria Principa, ki je pa-del kot žrtev svojega prepričanja. — Iz Prekmurja. Urednik »Slovenskih Novin« vpokojcrti župnik Jožef Klekel priobčuje v zadnji številki svojega Usta izjava da je on za narodno avtonomijo, da pozdravlja novega od MadŽarov imenovanega velikega župana 2eljezne županije dr. Obala, da ga bo podpiral in da naj isto stori tuđi vsa ostala slovenska duhovščina. »Medži-murske Novine« registriralo to Kleklo-vr> izjavo in pravijo, da je to korak cneara, ki ie izgubil nado v vsako pomoč, — Iz Beletinca so dn^ 23. januarja poslali odposfance k generalu Majstru v Maribor z nalogo. da bi ga naprosili, naj stori vse. da se prekmursko prebi-valstvo osvobodi madžarskejja jarma, Ob prehodu te deputacije preko Mure so jo Madžari zajeli in jo odpeljali ne-kam na Madžarsko. Minlster Jankovič za Trst in Reko. Jngoslovanski minister za narodno gospodarstvo dr. Jankovič je imel z urednikom »Narodnih Listov« v Pragi razgovor, v katerem je dejal med dragim, da borno Jugoslovani z vsemi si-lami delovali na to, da borno s češko-slovaško republiko direktno zvezani potom koridori a, ki bo dal Cehom priliko, da pridejo preko našega ozemlja do iugoslovaniskh pristan išc Reke in Trsta. Radi tega Jugoslovani upamo, da bodo Cehi vsled velikega gospodar-skega interesa in razven tega iz moralnih, slovenskih in političnih motivov podpirali naše pravične zahteve in še bolj naše narodno oravo ter delovali na to. da nam mirovna konferenca prizna Jtst m Seko. Brez teh dveh pristam&Ć ne bi imela Jugoslavija niti enega pripravne ga pristanišna mednarodnega značaja. Ostala jugoslovanska pristani-šča nimajo železntške zveze z zaled-jcm. ali pa samo ozkotirne železnice (n. pr. Dubrovnik). Razven tega sta Trst in Reka orgn.'iično, zemljepisno, gospodarsko in Đolit:čno tesno spojena z našimi gospodarskimi središči in z vsemi komunikacijom Jugoslavije. Eno kakor drugo izmed teh pristanišč bi s« kmalu izpremenilo y bedno. gospodarsko ruinirano provincijalno mesto, ko ne bi prišlo v oblast Juesslovanov. Vsled tega upamo, da bodo Cehi na mirovni konferenci postavili vse svoje moči in ves svoj vpliv, da pridobe nam in sebi dohod do morja in s tem Reko "in Trst. Odlikovan ameriškl poslanik, Beograd, 3. februarja. Službene »Novine« priobčujejo ukaz, s katerini se podeljuie ameriškemu poslaniku v Beogradu Karlu Vopički red belega orla I. vrste. Vtihotaplienie avstritefcih bankovcev,, Beocrađ 3- febraaria. Redarstvo io aretiralo dva novosadska Spekulanta Leonolda in Filipa Ofnerm. ki sta v velikem obsesn vtihotanHala avstro-oerrske bankovce v Boosrrad in no raz-nh menialnioah kunoval^ zlato tn franke. Pri ni ih so našli 280-000 K. 3850 frankov in 600 frankov v zln^n« Vea ta denar iirna ie bil v prilosr državno bla-srajno zapienien- OB DEMARKAn.TSKI TRTI. Dne 10 t- m- ie italiianski karah?-ner strelial ni nokesra ro^c^tnika in nieffovo h^erko. ki sta se vračala zve-Ter iz cozda z vozom drv proti Cerkni-cv 22- t m. se ie podal slaboumni kmet Dolf-nr iz Postoine na Javoraik. Pri* ^ed^i k demarkacijski crti fne ve 3«*, »ili io ie kmet nrekomril ali no), ie ita-liianska natrulia uri ćela nani stre li*** in ira ubila Heođreiena domovino. TRST I\ BELJAK. O pomenu Tr.^ta 7a Jiisroslavfio «?« ie že mnojro Disalo. Poudeirialo se ie vedno odlocno in iasno. da od Doeesti Trsta ne moreno niti za \nx odnehati. ker ie za na?o državo tako iz r.aciional-nih kakor tuni iz cosuodarskih ozirov živlien=ko važnosti Trst lezi na popol-noma slovenslcem ozemlin. vse zaledia ie narodno zavedno — žaro zahtevamo ze iz narodnejra ?*ališca, da pripada iusroslovan^ki državi. Trst ie pa tuđi vezan na to zaledie. ter ie v tistetn trenutku, ko nreneha biti del teea ozem-lia, konee Trsta kot svetovnega pri-stani^ca- Jugoslavija brezTrsta ne mora eksistirati, ker ea potrebuie za svoie pristanišee Že od nekdai io Trst ona točka, kamor ie travitiralo vse truov-»ko in firospodarsko Živlienie Sloverv« cev- Ves izvoz elovenplce trgovine in obrti v šimi svet are Dreko Trsta, kf ima izmed vseh luk na Tadrann naiiern £e in naiboli^e orometne xveze z za* ledi em- To da tuđi a v o « v Daše fcraie icf Ze\ nreko Trsio, kaiti pot v>o moriu je naikratsa in naiceneiša- Živlienie, pro-r> di nostnn« pristan i šče iueroslovanake države, kl edina bo zmožna. obran:ti *ra na slova* su svetovnega rrffovskeea pristanišna. Zaiedno s Trstom zahtevamo Fe-liak in tildi fflede tecra "io viot-ptoo od-1 nehati nižesar ter *»am nr moiro^e ek\e^ nnti z nikomur nobenih komproTnisor^ Beliak leži na starodnmih rfloveTiskiii tleh, na Flavnem ozemliu naŠeea Koro-tana. ki ie bil zibelka na^e proeto^ti v davni preteklosti* Iz zeodovinskih ovi-i rov zahtevamo Beliak zase, kaiti pot • • čena in ponemčena imena v Beliakit prioaio iasno dovoli o tem. kđo ie Hl prvotni sospodar tena meeta- Beliak ie križiSče naivnžneiših ie-1 leznic našega ozemlia, preko Beliak« drži naikraiša železnlŠka zveza iz -e^ vera na Jadransko morie- če ima/to Beliak v svoiih rokah. nani bo moco'e, u stavi ti politični in zlasti gospodarski pritisk Nemcev iz sever.t i. iu: hi to ie, kar Nemci dobro vedo- 2e zdavnal so spoznali veliko važnost Beliaka, spoznali so. đa# ie konec niihovesr* >Dran« zur Adria« v istem trenuin. ko izeube Beliak in t niim obenem možnoet. obv lađo vati eoepodarsko .Iih ^oalovano- S poeestio Trsta bi bilo Nemceiđ Iahko. v priiateliskem obiema 7 Italiiani držati nas v gospodarski odvisnosti od ni ih. Zato se tuđi z vso eilo in % vee~ mi mo5mi traniio pred odstopem Beli** ka Jnsroslaviii. Zaeovariaio to srol« početie z vsemi mosočnimi areumenti. A zaman! >Ji ie sile. ki bi moela Jueo^ slovane prisiliti do tena. da Si odnehaii od znhteve p^ uosesti tako B^liaka kakor Trsta. Oba sta za nas tako vatni postoianki. da ie o niih odsto-im vsakat diskusiia iluzorna. Mi obstoiamo iz na« rodnih in iz sosnodarskih rootivov ne-omaino na stališču. da sta tako Tr^f kakor Beliak iuposlovanska posest do katere ima pravico samo ittfiroslovanskf narod in nikđo druci- Nai se Nemci in Italiiani Še tolikani trudilo, dokazovađ pravičnost svoiih zahtev po iusroelo-vanskem ozemliu. naše stališ£e ostane trdno in odločno: Trst in Beliak sta mesti na naši zemlii in vsakdo. ki bi si upal odvzeti nam eno ali drnsro. nai bo pripravlien na to. da bo imel zoper sebe cei iugoslovanski narod kakor eneos moža! P- P- POIJTICNI POMEN ZASBDENKGA OZEMLJA. Italiia ie bila vedno dežela nottti6-ne nemorale- Ni nam potreba posecatl dalec v seođovino. kier bi na£H nette; vilno dokaaov za ta trdiUT-1% dMddH srnu »• .SLOVENSKI NAftCOD*, dM 4 fcbraiija 1919. ri3 StCT. )r tofontekfi dobi nam to lasa* &ok»-scdeio- Vso drugo polovico 19. stoletia j© bil* iUlii* t krvATih votekah m »▼-etro - oftrsko monarhiio. v k&terih i« na boioflm poliu vedno Dotlleirla* Vse to eeveda ni uhranilo, da bi si ne bila znala It&lii* klinb svojim porazom dinlo-matakim Dotom izroierati ugodnosti- Ko svojih zaveznikov ni već rabila, zvezala se ie e svoiim smrtnim sovr&žnikom avetro-oersko monarh Ho in Nemčijo v trozvezo, v kateri ie bila vedno ona Usta. ki te uživala ugodnosti na račun evoiih dveh savezni kov. Kliub dolgroletni zvezi Da se ie italiinn-ska vlada ni prav nič ženirala podni-borati iredentovske organi zaci ie v Av- striji in huiskati na skrivnem proti «voii saveznici. Vloira. ki io ie isrrala Italila v svetovni voini. ie vsem predobro znana da bi io bilo treba naianč-neiše komentirati. Komai pa ?e foipk« končana. 2e vidimo, kako se poiavliaio znova tinične italilanske i n tri are Ne da se već taliti, da Išče Italiia zveze z ostanki avstrii-skeea neroštva in madžarstva. in potera dalje z Romunno. da bi tako ustvarila na, severu obroč proti Jusroslaviii- Po-eim se francoskf in anerleški politiki baviio odloćno z vprflšaniem. kako pre-prečiti v bodoče vsako možnočt. da bi 6i moelo nemštvo v doslednem času opomoči in zaprijeti novo voino v svr-bo revanše, ie to Irallii ponolnoma v^e-eno* Ona ee drži svoiih političnih me-tod, koiih podlost sakriva z. beeedo >aacro esroismo«. Sedai pa recimo, da se Italiii nien uiJnen p okreči, da ona zerradi ompnieni obroč. pri tem pa obdrži zišećere kraie Slovenite, zlasti Goriško in Trst in pa clele Eoroške« Vsivemo. z&kaiseie začela svetovna volnfl- NenKiia. ki ie hotela svetovno grospodaratvo. Ie zlopti stremila za tem. da bi imola odnrto r>ot na vzhod-Ta pot pa ie šla preko iueoslovnn^kih dežel. preko Trsta, oz. preko Srbiie. Jucroslovani so bili tišti einiteli katari ie Ptoleh'a in ptoletia branil rerm*nske-mn navalu pot proti iutru in vzbodn Prav posebno važno vloeo so imele v tem pozledu slovenske dežele, ki so to svoio nalosro v r»o!ni meri izvrše vale skozi tisoc let. Ćeli Evropi ie znan boini krik ner>§tva: »most do Adriie«-Zato »o tuđi Slovenci. zlaeti v zadniib letih. toliko trpeli ker si ie nemštvo hotelo na veak način izvoievati pro^t^ pot do moria- V to svrho so služile eer-manizaeiia. nasilja, politične pers»eku-ene itd. Slavenski narod, ki stflmiie na 150 km širokim pasu, kateri loči Nem-ce od Trsta, ie izpolm'eval eno naivaž-neiših naloer ^srodovine a tem. da 1e bil mo«ročen ie« nasnroti nemški ekspan-»ivnosti proti v^hodu in iuen* Ce pa po Slovenci to naloero vr§ili kot dol bivše avstro-offrske monarhiie. koliku bolie bi to moeli v bodoeno^ti kot svoboden narod v svobodni državi-Za ve^ne čaše bi Ml nemški narod valed gospodarskih potrebščin navezan na to. da živi v oriiateli?tvn % tueoslo-Vansko državo, ki bi tvorila tako nai-boliše poroštvo sa svetovni mir- Da pa more Jueroelaviia izpolniti Io 8vo1o zadačo mora obse^eti vne ^lo-ven^ce pokraiine. elesti rudi Gorifko « soško dolino in alpsko fe'oznico ki ▼eže Beliak s Trstom. Poeest te nrosre ie naiboliše iam^tvo za to. da ostanelo nemfka stremb>nia na vzhod inrs hr^-oenenie za gvetovnim gospodstvom sa ▼edno prazne želie. Ce pa Goriška ostane It^lifi. r»oteTO ^e podrt oni ind. ki ie toliko stol etil jispešno »apiral pot eermanfitvu do -moria Kamesto kompaktneffa, zaved-necra. v boiih na poliu in na rolitičnem torifeču izktiSeneira naroda, bo etopil kaos Na tem pasu odlaravali se bodo nafhuiši narodni boli med Juaroslovani Su Italiiani- In lahka bo rot»?m pot Nem-eev do Trsta. keT na avoiem nohodu ne bodo ve^. naišli diadr>!lnir^Tie«Ta nnroria, aropak duSevno etrto Hudatvo. ki tif»te mornlne sile kot n^kdai ne V> ve£ imelo- "Da pa italijansko uradr»!itvo in ita-lifanski uradni iezik ne bodo branili Kermansrvu roti do moria. vemo. sai Itnliinni na ppIo^ nl?o Vazali nfk^.r odločne odnorne pile proti prođiraioč©-mu nem^tvn. Treba se nam ie samo ozreti ▼ Genovo. na odvisnost niene tr-irovine od tako selo oddaliene Nem-cn>. pa vemo. kako bo s Trstom v ka-lerem bo že sed-'i italilanska trgovina tn p^roplovba bili povsem odvisni od nemškeara knpitala- Ako Jucroelavila ne dobi Goričke hi Belialra. bo to n»paka mirovne kon-ference ki se bo pref ali sle^ maščevala 2iad eelo Evropo. predvBem na n^đ Tta-fiio samo! P« P* DRAGOCENO PRTZNANJR ItaUmni pondnHafo dosledno đa te •mie slovensko Primorie la?!co narodna >os?st. ki z nnoiionaTne^a etali^Ča mL©ffe nazion^lfc ie poročnl 26. ov^ča-ina 1?>1^ odvetnik Tnrnho^hifi o delora--niu to podružnice ter konca 1 svole r*o-točiIo s temi poroen^liivimi besed^.mi: »Oftrfe ako ni pr*»i>^bnH!« Tomi rorle Itnliinnoin aJco se n«tavi r«FT»arođov«-■1© PHovencev in Hrvatov v Pri«ioHu. Boino društvo >Lera nozionale« bi bilo t>ač popolnoTna nepotrebno v ozenv Jiu. kier so p*mi Ttjiliiani In tsipik drušrvR, odvotnik TAr«bochia Ie 0 ta-kim poudarkom zabičal zborovpirera, »ni siloma pretvoriH v Ita-Hione- — To 1e di»atffM»no primani«, vredno. da era v teh razbtirkfinih čaeib poklioemo Italiianom v spomin* P. P- Jtnliiani tuđi proti naSim npraviSenim zahtevam na severn* >Corriere della 8erac od 29. 1arra-aria 1919 prinaia članek. v katerem nastopa proti našim težniam na naži #©vwni meti. zlaeti proti temo. da bi mi dobili Beliak. Celovec in Maribor- M#d O» bi m Đ«Hak tn Ćela*** •Arnii od nemike Avatrifo. bi imelo to teđi reane ekooomičn« in politićn© posledioe sa IUtliio Pontebeka ieleeaicA. kl veta preko Vidma. Trbiža in Beliaka Bene-feko z Dunaiem. bi bila pod tiuroelovan-ako kontrolo- Tuđi želexnic&. ki teea po Soški dolini od Trsta proti Jamti* cam, bi se ne mogla odtegniti isti kontroli, dočim bi mi to preprećili 8 kratko proiro preko Zeornie Softke doline proti Trbižu. ee bi Beliak pripadal nemskl Avstriii- Ce bi ee izpolnile vse iueoAlo-vanske ielie. bi nam ostala 1 nem&kim svetom edino Ie sveza preko Đreneria-Vse ostale komunikaciie % nemSklra evetom in pa z vzhodom bi bile odvlsne od naših slovanskih sosedov. Posledice tecra na nas strnteeičen in ekonom i Ćen položai po dovoli 1a^ne Omenimo samo naš izvoz izdelkov in nriđelkov na Ko-roško in Staiersko in pa nvo« leaa ic teh zcmeli v Italiio in pa italiianska industrijska podietia v vseh deželah. Poraisliti je treba samo na težave. kate-re bi imeli v trsrovskih in političnih od-nosaiih za Avstriio in pa na voiaške ugodnosti, katere bi imeli Slovani če li iim ostale vse železniMce črtei, ki vo-diio od vzhoda proti nn&i meii. — Ttali-ia bi se sicer ne mo?la izosmltl tei ne-priietnoeti. če bi etničoi in ffeoerrafični raziosri povorili v irilo«? Slovanom To S!ov*nov na KoroSVem in 400-000 v StaierpM- Toda ?lovnnoštevata pravičnost errocTaf-ske meie in na etniČni noločai bi morala tevi od K^rnvank vzhodno od F»eli.v ka no Drave, ter teM ob m*ei do Maribora, tako. da bi Belink m Celovec ostala v nem^Tci Avstriii Od tn mole so ne razTikuie btstveno rneis Jujroslnvi-ie. ki io ie nari?nl sir Arthur Evan«. navđnfien prilnteli te nove države, ki Io podoira v vpeh vr>rftsai1ih. tndi v on*h. ki se tičeio Ttaliie in ki ie Priznsn tuđi od slovanskih rminranfov kot avtoritp-ta Kes ie. da M po tei meii ostalo v nemsko - avstrnskem ozemliu neka i zir-iTo s Stevilnimi Nemci, k! T>rebfva1o v Sloreniii in pr» a ko^evarskim otokom To bi bil edin nnčin pravično rediti za vse to oporno vpras^nie in upo-Stevati obiednem ftelie bfliaSVe^a in celovSkes'a neTp5koTio snrno znnfe in da pe ne more uporabi ti vf»dno v gmfslu. da mora rn-^oslovanska država vladati povsod. kier bivr». Ie en Jncoslovan RATECE NA GORENJSKEML Kakor *e rasno fo Ttatiianf nola-ffoma ensedli res zapadni de! rnkaisnie občine Deže^.o rp«to no r*prli « mitnico, dmffo »emliisče % žično oviro. na prometne točke r>ostaviH lope z močni-mi straiaml. Tako ovLraio občevanie med fi^Tnimi eon^čani in rudi 8 so«edno BoloDečio- Vzeli po nam želez- postalo in T>o£to zato smo io morali prestavfti v Krpni«ko aroro in sr>ro?IH po«taip!?-Ž?e pri čuvafnici obpora v Planino* Za zapadni del ie treb^ leeitimiciie od itfti. >nraesidio<. k^+ero Fe doM Ie za eden. dva dni Do sedal so pustili otro-ke iz teca dels občine neovirano pnse-&»ti domačo lind-ko poIo- Pred pp.^ dne-vi so tim pa preporedn?! v va^ Sprva so lahtevali od niih leci timarilo, ki so ilm io izdnTi na prosnio star^pv Ie r.tk. — štiri dni. kakor da hi ne bi?o poutca vsak dan teden za teđnom. Zdni iih pa splob ne puste več v solo in iim kaŽMo v Belopeč V Belip^čl sta p» no!erepnpol^i>nif: so^ab ob^in«ke hi*5<%. Ki čndf». da se otroci branHo % vso silo in ioVom bo-diti v Beloppč ptar^i pa TnoJMm'Mo pri ital- povelisH-ih Jsaman- Z^TnliiKkim i>o-R*v=»fnikoTD po napravili >o nr'^Tnerro škodo, ker lim ne pn«?t<* vlnčiti leca \t ntlh ^Azdov. rnrdirrio n'nT>i*»tT:*1 M«r-ce, podirMo patove !n stogove, da s! kurilo- Za-5^r11i bt bfli o-nto^o tndf re vas. da nlTifw> straže vrMh bratov LSr-hov Zarpdi teh ni vt^ Ttaliianih prnve-ra pocruma. JTGOST.OVA'VPrn RATfJEVrT n&hafatoči pe v bolni^nici v Celovm noSiliato ipkrr*ne pozdrave vpem čita-teliem >5!ov. Niroda«- želimo !n npn-1Đ0- d* ae kmalu imidemo v dnmovint. Celaneek Tvsn. Ticnart .To«io. Po^ič^r •Tanko. Kosec Josip. Fozman Tvnn Zvan Anton. Znpan Valentin. P^sel Roman. Dražler Ivan. Colakovič Sovo. MitroviC Peter. OORTCA V SrOVEVSKFM OBnOTO- >Corrier« Frinlano«, pln«ilo itnlia-nispimov v Gorici, ie pisal o Gorici leta 1013- nastopno: »Gorica ie nnrođno^tno odrezana ođ Fnrlaniie is^oliruna ie sredi ploven-skera polia. ki to obdnia okoli in < koli. ter niraa nričrikovati od Furlmniie mnlo ali nič* FurHni se seliio v Tržio in Trst: tam eo pravi iivozni trci. u\rn ee prodrlaio vsi izd?lki in ž' iiu» K0TJV0 mTeka dalelo zndnižne mlekarne Iz Furl.inSie v Trst! £e v večii meri Io vse to. ko ?e 7*rrrfc obrezna ^<»<*tft med Trstom in Trzičem. kar bo v škodo narodni obrambi Gorice in nieni arospo-darski neodvipnostl od slovenske strani- Gorica stoii ob strani, čflka >n se puščA uničevati. NapaČno bi bilo protestirati proti spreiemanja slovenske^« osobi a, napAčno in nevarno. bojkotirati mleko. živino. 7eleniavo iz slovenske okolice: Gorica ic na živlienie in smrt navezana na slovensko okolico, kl 1o obdftia- ZnmAĐ bi bilo protestirati, sa-man ne hoteti ker ta >ne hoteti< pome-ni a mart v»led sa4iiS«Bia.« TESTI IZ OKU l-i kANIH KRAJBV« Kakor snano. eo pređSasom areti-rali Italijani v Prvačini in y Gorici družine Orlovo. Pahorievo in Metodo Ivančič- Obtoženf so bili. da so si prila-8tili bi a ero avetril^ke arm&de. kl bi moralo flašom isdanib ođredb italilanskih oblasti pripasti Italiianom. 18 t m. so sedell rori imenovani pred satotao klopjo na deielnem sodišču v Trsta Z««ova^a Uh !• Tnam—iti trtafiki m- Kovoraik đr* Robb«. Kliub Umdm 4oka-kmb neđolftnosti ie bil obaofea Oskar Pabor na 1 Mo sapora- SUnko Pahor na IO mesenv ampora in Ivančift Hf»t»> da na 5 let kateresm pa tim ni treba nastopitt. Ce v teku 5 let ne Murrede nobeneffa prestopka* ITALIJA3fSTVO GORICE. Av«triiaki sistem poitaliiančevmnla naiacra liudstva v Gorici ie imel uspe-he. Sole italiianske. magistrat italiian-8kL politična, sodna oblast, vse ie bilo itaiiiansko dolgro časa. dokler ni vstala slovenska narodna savest in privela krepkeera bola. ki ie polagoma ubiial poitaliiančevanie- Ako ai ▼ onih časih stonil v kako italHansko ^ostilno v Gorici, kier so aedeli mladi razereti Italiiani. so bili uavzoči: Mario Po<1jrrivi£. Felice Oo-ciancier. Bruno Podl>ertusr Antonio Mo-petiff. Giovanni Planisei«, Giuseppe Pertout. Ane-elo Plesnizer. Franreaco Simzip Rufjrero Prinzie Lniei Col-lenz itd- Ako 1e bila zraven kaka sienorina. se ie zvala Oarimela Zw#»t-resniff- Klicali so ^e nairaie po imenih. priimke so izpovarinli boli pohlevno in se zraven sramovali. da ie pristolen ta na RnniAiee. dnici na Trnovo tretii na Lokve Itd — Tako ie bilo itMiianatvo v Gorici- Od 12 000 izkazanih Italiia-nov ob srpffniem lindskem £t*»tiu 1e bilo pravih Italiianov komai 2000. pa nii več- ObnoviievaIno d?lo na Goriškem ponolnoma počiva- Ij«hi so svoi ča« 1« aeroplanov mf^tnli iiđtke. da bodo ie on! noprnvili Gorico, da Be ni treba truditi 7.F1 to pori Avstriio. ali odkar so na Goriškom. ni^o stnrili še nič za oh-povo Gori-ke- ObTinhliaio f=icer in iudi v Rimu «e baie haviio s tem vpra^a-nipm t\]\ nič §e ne knf** da hf pe v do-plodrem č^^n hotpH loMti obnovlieva-Ha. Liudstvo neizmorno trpi rpdi teea. I^etoSnia zima ie miia in prav lahko bi se bilo r>or>rRvliMo po vpei dežoli. pa vse počiva Morda t^% T^hi vendarle ni-po tftko srokovi, da bodo bnš oni ponrav-1ia.ll Oori^ko. kai ko bi io popravila .TurroMnviia. h katori spada croriška po-kraiina! ZAVEDNOST NAŠEGA L^TUDSTVA. Gorički beffunoi ▼ Vvaokem Mvtn so priredili dne 10- t« m iaven prote-pten shod. na kn tereni so RoreioH slede-čo resoluoiio: Mi Slovonci! eroriški be-enn^I zbrani na iavnem protef«tnem shodu dne 19. innuarla 1919- na Wso-kem Mvtu na TeSkem odločno protestiramo proti italiiannki zasedbi našega ozemlia- Kot smo bili stoletia branik veecra plovanstva tako bočemo ostati v naprei branik naši svobodni materi Ju-ffoslaviii- Mi Slovenci becnnci iz iueo-slovon«kih občin Or»atie Selo. Dober-doh. Standrež in Podeora, zbrani danee tuka i 300 po Stevilu. zaprisetamo se. da hočemo biti svesti državliani Ie pod pokrovrtelistvom Jusroalovanov, pod slavno dinastiio KaradiordfoviĆev. P P. MANIFESTACIJA ZA UJEDINJENJE IN PROTI LAHOM. Dubrovnik. 2. februar ja. Dalmatinski dopisovalni urad ooroča: Na poziv iuKoslovanskeea akademskega kiuba je bila danes proti italijanskemu imperijalizmu veličastna skupsčina, katere ni mo^el zaprečiti niti silen dež in slabo vreme* Meščanstvo se ie zbralo v starem knežjem dvoru. Dijaki in omladina je prišla z zastavam! na skupŠČino. Otvoril jo je pravnik Hope in potidarjal ta usodni čas. ko se posvetitjejo ljudje o bodočnosti človcštva. Predlaital je za predsednika skupščine načelnika in na-rođneKa zastopnika dr. Melka Cingrijo. Ta je sprejel predsedniStvo. Sodnik Drašković je med dmidm pozval narod, naj pri stopi dobrovoljskim lesd.fam, ako bo treba. Bosanski zastopnik dr. Živko NjeŽić ie slavil spoi treh plemen v edrn-stveni uiKoslovanskl narod. Duhovnik Boianić ie sporočil pozdrav vjetih Ju-rrosiovanov v Italiji.. Pomorski kapltan Mođerčin je govori! o lucosiovanskem morju in pomorSčakih. Absolv. pravnik Pfper ie najsrlašal solidarnost dubrovni-ških akademikov. Dr. Melko Činsrrija je prebral na Wil?:ona naslovljeno brzojavko, ki *o je zbr?rro meŠčanstvo s^re-jelo vzklikoma. Navzlic silnemu deŽIu so Sli zbnrovalci po mestn. noseč napise proti Imnerlinlizmu. Nat>osled so se ustavili pod drfnvno jtiv^ni ursd T>orot";i: O.r»- nes ie bilo 2 ozirom na raznrave mirovne konferenre o naženi vprnšaniu-vellko svečano protestno xborovanie v natlačeno polnom eledaliecu v Snlitu-Shod ie eklir^ala iu£foslovan3ka akade-niična omladina, da protestira proti ita-liinrski oIct1^."^! n.-iF<* oMl'- Z^orova-nie Ie otvoril akademik Bavtevifc. a za predsednika ie bil irvoliVn dr Ivo T«r-tafflio. ki se ie sahvalil sa izkasano čast In številno uđeleibo ter predvsem poudarial da to zborovanie ni smatrati kot izliv mržnie proti Itplilanom. tero-vec za izraz ljubavi naorum skupni dr-iavi sknpnepA plemena. Nato Ie rovo-ril urednik »Nove dobe* Vinko Kisić, ki te opozarial na borbe Italiianov za časa ntihoveea narodneea uiedlnienia ter najrlaSal. da niti eden velikih duhov preporoda, niti Maztini. niti Ca-vonr. nfco težili za nadim Ineoelovan-akim obrežiem- Na to »ta rovorila be-mnec iz Drniša dr- Strkalt In starac Mate Jankov. Sosrlasno in x velikim navdušeniem ie bila sureieta reaoluH-Ja* v kateri se* med drucim pravi: >N* iu K odlićai Umu mirova* koaf«rett- «•, da oživotvorite trn naeeta. ker U bilo drturaće elovestvo orisi li eno. da iih is* vede in tako povzroči nove pretrealia* im in borbe a ie izmučenim rodom < VNBBOVPIJOOA BESRAMNOST. SplH. 8- februaiia- fLi- kor urad.) Dalmatinski dopisni urad poroća: Ita-lilanski listi prinašaio vesti, da so srb-ski voiaki profanfrali na škandalozen način evetišće Mari i ino v Si ni u in da ao ti obsedenci. kakor imenuie italiian-sko časopis i e ponosno odločne ali tihe hegote slavne srbske voiske. uničili i talijanske napise na errobovih, zažvali oelaae. izdane povodom smrti italiian- skih medčanov do italiianskem časo-pieiu- Ćela Dalmacija ie zaradi te?a oeortena proti srb-=ki vot^ki- S takirti vestmi ho^eio Ifaliiani ziinaniemu svetu pokazati, kakor da obstoii mpd SrM in Hrvati spor. Zato 80 te infamne izmišljotine izvale velik'i o^orfenie v dalmatinski iavnosti. ki :\x italiiansko ćasopisie itak ne polaera velike važnosti Izvračanie resnice ie edino svoi-stvo italiianskesra nemoralneera časo-pisia. Medtem ko prinp.ša italiiansko ^asopisie take laži. iavliamo o nasled-njem resničnem ^inu okupariiske itali-ianske voiske V Tonoliu bli^o Knina so otvorili itnliian^ki voiaki v^e grobove in preiskali pokonane mrt veće. ?e morda nišo eeboi v errob odne^li dokumente revoluciionnroeora duha proti italifanskemu nasiliu proti niihovemii zatiraniu vseh liudskih pravic. proti niihovemu cinizmu in brezohzirno-U Italiiani precrlednvaio po želozniških vaeronih moške tnko. da iih elačiio do erole kože in to pričo žensk- Pa ne Ie ro. temveč tuđi ženske preiskuieio na tako nesramen način, da na«nroruie tako po-stopanie veak i dostojnosti* Seveda p© nikdo ne una ucovarifiM kor pe v«nkrfo boii, da bi era ne internirali in odvedli v zapor- Treba ie povdariti. da eroze vsakemu z interniranjem in deportacijo, ako Ie kdo pokn/e pokoliko odnor-nofiti-^Ta!:« irso nostooali niti Nemei v Belcriii in Srbifi knkor posfopaio ^edai v Dalmaiciji Italiiani- Vsi ti dosrodki potnniejo ponolno. da ie bil'« T?*1"-đofttojen elan draibanda in da te verna nčenka barbarske^a prnsko-avstrii-skeea-madžarskera sistema. V italiian-skem časopisiu se zadnii ^an po^ostej-še ponavliaio napadi na srbflko voisko. medtem ko so prei neprestano napadali Hrvate in Slovence Uvideli so namreč. da 1ih to no vodi k ciliu. pa *=o znčeli napadati sedaj Srbe. da bi razbili nas« narodno jedinstvo. S svoiimi i7TniAlio-tinaml sknžaio prepričati zunanii svet. dastoka Dalmacija v srb^kpm sn^p^i-stvn in da upriznria srbfska voinka strašne erozote Nasprotno pa ie res. da ni liudatvo nikier tako navdufceno za »rbfko voi«ko kakor ravno v Dal-macili. kjer se z arlobokim urnevaniem požrtvovalnosti in plemenitesra samo-zataievanja erlavneea junaka naše narodne epooele. spreiema po3toliubno vsakesra srbeke^a vojnka Kier pa 1e stopila na nn^a tla i*a!li!in«Wa vol*1 ■-•» tam je nastal nered in nemir. ogr*>r?e-nie. nacilja tatvine. profanacije, omeii-tev osebne vn društvene svobode. xart-ranje narodnih ohičaiev. sm^otenle naroda itd. Kjer pa ie srbska voiska. ne beže liudie iz svoiih domov. temved ostajaio doma in vživaio popolno svo-bodo* IZ KOBAPTSKrO \ KOTA. Nelmho I1m o<=^o. kobariVtceffa lo-nana. so hoteH Italijnni od«tran:ti. Pri Hudeh so spletkaiili. nai bi mu dali ne-»aupnico. ter era tako pri silili, da bi od?topi 1, a ljudstvo se ni hotelo uloviti na te^ limaniee. kliub obliubnTn. da bodo dobili moko in dnicri živez- Tu ie anro-vizftcija zelo slaba in Ijnd^tvo trnl vsled teffa pomanikania- Italiiani delijo tamkaišniemn ljudstvu Parno ono bla-zo obstojeoo iz različnih surosratov. fratero 8O zanleniH bivši avstriteki «r-madi* Dre^enjskpea kanlana po Italiiani arerfrali in okovaneca v veriare pri-peljaH v Kobarid- Obdolžili so ffa. da ie juffoslovanski vohun in rra znnrli đ^li časa, 6ele. ko «o se prepričali, da je po-polnoma nedolJen. so era izrmstili. Z vpemi mo»ro?imi sredstvi ro Ttaliinni skušali pridobiti Irndstvo za Ttnliio. ker pa fes"a nišo dosesrli. so priče?} sedal «rro?;iti. ako ne pojde z lepa. polde pa 2 grda. IZ BOVftKEGA KOTA- Pri b o v 5 k i c o d n 11 i ie Ml do »edai v nrndn izključno Ie slovenski fe-zik. Takoi. ko so Italiiani *a«edli na5«» oremlje začeli sta tako okrožna Bod-niia v Gorici, kakor tuđi višia de^elna ^odniia trža^k& pošiliati bovški sodniii spi^e v italiianskem iezikn in zapove-dala, da so moraio od^lej tuđi prc=»iđi-iali. ki so ?e pisali do«?!e1 v slovenskepo jeziku, pieati v italiianščini. da«i ?e ie takoj začetkoma okup^rijf* odredi!o, da ostpno prlede rnbe jezikov vse pri !■♦«-rem. Tuđi na žnpnnstva v hovškem ks^Toiih novih meiahc in ee obliubuje. da *e ho za dotične »novec državljane skrbolo. kakor 2a druffe in da bodo vživnli v kulturel-nem oziru več orostoeti. kakor v nek-danii Avmtriii. Kako raaumeio Italiiani prostosi In svobođno izraianle mlille-nia. nam priča to poročilo. I>a£e kakor pes teee- 8plit. 3- fehruaria. (LI kor urađ.) Dalmatinski dopisni urad poro ča: »Affenzia Italiana« prina^a nekak de-menti. v katerem se iziavlia, da se na Reki za časa italiianske okupacije nišo dogodili nikaki incidenti in da ni bil nikdo od voiaških ali civilnih oseb ranjen ali napaden- Koliko ie resnice v tem dementiiu. dokazuie že ne elede na nećete insulte in krvave dni samo napad italiianskih voiakov na srbskesa maioria Milica. Kako brezfttidno potvarfnio resnico eelo v svoiih uradnih poroeilih. CT.v dop- ur.) Dunai^ki koresponden'ni u^ad obiavlja nastopno. z dne 1. febr-iz Celovca datirano in kot uradno oh-vestilo označeno brzojavko: >Doerodkru ki prno era 31- ianuaria iavili \% Voh«?r i'HaimbureV se r>ridružuie druffo ob-ve8tilo o iueoslovanskeni prekršeniu premiria. dospelo iz St- Pavla. Včerai dne 31 ianuaria ob šestih zvecer so ju-coslovanske čete z onstranskoira dravske ir a bre^a obPtrplievnle neki nem^M oddelek ob Svetotroiiški rori iužno-vzhodno od Laboda- Izsmb ni nobenih < — Kakor ie Li. kor- urad poizvedel službeno, ie bila stvnr v resnici tnT<*. Pri Vobrah bo dne 31- ianuaria pre-mine prekršili Nemri. ki so znčeli ob-ptrelievati našo tamo^nio oosadko. Mi smo lo odeovorili. in sicer emo odec»-vorili s topovskim ognjem- Pri St. Pnv-lu premiria istotako ni.sTno prekršili mi. marvcf* so ie prekršili Nemei. ki sr> ob 5* uri 20 min popoldne na naše ob 347 m vipokem vrha iu'/novzhodno od T^aboda razpostavljene prodnie Rtraie iz stroinic začeli Btrelinti iz blizu pe-verno ležeče cerkvice nn Svetotroii?ki irori Oddali so kakih 10 do 12 etrelov iz stroinice in tri strele iz pusk- Naše voiaštvo sploh ni odcovarialo« Da »tori temu večnemu nem^kemu kršenju nr^-mirja radikalen konec. ie naše armad-no poveliniŠtvo v nedeiio hrroinvilo celovŠkpmn vojnskemu poveljništvn: Ako bodn Nemci še kdaj prekršili pre-mirie kakor .«o ca pravkar. ^e ne bo-mo več omeiili zrrolj na tooniSki offeni. marveć bomo nanje ndarili s kazensko ekspedicijo. Slouanskl svet. Poslanik TuSnr v Požunu. D u n a j, 3. februaria. Poslanik Češko-slovaške republike Tu^ar se je podal danes v Po-žun, da prisostvuje tamošnjim slavno-stim. V Požunu bo ostal do netka. RazkHtja o Švihovi aferi »Ćc-ske Slovo« piše v članku »Miren re-zume k slučaju dr. Švihe« tole: »Dr. Sviha je imel zveze s prestolonasled-nikom Franom Ferdinandom in sicer v času, ko je le-ta začetkoma 1. 1910 na-meraval Avstrijo federalizi^ati. in io preustrojiti v štiri zvekne države, med katerimi bi bile tuđi dežele čeSke kro-ne. Fran Ferdinand je ime! močne antipatije proti Madžarom, Vsenemcem in Zidom. Za to svojo politiko je iskaJ zvez na CeSkem. V to svrho je skušal stopiti v stik tuđi z vodilnimi faktorji Češke narodne socijalne stranke. Ko je dr. Šviha stopil v zvezo s Franom Ferdi-nondom, je bil pozvan, naj pismeno for* mulira vse češke pritožbe proti dunai-ski politiki in naj poda tuđi nacrt za federalizacijo Avstrije, Na tem operatu ie delat več mesecev. Ko je svoje delo končal, ie izročil svoj operat prestolo-naslednikn. Dotični spisi ki so zelo ob-sežni, se nemara Še nahajajo v zapuSči-ni Frana Ferdinanda, En Jzvod te^a opera ta je bil najden, in je postal usode-poln za dr. Šviho. ^Nekako teden dni kasneje, ko je dr. Svih a izročil svoje spise, jra je povabil policiiski ravnatelj Kfikava k sebi in mu izročil velik zaprt kuvert s pripombo. da je do§el od nai-višje strani. V kuvertu je bilo 10.000 K. In tu se je pregrešil dr. ^viha, ki ic denar sprejel in &a ni vrnil, ko se mu je reklo, da ie to priznanje za njegovo delo. Takšnega denarja bi politik losnč-no ne smel sprejeti. Svihov ^reh je tore! samo političnec:a značaia. Za politiko ie on že mrtev. V družabnem življenju pa ni nobenejja povoda* da bi se ga zasledovalo kot zločinca. Posnemanja vredna skrb za politične preganjatice. Za politične preganjance na če-škem se vlada češko - slovaške republike zelo zavzema m jih v vsakem oziru podpira. Vlada predloži narodni skupščini poseben zakonski nacrt, ki določa, da jamčijo denuncijanti s svojim imetjem za škodo, ki je bila določe-čena internirancem in obsolencem. Vsi politični prejranjanci dobe odSkodnino deloma že na mirovni konferenci, kier imajo svojega posebnejja zastopnika, pri likvidaciji Stare Avstrije z odpisom doteov, končno pa pri konfiskaciji po-sestev bivšega nadvojvode Friderika in drujdh krivcev. Agende društva političnih prep;an?anevc na ČeSkem so tako narasle^ da je bilo treba osnovati posebno tajništvo. Pri pravosodnem ministrstvu se ustanovi poseben urad za vse zadeve, ki se tičejo internova-nih in politično obsojenih. Čeh! o JuKOslcvanfh. Ni še dolffo, kar «o se trošile po Ljubljani ^ovorice, da Cehi zapuščajo Ju^oslovaie. Da temu ni tako. si je lahko mislil, kdor ima kaj razsodnosti. Imamo pa za to tuđi pozitivne dokaze: SEDANJA POLJSKA. »Journal de dćbats« od 10. jantiarja prlnaša razgovor svojega poročevalca z 2. Stanislavom Stronskim, profesorjem kra-kovskega vseučiliSCa In poslancem cališke-ga deželnega sveta, ki ic bil ravnokar pH-spel v Pariz. Stronski ie bi! med voino Interniran 2 in pol leta na Štajerskem radi svojejca ententi prijaznesra mišljenja. Njegov razgovor se mi zdi zanimiv za poznavanje sedanilh razmer na Poljskem, ki so precej zapletene in težko razumljive, kar pa ni seveda kaka posebnost samo Poljske Ravno zadnje čaše se večkrat čuje, da se moramo s Poljakl med; ebojno sooattvati 29 Ster. .SLOVENSKI NAROD«, dne 4. tebruarja 1919. Stran 6. in spoznati, kar pa ▼ seđanfib BCfdiiHi zvezah ni ravno Iahka stvar, posebno pa ie. ker se kakor drugod tuđi na Poljskem politični položaj menjava skoraj % vsakun dnem. Kakšen je notranji položaj Polfske? Kakor je znano, se je sestavila v pre-leklem listopadu v Varšavi nova vlada, ka-teri pa že vnaprcj ni bilo sojeno dol~o življenje. Pod nemško okupacijo je bila mo£, Kolikor io je imela poljska vlada, združena v rokah regentskega sveta, ćfgar tri člane ie bil imenoval VUjem II. in KarI I. Po nem-Skem porazu so omenjeni člani odstupili v prilog Pilsudskoga, ki naj bi bil sestavil narodno koalicijsko vlado. General Pilsud-^ki je poveril to nalogo Moraczewskemu, ki je nato sestavil socijalističen kabinet Toda velika većina naroda ea ni hotela pripozna-ti; zahtevala je namreč vlado, izbrano po volji naroda, v kateri bodi izbrana v sporazumu 2 vsomi strankami in v kateri naj bo do zastopane tuđi vse stranke. Zato je položaj sedanje vlade precej nesifcuren; vse stranke niske Poljske razun socijafistov so proti nji. N&niška Poliska ie ustanovila svoj Narodni svet, ki izvršui e vso oblast ne brfsraje se za Varšavsko vlado; v Galiciji vlada zopet Upravni svet. sestavljen iz znstnpnfkov vseh strank, skoraj neodvisno od VarSavske vlade. KaVor ?dai stoje stvari, ni moffoče. da bi trajale doteo. Kako naj se resi ta kriza? Med 8 in 18 decembrom som priso-stvoval mnogim političnim shodom in poslanjem v Krakom in Varšavf. kjcr se fe izV?i?a!o reSiti to krizo. Ma eni strani «o se zbližale vse stranke vseh treh poliskih ozomefj. *i sri proti vladi Moraczewskejr.a, da se zedinfio na fV-'tnni oođlasri. Na dru^i strani pa je pocJa? Varođni odbor v Parizu sveje^r* člana f^tanislava Orabskoca. da bi pomasal orlova*! v domivini re^ntčno na-rodno vlado rv.stoie?o iz vseh vcliVfh stranle iz vseh de^ei Poljake, v fca*eri bi mnr^l'i hUi 73«:tanani v Tratnem številn ttrđi socijalisti. OraMki in Pilsud«Vi sta se ze-đinila v sTavnih potezah o politlki fn takfl-M. ki r>n\ slnfita temo cilhi. fn Ornbski se ie rnč^T pnr-jir»tT r. strankamL Ko seru od-*ia?r>! \t KraVova. so ^tvari dospMs tako rf**i«»č. đa so se vse strane vseh defov P^Psfce pobotale jrlede vlade: samo socijalisti, posebno vnr?avski. nišo bili nriprav-H*»n! nde?f**'ft *e nove vlade: r-atf^V? a stranka. pališVa demokratična straiVa. narodna zvera enii'ka in nukor^Hslra. kl ima svojo zasTombo med kmet!, delavci i. t. d. Konsenrativci tvorijo neznatno manišino in mn^ro^e snlo^i ne h^ftn rmcli svojeira za-stopni^a v b^đoči vladi. Seveđa so zato j^-ko rf*»-»3cfovn?ir?i jn so prot^*«t^ali v svn'fh fr!'»\'T1fh H«t^» r\T>-A\ n-«*iar>redn? vladt. kakor io ima v mislili Orab?ki. fn va^a zunanja politika? Ml s© smatramo za zavezniSlci naro<5. Kakor je znano, jo Imela vlada Moraczew-skeira nesrečno ideio, da 1e spreiela nem-^ke^a poslanika v. Kesslerja v VarSavi. Ne-številne demonstracije in manifestacije or-ganizfrarse koalicfie po vseh krajih so končno imele uspeh. Namestnlk ztinanle^a rrfnfstra Rlipowicz Je mora! odstopiri in vlada je pozvala t. Kesslerja, da zagusti VarSavo In položaj poljskoga Narodnesra sve^a? Zadnji doj?odki so otacili njecov voliv. Liudska Ie ravnokar odooslala tri za^top-n?ke v Narodni svet. Poznanjski Narodni ^vet Je izjavil v svoji zadnji se.»U da smatra Narodni svet v Parizu za zastopnika Poij-^Ve pri ententi. Novo ustvarjena koa?ic!!a, ki ob^etra vse stranke ćele Poliske rnrtm socJ'alistnv, se ?e obmfla v svoiem oklicu na Narodni svet. da javi saveznikom njeno sestavo Jn ukrepe. Med tem je Moraczewsk1 odstopil ?n mfnfstrsko predsedni§t\*o prevzel Ijmacij Pade*rewski. Unajmo. da se njemu posreći ostavi trajnejšo vlado. r. J. K PragtL 3. februan'a- (1A- kor ur.) Čehoslov. fisk- urad DoroČa: Danes do-r»oldne pe i© iz Prnsro odneliai v Pozun posebni rlnk % opernirn osebiorn Narod-neira srle^ališča rsriMižno 180 oseb Z vlakom sta se odnelinla tuđi ministra Stanek in dr« Zahradnik ter poslanik Hribar. .°TieI^?ki noIVo^mik r;ro«-nolr'. fnDon??ki polkovnik Hiraiarna. mnoeo ćlanov narodno skup^rine in dr- Jutri bo v Požunu operna predstava. Pela se bo Smetanova >Prodana nevestac »K o 1 i n s k e L i s t y« prlna^ajo ponis: »Slavnostni večer Sokola Kolin-sk^ho na počest znovuotevfeni Sokof-ny dne 15. prosince 1918«. Na tej slav-nosti so se z dnlišimi govori slavile vse prijateljske države, najprej Fran-cija. potem Jugoslavija, dalje An.sleška in Amerika, n e pa Italija, Iz privatnepa pisma u^ledne^a Ceha pa posnemamo iziavo, da se ie to opustilo zaradi sovražnega stališča. ki s:a zavzema napram Jusroslaviji Italija in da nam izrecno vsi Cehi popolnoma priznavaio na5e pravice proti jrrabežlji-vosti italijanskeg-a imperijalizma: »Když jsme v Koline* m^li sokolskou slavnost svobody. byl vzdan hold všem spfžte-lcnym statum a narodum — ale Italy isme vflbec vynechali. pržvč proto, abvehom ukazali, že ođmitS-nc italskć stanovisko vuči Jihoslovanum.« iminM. Francosld voiiii troski Lous ^lazin. buderetni poroćevalec francoskeea parlamenta je povedal te dni, da znašaio vsi voini troski Fran-ciie 137 231.012 558 frankoT. Bern. 2- februaria- (Li- kor- urad) Cehoslov. tisk. urad poroča: Stavkar-sko eibanie na Škotskera. ki fra vodno Pristaši bolišovikov. se razširia. Ker te vlada odklonila ultimatum delavcev ▼ Glass:owu. so zapeli tamkai stavkati Samo raaihen del delavcev ie prišel na Jelo Dailv Tele?rapb prisoavft, da i© položaj selo kriUč^a- Berlm. 3- febrnaria* fLf kor- wad.> Ctlasom dua. kor. urada poroča >llo»-ta«c. da so dospeli deleeati iz Brenna snoći is Berlina in stopili nemadoma ▼ atik z državno vlurio Po covoru % aa-»tooniki hamburbkBca delavake^a in voi^skeca sveta ie aklenila berlinska vlada: Bremenski svet narodnih pover-lenikov odstopi ttikoi V uont deltek nai so seatavi nova vlada r Drvmiiu in si-cor na podlacri razroeria. ki ie po^ledi-ca narodnih volitev- Orožie n&\ so ne-uio^oma odd*t novo »esiavlieni vladi, ki i?* bo izroćila diviziii Gerstenberfcrovi. Ako izDolnijo noGToi«* brez i>rierovora, potem divizita Gersteaberfirova ne la-sede Bremna- Ta akleD ?o takoi telefonirali v Bremen in diviziii Geraiciiber- covi Rorterdam, 2. februarja. (Ljub. kor. urad.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča: (jlasom lista Nieuwe Rottcr-damsche Courant javlja pariški kores-pondent lista »VVestminster Gazette« iz najboIjSejra vira, da «o U'ilsonov nacrt Klede bodočnosti nemskih kolonii spre-ieli s tem, da je AngliJa pritrdila peti izmed Wilsono\ih 14 točk in da se je skoraj v vseh primerih pridružila ninenju predsednika Wilsona, naj se sprico pocojev. ki bi bili veljavni za mir. razveljavijo vse tajne pogodbe in dogovori. London. f*». fobmaria. fLi- kor. ur) C^hoplov- ti.-k- urad noro^a: Sliinvolla predvodnika ^tavkarskf* komici ie v Glasffovn «?o včorai zaradi hniska^ke aeritariie arefirali Oblast ni ugodila urosnii da nai ^e ilo .^3 oseb ronienih. Stavka kovinskih delavcev ie končana« P-triz ?i. f**hruaria- Ci A. kor- nr.) fBrezžit-PO) (^ehoslovatki tisk- urod Doroča: Velesile so imenovale nasled-nie za^topm'ke v finanf-rto komigiio: Klotza za Francosko. Montaeruia za Anclo^lco. Snlnndr^ ra Ttn'iio in Morila zn Japon=kr>- V koroipiii za ^oppo-dnrska vpra.5an\a bo zastopal Francosko ^^prnentel. Kiiev 3 februaiia (\A kor nrad.) Ukraiinski ti?:k- urad norora: Ko pe ie JTrmrril Grekivr no nalomi direktori ta r»otrodil z za.^fopnikt en'enie ie T>o.-lal 27. ianur.ria Laveenko entonti po po-sredovaniii Amerike pro^nio. zfir»ove-drti Poh*;ikoni. na1 ustaviio povrnžno?ti zor>er TTkraiinro. da bi Mio T'krniin-rrm mooroi'f. združiti vso moči zoper hoh'Acvike- !z flvstriie, Madiarjke, Nemčije, Turske. Budimpešta, 2. februarja. (Lj. k. u.) Čchoslov. tisk. urad poroča: Danes je ndpotovalo 80 banenih ravnateljev in finančnifa strokovnjakov na Dunaj, đd prisostvujejo važnim finančno-politič-nim pojaraianiem. Za posebno važno se smatra jutrišnia seia avstro - osrske banke, v koferi bodo razmotrivali valutne odredbe. Berlin. 3- februaria (h\- kor. uM Cehoslov- tisk. urad poroča: Drža%*nn vlada ie dobila zanesliive vepti. da «*e nrinrnylia*'o novi šnartakistični in bofi-.seviški nemiri. Vlada T>riprav1ia o«?lnp. v katerom iziavli*. da hočo vdu-^iri v>cak ur>nr Znneeliive čete Ff» na rnr-polasro. Vlada Ho takoi prosrlaMla o}>-sedno stanie- Mere. Koln. 3 februaria (Li- kor. eract) Čehoelov- ti?k. urad Doroča: Anjrleške voia5ko oblasii 30 ustavi^ ^K5lniflrbe Zoifune-r za depet in iKulner Taere-Mattc za Obem dni- Italija. Katolička pneka fttrankn u Kalili-Thiasso (Idu)- >Secolo« lavl^p. đa i> v ItaHii osnovana nova katolička pur.ka stranka sa Dodirno relicioznim i nl-tTBdemokratskim programom, što >e. prema nazoru navedenog lista, od osobite nolitioke važnosti 3r>an<*ka holezen v Ttaliii. Po oo-rorilib rn\"nntelistva nrada 7,n zdrar-Rtvo ie rnnrlo v Italif 7.n čpnn^ko bolez-nio pr^-ih 14 dni pret. meseca 16.100 opeb- Mirovnu honferenca. Plebiscit aca Reko in DalmacHo? Iz Ženeve noro^aio. da se -;odi po poro-čilih iz Pariza da se eiede ^pometra področia na Jadranu naibrže uvede proviasorna kontrola, Pnlmariia in Reka na f-;e> ho.^ta Parni iriavili. knferi državi ho^eta pripadati- fDvom;mo!) Pariz, 2. februaria. (Ljub. kor. ur.) A^erice Havas poroča: Sklenili so po-seben dogovor srlede tešinskeKa o^cm-lja. Temu dogovoru manjkaio se podpi-M poljskih in čeho - slovaških delcKa-tov, da bo noinoveliaven. Po doeovvjrti ne smejo Ceho - Slovak! prekoračiti gotove črtc, inorajo poslati poljske viet-nike domov. ne smeio srraditi vojaških ntrdb in moraio oddajati Poljakom z srotovimi pokoji premoć. Prihodnii me-sec bodo imenovali zavezniki oetčlan-sko komfsiio, ki bo na licu mejta nadzirala izvedbo teea doeovora. Bratinnu, ki je v petek zahteval nriklopitev Banata k Romuniji, je včeraj naznanil drusra ozemlja, ki iih zahteva Romnn-ska, in sicer Bukovino. Bcsarabijo, Kr-deljsko In Dobrudžo. Do??nievaioč. da bo o usodi teh ozemeli odločevala kon-ferenca. zahteva Bratianu zasedbo Banata fn Erdelfskeea po zavezniških čc-tah. da se prepreci napredovanje boljševizma. NaposJed je komite konferen-ce skleni!. imenovatf v ponedelfek ko-misiio izvedencev. k? se bo sestala v Pariza, da razmotriva o romunskem problemu. Vsaka velesila bo zastor»ana v tej komisiji po dveh zastopnlkih. Kon-ferenca se s tem Dribližuje postoono ra-cijonatnemn sistemu posebnih kotnisij* ki bodo proučevale posamezna vpraSa* ufa fn predlagale rcSitvc. Prcdscđnik WHso« .sprejme v ponedelfek v hotelu »Oriflon« Člane komUUe za zvezo na* i mdcr%. i ZVEZA NARODOV. I Pariz. 3. iebruarja. (Ljub. kor. ur.) Asence Havas poroča: Zborovanje de-legatov zavezniških zadrujs; za zvezo narodov je so^lasno sprejela nacrt or-ganizucijskega komiteja, ki bi ga mogle ali i rane vlade porabiti za smernico. Projekt so izročili ministrskim pred-i»ednikom Cienituccauiu, Lloyd Geor-gu in Orlandu, polKovniku Mouseju iu predsedniku VVil.M)nu. Predlog se glasi: »Zboroviinje zahteva, da ss kar naj-prej ustanr.vi zveza svobodnih naru-dov, ki iih druži enaki stud do zloćinov, ki iih je povzročila avtokracjja skozi 5tiri leta na svetu, in ki nočejo dovoliti. da bi vojna iznova o^rožala ćiovešrvo s svojim uničevanjem in ki se hoCejo sporazumeti in organizirati: 1. da na rniren naćin urede vse spore, ki bi mogli nastati med njimi: 2. da z vsemi sredsrvi preprećito vse poizkuse kate-rikoli države, sveiovni mir motiti z vojnim činom. a!i da odstruujjo učinkovitost teh poizkusov; 3. da ustanovijo narodno sodišče. ki da nai bi uredilo vsa \T>ra5anja juridičnesa značaja in ki ima Ka ranci] e za izvedbo njegovih razso-deb, in sicer diplomatične. juridične, gospodarske in ako treba vojne garancije; 4. da ustanovilo mednaroden re-prezentativen svet, ki bo skrbe! za nudnarodno zakonodaistvo in ki bo v zadevah splošiiega zanimanja izvrševal enotno akcijo. Ta re|rezentativni svet bo varova I svobodo zveze narodov in vzdrževanje rneJnarrot4 odloknm komi-teja, bo predla^al komitei renrezenta-tivnemtt svetu /avezni^kih vlad uporabo đoločenih sankcij. Ta uporaba ie v primeru neposlušnosti nli napada obvezna: 5. da nadzoruje smernice vsa-kcicn narođn. izdelov:inje vofneea ma« teriiala in streliva v meri. ki zadostuje za potrebe zveze narodov: 6. da prinu-sti v zve^o narodov kot enakovredne vse narode, ki moreto resnično dnti jra-rnn^fie za «r\-nfe nnrne^e fn se ravnati IoT>fr?o vo dojrovorfK Nnta. poch^a mi-nfstr^m vseh vele«:?! tin^te\*a na krmen vse flartc, ki tvori i o nTiit-nne oorsraniza-ciie in ki so se udcležifi proučevanja profekta. IT^LIJANSKA ZViAGA OB PIAVI. Na mirovni konfer?nci v Parizu so se postavili Italiiani napram »up:os!r> vanskim mirovnim delegatom na stafi-sče. da je Avstrijo porazila moč itali-janskesra meča in junaštvo italijanskefra vojastva ob Piavi. Jusroslovani torej ni-majo pravice, lastiti si kakšno zaslu<3ro pri tej zmajfi in se mani -.»o tipravičeni kovati iz te sveje zasluge to ali ono ugodnost ^lede svojih zahtev. Naža delegacija je povsem pravri!no novdarjala, da iz svoje »zmaee- ob Piavi Italija ne more in ne sme izvajnfi takih posle-dic kot jih de facto izvaja.To!i!;o ofenziv kot ji?i je ita!i:anska armada bojevala na ^oriški fronti z veliko premočjo proti bivši Avstriji. nišo uspele vsled strahopetnosti in dokazane boječnosti italiianske^a voja§tva. da. §e več, opozorjeni potom ju^oslovanskc-p:a vrr>ja§tva na namcrivani napad av-strijsko - nemškc armade pri Kobaridn. se Italiiani nišo upali ničesar ukreniti proti tem ti. dasi bi iim bila to israča. anipak so se začeli sramotno umikati ter so se umaknili do Piave. kjer so ?c!c na pomoć pokliča ni Fran-cozi. Angle^i in Amerikanci ustavili prodiranje sovražne armade. Italijani sami tuđi tu ne bi bili mogli ničesar opraviti, fn sele, ko so jugosfovanske čete na Balkanu zlomile moč Bofgarov ter se je hrvaško in slovensko voja§t-vo na italijanski fronti uprlo nadaljne-mu povelju avstrijskih generalov ter odložilo orožie in o tem obvestilo italijansko vojaško vod-s t y o, so Italijani dobili pogum in za-celi prodirati preko Piavc fn dalje po beneski ravnani, kjer se iim ni nikdo več upi ral. ker avstrijske armade sploh nr bi?o več. Takšna je torej bila ona slavna ita-lijanska zmaera ob Piavi: Kot ententno vojaštvo so ItalHani brez vsakecra nno-ra od naše strani vkorakali na Goriško in na Notranjsko. kicr je bilo od jugo-slovanskega prebivalstva navdušeno pozdravljeno. Kai je utraninlo in kai še ugania v zasede:iem o^emlju italiian-ska okupacijska oblast, je dovolj znano. Dan za dnern je naše časorrsic polno poročfl o italiianskih nasilnostih v na-?ih krajih. s ^tdfž Zvtze narodov. Ženeva & febniaria TLi- kor nrO Cehopiov. tiftk- urad poroda: VnraSa-nie. ali bo Carierrad uredni sedež zveze na rodo v ie tik pred svoio refiitviio. Tam bi imeli* svoie pcdeze tuđi povrh-ništva onih čet. ki iih bođo odnosla^e države. tjriDadaio^G zve^i narodov. da so po Wilsonoyom naziraniu ustvari branik mini. ki bo tuđi po sploSni de-uobiiizaeiii Se nufno potresen« London. S- februari a. (Li. kor- ur) Glasom Feulerievega urada poroea >Da»lv MaiU iz Pariza: Glasom poro-Čil eo amerikanski in anflrle.Ski deleeati ▼ petkovi predhođni^ konferenci za zvezo narodov cklenili več važnih do-lovorov- Prvi doerovar pe tie> ba!^ ođ-prave pot!>nornir kot vo ine era 'irožfa. Žeueva. .3. februaria- CehosIoT ti«?k' urad poroea: V angrifo pravie nevtralnih držav. prioadaio^ih zvezi nnroHov. ie odnoplalo verie «tevilo uglednih švicarskih državnikoT po arajinjM šrioarak— onđMdaita reoi^u- Zmmaki koacrM* Mednarodni ietK eki kongres s* bo vršil. kakor porooajo is Curili a, t Žene vi tekom februaria Pariz. 2. februarja. ILiub. kor. ur.) Reuterjev urad poroča: KonČnove!javno so sklenifi, da bo Botha predsednik komisije, ki jo odpoilie ententa na Poljsko. Rozilel Berlin. 3. februaria (IA kor- ur) Dun- kor. urad poroča: Glasom Lrzo-Iavke lista >Ziircher I^^tc te soviet^ka vlada v odjrovoru. po&lanem pariški konferenci. vpralala* ?e hočeio zavezniki u mak ni ti svoie eete iz Ru?iio in opustiti blokado, re sovietska vlada od-nove sovražniru vladara vsako pomotJ* Kadalie se ie vpražalo. <"e more name-ravana konferenca biti tildi v Skandinaviji ali na Holanđ^kem in če nai konferenca razmotriva orosrram. ki po ft sovjeti predlaertli meseea de<»embra- Berlin. 3- februaria* (TA- kor tir) Dun. kor. urad poroča: Po poroci]ih rrinoveduieto v Petrosradu ubežniki iz Wilborsra. da i<* izbruhnfl med pe-troffradskimi ^etami noor- Po mestu se MiAi ,-trellianie Ftroinic- Petrocradske eoste ^o pokrite z mrlir-f Xionin ie pri-nravlien proti amnestiu za&e in za ffvoje pristaše kapitulirati prod en-ten to. N'eređ v Rn-iii- Sioc-kholin. :>. februaria. CLi- k ur) Glasom čchoslov tisk- urada poročalo iz Prtroirrada. da so ce unrli LivSi vo-laki in so se iim pridružili voiaki Se-menovoca srarr?n*»£ra. nolka- V raestu so Jnidi hoii. pri k^terih imaio stroiniee trlnvno vlocro. Prtrosrad oberreliuuMO iz Kron^tata- Ni nbeh straneh 1e mnosro mrtvih in ranjenih- Sitie^no- Bern. Z- febrar.ria. Tuksišnif ri-pkovni urad poroda, da se bo feldmir-?*al Boroe^-ipriiateljstvo< en-tente!) MISLI O RE§rrVI VALUTNEGA \TRASANJA V JUGOSLAVIJI. L Delejcati fina:ičncira ministrstva v Beogradu so pri§ii jk> ra?govorih, katc-rc so imeli z zastopniki o#rske ter nem-sko - avstrijske vlade v Budimpešti, oziroma na Dunaju. slede rešitve valut-nej^a vprašanja na juKosIovanskern teritoriju do sledečih zaključkov: Zastopniki ogrske in nemško - avstrijske vlade stoje na staHŠču, da moralo valutno vp rasan je resiti za eno vse dTzA\c, ki so nastale na teritoriju bivše Avstro - Oerske. Dolsr, katereara ima av^tro - ojrrska banka vsled izdanih hankovcev. je po njih mnenju skiipen dols vseh nacijonalnih držav. Te države inorajo predvsem princiDijelno priznati, da hočejo sodelovati pri rešitvi valutncca vprašanja na ta način, da se obvezejo plaćati sorazmeren del dolsra avstro - osrrske banke. Nadalte se mo-rajo te države zediniti jrlede kliuča, po katerem naj se razdeli ta dote. Sele po-tem, ako se nacijonalne države zedinijo irledc teh dveh principijelnih točk, sta Ogrska in Nemška Avstrija pripravljeni, se spustiti v materijalno prejrovarja-nje srlede rešitve valurnejra vprašanja. Nadalje so izjavili Madžari in Nem-ci, da se ne more resiti valutno vpraša-nje. ako se istočasno ne resi tuđi vpra-sanje državnejp dolca bivše avstro-ogrske monarhije. Nemci in Madžari se ne smatra jo dedičem bivše Avstro-Ogr-ske. kar se tiče doljara, ampak zahteva-jo. da se ves dola; oorazdeli na nacijonalne države. Ključ, po katerem naj se razdeli dote, morajo zacno določiti vse države. Za to porazdelitev naj velja isti ključ, kakor za bankovce. Kot kriterij hi se moralo vzetl Stevilo prebivalstva, davčna moč.konjtumna CTnožnost ali ob-se$r teritorija posame2ne države. Po mnenju zastoptiikov Ncmske - Avstrije je skupni interes vseh nacijonalnih držav, da ustvarijo skTjpno vse te države fundirano valuto. V to svrho bi se morale države zediniti, na koliko odstot-kov naj se odštampa papirnati denar in vojno posojilo. Po niih mneniu bi se moralo vse to odštampati na kakili 20 do 30 odstotkov. Delegati so prišli do prepriČanja, da ni mo£oče resiti valutno skupno vprašanje z vsemi ostalimi nacijonalni-mi državami. ako se ne zedinijo vse države tuđi slede prcvzetja dotea. Izkaz o stanju avstro - ogrske banke potrjuje to mnenje. Avstro - ogrska banka ima proti ojrrski državi terjatve v znesku 13*5 milijard ter proti Avstriji v znesku 3035 milijard, skupno torej 43.85 milijard, to ic še uekaj več kakor je ban-kovcev v prometu. Ako bi plaćale države bivSe monarhije svoj dolg, bi bilo valutno vpraianje reSeno. Izključeno pa je, da bi postati mo^U avstro - ogrska banka aktivna, ako se ne povrae dote bivše monarhije. Zastopniki Osfrske in Nemš*ke - Avstrije so se postavili na staliSče, da je rešitev valutnejra vprašanja nera2druž-Ijiva od državncKa dotea. Treba se ie vpraSati, ali bi mopla bivša monarhija, oziroma nacifonalne države plakati ta dolf. Dolr bivše monarhije *naša dne SU decembra 1918; A. Austrijski dote . . « 84 milijard B. Ogrski » ... 44 » 133 mTlIjard V to vsoto nišo vračunicne druce državne obveznosti n. pr. neplačane rekvizicije, neplačane vojne dobave itd* Ki znaiajo 5 milijard kron. Avstrija je Imela pred vejno, kakor je profesor Fellner izračuni!, narodne-ga premoženja v vrednosti okroglih 90 milijard kron; Ogrska pa 45 milijard kron. Scdaj ima Avstriia približno 71 milijard vojnih doteov ter 13 miiijard pred vojno, skupaj torej S4 milijard kron. Oerska ima okroelo 36 vojnih ter 5 milijard kron predvojniii doigov, ske-paj torej 44 milijard kron. Na ta način znaŠa celotni dote brv-še monarhije 128 miliiard kron. To je državni dote. K temu je treba še pri-šteti zRoraj omenjenih 5 miiijard, ter doteove dežeU okrajev ter občin, tako da pridemo na vsoto najmanj 150 milijard. Zfforaj se ie ueoto\ilo. đa ie bilo ćelo premoženje bivše monarhije cenje-no leta 1911. na 135 milijard. Seveda se je premoženje cenilo po cenah, ki so bile takrat v veljavi. Po današnjih cenah bi znasala vrednost vsesra premo-ženia, ki se nahaia na teritoriju bivše avstro - oerrske države najmanj štiri-krat več. kakor pred vojno. Vendar moramo upoStcvati okolnost da bi se moral plačeva ti vsai sifij dolgra, ako bi %u orevzele nacijonnlne države sele čc;: leta. ko bođo padle cene zopet skoro na normalni nivo, torei takrat ko bo nominalna vrednost narodneca cremoženja padla na ono visino, kakor je bila pred vojno. Z ozirom na ta položaj je prišla de-lejracija do prepričanja, da ne sme Jugoslavija rediti valutnega \T)ra5anja ter vprašanja jrlede državneca dofs:a skupno z ostalimi nacijonalnimi državami, anipak da mora v tem pogledu samo-stojno delovatf. Nada!ie je prišla delegacija do zaklitiCka. da moramo tako! napraviti odločflne korake slede rešitve valutncra vprašanin, ker dru^ače preti opasnost da bo naš denarni trz v krat-kem poplavljen g tak im i množ^nami nv-strijsKe^a papi matera denaria. da ne borno mo?li zabranit! flnancijalnefca hl splob ^ospodarskesa poloma, • — Po ilgotanfc. Pri komlsijah* ea tt-srosanje avstro - cgrsklh bankovcev in pri denarnih za vodi h in blajtajnah lj<«Mjanskih od dne 13 do 20. januarja in od dne 20. i«-nuarja do 2. iebruarja 1919 ožigosalo se ic bankovcev v skupni vrednosti 98,858.493 IC in sicer: enokronskih bankovcev 291.748 Koso v, dvekronskfh bankovcev 314.625 kosor, lOkronskih bankovcev 248.9°5 kos^ 20kron-skiti bankovcev 326 561 kosov. 35kronskfK bankovcev 1191 kosov. S^kronsVih bankovcev 116.343 kosov. lOOkronskih bankovcev ?3Q.02S kosov. ^OOkronskfb bankovcev 715« kosov. lOOOkronskih bankovcev 57 635 ko-soy. 10 OOOkrcmskih bankavcev 10 kosar. Petindvajset, d ves to in desettisoć kronskS bankovci so se žigosali Ie ne kaj časa. kei* se i ih ie med žigosanjem razveliavilo. • Burna siavna skupščina Arstro-Ojcrska banke. Dunaj, 3. februarja. Danes dopodne ob 11. uri se je vršila v veliki dvorani Korjzerthausa slavna skupščina Avsrro-Ogrske hanke. kateri je predsedoval jruvemerjev namestnik baron Gruber. Bila je to 38. jrlavna skupščina, ki so se je udeležili tndi vladni komisarji posa-meznih narodnih držav, med njimi tuđi sekcijski šef Valniček za Češko - slova~ ško republiko. Akcijonarji so po narodnosti zasedli svoje prostore in sicer Nemci na levi. Čehi na desni strani. Ko je dospel generalni guverner v Rano. se je prehralo letno ooročilo za minulo poslovno leto 1918. V debati se je prvi prisrlasil k besedi dunajski odvetnik dr. Emil PoleSovsky, ki je pričel govorit* češko. Vsled tega je nastalo pri Nem-cih silno razburjenie in prišlo je do vf-» harjev ogorčenja. Od nemške strani se je slišalo klice: »Ne izzivaitef Smo v nemškem mestu! Ne zlorabijajte srosto-liubnost Nemcev! Govorite nemškofe Trušč je trnial par minut. Med tem Časom je dr. Polešovskv končal česTri def svojeea govora ter nadaljeval nemško: *Za danasnie zborovanje smo prejefi češka povabila. če torei akcfionariem leve strani ni prav, do eovorimo če§ko, ni to moia krivda. Mislim pa, da Irrt3m kot akefionar pravica da se poslužim češkesm jezika !«■ — Burno odobravanje pri Čeh ih in zopet doi^otrajno raz* btirjenje na nem?5ki strani je sledilo ro-vornfkovim izvajanjem. Za niim sta sca-vorila še dva govornika, nakar je bilej zborovanje zaklfuceno. Češki akcijo, narii so složili orotest proti nadaljni iz-dalf novih bankovcev in proti temu. da daje avstro - ogrska banica posolila: na vojno posojilo. • — Državna pcnredovalnic* za ie- 10. V preteklera tednu (od 27 ianuaria, do 2- februaria 1D19) ie iskalo delo 177 moških in 77 ženskih delavnih mo<5i-Đelodaialci so iskali 35 moških in 47 ženskiii delavnih raoci. Posredovani ae ie izvršilo 50- Od 1- ianuaria 1&19 do 2. februaria 1919 ie Ukaio delo 1336 izmjene poštaric in telejrraiiste za Srbijjo (50). siužkinie. čevliuri& cestne cielavco. šivilie in delavoo ▼ to vam© za čeviie- —Torjatve do Wv3era voinesa erarja. Enketa, ki jo je skMcala trjrovska in obrtni-ška zbornica v zadevi terjatev do biv$e*u erarja. Je bila mnogobrojno obiskana. Vsi Kovornilci so povdarjali, da ic Jiujno potrebno, hitro storiti vse korake za to, (k prideio u^cukl do izvlačila. Vsako nuM8"** Sran o. „SLOVENSKI NAKOD" dne 4- februarja 1919. 29. Sttv. ddlašanje izplačil bi marslkateremu dobavi- teli a nosio provzročiti gmotni posin. Izvo-iil «e je odsek 12 članov U krosa interesi-ranih trgovccv. industrijalcev in obrtnikov. Naloga mu je, da pretrese vse. kar potrebno za hitro in ugodno rešitev te nujne zaci eve, ter stori na pristojnih mestih v ta iia-men vse korake. Zbornično predsedstvo je zatrdilo akciji naikrepkejSo zbornično pod-Doro. Dnevne vesti. — Tako ne pojde! Ncmbkim stran-kam se odpovedujejo stanovanja, da jih tiobe oni naši zavedni Ijudje, ki jih je ncmska Avstrija zapodila s svojega t/zemlja. oziroma ki smo jih sami pokli-cali v domovino v službovanje. Ti urać-n-ki se morajo danes potikati po takm slabih prostorih in živeti tako na kupu, n Kaclero-vićem napravi! z vebizdainLskejsa procesa y Zagrebu izlet v Ljubljano. Iz-iavil je. da stoji naša stvar v Parizu iazmeroma nrav dobro, zlasti £ledc se-vernih meja. Naši delegati so neutrud-T.a na delu in nadejati se ic. da se i im bo posrećilo ob krepki podpori vplivniii i-rijateiiev udeistviti V5e naše upravi-venc nrrodnc zahteve. Poslanik Marin-ković se je v soboto zvečer odpeljal preko Zagreba v Beograd, kjer ostane •samo dva dni, na kar se zopec vine na svoje mesto v Bukire>to. — Ni ube/nik. V ljubljanskih dnev-nikih 21. in 23. januar ja je bil enoletni ."vrostovoliec Ignacij Kavec stavljen kot i'bežnik na »sramotni oder«. Resni-ui na ljubo pa izjavljava, d? je bi! imenovani dne 13. j:*miarja 1919 noslan od •zdravnika kot bolnik z bolniškim tran-,: portom v Ljubljano v I. iu&oslovansko 'boiniSnico. kjer se se danes nahaja v oslcrbi. Svoj odhod od ćete je iavil na iprlstojncm niestu. Tedar.ji stotniiski po-ivcljnik Ivan Bataselj, naciporočnik v re-ztrvi, tedr.nji vodni poveljnik: Ivan Pri-bii, poročnik v rezervi. — S koroške fronte posiljafo iantje X stotnije Imblj^nske^a pešpolka po-tzdrave vsem zn:mc2in, posebno nja onim fjiirakom. ki so se pred izbnihćrn so-■xTažnosti na Koroskem takc/ šircko-.irstili v Sv. .Jakobu v Rožni dolini, češ [da bodo sami po?Tna1i Nemce, kadar pri-iUt do tejra. PriČele so sovražnosti in ti junaki, »najboljši podčastniki in pocrum-lii možje«, so fc> popihali z moštvom \ red na Jescnice, k*er so mestvo popu-• stili. pa jo oijadraii v Ljubljano, kier se j»m je 2delo še menda naibolj varno. Sedaj se pa cuie, da se po Ljubljani ltv;}liio s svojim jnnaštvom in marsikdo »im ćelo verujc. Svetuie.no jim. da naj Icpo molče, će še sedai nimajo posruma, da bi svojo moc in zmožnost pokazati uu pravem mestu. — Urac?n| Ost deleine vi ade za Sio-veniio. Izsla je št. 46.: prinaša naredbe u začasni uredbi poslov davčnih komi-stj. o pridobnini, o bilancah in računskih ; akljuckih, o prometu z soveio živino, o dobi zastaranja, nadalje odpuste cele vrsre nernških prefesorjev s srednjih šo! v Ljubljani. Kočevju, Mariboru, Celju i i* Ptuju. neniske ljudske sole v Laškem tr^u, razpust v odboru okraine bolniške hfa^ajne v Celju ter mne^o drugih raz-^lasov. oklicev. oozivov itd. OdpuŠče-nih nernških učnih močJ. ki so trovale raso mladino in dafale našim mestom in lirom nemško lice, je v tej številki ime-5K>vanih 109. — Pljuča zoo^t dihajo nekaj lavlje! — American I v Ponovičah. K ^o-spej grofici de Gasqnet James v Pono-viOah pri Litiji pripeliala sta se te dni na obisk ameriška častnika gospoda Colonel United States army tdward >eymour NValtoD in major James V Lanbach. Z vso \*nemo zanimala sta se m skrbno povpraševala za naše kratev-ne razmere in prehrano. Gospa grofica, rodom Američanka. vneta in iskrena piijateljica Slovencev, ki ]e v teku svojega tukajšnje^a bivania žc obilo storila liebrega za. revne sloje, i im je na raz-šuno in drobno pojasnila, tako da sta ?josiXKia obljubila in zagotovila, da poš-Ijeta v kratkem en va??on moke in no-zneje 5e drugih živih koja se razdele med revne sloje litijskega okoliša. Kdor pozna naše revne kraie, na§e siromašno lludstvo, ne more biti dovofi hvalc^en Mospej grofici, da se na ta način zavze-ir.a za narod naš, ne najde besedi, da se dostojno zahvali gospodom ameriškim Ćnstnikom za pravo očeiovsko skrb. — Hvala vam iskrena in Čast! — Nemškl sodniki v Slovenski Bistrici. Uradni list od 28. januarja prina-5a službeno poročilo, da sta sodnika Pohn in Rakovec odsiovljena. — 12 55- seje deželne vlade za Slo-venijo m dne 2. februaria 1919. V seli te poroćal obširno sreneral _ Maister o vseh vprasaniih. ki se ticeio naše se-verne meie. in o doffodkih v Maribora dne 27' iana&rja t- 1- Raba prozi a te bila nmzogibnsL, ker ie množica deiansko napadla stražno oeobie. streliala naniie, mu sku&ala iz vi ti orožie in se ni umak-nila na poziv, da nai se raziđe, sicer ^e bo rabilo oroatic Ju lađi a« n* vcvm strele, oddane v zrak. Deietaift vlada ie f vzela coneralovo porobilo z odobrava-nieio ri;i znanie in ie izdala na podlaci niesovili podatkov obžiren uradni ko-munike o do^odkih v Mariboru. Dne 30 lanuaria ie zahtevala deželna vlada v l^ubliani od dežolne vlade v Gradcu. da se moraio do 81- januari a onoldne izi>u.ititi vsi Slovenci, ki ao v Gradcu konfinirani ali dracače omeieni v oseb-ni avobodi. ne da bi bili kai zakrivili-— Kato ie odgovorila srraika' vlada, da ui dala konfinirati 0 Slovi'acev kot ođ-uovor na duLrqdke v Mariboru, na dg-t.iranie voiaskih novincev v nemžkih kraiih, kl ko zaleđeni po Jusfo.slovanih. in na uvedbo ceDzure za pisma v Nem-Ako .^vstriio. To ravnanip srraške vla«1e io v nasprotiu s stališeom državne sa u rada za zunanie zt'deve na V>unai« k-ie iziavil v brzoiavki z dne 22. ianuar-}a t- 1-, da se Nemška Avstriia n^ vm^-^ava v uuravo j>okraiin, zasedenih po iuffo>lovj*n^kili t.etah- Dežolna vlada v Liubliani ie fideovorila. da bo izvaiala repr^saliie. ako uo dobi do 3. februar ta opoldne obvesiila. da io brezpoffoino preklicana konfinaciia Sloveneev v Gradcu. Z ozirom na omenieno brzo* iavko se &unatraio vse tolpe. ki bi ewn-tuelno napajlo na^o se\ eroe obmeino kraie. za irotrularae boliševiške cote in ic proti niim irmu primorno na^to-i»ati. — Oroštvo Lvaziua v T>iubliani s6 postavi pod državno nadzorstvo- Voinc> miniMrstvo v Heocradu se narrosi 7.a dovolienio. da srne intendanea Dravske div- oblasti na kupovati živila v Sremu. Ba<"-ki in B.tnani. da bodo naši voiaki ureskrblieni z v»ern potrebnim kar nai-bolie. — Akcijski odbor političnih prega-njancev inia ilunes dne 4. t, rn. ob 8. zvecer sejo v »Narodni kavarni«. Vse odbornike prosimo, da se seje zanes-Ijivo udek'že. — Kaziuska kavama. Kakor čujemo, se naincrava kavamar Damiseh iz-*c\\ti iz Ljubljane in opustiti svojo obrt. Vest, da bi bila kavama v kaziui žc prešla v drugo roke, ni resnićna, pač pa čujemo, du jo 'A. Damiseh že prodal vso kavarnarsko opravo £osp. kavarnariu Franu K r a p c ž u. iz česar bi se dalo sklepati, da bo Krapež Damischcv na-slednik v kazini. seveda ako kazinsko društvo odobri ta arančma. Ker je Kra-rež z;?an kot podk-ten in požrtvovalen mož, ki se pri novih podjetjih ne strani m»ben'h omotnih Žrtev. je jrotovo, da bi se kazinska kavama pod nie^ovo upravo zopet dvigrnla na staro visino in zr;ova postala zbirali^če ljubljanske publike, to rot narod'ie. — XI. razredna loteriia. Žrebanjc III. razreda se vrši dne II. in 13. februara t, I. Cena srečk je: Vi 121 K j= 60 K. V« 30 K, "■'« 15 K. — Srećke nriDomča Ljubljanska Kreditna bnnka v Ljubljani in njene podruž-T'ice v Celju. Olovcu. Splini, Trstu in Gorici. Nemške laži o slovenskih nasil-fttvih' Iz Može ob Dravi ie Li- kor nr Drejel na?tor>no sli'/uf-no obve^rilo: Vest dunai.^kcira korespondeni'nesra urada z dne %\. ianuaria iz Celov<\i. oziroma^pororilo u^mškefira Dovelini-šrva, za ixoro§ko o inrpmftciii in izsromi Xemiev iz Sp. Dravoerada ie popolno-rna hrer^ vsakp podlace in nesramno zlatna- Vsi Xemci so še ui in se no-benemu ni skri\-i] niti las- Stroievođia Peter Adolf ie bil dan inspektoratu iužn<* železni«? na raznola^o. Namesto T»a. da bi odšfl v Lin^liano, ie svoie-volino odšel v Nemško Avstriioc. Zđra»j2. V deželni bolnici liublianski (šta-• •iia za malariio) se prir*ne dne 4- t m dor»ol- i. m- poooldan-ski tenretifno - T3raktični tečai o malariji- ZaeeteJ: rjredavama ie zintrai ob ;<š- in popold- ob 5. V.-akokratno pre-d*\v;»nie tivia Z r-^frr nra. Kulturu. >Mlada Jnff»rinaKa pozdrav rcerenta. pes-ini, preeovore 10 zaDovrdi za narodne Slovence. Dripovedke, utranke. zirodo-vinfikp in seoffrafske sestavke. List ie zamišlien kot zača*no n.adomestilo za slov. ritankfi. ki iili na Koroskem do-elei ni bilo- Misel i#» prav dobra in v svoji originalnosti skorai ameriška. Iz JDS. Cerklie uri Kranin- V kraievni odbor JDH so izvolienl: pred*?* Joe.ip l.a-paino. nadufi in i>ose.sinik tainik Saio-yic Franc. posestnik 'hlaeainik Ivan Kerru trsrovee: odbornik i: Danič in Sve-teli trostilnicarjla. Kern Jnn-, tesar. Za-pin, Robas. Podgroršek. iiarle. posti-t-niki- Društvene vesti in prireditve. — Slov* pevsko društvo »TjinbHan-ski Zvoiic. Danes zvečer ob 5^8« mesan zbor. Vp?! — !>n3Štvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani vabi svoie elane na i sredili občni zbor. ki se vrSi dne 9. uvećana 1919 popoldne ob 2- nri v erostilni pri >Mrakn< v I^iubliani na Rimski cesti št- 4 v mali sobi rta desrso-Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnicni občnem zboru 2 Poročilo o stanovskein položaiu- 3- Reforma notar-i=keera reda. 4- Slučainosti. — Poziv vpokoieoeem. Poziva fe V3e trpece^ eospode vrx>koience, kateri emo naiveč trpeli med voino. da Dride-io kar naiveč moi^e dtevilno v Četrtek popoldao ob %%. uri na kratek šesta-nek v restavraciio Narodnesa doma* V prvi vrsti vpokoience iužne železnice. vs© državne in zasebne vpokoience in niih vdove Gre za naibolf važne naše zadeve, kar se ie mnoffim crogDodoiii kolegom, že v začetlra voine poveđalo. izvzeti so pa tuka i vpokoienci toba^ne tovarne- Pričakniemo velikeea itevila «r- udeleznikov in nđe?<>*iric , — St. Vi4 »a* LtnbH^mo- V nede-ik>. dne 9. t m ob 8- uri 90 min* dopol-dne sestanek obrtnikor Tseh strok ▼ dvorani pri Obavu. h kateremu «o vai obrtnim i* St Vida ia okolice Tablie&l. Porocata ttz> Franchetti in Oerin is Liubliajie. v— Ivraniaka podntžnira 81ov- plan« društva si ie izvolila na občnem zboru, dne- 10- ianuaria t 1 naelednii odbor: Načelnik: Zuuan Amon, podnačelnik: Šavnik Franc, tainik: Mafiten Ivan, blacrainik: Silrn Franc odbornik!: Ber-iak Franc, dr Giobočnik Edvard, Holz-liacker Franc- — Telovadiio clroštvo Sokol v St-Rapcrta na Doteniskem priredi dne £• svečana ob troh popoldan trideiansko veseloiffro >Na oirl-'dih« s petiem- Kajnoveiša porobila. KOROŠKI SLOVENCI ZA ZĐRUŽENJE JUGOSLOVANOV. Deželni vladi v Ljubljani jui došla dne 4. iebruarja 1919 nastopna brzojavka iz Prevali: Koroški slovenski delav-ci. kmet je in ženstvo, /.brani v poldrugi tisoc brojeći množici na jugoslovanski manifestaciji v Crni, največjem rudni-škefn okraju s\inca v ćeli Evropi, na Svećnico, dne 2. fcbruar.ia 1919. dajemo izraza našim srčnim ćutilom v uri, ko mirovna konferenca v Parizu odio-čuje o usodi jugoslovanskega, po Nem-cili in Italijanih zasedenega ozemlja. Mi iz javljamo, da so ta po Jujrosiovaniii obljudcna ozemlja ju^oslovanska last in vsled tefca neločljiv del samostojne in neodvisne države Srbov, Hr\ratov in Sloveneev. Protestiramo uaiodiočneic proti zasedbi tesa ozemlja po Italijanih in ncmških čttah in nasilnemu ter Drotiza-konitemu postopanju n.'ih oblasti v teh zasedenih krajih slovenske zemlje. Zahtevamo. da se vse po Nemclh in Ftalijanih zasedeno ozemlje, to je zlasti naše Primorje in slovenski de! Koroškc ter ^tajerske, združilo v smislu točke 9 Wilsonovih načel o samood-ločbi narodov v eno edinsrveno. neodvisno in nedeljivo državo SKS ter se s tem ustvari predpojcoj za naš kulturni razvitek in boljše bodočnosti naših no-tomcev. Izjavljamo končna da ne pri-poznarno nobene drujre ureditve držav-nevra položaja tejra ozemlja ter smo od-loćno pripravljeni, da se do zadnjega z oro?iem \* roki borimo za uresničenje teh ciljev. — V imenu manifestantov: Narodni svet v Prcvaljali: Oset, pred-sednik. PROTESTNI SHOD PROTI ITALI-JANOM V BELEM GRADU. Belgrad, 3. iebruarja. (Ljub. kor. urad.) Včerajšnja protestna skupščina se je vršila v hotelu Koiarac in se ie razvila v impozantno manifestacijo srb-skejca plemena jugoslovanskega naroda proti italijanskemu imperijalizmu. Skupščino je sklicala bekrajska vseuči-liška omladina, katere zastopnik jo ie tuđi otvoril. Za predsednika je bil izvo-Ijen sofflasno znani vseučiliški profesor, predsednik srbskc akademije znanosti in bivši miuistrski predsednik Ljuba Stoianović. V svojem nagovoru je na-slašal predsednik, da zahteva ujedinjeni jugoslovanski narod vse svoje pokrajine na zahodni meji ne samo tostran Soče, ampak tuđi na zapadnem bregu. ker tuđi tam prebiva kri naie kr\i, ki noče ostati ločena od nas. Današnja skupščina je znak protesta proti kršenju dernokratskega načela narodne sa-moodločbc po Italijanih. Italijani pre-zentirajo mirovni konferenci menico londonskega dogovora, a ta menica ne more biti veljavna. ker je ništa podpi-sala dva slavna kontrahenta, Wilson in Srbija. Druui jrovornik narod, zastopnik Ivan Lupiš - Vukić je v svojih izvaja-njih prcdvsem poudarjal naše pravice do Jadranskejja morja, ob katerem živi najinteligentnejši de! našega naroda. Navajal je nato statistične podatke o narodnem razmerju v okupacijskem ozemiju in poudarjal zlasti glede Trsta, da kažejo imena prebivalcev, da ie 3u Tržačanov slovenskeca rodu. V imenu Slovencov sta govorila urednik Vrto-vec, ki je slika! slovensko trpljenje pod avstrijskim imperijalizmom, in soriški Slovenec dr. Vladimir Orel, ki je na podlaci statistfčnih podatkov dokaza], da pripadata Gorica in Trst Jugoslaviji. Za pripadnost Ic Jugoslaviji govori tuđi okoliščina, da slovensko prebivalstvo v spornem ozemiju po svoji civilizaciji in kulturi daleko nadkriljuje italijansko. Vsako selo na Ooriškcm ima svoje zadruge in v najsiromašnejšo slovensko koćo prihaja naš časopis. Med Slovenci je mnogo mani analfabetov, kakor med Italijuni. Ako mi zahtevamo Trst in Go-riško, zahtevamo Ie, kar je naše. Napo-slcd je spominjat, kako so začetkom voine goriški Italijani, takrat še verni sluge avstrijskega imperijalizma, pljuvali in pretepali nesrečne Slovence, ki so jih vodili avstrijski žandari i vklenje-ne po goriških ulicah. Govorila sta nato Še zastopnik a dalmatinskih in be Igraj-skih visokošolcev, ki sta oba poudarja-la, da so jugoslovanski akademiki, da-siravno jih ie \^ojna uničiia že polovico, vedno pripravljeni, zasta\iti svoie življenje za popolno ujedinjenje naše domovine. Sprejeta resoluciia protestira v iments be!grajske prestolice kratje-stva Srbov, Hrvatov in Sloveneev proti italijanskemu imperijalizmu in okupaciji Gorice. Trsta, Istre. Reke in Dalmacije. NajodločnejŠe obsoja italijansko nasilje nad našimi rotaki. Zahteva, da pripadejo kraljestvu SHS vsl jugo-slovanski kraii od najmanjšega sela na Goriškero in v Istri do zadnjega dalma-tinskega otoka, ž njimi vred Trst in Reka. Sklenili so, da Dosljefo sprejeto resoluciio Wilsonu. mirovni konferenci v Pariz in našim delegatom na konferenci. SE NEKAJ O PADfĆCVI SITflPSClNI AU KAKO IUf FC ORE BREZ- VESTNOST. Zajreb, 4. februarja. Pozornost ! vibuja dcfftv* da te ie reco^nje i skupščine Radićeve seljačke stranke udeležilo tuđi preceišnje število duhov-nikov in klerikalnih visokosolcev. Po-slanec Radić je otvoril in zakijticil zbo-rovanje s klici: »Hvaljen Bog, živela republika!« — V svojem govoru je po-vdarjal nadalje, da Jugoslavijo nišo csvobodili Srbi, ampak Wilson. Zato ima edino \Vilson in po njegovih ir.tcn-ci*ah naše ljudstvo pravico, da odloči o obliki svoje države. V nadaljnih svojih izvajanjth ie udrihal Radić kar vprek po vseh hrvatskih strankah od koalicije do socijalnih demokratov. Tuđi nadškofa je napadel, češ, da je s svojo servilnost;o zakrivil, da so nas Srbi podjarmili. (Klici: »Doli s škefom. doli z Bauerjem *) Posebno nezadovoljen ie Radić z dr. Kcrošcem, o katerem ic izjavil: »Čudim se, da se ie po ruski revoluciji in po projclasitvi \Vilsonovih načel našel se človek. ki kliče slovenski narod na voj-.sko. Neki Korošec (klici: »Doli Koro-šec!«). kateremu je izpil Pribičević mo-zek in kri. pozivlja krnete na boj. Brez-prrmcrna lopov^čina je, groziti velesili, zaveznici entenre, z vojno, mesto da bi se obraćali do nje s prošnjo po pravici in sporazumu. KoroŠec je postal srbski ininister; on ni uvidcl, da narodnost ni cilj, ampak samo sredstvo kulture in demokracije. Korošec je izdal slovenski narod in onečastil svojo duhovniško obleko. Slovenci so se izne-jrili svoji zKodovini in so se iz strahu pred nem-škim centralizmom zatekli v kraljev? srbski centraiizern.c V memorandumu, kateri je bil na skupaćini sprejet in katere^ra so sklenili poslati Wilsonu in mirovni konferenci v Parizu, pravi jo med drugim: Zahtevamo republiko po vzoru združenih držav Severoameriških. Zahtevamo, da se srbska vojska nernudorna umakne iz hrvatskega ozemlja, ker bo dru&ače ovirala svobodne volitve. Skliče naj se takoj konstituanta. Zborovalci protesti-rajo proti enotni kraljevini SHS., proglašeni proti volji narodn. Istotako pro-testiraio proti ministrski centralizaciji iz Beograda. Na konen zborovanja je Radić na-znanil, da je hotel poslati v Prago sve-doke srbskega batinjanja, toda v_ Zagrebu so jih ustavili. Pač pa sta šla v Prago poslanec Hrvoj in en član glav-nega odbora, ki sta bila sprejeta od predsednika Masarvka, ministra Svehle ter zaupnika Wi!sonovega. Pravi, da sta dobila pri njih vtis, da bodo velesile zapadne demokracije privolite v to, da se proglasi v Zagrebu hrvatska republika, ki bo postala vzor tuđi Slovencem in Srbcm ... MINISTER PRIBICEVIC POJAS-NJUJE. Belsrad, 4. februarja. (Ljublj. kor. nrad.) Minister za notranje stvari pri-obeuje po juKoslovanskem dopisnem uradti nasfednjo izjavo: Ljubljanski »Slovenec« me je napadel zaradi raz-detitve mandatov ** narodno predstavništvo. Jaz se popolnoma strinjam z na-Čelom, da mora imeti vsak kraj in vsak de! naroda primemo zastopstvo v narodnem predstavništvu. V svojem in-terviewu nisem nastopil proti temu principu, ampdk sern samo obrazložil, katere ga načela se je držal ministrski svet, ko ie razdelteval mandate Enake razloge ie navedel tuđi ministrski predsednik v svojem govoru na protest g. Pavelića in tovarisev. Nepravilno je, ako se zavrača krivda na enega člana kabineta za sfctep, ki sra je stori! ceJotni ministrski s\Qt in za katerega je odgo-voren vsak član kabineta enako. Jaz sem v svojem interviewu hotel samo poudariti. da politično ne smatram za oportuno, ako se v sedanjem momentu, ko naše meje še nišo določene, delajo afere vsled tega, ker mandati nišo z matcmatično točnost jo razdelienl. V ostalem je nova razdelitev mandatov v precejšnjo škodo mojih nolitičnih prijateljev v Dalmaciji. Bosni in drugod. pa je ze zato izkijučeno, da bi se jaz na ta način eksponiral za ta ključ, ako bi tuđi re hnel drugih važneiših raz-lozov. PRAVILNO MNENJE. Belgrad, 4, februarja. CLjub. kor. urad.) V ncclcljo popoldne je bil v Be!-gradu dobro obiskan shod srbske socijalno - demokratične stranke. Na skup-scini je govoril strankin vodja dr. To-paJović. ki je v svojem govoru zlasti poudarjal. da je iugoslovanska vlada kazala doslej mnogo premalo smisla za kričeča socijalna vprašanja sedanjosti. Ako se v najkrajšem času ne spomni svoje naloge, more to postati velika ne-varnost za na§o novo domovino sploh. NAŠA UPRAVA V BARANJI. Budimpešta, 3. februarja. (Ljub. k. ur.) (Ogrske kor. urad.) PoroČevalec »Pester Lloyda« javrlia iz PeČuha, da je dne 28. januarja jugoslovanski veliki župan prišel v poslopje velikožuparrske-ga urada in na magistrat in pozval oba ogrska vladna komisarja, naj ostavita svoji mesti in mu izročita svoie posle. Ko sta se temu protivila je vzlic ugovoru prevzel posle. WILSON PROTI ITALIJI. Đerofin, 3. februarja. (Ljub. kor. u.) Glasom vesti »Achtuhr - Abendbtatta< so naletele zahteve Italije po nemški južni Tirolski na zelo odločen odpor pri Wilsonu in Angleški. Orlando se je od zadnjega razgovora s predsedoikom Wilsonom vmil zelo potrt ROMUNI DELAJO RED. Đađlmpe^U, 3. februarja. (Ljub. k. ur.) Ogrski tiskovni urad ooroča iz Ko-losvara: Izstradovanje sedmograških železničarjev se je pričelo. Prvega ia-ouarja nišo prejeli nikakih plač. Romun-ski jojbernijski svet je odktonil vsako Izpla^evanie plač, stanovaniskih in dru-Ifih pristojbin za toliko časa, dokler ne bo vsak posamezni ogrskt železničar poopisal izjavo, da prostovolino prizna- va rontunsko gospodstvo. Železnlčarji opravljajo službo v polni meri, da bi se jih ne moglo označiti kot kršilce miru. V poročilu na železnisko ravnateljstvo so prosili ogrsko vlado za pomoć. Pariz, 3, februarja. (Ljub. kor. ur,) Agence Havas poroča: Po vesteh iz BukareSte, se zveze med Bukarešto in Parizom vedrio boli ugodno razvijajo. Potniki slikajo položaj v Romuniji vsled pomanjkanja obleke in kuriva kot manj povoljen. AMPAK MI TEGA NE BOMO PLACEVALI! Rim, 3. februarja. (Ljublj. kor. ur. Brezžično.) Vojni stroški Italije od začetka vojne do konca novembra 1918 znašajo: Vojna 39.090 milijonov. mornarica 2762 in vzdrževalnina.6.631 mili-jonov, skupaj 48.493 milijonov lir, PROTI KRIVCEM. Sibinj, 3. iebruarja. (LJ. kor. arađ.) Glasom čchcslov. tisk. urada poročajo !z Sofije, da so bivšega carja Ferdinanda aretirali in da a:a bodo postavili pred mednarodno sodišče. O5SO.IENI SPARTAKOVCI. Berolin, 3. februarja. (Ljub. koresp. urx) Danes so se pred dvema kazen-skima zbornicama pričele prve razpra-ve proti udeležnikom špartakovskih iz-s:redov. Odreiene so bile ob§iroe var-nostne odredbe, da bi se lahko razpra-vc nemoteno vršile. Popoldne ie bila izrečena prva obsodbo. Dijak prava Henrik Apoel ie bil obso?en na leto dni ječe. in sicer radi vstajc in kršenja jav-nega miru. Polzvedbe. Iz ffleđališca. Pri nedeliskl predstavi si je izposodila dobroznana ose-ba (priča na razpolasro) v balkonski garderobi kuhalo, katero se pozivlia. da kukalo nemudoma vrnc. ako se hoeo izosrniti nepriirrnini posleđicam. Zs^ibijena ic bila v sohoto 1* febru-aria popoldan od *A2. do 2. zlata damska ura z dolffo zlato veri žico od Škof-ie ulice po Ilirski ulici do trgovina 5u-rabon. od tamkaj nazai po St- Peterski cesti do Skofic ulice Požterti naiditoli nai io odda proti naeradi Skofia nli-ca 5t- 7/1- Našla se ie vsota denaria. dobi io izerubiteli pri tr- Al Grilc. Tržažka i»-sta št. 8/1. od 12.—1. ure opoldne- Aorovlsacija. 4- Iz seje mestnega aprovlzadiske-Ka odseka z dne 31. ianuaria je poroča-ti: Mast se razdeljuje še naprej po okrajih na izkaznice za mast po pol kilograma za osebo. Kilojrram stane 25 K. Vsakomur je na prosto dano, da se Rlcde kavosti prepriča, predno se odloči za nakup masti. — Aprovizacija kupi se tri vagone hrvatskejra krompirja- Na razpolago bo vsakomur po 80 v za kilogram. — Iz Rekc dobi Slovenija 100 va-f:onov moke. od katere dobi tuđi Ljubljana primemo množino, — Pri zadnji razdelitvi moke in fižola so se nekateri pritoževali. da trgovci strankam, ki nišo hotele fižola, tuđi moke nišo hoteli dati. Tako ravnanje s strani trgovcev je bilo nepravilno. Vsaki stranki je bilo na prosto dano, če vzame fižoi ali ne, -J- Pa ie le res. Mast, ki se ravno- kar prodaja, vzeta je bila iz vagona« kuplienega od gr. A. P. Dotični sodi so zaznamovani s črko P ter nosijo števil-ke: 20, 40. 41. 42, 43, 44, 45. 46 in 47. -i- Izkaznice za sladkor se bodo iz-dajale v četrtek pri vseh krušnih ko-mi sijah. 4- Cena sladfcorju. Kilogram slad-koria stane v trjrovinah do prektica 3 K 40 y, ker je na poti skozi Nemško Av-strijo izginilo veliko sladkoria. katerega mora sladkorna centrala plaćati, ker Cchi ne orevzameio nobene ^kode za izgrubo sladkorja med vožnjo. 4- Iz mestne klairnfce. Ker fe premalo živine, bodo prodajali mesari i meso v četrtek mesto v sredo. -f- Meso na rdečc izkazniee B £o delil^ mestna aprovizaciia v sredo, dne 5- t- m. in v četrtek. dne 6« t. m- ▼ cerkvi sv Jožefa. Določen ie ta-le tedz V sredo dno 5* t- m. popoldne od 1 do r>ol 2- štev. 1 do 20O. od pol 2- do 2- štev 201 do 400. od 2 do pol 3. štev. 401 d«» 600. od pol 3- do S- štev 601 do 800. od 3- do pol 4- štev. 801 do 1000. od pol 4-do 4. Stev. 1001 do 1200, od 4 do pol j> 1301 do 1400. od pol 5- do > štev- 1 VH do 1600. — V četrtek. dne & t- ra do-poldne od pol 8 do 8. štev. 1601 do 1800, od 8- do pol 9- štev- 1801 do 2000, od pol 9 do 9- štev- 2001 do 2200. od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2100. od pol 10 do 10- štev- 2401 do konca- "T-. Nasoljeno kiimarce na rumeno iskaznice D. Stranke z izkaznicazm nbožne akciie. saznamovanimi s črko P dobe kuroarce v sredo, dne 5- t* m pri Muhleisnu. Doloren te ta-le red: doDol-dne od 8. do 9. štev- 1 do 180. od 9- do IO štev. 181 do 360. od 10 do 11. 5tev 361 do konca Stranka dobi po pol kilo-erama na o«?ebo. kar stane 30 vin- 4- Raztopli^n * jedilni loi sa TTI-okrai. Mesrna aprovizaciia bo oddaiala loi za tretii okrai v sredo. dne 5. t- m-i>ri Miihleisnu Dolocen ie ta-!e red* o nol kilofframa iedilnega loia. kiloeraio stane 12 K. Izdajatefl in odgovorni urednik: Valentin Koottar. 29. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 4, februarja 1919. Stran 7. I DMirfan za ^P*1110 »o^ *»** » proda, rulii lili Kje pove upravnlStvo „Slov. Naroda'-_____________ 1434 IM h^f^Tt za Peril° lfl P*vo1a v Strehi [rflutul nali s: proda. Mtr. Ter I cesta 16/1, tfesao. 1462 Bfilfa fO* umiva1ni^*uniniskamiia, rJ-u- iti. stoJi in otroSka šola za i,:enjj hoie vTraovea. Kopa''U* ■!. 12, Ogeđati le od 10—12. dop 14^0 Fodnfeais feoftfe sa ??sofkup„UoV. Fr. Flor inćič, SelenbnrgoTi alica it «. 1481 ID.IH rt5U!!l«J pujepo naivISjem kurzu ireovska agentura » Sodni olicl 9, I. oađ. 1473 Mfl fm-'ltrf rckaj tcdnov sUrrga iibu ć^UjmC dojenćka v zafasno po- noino oskroo pro*» pr metm odSkodmn'? F»nu*be na Kati Hafoer.LjabljaDa.Sv. Fior jma ni. St 17. Hby ItrsV Pf>đen učencc, najraje iz rvžjih Li.ua, razretfov rive državne gimnazije, so spreime v dobro rodbino na ftrar.o in biar.ovanje. — Na^iuv pove upr. »Slov Nar.* 1463 »no miisairSiflirSio učit K ."6.— en kom.id okon 8 ć. Henreagaisc IS.rl, 1464 Sf, j!jq za Šivanje otiolkih obtek c in iM«-li]j popiavljanje penla se iSče Opravila b; imtia za en mjsec V^ra-iuti v moJni in špotni t g>rini Pavel !-:gf'fC Eisproti glavne pošte. U"9 r.ir.cvrtne -ehince (vage. iSJe ćela v k?kcm mestu v J sr-lav.i D''p'si rod ri3?.isrm Joscf Ste&lovciV V-ii a. Donaa. Grahea 13. LV.icjm za vprc^o oveh konj, pfav v iv liju dobrem stanja, za v^a^ega g> s:v.:a, se preda, ker se bode po-estvo diug.mu dalo Prodaa se bjde pu ugodni cem. Naslov pove upr »Slov Naroda".____________________U83 ?!)!'-» ifTTMfj le^° ka vam o z vsem li -J uujiill iriidernim komfoitom t..-*o* '■') v lepo zidan« hiši ali icpo r'jSL -o v m.st-j ali bližim rn^sta. Pros m ronuebe direktno ni naslov Adi ii Kino!, reletrgovec* St, Jar eb Ju!a( feleraici._________________________14H R.irarfa f kHn* Hnejtega cigm-ot- I. !yl(£t!fl čega tobr'ia onema, Ki pre-s'mvi mirni snanki la^oj stanovanje s tremi sobami m pr«t kltna.ni v sredini me-ca. z elektr :no razsvetliavo Pismene ponuibe na upr. „Si Nir." pod ..Tobak 1441*;._________________1442 I:» iflrf'nin ifFfl vodnik v Srbiji, vdo-ilsuOfliDjO KlB vec s tremi otroki Hira 10—13 letom, ki obiskujeio Solo. (jjspod'nja, Slovenka, oc5rena ženska, lahko estane do konca svojega ?iv«;enja v hi5i NatančnejSa poja^n^la ; ..• d.-be v doTiobra ski vojašnici, soba 5t. lr»9 rsak dan dop in pop 1497 rHsftiMiin obvto:eče iz 3 - 4 sob s ku-tluliuVdillB, b'njo, eiektrlćno razsvet l.avo (m če m^goče z Vitom) licem rrott dobri na grad. s 1. rnarctm l9'9, ii *cer mehlovano al: nenrbovano. l'ism?ne ronulbe pod ,eleKiridno riz sfctljava 1454* na uprav. »Slov. Nar ■ 14S4 lili fnfii a rin pfodMi *•** p^ f^^j__________ 1I4?L. Mlil fUUIIdl, bavi takoj Patlltt Ka#t«. ttra^^OraiKiciftnam i^už. 1463 ■(MIO OilClfl, inmoSkl zimski površnii « prodah v UHirml Hid tt.7. tjik-'*IBa-______________^^ 1459 Naslov pove upr. Slov. Naroda. 1451 KDHiH Pnevniatika za avto 76M0 i\aill W Pismene ponudbe na u^rav b)ov. Naroda red .iNUJa— M41V Tito. pitreliJBitt iVTh^i".^ reciMirt trgov.na Valent»a l'rbanćić ijoBijaaa, Traitm aalrctjc it I. 1451 IBgJlDianO SOJO IVe uTad.iIk. P^mene -onudbe pod „sepiratal rbod !4W" na upr. .Slov. Naroda". 1469 3 iilaSTtaa, Laž ca (oviraa) se ceno odda. Poizve se v trgovini s papirjem, LjibJJao*. Židovska ■»ca.____________ ____ 1^96 JlQi. jialiji: d Ul UH se i5će za 16 let startga di;iki. Plača večinoma v živilih, pošteno ima sim svojo. Kdo, pove upr. .Slov. Naroda*. H9<> PoliJdM. rasćiofl in aagitfin ^ nteligenten Po!rak Po že!ji o^du^uic na domu. — Naslov: Jožtt Oriow«tjl, PreCiia ulica 6'U pri Kaps. M8' Rhffliftfrifta z dobriml IznriCeval' UiU'J^UilClRfJ, in učenka za trgovino -e ta-a—, UftS CfjffHaM vzam v na|«m ali n« rafun Hnilin pAnudhe na N«t«tay Daaajita CCStl LJaftljMi. 47^ ■Uf pristno dolenjsko v vsaki mno* flB3, zini od 50 litrov naprej razpoSi-tia po dn»vni cem Jts Ktđrić, poseit-n»k v Sv. Križu pri Kostamevicl Na-roči'a se uviftiio It v naročnikovi po-sodi, ter neznanim po povzctiu. fsm bh zs/25 z-::: z-, tirano rfatno s svilnata podlago ali notranjim tiskom, r>nma kako^oat, od-' čna izvedba, nudi ?,i takofSmo dobavo zaloga - papirnice He^rik lascbas. Naaj (W»tt) U Uareazerberf S. 1447 Kapi te startu parcela ^ZT'c; Ljubljani, naj'aje vbližni okolici me&ta (cesta na Ro2n»k ali v Rolni dolini ali dru^od). Pismene ponudbe z oznaC-bo cene do 8 frbruarja t I. na u < .SI Nar« pod .Parcela la vito 1414". Posredova ki izkljućeni. 1414 Rusa »a imamu ZTTZ službi želi v sviho 2cnttve znanja s samoitojno posestnico (vdove z emm otrokom ni*o izključene). Pi nune ponudbe če mogofe s ^iko na uprav. »?• Nar.t pod .Rotmtrin 1435*. Tajnost zajamčena. 1455 Rnt nfonir Y kaki tr^vfn- ait pa v M\ Lulici kava.ni v mestu a!> na de.^elt s ruano in stanovantem, tcf' »•St* 16 i'2 Iftni tvr t in zdtav rr.ia-denič. Zmožen |e tudt nemSke^a je-rka :n ^re tuđi na Hrv=?ko. Vsiop lahko takoj. Pismene n<»nudle na unr 'Slov. Nar.« pod .Ctrst oteace I4EJ* 14^2 riZnU LI liitOaJljU prometnem kraju v n.iKup a!i n^jem, na !*stni račun .nli kot poslovodja, takoi ali poznejc. 29 let star soiiden sam ct Čiste pieteklostf, izučen mesar z dolgotrajno praktično izknšnjo spTiecvala na razpolago) sedaj ođ vljBvl1aaa>r Ostarr. 143 Opozorilo. Opozarjam vse one lainjivce in obrekovalce, kl raztresaio na ok rog ne rebn^no vest o moji hčen, da je nje" ženin oz. mof u5el «n jo zaoustil. T< vest je nerc^nična. Ako se bo 5e kdaj Ćulo, da kdo Sin to obrckovanjc, st bo proti dotitnemu postopalo sodnji sko. Josip gtarl£9 Plorijaasaji al. 29. Ljtbljaaa SuhE sohi! ia pollska Nsiua platafc p#> Ba|Tii|l mbI SeuerSRo.LjDfiliana. VABILO Okrajm posoiHala w KrStan r, b. t ■• «. * to|l ptaMMi •» 1«. «H *•»• občnl zbor pa skdćčem dntvaem teda: 1. Ra^untU itkilu^ek o 1. 1<>18. 2. Volitrr tMžttstvm ia nadMrstvm. 3 Prediogi. Ako oi ta aba* ob 11. uri m b.l sktepe« ttcae te ondt ob pol 12 on drag ooCni zbor s istun dnevnim redom, ki je ▼ smislu pravil sklepćen ob vs*kem Utvtlai iMdioinika* V aTiialiaal. 2. febmarja 19ld. aVatAa^Sa^flaaK pod »Pts/llf. _____________ laTkU ^ *obao In debelo tor f*e> lUini ttljlc« razpoMtfa točno proti predplačiiu trgovina Martai šamar. lo> ■!'««•_______________________10b« Bi* (NBlllaVto) SnT^p^ Kfidiri ttnri $**° °hf»«f«n. •« k°p»- rUaUlI IIIOJ, Pismene ponudbe na «pr .Slovenskega Naroda* pod #rVttiaec/t299. _________1289_______________ EUonfei omiiina ab ^^ srb«kema častniku. Naslov pove upravu. Slov. Naroda. 1306 IBSAa Ođlja ohranjena, oo kupi, Pi-me e rOnudbe na upr. »SI. Nar* pod .»troska iaaja 135S". 1358 Vnirfltin na deželi. na boljlem me nUlfllUllB stu, v dobra* stanju, iltcm v na»«m ali bi io kupil. S«m vdovec star a*) let, podkovski kovač in izde-lovateli vozav in drUfCfa orodja. Pia- mene ronudbe na upr. »SI. Nar« pod *k0T3M41S*. 1415 5 let, ima premoženje v lepem kraju 5e!i v svrho fenitve znama z boljšim uradnikom 38-4S let starim. Le resne p.nud^c na uor. Slovenskega Narodi. dod .Mari ita fsya/t38l^ 731181)^9 «• " U2>e *lj P* prodK LOillUja K. 3 in pol m lepeza mo ćnega prcdvojnejra sokn«. Nadali« se prodisra 2 gumii.istt cevi in gumiiast lašč m kolo. Vpraiat* v Sim«fi Ore- (rorClCevi ilici 11. priz. iesat ti S do 6 P«>p. 1401 DfP^a fO fOnA ozek Rodbini avtomat nt d ;K UUU za gostilno z 12 raz i čnimi kom-idi, m iako dobra, skoraj nova Stir »vrstna harmonika, pred vojno ( delo — Ravno tam se ka&lf* ali u-meajijo attoaobflil tkraCi (patrantiie). Naslov pove npr. .SI. Nar* 1428 lBsttantt£C-M£: do vs-h eenah s »tekleno kroglo in svnčnifcom ali brea niega, dalje bate-r ie za lepne svertljke ter vžigalnik-direktno samo za prerrodajake do&i-ia. tvrdka Ernest Fleoaer. DataJ (Wieai V. RcisprecbtsdorferstrasM 57. IS Semenska trgovina A. KORSIKA v Ljsbljaai, Bleiweisova c ali Vrtaia 3. IfszaatBfoaa, dm fo sbo| oobIbi ia 1 1910 iiAtt i* so brsarplacao «obavl|a lataai io avota la pra* rm soaaossa laatsioga prfdollM. S poštovanjem ____________________AL lartrta. Josip Jug stavbni ln aKitilitveiil :u plaiskar in UCar s: Rimska cesta it» 16 naznanja, da Se vedno dela a pristnin blagom IiTatttOT ioOaUk SasOffsiO OOaiOa KONJAK Za Ooiabeie vsled starosti, proti slabo-oostim v telodevi in proti izdubi te-lesne moči je star vinski konjak pravo pozivijenje. PoSilia dve pollitrski stcUcn'ci franko z sibojčkom vred za 60 K. Boaotlkt ■•HI, fraiCak m grattiai Otlie vri K*«)kaa, Stajerrtt. Pristno toaletni) milo 'ino dlSeče. komad 100 gr Uzak, 3 leo nadi K 13 - 12 komadov K 48.—» 24 komadov K 92.— Pravo domaie suho milo xa pranje ^ K 71— Pri večiih naro£ilih popust -Toti vpoSiliatvi zneska naprej do-bavlja M. Jfjsfjiorf okaoort«« potfio-t|o v SafroUfji šL ia, Potrtajsaui tHoa it i, amtwatakaw________5M5 lm Klib ini na Bltdu, obstojeta iz dveh salonov in 10 sob, popolnoma opremljena, iribiiSno 12.0 0 m> vita. iog la njiva, e'o udobna centralna »efa, je napro- U\. Poizvrdbe pod .S. Z. S7* poitM kMcIML____________________1466 M znamajnla pomanjkanja tpirita pripia* ročam svoje izborno ftpriritovo gor« kocko .Kobiidon' Em kocka gori pribUžM S ■iaat. Ceu za tocat K —-80, fcbtm taktf. nup kmopp Oradec (Craz). aciraif. Wl Iliju MriarvdK hlž*»? m iubbib^bi BBaaaiBBi ha* — -^^^^m^đmg^ _ v«a^Bwai aaa^Mvi isoo ia cvaNransv v iraaj. _________________M28 7a iriii mHh p0«^*«)« prodajo IM f afia HUUJIil za varova Ina ace«- tafa na Mesfem trgu H 21L nadrtr. Mmm nova. Se nenošena slaiOkai K obleka pri if. Kratet, OltaJtU catta • i. i?tfitta. 1412 MH* dobro obranjeno skoro no* K * vo 2ensko sedlo. Kje, pove apravniStvo St Naroda. 142 o TataaaaTfra ^°^TO ohranjene. kakor tu* llaOalilC9 di tambuuSke paititure, Imat .Oni * MetodoTa* ptdrazaica aa Kraofskeau 1395 mim z velikim dvoritčem In gospodar-flliu skim poslopjetn se odda 15. marca 1919 za 5 let Naslov pove tipravniStvo .Slov. Naroda*. 1399 Tmiraina v v?ČJe*n kraju na Kranj-llyUlifid skem, najraie ob ž>leznici se v^ame v na i em Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .TrgaTiea IM7\ RflVftf ft fiflill ** ^^ M vagone pod BaMUlfl By |g 10O1 kg pa samo če se poSljcjo vreče. Za ponudbe prosi opijar-skJ podvzetnlk R. Ftizzi v Vuhrcdu v Dravski dolinL 1410 ■CDI8T2I10 SODI ne išCe^takoJ irTstalno gospodična, poStna urađnica. Pfsmene onudbe na npr. »SI. Nar.« pod .po- fttna nratfoica". 1402 alsibM hlfa z vrtom il1 Drcz njega RjjlDDđ DImU se kupi v Ljubljani ali bližnji okolici Cena 30000—40.030 K Pismene ponudbe pod .okolici 1231* na upravništvo .Slov. Naroda" 1286 htiriOlfil Kdo bl °^^ pobištvo v iLicftUll! zameno za pečo finesa n^lstnega platna, predvoini Izđetek. Pismene nonudbe pod »PtblitTt/IHi" na upr. Slov. Nar, 1388 IfantiHirfin ■• ***• ** vcC|e tr«ov- uDUl)lllii0a sko Dodjctje v primernem kraiu na Stajerskem. Intercsentje me* šane strolce s prrmcrnlm kapitalom nni vpralafo za naslov pri uprav •Slov. Naroda*. 1303 HRa R9 Knin "°vozgrajena, enonad-Drd Di DtiSHl« stropna, v pritiiCju z lokali, pfimeraiffli za trgovino ali po-stilno oz. obit. z vrtom za K (5 000 Ponudbe na oor. »Slov. Naroda« pod „F. E. 17S/L7H7"_______________1271 D:MBtfba famba jugoslovanske. bo-riSEfllSAC IMOmU sanske, avstnjske, itatiianske vseh vrst kupujem po naj-vi§jih cenah. Cene event. vsorci na h. Wefsx. ariefaiarteaBaa<]aafft l>n«l (Wlea) L, Adierga*** *-______________§1? v kovinastfh docah, '/i doxe po K 15. Vi dote po K 98 ta tne^ BMat tt fcrljt, teflja t Itatalad ta tsalttiaH potplati, sirlMve ia ziaiaate krtate, ttaletatt lafto, ■•Itsaz, trtoe ttrvlce, teseae la parče-laaasle plot, atahat traltt L t i. at aajaiijik ctaat, Uiralao taaaHo vta#, •afavatCar, tBvavko* feitplaH'M* Cijal rwBt kavtl at Cafal taasaaestak sa talalca. H. atAMT, Kraa|. 74» 1 aalfMiihl ■tlaflk *«5ko to ntm» BllPini PinaqC Sko konvtrxaci)#. »laalov povt upr, »SI. Nar.« 1416 IfflflR f9teniH event* zamenjam sanj UffS aflUOlUI osijikovo kisliao %L aUajoit aa4atioay frtwHtat UH Ita nbMa vrtna ali P^i«** aemena, III Iflillc pilite do ctnovniiL Trgovina i ttmcal atmtKtma^ Ljtaajaaa. 1031 Dnils ffl* mo5ki zimski soknflč tenv riBlI K. no sive bđrve Še malo no* 5en. Naslov pove upr. SI. Nar. 1403 Dfa mti firabn stn]a m% ,Goičevo* kolo prodam. Ve€ te poizve v Zg. SiskJ. Plaalaska ccsU Ita, Dn teaa mi ?•»* ^'koTer ko vožnjo, sta na n roda i pri J#ti» ttrr-ntaa ? LJaKJaai, PaUatska cesU it U Ronnmli fner lin :^f"r;^ varova Ina agentura na Mestnem trpu St. 25, I. nadstr. 1155 9*A?9 loffi v originalnih zabojih * aulO MJlfl 1430 komadov proda po 64 vinafjev 1 komad pri osebnem Drevzemanju ali plačtlo naprej Zm. Snp-aaaz So^tee Sa. Štajerska. 1434 Priša se ni m STu" Itani. Poizve se v nisarni liintnt cei-trale f L|obt|iiL Mikfoiičeva c. St. 8. Isiotim se proda tad! trt •toaiaa. 1396 Inim do**0 voeljano trgovino, event. ninill] tuđi hl3o z vrtom na prometnem kraiu naraje na de2eli v kakem vefiem trga v Jugoslaviji blizo želez-nlce. Cenienc ponudbe na upravni* 5tvo Slov. Nar. pod ,JtjtslaTlJa/1436". VniiffllfAriinil z večletno onkso. kl IUIj!fO1QU!l|l| je motala rsdlpoUtiCnih razrrer zapustiti Nemiko AvstHio, BČe službe v Jugoslaviji. Ponudbe na unravni3tvo Slovenskega Naroda pod -Celje'«**«. Ia rirn^ira k samostojeći pDstarni 10 UllUllO gospe ali z* gospodinio k postarnemu gosoodu, želi vstopiti uobražena staret^a gospa. Ponudbe ood .Oosptđ tja, 1377* aa upravnlStvo Slov. Naroda« 1377 Ihitmifolt veSČ slovenMine, r*U\n* HlUlUilJBiil, in nemlčliie v govoru io pisavi, želi mesta v kakt banki ak večiem podjetju. Pismene ponudbe pod Jtfcftarljctt/MSI" aa apravnistvo Slov Nar. to■iftlh hfUif dam onenra, ki mi ■UMI Kili!! preskrbi stanovanje t dvema sobama ln kuhinjo o "ritJklinami za tako i. Pismene ponu-dbe pod .Heati Uvij(/iW na uprav. Slov. Naroda. Hi)n 10 kj. mila »Dob« K 80-— po-■1IU, Siljam po povzetju poitnlne prosto ter franko zabojfek. Pri odje-nra ve€ orlanahrib iabo|ev popust. Dalje nudim tadl ve^Jo mnoliao selo dobrega maSCoboefa mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov Trrfta A, KUUa, Utvljtta. Karlevska ceatt 1L Dobni ireilai zastognik Igg^ Nestna hranilnica v Radofljiu razpisuie mesto knjigovodje. Prosilo z dokazom o večletnt praksi v enaki stroki naj vložijo grošnje to lfc svsteata t» L Plača se nainant pismeno. Rnvnpteilrtgo Heđne tomtlnlce v Rađovliid, Dr. Benjamin Ipavic aamcajtMaat m**Bfmt •Molkm sa lamsk* b«loml lai f>t)r«aV- ■litv# aloiolao be>laJoo v Lfaibllast, udati d?t UM opo- rmtor ftoaako la p#ra»4aliko kllalko proi. Crnoat Warfhol« aaa aa«ajak# aalvarsa topat •rđiaira g Ljubljani, TurjožKl trg žtcu. 2. Stev. 6« 1302 Razglas. Po naročitu poverjenittva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddt-)ato in razpeCevato oskrbnlstvo državne cinkarne SHS v Celja neposredno iV0)e Prcdajale se bodo: đakovo ploćovtao raaUčatk iofcolootl, oiatl olaiok fm oisaov »rok. Val dopisi in taročila, katera te bodo reievtla z obratno posto, naj ae potiljajo oUvfarskemu otkrbniitva SHS v Celja. Naročita te bodo uvrtevala toCoo in solidno po stalnih ceaah proti pvoelptaonm. Zaboji se bodo nratonjevali po dobavni cenL Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju, do« 2& laraaria 1919. MODNI ^A^I^OIV STUCHLV-MASCHKE w UUBUMil, Židovska Bika Stev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste aar vclour-klobukc-uja j na{flfie|ie blago sadnte novosti tvornic v Novem Jičinu, ter Btjjleaj« ln barfaiftaste klobuka ln gaplcav fataaitaai aa aptataaaafa III j>ar* talsl klaaaal fJH I ta waalat Hfitajla- ||| taiit t iiltU | Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*. dne 4. februarja I9i9 29. štev. M igl Miti ipiit altieiil &^r bi rad »rmftAU svoje mMto. "M ŽclC se široke: kovinska, keramiSka. sfcklena, živilna. Tuđi bi se lahko piižeaii. Ponadbe pod šifro: „Izport Inlclattve P. B. ft SI'1 na Hmdolla Mom, ________________________Frtga. Ffikoyy «.______________ 14 3 Fino, mcžiao slivo^ko razpoillja po selo nizki eenl viako nmoifno tvrdka Mihael Onshen, Vianjagora« POZOR! POZOR! Uećje ste vilo slomoreznic Upežne konstrukcije v razn:h izveabah je došlo. Vsakdar ki potrebjie sta-morezmeo, naj si jo priđe takoj ku~it, ker je povpra^evanie zarre zelo mo-Čno. V 2aloei so tuđi vsakovrstni dru^i stroji — Trana Iltttf xaldga -r> ______HađelBkiB strojar, Ltablfa«, MarKnop« cssU Stav. i. *- ■ Več dobrih pisatašh stroSev (Oliver, Remmgton visiblc; proda. Popravila pisalnih strojev ter kon*ra!ii«h blaga]a Urršaje točno ?n strokovnjaš.vo * \M\ FRAREC BAP3, L*uhl*anaf Frančevo nabrežje št. 5. Tovarsta klavFriev ^ priporoca najfinejše kla/irie in pianine. Edina jugoslovatiska tvrd ka. Iz precejšne zaloge parfurperij, kosmetičnih predmetov, dalje glavnikov, zobnih ščetk, krta? za obleko in glavo, vse v največji lzberi ter najrržje zaračunano dobavlja točno 3 BerksIJin^Tier, Iztoz nrfluTteriie na desetoj Dusaj (W2ea) XII, Wa*len Bukota in hrastova, sa i ma ni polrahs, aaloiena w vagon za takojšnjo dobavo i Ponudbe s skrajno ceno in množino je poslati tvrdki , Vinko Vfnbičf — Zaiec pri Celju. Pi premogokopu Trbovlje se bodo dne 15 malena travna L '. sicd. 2 S© štit ne r.eodvisne druga od druge oddaie v rajem. I.) RudniSka restavracija na Vodah, teži v sredini radnika, z vsem potrebnim f'edenicz, kcgljišče, vrt,) vsi prostori električno razsvetijeni, vodovod v hiši. 2) Restavracijska podružnica na Vodah, večinoma gostitna čez ulico, trekirična rsssvetiUva. Gostiina »Wal:isch« v Retjah, poleg kolodvora Tibovlje, 2 ledenico in piedvrtom, električna luč. Interesenti, katen lahko poslopja vsak ća« ogiedajo na licu mesta biagovolijo na i svoje ponudbe s kratkim popisom življenja vposlati naj-pozneje do 1^ suše:; t. (. nm ravcstc?j»tvo premogokopa Trliovlie X razred. 3, razred, XI. razredna loterija. Pri naU poslovnici kupljene sreSfee so sade!s: K 3Cf.00C in 100.090 glavni ds&itek: *t. 102O2, »zžrebnna dne 13. oktobra ?915, IV. 7ot. 4t. 88305, Izžnebanu dnn 11. ok'obra 1017, VII. !o:. K 60i/00..........H, 34.134, £t. 69.606, K 30.000...............ftL 68 435, K 10.000........ iU 7.788, 130 189, 108 977, H 9.000...............*t 68.425, IMO90 acbKiroi po K 2090. 1000. 80Q 490 in K??ko dobitk« po 200 H Hzplačaii smo ns dobitkih za X 1,532 0-0*—. Cenesreik: A K 120—, lh K 68.-. \u K 30—. "* K is—. Prihodnje žrebanje bo 11. in 13- februarja 1919* lsf 50 „ Pri naročbah istega miinega bla^a v celih .labojih se dovoljuje xna-ten uopnst in se v tem slučaju oddajajo milni izdciki franko tovarna po r.;: Jedn ih cen^h : 20° o pralno milo v kosih po 100 g, koTiad po ,....— K 30 v 'ari i (\f\ a K «3(J „ „ „ „ „ ,. JlX) ,, ,, ,!•••«• — ., JO , 3V - 40 „ toilctr.o M „ „ ., V-0 „ u n.....1 „ 80 jf 66 „ milo za britie v kosih po 50 ., „ „.....1 m 40 „ 10 M miini praSek.............kg po 2 „ — M. Blago sa aiora vlaoatt naprel, kor sa ra«potH]a sleav la proti, Na ročila te naslovitf na Jn nosio vaasko tovanto sa mila w Spodnjl Šiiki V UUBLJANI, dne 20. januarja 1919. Poverjenik za javna dela in obrt: laž. V. Samce, I. r. Živo apno, portland cemant, zidno opako v celih vagonfh dobavlja najceneje tvrdka 1460 Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo narežje 1. Park©fne dešiice Dobava in poklada kakor tadi vsa popravila ter v to stroko spadajoča dela pripoio